"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Frderation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zmt
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
-«taas asttsr, Im g. i»7. st tk« »mi sffls« si CfcUsts. IM . lito tis Asi al Cn»ai al Kara« J, !«'■
Ali Nemčija res išče sporazuma
z Moskvo?
VZTRAJNI GLASOVI O MOŽNOSTIH ZA SPREMENITEV HITLERJEVE POLIT KE
VA^uRUS,JJ; ~ PAR,Z W LONDON V SKRBEH. — ZANIKANJA V MOSKVI
CHICAGO, ILL, 8. FEBRUARJA (F.bru«ry 8), 193» F.kU.M	« M,
s*. Uvaiila A»a.
... LETO—VOL. XXXIV.
AMERIŠKA REAKCIJA
Dokler je bila Nemčija de-1 mokratična republika, je bila v zavezništvu s sovjetsko Unijo. Hittor ga je nemudoma pretrgal. Vlado v Moskvi je napa-1 dal v svojih govorih in v tisku., Z Japonsko in Italijo je sklenil! p roti komunistični pakt. ki je v bistvu naperjen proti USSR. Govoril je in pisal, da mu je Ukrajina zelo všeč in bilo je očividno, do ja kani napasti in vzeti s svojo oboroženo silo.
Grozdje morda prekialo?
Prosle tedne je Hitler svoje običajne napade na vLado v Moskvi opustil, ker diplomate potrjuje v domnevi, da želi z j Rusijo bolj prijateljskih odn>» šajev. V svojem nedavnem govoru v rajh«tagu je sicer izjavil, da so naciji rešili Evropo pred komunizmom toda Rusije ni kritiziral, kot jo je v prejšnjih sličnih slučajih. Ko je prošli mesec sprejel v avdi-jenci v Berlinu zastopnike tujih držav, da jim vošči veselo novo leto. so diplomati začudeno opazili, da je segel novemu sovjetskemu poslaniku krepko v roke in se z njim dalj časa razgovarjal. V prejšnjih srečanjih so sovjetski in nacijski zastopniki izmenjali med seboj le Hladne formalne pozdrave.
Možno je, da so ti dogodki brez (posebnega pomena. Ampak glasovi, da bo Nemčija svoj* taktiko napram Rusiji spremenila, se že dolgo pojavljajo.
Glai iz Moskve
Ko so prišle v časopisje prve trditve, da se vrše poskusi za sklenitev nove prijateljske pogodbe med Nemčijo in Rusijo, ki bi obenem obnovila tudi staro zvezo med tema dvema dr-
žavama. so v Moskvi izjavili, da ni nič resnice na stvari. Ampak diplomati trdijo zdaj to, zdaj nekaj drugega. Nedavno je moskovska "Pravda" izjavila, da Rusija ne bo šla v vojno za Anglijo in Francijo, ako »e za p le teti vanjo; vse kar Rusija želi. je mir in da jo drugi puste v Miru."
Angleškim in francoskim diplomatom v Moskvi to ni bilo všeč, ugajalo pa je nemškim in italijanskim. "Pravda" je glasilo komunistične stranke in s tem neposredno tudi glavni organ sovjetskega režima.
Dnevnik "Izvestja", ki je gladilo vlade, pa je pisal: "\Aico nam Nemčija ponudi roko. ne bo ob visela v zraku." Kar naj bi pomenilo, da ji bo Rusija odzdravila.
Nova posledica monakovskega pakta
Sovjetska vlada ima vzrok, da straši Amglijo in Francijo s svojo nevtralnostjo v slučaju konflikta. Kajti to, kar je storil Chamberlain v Monakovu, ni bilo samo izdajstvo nad čehoslovaško, ampak tudi klofuta Rusiji. Chamberlain je izvršil svoje obiske k Hitlerju na svojo roko. Sele ko je pakt z njim že napol sklenil, je povabil še Daladierja zraven. Rusijo pa sta pustila na cedil«, čeprav sta vedela, da bo v slučaju vojne s svojo oboroženo silo na njuni strani. Monakov-ski pakt je Rusijo diplomatično izoliral. Povsem naravno je, da marsikakega sovjetskega državnika mika angleškemu in francoskemu premierju zagosti s pogodbo z Nemčijo.
Nov klic na pomoč delavstvu v Španiji!
Faiirti v Italiji slave zmage Mussolinijeve intervencije v Španiji. V Barceloni, ki »o jo okupirale žete Italijanov in Mavrov, vlada zdaj fašistični teror. V Francijo je prikeiala množica beguncev, da se ogne krvavi* nasilnostim Francove-Hitlerjeve-Mussolinijeve armade, to množico mora nekdo preživljati, ali pa jo prepustiti poginu.
Naša sveta dolžnost je pomagati lojalisti&ti Španiji — pomagati baš zdaj, ko jo vsled silovite zunanje fašistične intervencije zapuščajo demokratične države skoro pope'nema. Lahko je imeti prijatelje, kidar si močan in od njih nicos^r ne potrebuješ in ne pričakuješ. A v stiski je prijateljev malo.
Zavedni delavci ostanemo na strani španskih lojali-
•tov!
Eksekutiva JSZ in odbor Prosvetne matice apelirata, da naj jim v tej kritični uri nudimo vso mogočo gmotno in moralno pomoč. S pomožno akcijo nadaljujejo številne druge delavske organizacije. Nadaljujmo tudi mL
Na drugem mestu v tej številki je prioboeno pismo, ki je bilo poslano v razne naselbine s povabi I cin aa sklicanje shodov v korist lojalistični Španiji, na (aterih bo govoril Joško Oven. Naselbine, ki v pismu niso,mnenji so vabljene, da aranžirajo na svojo roko kar k#f v ta men. Vsi lahko pomagamo.
Zavedajmo se, da zmaga reakcije ni b /cčna — da je ljudstvo še zmerom vrglo še ti tereristični režim. Špansko ljudstvo se bori že —resnično BORI za svojo osvoboditev. Tako _ vredno opore. Pomagajmo mu! — EKSEKUTIVA JSZ.
]| Svetovni apel za pomožno akcijo v Španiji
premijami: dogodkov
doma ix po sveti
ovih ces'i i v zameno
Komunistična stranka so-jče milj novih ces'i nove tovar-vjetske Unije se pripravlja na | ne itd.
svoj 18. kongres. Ki se prične Igrače	_____
10. marca. Zadnji se je vršil jo. _ Podpredse^lMjrA. F. L. leta 1934. torej pred petimi le- Mathew Woll je trgovski deti. V čistkah skozi zadnjih ne- partment ameriške vlade ob-kaj let je bilo mnogo vodilnih dolžil, da dopušča Nemčiji u-
Italija izjavlja, da mora v Španiji zmagati na celi črti
Razne pomožne skupine, ki delujejo v Španiji, med njimi mednarodna organizacija Rdečega križa, apelirajo na svetovno javnost za čimprejšnjo in izdatno pomoč. Ustanoviti je treba še kakih 50 relifnih centrov. Ameriška vlada je poslala v Španijo velike količine žita. Pomožne skupine so prejele v prošlih par tednih za par sto tisoč dolarjev živil, a treba je novih zalog, da se obvaruje tisoče otrok, žensk in drugih vojnih beguncev, ter prebivalstvo v razdejanih krajih Španije pred gladom.
Mizerijo množic beguncev povezava Še slabo vreme in teror Francovih čet v Kataloniji.
Iz Francije poročajo, da je loialtaičn* i^mja prfpnev-ljena skleniti mir s Francom na podlagi sledečih pogojev:
Španija mora ostati samostojna; vse tuje čete se morajo umakniti.
Nobenih persekucij; ljudstvo naj s svobodnim plebiscitom odloči, kakšno obliko vta-1 do si želi.
Istočasno je prišlo poročilo iz Rima, kjer je zboroval Mus-solinijev vrhovni svet in sklenil, da italijanska armada ostane v Španiji, kajti Italija hoče, da general Franco popolnoma zmaga. ,
Civilno prebivalstvo Španije silno trpi in pomoč mednarodnih pomožnih akcij mu bo še dolgo potrebna.
UMAZANA KAMPANJA ZA UNIČENJE SOCIALNIH REFORM IN SVOBODŠČIN
DEMO.-REP. TORIJ I DOBILI V NAPADIH NA ROOSEVELTA SODELOVANJE ITALIJANSKEGA IN NEMŠKEGA ČASOPISJA. -DIESOV ODBOR BO SE "PREISKOVAL"
Verjetne "nevrjetno«ti"
Nevrjetno je, da bi mogel (Nadaljevanje na 3. strani.)
LAZ. ALI RESNICA?
