Gospodarske stvari. Kako jc drevesa snažiti. (Spisal Fr. Praprotnik.) Ne da se pa do pioice povedati, kako je drevesa obrezovati, kajti je vsako drevo dragaeao, vsako ima drugače razatavljeae veje, zato se bode tadi drngaue rezalo. Vsakemu raora tedaj zdravi razum ia pa okus povedati, kako bode o.saažil to, kako uno drevo. Ne poreži drevesa preveo, kajti bi mu bilo to bolj aa kvar, aego če ga porežeš premalo. Podamo pa v sledečih vrsticah aekaj aasvetov, kot aavodilo pri saažeaji drevea in se uadjamo, da bodemo maraikateream ž njimi ustregli. 1. Drevesa je aajboljo saažiti meseca februvarja, marca ia aprila, dokler še aiso v mezgi, kakor hitro se pa po stauicab in povezkih začae gibati dreveaai sok; potemje aajbolje, ako se drevo več ae porezuje 2. Drovesom se ae sme prevcč vej izrezati. Preveo bi se jih pa izrezalo ako bi presegalo to tretiako vsega vejevja. Ako je treba čez tretiako vej odstraaiti, tedaj se mora delo na dve leti razdeliti. Če bi aa primer drevo iaielo 9 vej, ia se kaže, da jili bo treba 5 odrezati, tedaj se odrežejo prvo leto 3, drugo pa 2 veje. Tako se pa ravaa zato, da drevo radi prevelikih ia obilaih raa škode ae trpi. 3. Izrežejo se veje, ki stojč pregosto, da imajo potem še ostale dovolj zraka ia avitlobe. Izreži pa tadi vae križem moleče veje, posebao ako ae druga ob drugo drgaejo, od česar se drevesa rada loti rakova bolezea. Da se morajo tudi vse prevei proti tlom viseče veje, kakor tudi vse sahe, nalomljeae ia kakorkoli hudo raajeae veje odatraaiti, ume se saaio po sebi. Veje ia vrhi pa, ki so se pustili, se ne smejo osknbiti, to ae reče, pustiti se jiai morajo vse stranske šibiee ia mladike. 4. Vsaka veja se odreže tik aa obroSku; ravao tako tudi vai štrceljai (receljai), veadar tako, da debla ae zarežeš. Raaa, ki je tako aastala se potem hitro ia lepo zaraate. Ako pa rezeš preveč aa dolgo, tedaj dobiš maogo rteljaov, ki prav grdo od debla aiolA 5. Da se ti veja ae odčesae, zareži jo najpopred od apodaj, potem pa jo za vsem odžagaj od zgoraj. 6. Velike raae gladko poreži, ter jili zamaži s katraaom ali pa z aiazilom aaretim iz ilovice, pepela ia apna 7. Ako se veja ae odreže povsem, ampak ae le prikrajša, tedaj se mora to vselej aad kako mladiko, ali pa vsaj nad kakim čvrstim popkom zgoditi, kajti to pripomore, da raae popred zacelijo. 8. Izreži vse samorašce mladike (Waa8eracliosae) razua tistih, iz katerih si misliš aovih vej izrediti. 9. Ako so na dreveau lukaje, tedaj jih. sesaaži, gnjili ia trohaeli lea izreži, ter potem lukaje s cemeatom ali pa z aavadaim apaom zamaži. Ptieeai pa, ki v takih lakajah radi gaezdijo, priskrbi zavetje v Iiramičih, katerib ai maogo po drevji razobesi. 10. Ako raste po drevji ticji Hai (mivje), tedaj se morajo dotičae veje globoko izrezati, ia rastliaa dobro iztrebiti, kajti je eaa aajhujših zajedalk, ki drcvesoai maogo redilnih aaovi izpije. 11. Mali ia lišaji, ki po drevesu rastejo ia se redč od drevesaega soka, ae morajo z železao atrgaoo ostrgati. V jeseai ali spomladi pa se naj taka drevesa aamažejo z apaom, ki potem te rastliae popolaoma zatre, ter ukoača tudi mrčeajo zalego v skorjiaih razpokliaah. Tudi ae aaj vsa stara ia rartva skorja z debla spravi, da bode potem apodaja, sveža skorja ložej rasla. V apomladi preliodi večkrat svoj sadovaik, preglej večkrat svoja drevesa ia kadar zapaziš kje aa veji viseti kup pajčevine, tedaj vejo takoj odreži, ter goseaice pobodi ali pa jib vrži v ogenj. Zlasti je to dobro storiti po jutrih predea se goaeaice po drevesu razidejo. 