En« f lavnih prič pred reakcionarnim DitMti« kongresnim odborom
» raziskovanja "neameriikik" aktiv
no.li j« bil bivii pr«ds*«lnik liga proti feiismu in vojni, naki Mattkews. ki ja isjavU, da ja bil član komunistične •tranka in vodil omenjeno ligo več lat pod nekomunistično masko, dasi jo bi-
I spletkak. Kofcko jo resnična, pre.skuje jo člani omenjana kongresne komisije; komnnisti vedo le, da jim je njihov bivši slniabnik Mattbews na pra-vil veliko ikode. Obljnblja, da bo ie "veliko povedal". Dokler je načelje-val omenjeni ligi, je tajil včlanjenje v kom. stranki. Pravi, da morajo to sanikavati vsi komnnisti. ki so aktivni v drngib organizacijah. Matthews je nedavno po rndin iajavil, da je Browder, tajnik kom. stranke, edini, ki javno priznava, da je član sveje stranke. Vsi drngi so is taktičnih ras-logov naučeni trditi, da niso komnnisti, pač pa te, kar jim v njihovi agitaciji najboljše kaie.
članov "likvidiranih". Iz Rige poročajo, da je izmed 71. Članov strankinega vrhovnega odbora samo še 18 svobodnih, vsi
I a
drugi so bili na obravnavah obsojeni v smrt, ali pa izginili neznano kam. Koliko so te številke tečne, ne vemo. Vemo le, da je bilo v zadnjih treh letih res obsojenih veliko vodilnih ko-muniftov, med njimi oba vodilna sovjetska urednika in mnogi člani strankinega vudedva, kominteme in vlade. Bili so - proglašeni krivim sabotiranja sovjetskega gospodarstva, kovanja zarot in paktiranja z državami, ki so sovražne obstoju sovjetske Unije. Sedanji kongres se bo bavil največ z notranjimi gospodarskimi in političnimi problemi, s pripravami na obrambo in z novim gospodarskim načrtom, oziroma z novo petletko, s katero hoče vlada produkcijo zvišati v posameznih obratih dO povprečno 75%. Načrt predvideva med drugim zgraditev nad 7 tisoč milj novih železnic, tiso-
važati v Zed. države velike množine cenenih igrač, ustnih harmonik, kletke, kanarčke in razno drugo nepotrebno šaro, v zameno pa izvaža bombaž, baker, staro železo in drug material, ki ji je potreben pri oboroževanju. Ta način izmenjavanja blaga je škodil Zed. državam milijone dolarjev in ob enem je pripravil ob delo mnogo ameriških delavcev, je izjavil VVoll v svoji kritiki.
Dragiša Cvetkovič, kateremu je regent Pavle dal prošlo soboto nalogo sestaviti novo ministrstvo namesto Stojadinavi-čevega, je glavni vodja gibanja za zgraditev narodne strokovne unije. Associated Press poroča iz Beograda, da je Cvetkovič nasprotnik diktatur. Zavedni delavci v Jugoslaviji pa vedo. da je Cvetkovidev cilj zgraditi eno samo "narodno
99
"Daily Herald
"Daily Herald", ki izhaja v Londonu in je neuradno glasilo angleške delavske stranke, izhaja dnevno v nad dva milijo-na izvodih. Samo en dnevnik v Angliji ima večjo cirkulacijo, namreč "Daily Express", ki izhaja v 2,400,000 izvodih. "Dai-ly Herald" izhaja dnevno od leta 1924. Razvil sc je v svetovni list v zadnjih 10 letih.
ne
Boja med unijami se bo konec
Dne 30. januarja je v Miami-ju v Floridi zborovala eksekutiva A. F. L. Sklenila je med drugim nadaljevati boj z unijami CIO, posebno še proti UMW in uniji delavcev v rudtniški in toptfniški industriji. Obe sta v
.	...... .... CIO. Tudi tekstilno industijo
strokovno unijo » kakor jo ima-8i je iz,braia za organtoa-
TB na ni<imni< \fn a^nl l V..* in U. 4	...	... . ..
u na primer Mussolini in Hitler. Cvetkovič je bil minister
torično polje, ker je teksti hia unija CIO razrahljana vsled
(Nadaljevanje na 4. strani.) notranjih sporov in v razkolu.
"i
Težave Jugoslavije s hrvatskim vprašanjem
J. B. MATTHEWS
la popolna posest komunistov, kakor je denes njena naslednica "lifa ma mir I • n demokracijo". Matthews j« kongre-•ni komisiji pravil o navodilih "It Moskve", e dohodkih in iedatkih. in e metodah komunistične propagande It javil je, da »o mu komunisti njege »o dalo dobre plačevali, a se mu je Hinavstvo nasadnje sagnusilo in se je •pri b njimi. Nato je isdal linjigo. v kateri episuje tvoje skuinje ■ komunistično stranko, • kominterno in •
Od kar je Čehoslovaška okrnjena in razčlenjena, je hrvatsko vprašanje v Jugoslaviji postalo »pet jako napeto. Hrvati argumentirajo, da ako so celo Slovaki, ki so v primeri s Cehi kulturno silno zaostal narod, dobili popolno avtonomijo, osi-roma državo v državi, čemu potem takem naj Hrvatska o-stane podložna kulturno manjvrednim Srbom! Sreča sa Jugoslavijo je, da se v hrvatsko vprašanje v sedanji evropski politični zmedi nista umešala Mussolini in Hitler.
Vzlic temu, hrvatsko vprašanje je treba rešiti. Ampak kako?
Pri zadnjih volitvah v skupščino so dobili na Hrvatskem ogromno večino mačkovci, ki so bili v opoziciji proti vladi.
Po volitvah so poslanci Mačkove stranke sklenili, da bodo rkupščino spet bojkotirali. Pred volitvami se je vršila v Zagrebu ogromna manifestacija, katere so se udeležili tisoči tudi a dežele.
Ekstremni Hrvati smatrajo, da če že Jugoslavija ostane, raj bo glavno mesto Zagreb in Hrvati naj imajo v vladi slično vlogo kakor zdaj Srbi v Beogradu. Potem bi Srbi bili "podrejen" narod namesto Hrvati. Zahteva večine Hrvatov je samostojnost Hrvatske, ki bo ali pa ne bo v zvezi s Srbijo. Ako bo, naj to sklene hrvatski sabor, ne pz Beograd. Resnejši hrvatski politiki, ki sicer poudarjajo to načelo, pa so vendar pripravljeni na spora sum, ki bi določal. da ima Hrvatska
popolno avtonomijo, enako kot bi jo potem imela tudi Srbija. Hrvati bi imeli svojo vlado, svoje trgovsko ministrstvo, sploh bi bila država, kakor je bila Ogrska v bivši čme-žolti monarhiji. Za zunanje sadeve obrambo in druge stvari skupnega enačaja pa bi imeli skupno vlado, v kateri pa hoče Hrvatska biti enako zastopani kakor Srbija. S tako rešitvijo bi postala Jugoslavija dualna država in njen zunanji politični in gospodarski vpliv bi jako padel. Zato je Beograd bil sa centralizacijo države, pri kateri pa ne bo mogel vztrajati. To je pokazala spet zadnja kriza v vladi. Premier Stojadino-vič, ki je inače energičen državnik s odločnostjo diktatorja, je moril radi hrvatskega
vprašanja prošli teden odstopiti, ker ce «a s POLICIJSKO silo NE MORE rešiti. Za ISKREN sporazum pa ni volje ne na eni ne na drugi strani, Četudi oboji vedo, da tako kakor sedaj ne more ostati. Pametna ureditev Jugoslavije bi bila fo-deralizacija, v kateri bi posamezne avtonomne krajine v interesu celote skupno sodelovale, svoje lokalne, kulturne in jezikovne probleme pa avtonomno reševale. Za tako ureditev pa ja potrebna dobra vo-, Ija med vsemi merodajnimi krogi. Zdaj še vse preveč prevladujejo šovinistični motivi in pa mržnje med Hrvati in Srbi, ki »o ostale šo is avstro-ogr-skih časov, Habsburški režim jih jo podpihoval, na podlagi gesla, 'rasdvajaj in vladaj" |
Kongresnik William Ditter, predsednik kampanjskega odbora republikanske stranke, pravi, da je glavna ovira ekonomskemu okrevanju predsednik Roosevelt in njegovi "radi-kalci", katerim je dal službe v administraciji in raznih drugih uradih.
Predsednikovi grehi
Po Ditter je vem mnenju je predsednik kriv zavlačevanja krize s svojim strašen jem in hujskanjem na vojno, vsled njegove opozicijc proti spremembam v socialnih zakonih (kot na pr. National Labor Relations Aet in razni drugi), in ker noče zagotoviti ekonomske krcige, da se ne bo u meša val v njihove zadeve ali jih obremenjeval z novimi zakoni za reguliranje gospodarstva.
Kongi>esnik Ditter ni edini, ki vali krivdo za nadaljevanje krize na neprava ramena.
Tudi Hoover se je oglasil
Bivši predsednik Hoover je tudi mnenja, da predsednik Roosevelt s svojo politiko tira Zed. države v politično in ekonomsko zmešnjavo. Posebno je zdaj glasan proti načrtom vlade za povečanje oboroževanja. Ako bi imel s to svojo kritiko iskrene namene, bi bik) njegovo opozicijo proti prekomernemu jačanju ameriške oborožene sile pozdraviti. Ampak on se boji, da se bomo z jačanjem ameriške armade, mornarice in zračne flote zamerili Ja(pon-ski, Nemčiji in Italiji, namesto da bi iskali prijateljstva z njimi. Ako bi se one ne oborože-vale, bi bil Hoovrov argument dober. Tako pa so vsle<d onih i treh vse dežele v oboroževalni] tekmi.
Kampanja laži
Rooseveltovi konservativni kritiki v obeh strankah trdijo,: da je sklenil z Anglijo in Francijo tajno zvezo za vojno proti Nemčiji in Italiji. Ugotavljajo, da je na zaupnem sestanku pred kongresnim odborom za vnanje zadeve dejal, da je meja Zed. držav v današnji dobi v resnici ob Reni (med Nemčijo in Francijo). V odgovor je Roosevelt izjavil, da kdor mu podtika kaj takega, namenoma
laže. Ameriško javnost je pro-fcli teden hotel pomiriti z zagotovilom, da niso Zed. države z nikomur v zvezi in da je ameriška vnanja politika taka kot zmerom, torej ne išče potov v vojne zapletljaje, kakor mu očitajo oni, ki ga hočejo oblatiti zaradi njegovih socialnih nazorov.
Zlivanje časopisnega žolča
Posebno je poostrilo hujskanje proti predsedniku reakcionarno časopisje. Eden najbolj
PREDSEDNIK ROOSEVELT
fanatičnih in strupenih v tem hujskanju je dnevnik Chicago i Tribune, ki izhaja v okrog 900,-! 000 izvodih. Proglaša se za "\Vorld's Greatest New^pa-per". Lastuje ga mogočna Mc-Connickova familija. V hujskanju proti pravični socialni politiki ga ne prekaša noben fašistični list. Je sicer za svobodo tiska in govora, toda samo za kapitali««te. Tribune seveda ni edini, ki služi torijem. Stotine drugih je enako upoalenih v izlivanju žoJča. Kdor jim verjame, mora biti prepričan, da je v tej deželi komunistov že kot listja in trave in da bo Roosevelt kmalu prevzel tudi tajništvo komunistične stranke.
Hitler in Mussolini pomagata
Zanimivo je, da te časopise Hitlerjev in Mussolinijev tisk pridno citira in dokazuje z njimi, da je ameriško ljudstvo in ameriški kongres proti svojemu predsedniku zato, ker ne
(Nadaljevanje na strani.)

Naši agitatorji na delu za druge liste
Zavedni slovenski delavci so storili silno veliko agitacij-skega dela za angleške radikalne liste. Mnoge so izdajali privatniki; na primer, nekdanji Appeal To Reason je bil privatna svojina, kakor ie sedanji American . Guardian. K a take časopise se ni zanesti — trndar pa so zanje agitiroli mnogi naši sodrugi veliko bolj kakor za Proletarca. Enako za Milwaukee Leader, ki ije docela prenehal kot socialistično glasilo.
Angleški socialistični listi so bili najjačji takrat, ko jc stalo za njim amerško (angleško govoreče) delavstvo. - In postanejo spet močni, kadar se ameriški delavci zavzamejo zanje. Proletarec pa bo močan, ako bodo SAŠI agitatorji DELOVALI za Proletarca, namesto za razne DRUGE liste, ki nastajajo, zaplamte in zojyet izginejo. Proletarec vztraja v borbi. Čitatelji, pomenite se včasi med sabo, da bi tu in tam tudi vi — morda skupno po trije ali štirje — šli na kako prireditev, ali v stanovanje naprednih rojakov, ter jih pridabili >med naročnike Proletarca. Poskusite in videli boste, da ako delate skupno, ne bo teiko, o rezultatu pa nam poročajte, da se bomo učili iz izkuJšenj drug drugega.
*
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKp SREDO.
Iidaja Jugoslovanska Delavska, Tiskovna Druika, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v gviiinJenih driavah za celo ieio $:t.0U; aa pol leta $1.75,
za četrt leta 91.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00.
Vai rokopiai in oglasi morajo biti v na iem uradu najpozneje do pondeljki popoldne za pri«»I >f i ttV v	fko^aji t ed na.
1» ROLETA REC
MUSSOLINIJIVI "PROSTOVOLJCI" V ŠPANIJI
»ubliahed cvery Wednos«lav l»y the Juvoslav Workmo«'a Psbliahlag Co.,
Inc. Rstablished 1»00.
Editor....................................................................Frank Za its.
llusineas Manager............................Churlea Pogorele«.
Asst. Editor and Aaat. Business Manager.......Joaeph Drasler
♦ 8UBSCR1PTION RATKS:
United States: Ono Year $3.00; Six Months 51.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; S»x Months $2.00.
P 1( o L E TA REC
2301 5. Lawndalc Ave.	CHICAGO, ILL.
T-lepkone: KOCKWELL 2864.
Na vrl-nli sliki so italijanski "prostovoljci" v Spi-eiji, ki jih j« vjela rpantka republikanska armada. NI* ♦I« 'md r jih ai "prostevcljoc". V Italiji vojaika ko-.r ■ r da vojn ko odbero in jim osranit "Vi sto prostovoljk
-ci -a v Sparijo.'* Nič ra pomaga. Morajo iti. Kako si Italija upa rabiti besedo "prostovoljci", jo uganka.
PISMO IZ CLEVELANDA
Dragi urednik!
"Enakopravnost" cd 26. januarja je princ ia zanimivo Uatfatiko p ud »naslovom: "Eno uro »jvetevne zgodovine" (naj-ponc-Vt iz kakega ljub jan-Vc ja I-ta), ki pove, da »e na ;e u zgcdl vrako uro 198.000 c ' 'nov, dtiim je 177,000 oaeb v ixo u j cb«o jenih. Ker ima ' i 24 ur, le£o pa 365 dni, bi n « : o b! i na po-cTtfgi te stati-tike izvivc lih 2 milijardi, 134 milijone/ in 480 C'§oč zlcčincv na 1( 3, dočim bi morali sod-nMti ?ire*l 1 milijardo, 550 ml-i jenov in 520 tise* obsodb. Kar e na t vc lu !e okrog d>.e milijardi Ijrdi, bi moral na podlagi le statistike sleherni zemljan (olroc' vključeni) izvršiti najmanj en zlciJin na le»to, in najmanj trije izmed štirih bi mori? !i biii ob.ojer.tt. V Clevelandu na primer bi morali izvršiti o-krrj milijon zločinov, sodn ki (kolikor bi jih ne bilo na riče-lu) bi pa izrekli okrog 750 ti-h>č ob odb. Koliko koleae se je potrlo v K'! a vi omenjenega sta-ti:i.uarja si lahko sam misliš.
M in j!' teden sem videl v filmskih novicah (nevvsreel) tudi militaristievni cirkus, ki ga ie vprizoril MjsKoMni za časa ChambeHainovega obiska. Mimo j . glavarja fašistov in an-' rga i -emiierja je markira Vj vr četvero«topih na tisoče d<*kov, v unifoimah in s puškami na ramah. Muwo se je ob pci'c ju na to Živo bedelo hr°no za topove smehljal kot 7*odej ter se repenčil kot petelin na gnoju; gledalec je dobil vtis da si mož domišlja, da je najmanj enak Napoleonu. (Kdo ve, ali mu kdaj pride na sel, da je tudi Napoleon naposled d<rživel \Vaterloo in Sv. Heleno?) Chamberlain je pa opiral na ivoj> neizogibno inarelo Ur se mirno smehljal, kakor bi si mislil: Kdor se zadnji smeje ...
Najnovejša izdaja fikna March of Time (Pohod ča<a) je eden najboljših kar jih je bilo doklej produciranih. Kdor ta je videl, si je la>hko docela na ja/nem, kakšen "raj" je Hitler pripravil Nemcem, še posebej pa Židom in drugim manjšinam v Nemčiji. Vrag bi se lepo zahvalil za taka 4vncoesa"! človeka stresa polarni mraz ob pogledu na zlodejstva nacijskih človeških zverin.