12. Prekoplji zeailjo okoli drevesa tako daleč v okroŁu, kakor daleč segajo veje ia če aioreš, drevesa tudi pogaoji. Prepričani smo, da bodo drevesa, ki se po tem aavodilu skrbao saažijo, lepo rasla ia tudi maogo dobrega sadu rodiia. Popotaik. B. Gruškc poljanke. 7. Gruška zimska Rusletka. (Winter-Russelette.) Je srednje debela, trda gruška, dišečega okusa. Drži se do spomladi in je posebno za kuho obrajtana. Drevo je rodovitno, zelo veliko in postane zelo staro. 8. Gruška debela zimska Rusletk a. (Grosse "VVinter-Russelette.) Ima več imen. Je debela, podolgovata, rudečelična gospodarstvena gruška, posebno za krhljanje in za drugo porabo dobra. Trpi noter do zirae. Drevo postane močno in obilno rodi. 9. Gruška volovo srce. (Offiziersbirne.) Se drži do oktobra. Je posebno dobra, debela, rudeea gruška za krhlje in za drugo porabo v gospodarstvu. 10. Gruška Davorinka. (Trockener Martin.) Sad je srednje debelosti, podolgovat, rujav, dolgopecljat. Drevo ne vzrašča posebno visoko, pa je zdravo, rodovitno in skoraj v vsaki legi prospeva. Je zelo priljubljena gruška za gospodarstvo, kuhinjo in na mizo, ki se da globoko noter v zimo branjevati. 11. Gruška okrogla poletna pomarančnica. (Sommerpomoranzenbirne.) Sad je debel, jajast, zelen, svež, svitlozelen, zrel svitlo-limonasto žolt. Obrajtan je za gospodarstvo, sladkega, muškatnega okusa; zoreva v začetku septembra. Trpi 14 dni. Drevo je veliko in rodno. 12. Gruška carica. (Kaiserbirne.) Sad je velik, list značiven po podobi, ktero ima z listom hrastovim; je visoko čislan sad, ki se mora kolikor mogoče pozno trgati, sicer se nagrbanči in ne dobi mebkega in sočnega mesa. Drevo je morao, piramidalne podobe, pa le v boljših sadnih legah prospeva. 13. Gr\xška vinica. (Knausbirne.) Sad debele, gruševe podobe, lepo svitlo žolte barve, na solneni strani prsteno rudete prižast, izvrsten za vsako gospodarstveno podobo; zori v začetku septembra, pa kmalo omeca. Drevo postane precaj visoko in staro in je izredno rodovituo. 14. Gr u šk a vodol j k a. (Wadelbirne.) Sad debel, prav dolg, svitlo-žolt, z maslenim usta vknp vlečečim mesom. Gruška je izvrsten sad za sadno vino. zoreva meaeca septembra in se drži 14 dni. Drevo je izredno veliko in rodovituo in rado nekaj let v rodovitnosti preneliava. 15. Gruška ozarka. (Rainbirne.) Sad je velik, jajast, svitlozelen, zrel pa kakor limona žolt. Zori v drngi polovici meseca oktobra, drži se tri nedelje, drevo je piramidalne podobe in rodovitno. Košarstvo kot domačo obrt prizadevajo si uvesti v Brežiškern, Rogačkem in Radgonskem okraji. Zeleti je sreenega uspeha. Mnogo bilo bi zaslužka in zatem — denarjev veo. Mesto Ptuj dobilo je pravico, vsaki petek iineti svinjski sejem in razven aprila, avgusta in novembra vsako prvo sredo v meaeci živinski sejem za konje, goveda, ovce in koze. Mestnine ne pobira nič. Sejini. 10. marcija: sv. Jurij pod Tabrom, sv. Jakob pri Laškem, Kapela nad Brežicami, Kostrivnica, Orehova ves zunaj Brežic, Spodnja Polskava, Strass, 11. marcija: Celje, Maribor, Vitanje, 12. marcija: sv. Jurij pri Celji, sv. Lovrenc na Dravskem polji, belnica ob Dravi, 14. marcija: Oelje, Gradec.