BarbiČev dopis v prošli številki je bil za spremembo zabaven, vsaj kolikor se tiče "našega lista" na sentklerju, mene in moje delnice, ki sem jo kupil še tiste čase, ko sem — naivnež! — verjel, da je tam doma poštenje in značajnost, ne zgolj navadno kra-manftvo. Ampak za podatke o njihovi delniški seji se bo moral France obrniti na koga drugega. Mene ni biilo Um. Seje podjetij, ki izdvajajo liste, ki so tako prepojeni z b re z z n a čajnim kr a m a rstvota, da v isti sapi na primer zagovarjajo povečanje neke občinske elektrarne, kakor je borila "Enakopravnost", in v oglasih, ki jih plačajo bankirji, lastniki pLivatne elektrarne, polivajo
'.'rareiji, c siroma aferi vladi pa jo uganka, kakšni so Mu .olinijevi koreni rameni s svojimi "prostovoljci" v Španiji. Kar tako Italija no moro troiiti stotino mili« Jono lir, co si od tega rc« no obeta nikakik koristi, nogo ho£e le smago pioti 'komunizmu". Italija kcie vpLv nad Španijo.
Roosevelt, Mussoiini in Hitler
Na odru. veto vne politike so danes v o predjn tri osebnosti: Rcoietclt, ki preglasa načelo dcmtkracije, humanitete in tolerantnosti, in na drugi strani Ma* rlini in Hitler, ki nastopata arogantno, provokativno in pretita < silo, «Jto se jima ne nudi to, kar zahtevata, z '-epa.
Slednja rta neoporečna gospodarja Italije in Nemčije. Opozicije v svojima državama nimata, ker je prepovedana. Njun ukaje absoluten. Roc evelt naobratno pa se mora boriti proti siloviti opoziciji doma, zato v vnanji politiki nima »prostih rok. Diktatorja to dobro razumeta in ga smešita.
Tudi anjle*ki premier Chamberlain skuša igrati vodilno! svetovno vlogo. Hvali se, da je ohranil s kapitulacijo v Monako-vem mir na > veiu —torej je bila žrtev (prepustitev čehoslovaške Hitlerju) vredna namena.
GaL^c IUrn-Cerliii Ciiaioberiaina ne jemlje resnim — oziroma izigrava njegov takozvani mirovni namen sebi v korist. Fiancoski premier Daladier je na mednarodni pozornici le podrejena vlo-ga. Na poti Mussoliniju in Hitlerju je zdaj pravzaprav le Roosevelt vsled svojega mogočnega moralnega vpliva, in vsled mogočne države, kateri predseduje.
Sovjetski diktator Stalin je po monakovskem paktu vzel izoliranje Rusije na znanje in Maksim Litvinov se je moTal ravnati, kakor so ukazali vetrovi "monakovske diplomacije". Rusija ni pomorrka sila in zato njen vpliv v mednarodnem svetu ni to kar bi lahko bil.
Roosevelt je nasprotnik fašizma. To zmerom poudarja. Toda prav nič ni verjetno, da je ameriška javnost z njim. ako bi hotel izvajati svojo ,politiko do skrajnosti, to je — riskirati vojno z Nemčijo in Italijo. Nasprotovanje vojni je upravičeno, kajti kakor nismo mogli rešiti svet v zadnji vojni za demokracijo, tako ga ne bi mogli v sedanji pred fašizmom, ako nočemo najprvo odpraviti VZROKOV socialnih zla — in vzrok je kapitalistični sistem.
NOVA AKCIJA J. S. Z. V POMOČ L0JALIST0M V ŠPANIJI
Demokratična Anglija intoriji
Velika Britanija se neprestano ponaša z demokratičnimi tradicijami. Toda je pod torijsko ("demokratično") vlado dopustila. da je reakcionarna Japonska vzela Kitajski Mandžurijo; da je Etiopijo pogoltnil sovražnik demokracije Musaolini; da je fckivard Benes moral prepustiti čeho-slovaško demokratično republiko Hitlerju; in da general Franco zmaguje s pomočjo Italije in Nemčije nad španskim ljudstvom, ki že nad 30 mesecev preliva kri za svobodo srvoje dežele. Angleški toriji poznajo samo eno demokracijo: za profit! če dobička zanje ni v nji, pomagajo bodisi direktno ali pa neposredno fašizmu. Kapitalistični interesi ne morejo postopati drugače. Njim je dobiček vse. Ljudstvo pa bi lahko bilo pametnejše in ako bi bilo, ne bi glasovalo za torije in njihov profitarski, izkorišče-valni instnkt, ampak za svoje korwti.
Danes ni varno niti pisati...
Ko je Hitler obnovil militarizem Nemčije v silnejši obliki nego je bil pod kajzerjem, je stopil pred zrcalo in si mislil: "Dopadljiv si mi."
In je na to še rekel: "Odsihmal bodo morali vsi rodovi le pohvalno pisati o meni. Kdor se pregreši, smrt njegovi državi . . ."
Tako se je zgodilo. Niti ene dežele v Evropi ni več, v kateri bi se *melo Hitlerja ali Mussolinija tako svobodno kritizirati, kakor je to še zmerom dovoljeno v Zed. državah.
Hitler je vrhovni cenzor. Musaolinl je drugi svetnik v pra-tiki cenzorja, časopisi bi si slednjega upali še marsikje mika-stiti, ako ne bi stal za njegovim hrbtom zaščitnik Hitler.
Moč razbijanja
Zrušiti slogo v organizaciji je lahko delo. Ustvariti jo znova pa je težka stvar.
Par bomb zadostuje in most postane v minuti razvalina. Za zgraditev novega je treba časa, napornega dela in stroškov.
Vojni aeroplani generala Franca so v Perel!yju, v lojalisti-čni Španiji porušili v par napadih 150 izmed 500 hiš. ki jih je Imelo omenjeno mesto.
Kmetu vzame veliko truda, predno postane seme nov sad. a pride toča, ki mu v par minutah vse uniči.
Ko človek napreduje toliko, da bo porazil sile uničevanja, kakršne mu danes nič ne koristijo, pač pa mu življenje grene, bo res dosegel novo dobo civilizacije.
Ali so demokratične države res za demokracijo?
Da! Ampak samo dokler bodo v njih vladale buržvazne stranke v korist privatnega profita. Ko hitro pa bi se v eni ali drugi deželi dogodilo, da pride njihov gospodarski siatem v nevarnost, bi podprle fašizem, neg lede na posledice. Kajti njim ni za demokracijo, ampak za profit.
k
Tajnik Chas. Pogorelec je razposlal v razne naselbine po navodPu eksefcutive JSZ in odbora Prosvetne matice prošlo sr,boto f!edeče pi-mo: Cenjeni:
Fksekutiva JSZ je na svoji seji 3. februarja sklenila pod-vzeti novo akeijo za pomoč i«oanskim lojalistem v njih najbolj kritični uri. Potrebna jim ie bolj ko kdaj prej. Prvič, vzlic iaširJtiinim uspehom v Kataloniji civilna vojna v Španiji ni še končana. Drugič, skušaj-mo si predstaviti nepopisno mi-zerijo množice beguncev, ki v nepretrgani procesiji prihajajo v Francijo. Kakor silna je njihova beda, je še večja v zaledju. Pcmoč je obojim potrebna.
O tej stvari je razpravljal poseben odbor JSZ in nato poročal eksekutivi. ki je njegov načrt odobrila. Sklicali se naj bi čimprej shodi, na katerih bi govoril Joško Oven. Izjavil je. da je na razpolago prve dni marca. Svoj čas poklanja za to dobro stvar; povrnilo se naj bi mu le vozne stroške, vse drugo pa bi dal v pomoč lojaJisftom v Španiji. Poseben odbor predlaga, da ae shodi aranžirajo, ako le mogoče, po sledečem redu:
V	Detroitu 1, marca.
V	Clevelandu 2. marca.
V	Collinwoodu 3. marca.
V	Sharonu 4. marca.
V	Pitsbirgtou 5. marca.
V	Strabanu 6. marca.
V	Johnstownu 7. marca.
V	VVankeganu in Milvvau-keeju pa cb njegovem povrat-ku, bodici 10., 11. ali pa 12. marca.
Skušali bomo dobiti za te shode dober, zanimiv film lo-jalistlčne vlade, ki predstavlja
njih borbo na fronti ln v zaledju. V koliko bomo uspeli, bomo poročali v listih. Ako film dobimo (traja % ure) priporočamo, da računate vstopnino 25o, ako pa bo samo shod, bi bila priporočljiva le kolekta.
Apeliramo na va^, da takoj <kličete bodisi odbornike ali p* tudi-dru.fe prijatelje te dobrs akcije, ki naj ukrenejo kar najboljše morejo.
V Chiiafcu Umiiu iiue « veliko slovensko prireditev 11. marca, katere polovica prebitka gre v pomoč lojalistom.
Za gmotni u<peh je seveda potrebno vršiti aranžiranje tako, da bodo atroški čtmnižji; ako dobimo film, bo vam morda mogoče dobiti koga, ki bi aparat operiral brez odškodnine. Odgovorite spodaj podpisanemu, -kaj je mogoče glede te akcije storiti v vašem kraju. Ako se potrudimo vsi, bo urpeh te ture Joikd Ovna sagotov-ljen. Vse te priredbe, od nosno shodi, naj afirrše pod okriljem Prosvetne malic e.
Sodružno, za pripravljalni odaek, 1 j
Chaa. Pogorelec, 2301 South Lavvnda1* Ave., Chicago, 111.
(člani pripravljalnega odbora : Joseph DTasler, Anton Garden, Donald J. Lotrich, Joško Oven in Frank Zaitz.)
Francijo slabo konkurira
V Franciji je že več let povprečno kakih 16,000 več smrtnih slučajev kakor rojstev. Treba bo fašizma" v Francijo, pravijo fjtšMi. j»a ho v#»č rojstev kot smrtnih slučajev, pa ako tudi se življenski standard znatno zniža.
Gdansko in Memel
O dobrem in slatem v Springfieldu
Springfield, III. — Iz dopisov vidim, da ?o delavske razmere povsod n'abe. Enako je tudi pri nas. Upocrlene delavce naganiajo, kakor da ni delavcev nik jer več na razpolago, a brezposelni pa delo dan za elnom neuspešno iščejo. Stroji, ki izjM>drivajo delavce, so čez-dalje boljši, bedisu v tovarnah ali v rovih. Name. to, da bi bili blagoslov za delavske množice, jih tirajo v pomanjkanje in negotove t. KapitalUti vo Icilni, de^vet .pa prepira mo; ta&u imajo tisti, ki ni? ne produci-rajo, Vftega preveč drugi, ki de-lajo, ali so pripravljeni delati, pa vsega premalo.
Predsjednfk Roosevelt je za i-nja leta uveljavil nekaj socialističnega minimalnega programa; opozicija se je zdaj vrgla proti njemu toliko, da bo še te pridobitve za ljudstvo raztrgala. Ako bi delavci izvolili v kongres svoje zastopnike, namesto kapitalistične, bi se začetne socialne reforme izboljša valo, tako pa bodo še te, ki ?o v veljavi, s časoma postale brez vrednosti.
V Springfieldu je zdaj klub št. 47 JSZ edina socialistična organizacija. Naše seje so vedno dobro obiskane, lani in članice kluba delajo bodisi na domovih, klubovih ali društvenih priraditvah.
Za nedeljo 26. februarja je klub št. 47 aranžiral predavanje, na katerega je povabljen Frank Zaitz, da bo govoril o predmetu, kakršnega je obde-laval na svojih predavanjih v drugih
n ase'b: na h. To je, o svojih vt?*ih v starem kraju in o vplivih v Evropi na Zed. države.
Jugoslovani tu in v okolici, pridite četrto nedeljo v februarju v tukajfnji Slo verski dom. Pričetek ob 3. pop. Točen spo-|rod objavimo pravočajJio.
Jotrph Ovca.
. Poljska jc velika država. Sama se prišteva k velesilam. A na morje ima samo en Izhod, ki ga je dobila v svoje področje z versaillsko mirovno pogodbo. V ta namen je bila Prusija razkosana na dvoje, da je srednji njen del postal* takozvani poljski koridor v nemško luko Gdansko (Danzing). Mirovna pogoelba tega mesta ni dodelila Poljski, ampak ga proglasila za "svobodno mesto" pod upravo lige narodov. A v bistvu je postalo poljska luka. Nemci v Gdanskem (ki so zdaj v večini naciji, dasi zgolj iz maščevalnosti, so se poljske in ligine nadv lade Že otresli, dasi je teoretično še v veljavi. Ko hitro pa mestna uprava sklene, da se Gdansko pridruži "tretjemu rajhu", pade tudi ta kontrola v vodo. Poljska je blizu Dan-zinga zgradila sicer svoje pristanišče Gdynia, ki pa ga izgubi ko hitro bo morala Nemčiji prepustiti koridor do morja.
V sličnih neprilikah za izhod na morje je veliko manjša Lit-vinska. Tudi njeno prietaniAče Memel je bilo vzeto Nemčiji. Zdaj je valed maščevanja proti Litvinaki prebivalstvo mesta pod Hitlerjevo zaščito postalo popolnoma nacijsko. Ako sklene, da ae združi z Nemčijo, bo Litvinska brez modernega pristanišče Gdynia, ki pa ga iz-če slednja izgubi koridor in s


tem svoj novi pristan Gdynia.
Litvmska je Poljski skrajno sovražna, od kar so ji Poljaki vzeli njeno glavno mesto Vilno. A v očigled skupne nevarnosti, ki jima preti od Nemčije, sta se obe deželi nekako sprijaznile in skušata biti ob strani druga drugi. Zaradi iste nevarnosti je Poljska pozabila tudi na svoje sovraštvo do Rusije in je sklenila z njo novo pogodbo, oziroma starim pogodbam je dodala nove točke in pa pečat prijateljstva do Rusije. V povračilo pa pričakuje od Rusije, da ji bo v pomoč v slučaju Hitlerjeve ofenzive, in pa. da ji pomaga obdržati šest milijonov Rusinov pod poljsko vlado. Slednje pa je za Rusijo težavna stvar, kajti Ukrajina bi ji take politike nikakor ne odobrila.
Tako vidimo, da se razvoj po avetu suče le s stališča interesov* in da se s tega stališča lahko včerajšnji sovražniki spremene v najboljše prijatelje, ako jim skupni interesi, ali pa skupne nevarnosti tako narekujejo.
Kar ae tiče interesov, bi bilo boljše, da bi jih vse dežele skupno motrile s splošnega stalila. Ampak to bi bil že "marksizem", zato se vlade rajše sučejo v odnošajih druga z drugo po starih imperialističnih, kapitalističnih vrtincih.
Hk.
Dobra besedo za Špelo
Kock Sprrng*. Wyo. —- O
Speli Poiovčen je moje mnenje, da Proletarcu več korM kakor škuduje. Vsak časopis priobču-je tudi humor, še celo "Cankarjev Glatsnik" včasi kakšno šaljivo pove. Opis njenega poseta v naše mesto je nam všeč, le prehitro je odfrčala od tu, ker bi jo radi osetono spoznali. Danes, ko to pišem, je veselica v korist hiše božje, pa bi Spela lahko marsikoga povprašala o tem in onem in bi imela gradiva še za eno poročilo iz naše "metropole". Tudi dobitke bo razdajali. Morda bi bila Spela deležna kake le\pe "batiranke", če se ji ne bi toliko mudilo nazaj. Pozimi ji bi prav prišla, čeprav take spodnja "kikle" niso več v modi.
Zelo radi beremo tudi komentarje, v katerih je na kratko veliko povedanega, da zadene v živo. Z aid o voljni smo dalje s poročili Cz naselbin in s članki. Taucharjevi "Sloviti moilje" fo poučno branje in Barhičevi dopisi nas tudi kratkočasijo. posebno zainimiv je potopis iz stalega kraja, ki ga pi&e Frank Zaitz. Torej Spela, le 5e pridi v Ročk Springs!
John Pintar.
' Nacionalizem je otroška bolezen: otepntce na človeštvu.
svoje č.tatelje, naj "ubijejo" predle,^ za povečanje, me ne zanimajo. Končno <bi pa moja beseda toliko zalegla kot Špelina v Lemontu.
Vprizoritve A. Kobalt ve komedije "Denar" nisem videj — skrb aa ljubo zdravje je kriva, da aeim ipostal zadnje čase docela "nekulturen" —, razveselila me je pa ugotovitev naših domačih oceinje . akev, da je stvar "brez globoJine in brez vzgojne vrednosti" in kot taka kot nalaii za "povprečne ljudi", Doigo smo morali čakati, preden nas je obsijal žarek poznanja, kaj najbolj prija tej "povprečni publiki": prazne burke . . .
Praviš, da vtem v predzadnjem pismu izpu til mnogo naših rojakov in rojakinj oz. kolegov in koleginj, ki tudi obvladajo ?!ovenecino ali pa mislijo tako. Sur nof. Ampak jaz niti v sanjah nisem imel namena, na&teti vseh od prvega, do zadnjega, ker pač oisem sestavljal nobenega seznama. Torej ? (So what?)
S Proletarcem od minulega tedna si je dal opravka znani tiskareJti škrat ter v poročilu o Centru iz $15,000.00 (petnajst tisoč) napravil kar petnajst milijonov dolarjev ($15,000,000). Ali je modra čul zgodbo o F. Donald u Co^-terju-Musici?
Po "čikaških ko'maj nar jih" se mi po malem še zmirom toži.
Kako pa komarji, muhe, gri-li, ve^*e »-n komunisti pod streho titkarne Adrija? Upam, da je vse zelravo.
Ivan Jontez.
0s Rim-Berlin
Pod "niarelo" osi Rim-Berlin so zdaj Japonska, ki je tretja vodilna članica tega vretena, dalje Manžukuo (bivša kitajska provinca Mandžurija), Albanija (italijanski protekto-rat). Španija, kolikor jo imajo v posesti fašisti. Madžarska, ki je nedavno pristopila v "proti-komunistično" zvezo, polovico klobuka pa drže pod njo Poljska, Litvinska (ker je v to prisiljena), Rumunija, Jugoslavija, čehoslovaška (ta ne po svoji krivdi), Turčija, Bolgarija, Grčija, par južnoameriških republik, Švica (ki se boji nemškega napada), kneževina Lichtenstein, Belgija, ker se boji nove nemške invazije v slučaju Hitlerjevega vpaela v Francijo, in na&teli bi lahko še nekaj drugih dežel.
Angleški premier Chamberlain pa skuša vedriti pod svojo "marelo", a izgleda, da mu jo bodo pihala rimsko-berlinske osi raztrgale in bo nato kar avtomatično pristopil pod Musso-linijevo in Hitlerjevo.
Kapitalistična politika je me-šetarska in nepoštena, ker drugačna v taki- uredbi biti ne more.
Nesmiselna bitka
AFL in CiO lahko storita o-gromno, da bo nevv deal ime! kaj veljave, namesto da se prepirata.
Knjige
Cankarjeve
družbe
Cankarjeva družba v Sloveniji je sa leto 1939 izdal«
sledeče štiri knjige:
1.	Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriran. i
2.	Pomlad človeštva. Spisal dr. 2ivko Topa-lovič. |
3.	Taki so ljudje. Roman i francoskega podeželja. Spisal Roger Martin du Gard.
4.	Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Španiji. Spisal Arthur Koestler.
V»e te štiri knjige dobite po pošti za $1.25, in 10c ceneje, ako jih pridete iekati osebno.
Naročila pošljite na naslov:
PROLETAREC
2301 SO. LAVVNDALE AVENUE, CHICAGO, ILL
......„.<„.....i. i,',. .
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
i*_frank zaitz
I Vuk jim je namreč brez najine Ko »va izstopila na podaji v vedn0ftti »Poročil, da jih ob-H rastni k u, je bilo treba poi». jZastopnik ljubljanske-j vedeti, kako priti dalje v to *a *°«l»liitičnega delavstva dr. •ktmpo". Vprašala sva šofer-10 je PriAeI v Hrastnik "
ALI NEMČIJA RES IŠČE SPORAZUMA Z MOSKVO?
vali tisoč« akrov rodovitna s« m I j« vuk(. Rasdatila jo ia paonom. Do tu
ja v avtobusa, kje je slavje
dopoldanskim vlakom.
g i
Vpra-!
pevikWra zbora"V zajemno-1	če naju P°zna- S* I
H(i«»	I veda. "NajbrŽe ju ne bo," so
"Tja lahko gresta peš. Tu IS p°.{? V,ak P<*Wil s po-
spodaj ob progi, na onemle	sva 2 »"Wnj«m.
. Iniibnm	dr-	pa je med tem že
stilniskem vrtu.	u. ... , ' .	.
»zvrsil svoj pozdravni govor in
V nekaj minutah sva bila | se vrnil. Tako ni bilo na slavju j
j nikogar, ki naju bi osebno po-; znal. Sodrugi v Zagorju, s ka-
O ) zidu železniške proge je bil na lepem vrtu zgrajen začasen oder za govornike, orkester in pevske zbore, okrašen z rdečimi zastavicami. Pred vhodom je bil velik slavolok z napisom "Družnost!" Govorniški spored je bfl končan, čestitke pevskemu zboru ""Vzajemnost" št. 1, v katerem so premogarji, sta prinesla v imenu ljubljanskih sodrugov dr. Celestin Jelene. iz Maribora pa bivši socialistični poslanec s. Petejan.
Za vse prireditve te vrste, za shode, parade itd., je treba dobiti dovoljenje. Govornike se
terinii sva se seznanila že prej, so imeli tega dne doma rudarsko zborovanje in potem sejo zadruge, zato jih ni bilo Hrastnik.
nama segel v roko, a imel je (Nadaljevanje s 1. strani.)! v uiuoijam sva jo delo in ni bilo ča^a za nadalje^ I H .	» . . .
gotovi uri zvečer vanje pomenka. Veža je b la »^ler pojesti vse kar je rekel Aleksandrovi cesti noln. Hv,^« i«	z°Per RuaiJ° in členiti z njo
tako ravnodušno, kakor da bi "Delavski Politiki". Krepko je morala to razumeti sama od1 sebe. Tudi v Ljubljani sva jo opazila. Ob
se vsuje po A le ksa na rovi cesti I polna, dvorišče in gostilna tudi, proti Tivoliju množica, ki pre- a dvorana je bila še prazna, preže vso cesto. Torej je ma-| Tiskan *pored je naznanjal, da sno promeniranje v običaju tu- ne prične predstava točno ob 8. di v Trbovljah. Deček je dobil Manjkalo je še 20 minut. "Naj-za svojo us ago par dinarjev i brže prično nocoj nekaj pozne-za zmrzlino (sladoled).	je, ker se bodo ljudje zaradi
Poiskala sva
in kupila vstopnice za preasia- jasnil nekdo. In filmska pred-.B. . .	. C1 . .. .
vo. Prodajalec je bil radoveden stava je bila ravnokar konča-	^ngrad. Sklenil je z
in naju vprašal od kad prideva. |Ma. Kaju zadruga delavskega j ^o Z^S^nfZ
se pozneje je Rusija pošiljala v Italijo posebno veliko olja in
prijateljstvo". Tudi je bilo nevrjetno, da bi tak sovražnik "boljševizma", kakor je Mussolini, bil kdaj hotel imeti stike z Rusijo. Toda ko je prevzel vlado, je bila Italija prva
Delavski dom vrline zakasneli," mi je po- i.znwd. vel«*!, ki j« posla'« *ro-,ice za predata- ja„.il nekdo. In film-ska pred-	la<lje "f
'V Hrastniku sva bila. in prej v Ljubljani." Se ni bil zadovoljen. "8*a bila že tudi v Zagor-
doma obratuje tudi kino. (Dalje prihodnjič.)
v
mu
v»a v redu. Zamlja ja mehiška in naravno, da mora služiti mehiaka-Ijudatvu. Kapitalisam v Zad. dr-
Iiav pa ja »vojo vlado v Waakingtonu primoral posredovati. "Zamlja ni me-
Hiika poaeat. ampak onik, kijo laatu-jajo v aemljUkik knjifak." ja bil ad-vokataki argument. "Kar atr jo vseli, jo morala plačati/' je kil ukaz ameriška vlade. Na aliki ja Lawrence M. La wr on. član komisija sa reguliranje maja med Zed. državami in Mehiko, ZSIV) katerega ja Rooaeveltova administra
se zatekli pod drevje in pod streho. Le orkester je vztrajal toliko časa. da je odigral svoj komad. Kmalu je posijalo spet sonce. "Vzajemnost" — zbor
rudarskih delavcev se je pri-_______________
pravil. Zaorila je delavska pe-|ci>a pooblastila sa posredovalca pr.
sem. Delavske pesmi so v Slo- določanju cene sa zemljo, katero j rHiiiih nazorov, ker so se bali, veniji dovoljene, ne pa Inter-i mehiik* *u<u
nacionala. Lokalni foto*graf je
meriikim velepoaeatnikom.
mora naznaniti policijskemu . .... _ ,
. . , . „ „ , , . nato uvrstil pevce za	sliko. Fo-1
uradu več dni pred datumom . ... . .	. .. A
r\w\ • u«* : tografije je snemala	tudi An-
prireditve. Oblast si pridržuje, , vr	..
K ^ j * ..Igela. Nekdo je naju	ogovori .
pravico izreči prepoved tudi1 J	*
zadnji moment, čeprav je prej priredbo dovolila. Tako je na primer storila v Celiu. Socialisti so pripravili vicdrlavski koncert, na katerega so prWJ it lavski > hoxijn ec^riT^v^tih krajev Sl^enije celo s poVžjnimi^laki. D pol-rine bi se vršil pohod, nato kratek govorniški .spored in nato koncert; slavje bi zaključili 3 plesno zabavo. Oblast je prošnjo prirediteljskega odbora odobrila in ta je začel s pripravami in a$\ašaajem. Ko pa so bili vsi že v Celju, pripravljeni, da prično s sporedom, je oblast slavje prepovedala. Ljudstvo je biio silno nejevoljno. Marsikdo seje kregal nad pripravljalnim
Bil je steklarski delavec mladi Franc Renti, tajnik pevskega zbora "Vzajemnost" št. 2, v katerem *o steklarji in delavci •z kt mične tovarne. Dejal je, ■
Tudi v Trbovljah je bilo ve-j liko dežja. S posta je sva Šla po klancu kar pes. Ko sva bila sredi pota. je nama biio zal, ker nisva na postaji šla v avtobus. Zdelo *e mi je. da je pot i dolga tri milje, kajti bilo je po
ABRAHAM LINCOLN
Dne 12. februarja je praznik države ga niso hotele priznati obletnice Lincolnovega rojstva, in se ločile. Nastala je civilna I Listi so tega dne polni član-, vojna, ki je trajala štiri leta. [kov o velikem pokojniku, ki je Povzročili so jo ekonomski in-bil na čelu republike v najkri- teresi. Južne države so hotele tienejšem času in jo ohranil suženjstvo ohraniti. V vojni so enotno.	bile poražene in črnci so nehali
Ko je Lincoln živel, je imel biti Privatna svojina.
le malokateri list dobro I-»ncolna so napadali časopi-besedo. Večinoma so ga ljuto si (,HlJe na M" »n v indu.strial-napadali zaradi njegovih libe- mh ^edi&ih n« severu. Ako bi
bil živel še nekaj let in bi umrl naravne smrti, bi ga reakcija diskreditirala kakor skuša dis-kreditirati vsakega, ki brani
žito. Sedaj so odnošaji med Italijo in Rusijo seveda hladni. Toda bili so časi, ko je Mussolini rekel pokojnemu socialista Vandenveldu, da se naj uči ma-
proti vladama v Parizu in Londonu. Lahko, da dobe od nju, veliko več z lepa, kot bi mogli o<i Rusije v vojni. Zato se trgovska posvetovanja med Rusijo in Nemčijo neuradno že več tednov vrše in v Moskvo je bila poslana trgovska komisija.
Interesi več kakor načela
Ako in kadar sovjetske Unija sprejme kako tako pogodbo
z Nemčijo, jo bo sklenila vsled svojih interesov. Nemčija bi ji morala predvsem zagotoviti, da bo v slučaju vojne med U. S. S. R. in Japonsko nevtralna, kar pomeni, da bo morala na svoj protikomunistični ipakt z Japonsko pozabiti. Prelomiti vladam pogodbo, kadar jim tako boljAe kaže, je igrača, časti
nir od sovjetskih diplomatov.! jn trgovskega poštenja dana* Vandervelde, ki je . zastopal j nje vlade — oziroma večina pred leti pri ligi narodov v Ge-|vlad, več ne pozna. Zato so po-nevi belgijsko vlado, je Musso- j godbe krpa papirja takoj, ko
da je Lincoln nevaren ekonom rjskim privilegijem posedujoče
linijeve zastopnike demonstrativno insultiral v protest na njihovo preganjanje socialistov in komunistov v Italiji.
Vojna z USSR draga »tvar
Druga verjetnost je, da so v Berlinu izračunali, da bi bila vojna z Rusijo zaradi Ukrajine
se vladi zazdi, da je postal ta ali oni pakt za njeno državo brez praktične vrednosti.
Japonski militarizem poudarja, da je vojna z USSR neizogibna. Ako hoče zavladati nad Azijo, ne sme trpeti poleg sebe nobene druge velesile. Vsled tega se je odločil, da mora zdaj ne samo riskirana, ampak Rusija stran od Pacifika in z predraga stvar, tudi če bi Nem- daljnega vzhoda čiploh. Ako
čija zmagala. Kajti Nemčija
Ij^.ke interese pred izkori- bi'morala v Rll,ijo hodl.sj pre. r.tvaici. .axo na ie L.ncolnu,^ Polj<ke_ a(j
pa preko Mad-
da se ma je <tdtttiva)o< da ni-'Ma,mh s,,ovit° »>P*™>> 4va domačina, in to je sklepal :u.	f^ečavati proce-
pntem It bol, po njenem foto>,JO	,kl *}	5)1(1
grafskem aparatu. Predstavi! konec' Zde,° ^ mi ?a Jf ie naju s. Karla Malovrhu, ki "V™	Vsoč ljudl' ,n
ima službo župana v Hrastni- videla sva jih, kako so se manj-ku. in njegovemu sinu. Kma- *e ne ^mikale od nekega . . smo bili vsi prijatelji. Pred- f^^ tadi v onokraj ceste sednik pevskega zbora rudar., »n druge od ravn^ po stran-jev s. I. Ivane je nama pravil o težkočah, ki jih imajo pri svojem delu na kulturnem polju, ki pa so zgolj političnega značaja.
skih potih. Napis na poslopju mi je povedal, da je to Sokotski dom. Spodaj pod domom, po telovadišču in travi, sva videla sodček pri sodčku: zdelo se mi
je, da so nekoliko večji kakor S. Bentl je naju povabil na i ameriški četrtnjaki. Pisa so to-oder. član orkestra je dal sig- rej v tej	veliko popili.
odborom, češ, čemu se ni prej	_
pobrigal in določno poizvedel, nal z 5odal<Jm lnv^noijca | Restavracija in gostilna Sokol-ali bo prireditev dovoljena ali ne. Jezili so se upravičeno, kajti imeli so stroške in pokvarjen
"week-end" v vsakem oziru. ;na oder »n ne ko Je naJu Pred; ; pridno
—	* v ««< • 1 «iv ijii ga«	v« »lic« ik/v f%
je spet strnila. Nato naju je ?kega doma je bila še zmerom Bentl pozdravil in predstavil,; po|na gostov, enako gostilniški ni pa rekel, ko me je povabil j XTt; »»trežaji in streža jke so
Ampak pripravljalni odbor ni bil kriv. Zanesel se je na prvotno dovoljenje in na "srečo". Vsakdo, ki tam kaj prireja, ve, da mu lahko shod ali slavje prepovedo zadnjo minuto, ali pa ga razpuste ko je že v teku.
Slavju tridesetletnice delavskega pcv&kega zbora "Vzajemnost" 24. julija v Hrastniku oblast ni delala neprilik. Nagajalo pa je posebno popoldne deževno vreme. Dopoldne je poslušal govore poleg množice vladni komisar, kateremu so bili itak že prej naznanjeni, a mora biti zraven, da kdo ne reče vmes kaj takega, kar je proti zakonu za zaščito države. Seveda je vsakdo pa zrl na svoje besede, človek ne bi verjel, kako so se tam vsi ti delavci naučili govoriti tako, da tisto, kar izražajo, je socialistično, ne da bi bile besede Š6uva>lne. s kakršnimi pa se itak ničesar ne doseže niti v deželah, v katerih ima govornik na odru pravico UKanjati "revolucionarnosti" po svoji mili volji. V Zed. državah imamo v tem bogate izkušnje. In imajo jih iz povojne dobe tudi v Jugoslaviji — na Slovenskem posebno še v Za-KOTju, Trbovljah in Hrastniku.
Na slavje v Hrastnik sva z Angelo prišla nenaznanjena. Oziroma, mislila sva tako. Ivan čera.
nosili gostom gulaž. stavil ter stopil z odra. ali naj|^,nk0f krllh in pivo. Gosta pri
ljudem kaj rečem ali ne. Poču til sem se kakor kaka stvar v kletki v zoologičnem vrtu, an Angela menda tudi, zato sem riskiral prelom postave, ki ne dovoljuje nenaznanjenih govorov in rekel na kratko to in ono. Tudi Angela je rekla par besedi. Nato sta nastopili obe "zajemnosii" skupaj, da je pesem mogočno orila.
V tej družbi rudarskih, steklarskih in kemičnih delavcev, njihovih žen, sinov
najini mizi je Angela vprašala, kaj je bilo danes v Trbovljah. "Tombola. Velika reč, množica ljudi, le plohe so nagajale. A bilo je dobro vseeno."
Tombola je zdaj v Sloveniji v modi kot sredstvo za dohodke. Gasilska društva. Sokoli, katoliške organizacije itd. se jih poslužujejo. Glavni dobitek v Trbovljah je bilo pohištvo za tri sobe. In to ne kako staro, nego novo pohištvo! Tudi drugi dobitki so bili dobri. Ni ču-
in hčera, je nama postalo dno, da privabljajo take tom-resnično prijetno. Zal, da sva bole množice tudi iz sosednih
<e morala pripraviti na odhod, kajti ta večer sva hotela prisostvovati v Trbovljah komediji "Nobene žene več". Kajti videti predstave in koncerte de-
krajev. Na neki tomboli v Kranju je bil glavni dobitek avto — nov avto češkega izdelka. Taki in druffi bogati dobitki dajejo prirediteljem sicer stro-
	^jl f 1
	L«*JI
	w
	
	
	
	•' 't » ^-r.f
pa je Lincolnu I na viAku njegove *)ave v*H Iživ jenje atentator. Od onega dne je postal ne le zgodovinska osebnost, ampak izmed vseh
res pride do te vojne, bo za Rusijo nepopisne koristi, ako o-stane Nemčija nevtralna. In tako ze ta sovjetski interes sam
j najbolj oboževan in časJen predsednik te republike. Boj. ki ga je vršil za pratice
/arske in Ramunije. To ni enostavno. Nemčija bi se s tako na sebi daje možnost, da bi bi-vojno izpostavila nevarnosti! la Moskva pripravljena skleni-,pcpolnega izčrpanja, nakar bi j ti z Nemčijo ugodno trgovsko Francija in Anglija počeli z in politično pogodbo, če poka-njo spet kar bi hoteli, kakor žejo v Berlinu za to resno vo-, . . . , , . . I *ta po svetovni vojni. Ako v Ijo.
IJe.,h". ; kak01' ' Berlinu sklepajo s te,ra .-tali-; Vse to so seveda še zmerom danes PrivilejriraTii sloji so mo- w ^ se ZH enkrat <(dlo<iH 0- največ ugibanja, ki pa prav la-
jtročn, kakor so bih takrat Pn- hra,ljti svojo <)borožt.I10 I hko postanejo resnica, vatna svojina m pravica izko-| j risčati ljudstvo so jim najsvetejši zakon.
Telesno suženjstvo v južnih državah je odpravljeno, črnci I so na papirju svobodni že o-i krog 75 let. Ampak ekonomsko
'so večinoma še zmerom sužnji, komediji "Venera" je po \pri-' Stotisoče jih živi v bedi. V juž- zoritvi v Detroku pisal Frank
V soboto 11. marca bo večer za smeh
Chicago, IU. — O tridejanski
dila občinstvu priložnost videti fino vprizorjeno kemedijo, anijak tudi pomaga si v dva koristna namena. V stopnice v
predprodaji so po 40c in 50c pri blagajni.
Po itfri bo plesna zabava v
nih državah so izkoriščani do česen v "Prosveti" med dru-lotoeh dvoranah in bo trajala,
gim: "Občinstvo se že dolgo ni toliko zabavalo kakor ob tej priliki. Skoro sleherni dialog
skrajnosti. Komfort jim je ne znana stvar. Zelo znan pa jim je glad.
Madež telesnega suženjstva in monolog je bil spremljan s je v tej deželi izbrisan tri če- salvami smeha in aklamacijo.
ABRAHAM LINTOLN
ga sloja. Iz istih razlogov napadajo danes Roosevelta. Veliki dnevniki v vzhodnih me-
trt stoletja. Sistem izkoriščanja, ki zasužnjuje milijone lju-
Rojak D. je trdil, da je zmočil | tri robce od samega smeha. Se
di, pa je ostal. Ljudstvo je od- veda je bilo tudi nekaj takih, pravilo telesno sužnost. Prav i ki bi rajše uživali dramo, toda tako ima moč odpraviti seda- vse je nemogoče zadovoljiti. Sinji sistem, kajti kakor je dejal cer se pa glede te*ra ne more
stih so smešili Lincolnov	j Lincoln, "ljudstvo Zedinjenih I nihče pritožiti, kajti v prosiih
lizem njcuovo človekoljubje držav je vrhovna ob)ast v Ze.!do^tih ,etih JiTno preigrali t(V
in pobijali njegove govore, ča- (linjenih državah. Tej oblasti sopi.sje v južnih državah pa je ^ moraU uk]onitj kongrfm
toUjo po njemu radi njefroae-1 vrhovno sodišče..." ga boja proti telesni sužnosti.
Od ljudstva v Zed. državah L. 1860. je bil izvoljen za je torej odvisno, kdaj odpravi predsednika Zed. držav. Južne še drui/i madež suženjstva.
lav?kih kulturnih društev sva ške, še več pa dohodkov, torej
malo imela. S sodrugi v Hrastniku svo se dogovorila, da se
se tombole izpJačajo.
Ko sva se malo ogledala o-
vrneva naslednje jutro ogleda- krog po Sokolskem domu in po
ti steklarno. Poslovila sva se	ljudeh, sva šla po glavni poti
od novih številnih znancev in	dalje v klanec. Morda je to ne
sev mila na postajo, kajti vlak	le prvič nego tudi zadnjič, da
je imel vsak Čas priti. Ravno ko sva prišla na peron, se je vlila zopet ploha. Množica spodaj na vrtu se je spet razbeža-
sva v Trbovljah, torej si jih je treba ogledati čimboljše.
V globel je legal mrak. Spet tva začela srečavati množico,
la pod streho. A po dežju pri- ki je šla iz naselij navzdol po de sonce. Drugi dan somi pra- cesti. "Vprašala bom nekoga, vili, da so ljudje večinoma o- kam zdaj gredo," je rekla An-stali na slavju do poznega ve- gela. Ze precej časa je nama
sledil deček. Morda je mislil,
Ameriška reakcija razljutena za boj
(Nadaljevanje s l. strani.* odobrava njegovih napadov na totalitarne (fašistične) države, časopisi v Italiji sugestirajo, da bi bilo treba preiskati RooseveHovo glavo, kajti mogoče je otroška paraliza tudi njo zadela, ne samo njegove noge! Te vrste napadi so v sve-
tovni politiki nekaj izrednega. [-Kapitalisti so bili omoteni od
Prio>bčevani so seveda po nalo-
Slaba nagrada
liko, da bi nas lahko zavidale mnogo večje naselbine. Na našem odru so bile podane operete, drame, farse, ljudske igre, burleske, komedije in burke. V kolikor so razmere dopuščale, so prednjačile delavsko-propagandne igre.
Igralci "Venere" so častno rešili svojo nalogo. V.sak je bil na svojem mestu. Vloge so bile srečno izbrane in poleg te^a so bili pa vsi "stari mački" — sigurni v nastopih, prilagodeni kretnjam in mimiki, nekateri kar z lastno tehniko. Ocene ne bom pisal, ker sem sam sode-
Roosevelt je ameriškemu ka-,. . „ . . . , . . , . . ,. . . * .. .t .. loval v iign, toda kdor 01 se jc pit ali zrnu v tej krizi silovito j	_________••
pomagal. Izvlekel ga je iz a-narhije. Ampak toriji mu niso hvaležni, ker zagovarja tudi
i lotil, bi imel težko nalogo.'
Frank česen je režiser te igre. Igralci iz Detroita jo pod
ljudske Interese. Let. 19.10 je j J*«^« ^'om vprizore v . , .... . ... ...	Chicagu v soboto 11. marca ob
imel priliko stopiti ameriškemu kapitalizmu temeljito na prste.
7:30 xvečer v dvorani SNPJ.
Ta prireditev se vrši pod ipo-, ,	... . . , .. , , kroviteljstvom kluba št. 1 JSZ
prebitek pa *e deli v pomoč


stvo bi Rooseveltu one dni o dobrilo vsak korak. Priliko je zamudil in zato se mora sedaj *new deal" boriti na življenje in smrt.
Društvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v

PROLETARCU
99

Šest let nadutosti
Hitler praznuje leitos 6-let-nico svoje diktature. Smatra, da je Nemčijo dvignil kvi&ko in se je boji ves svet. V resnici se boje v Parizu in v Londonu njegove nadutosti manj kakor nevarnosti, kaj bo, kadar on propade.
gu italijanske vlade in ameri-Aki po«lanik v Rimu je zahteval od nje pojasnilo.
"Neameriike aktivnosti"
N' pomoč tej propagandi proti vsemu, kar je progresivnega, je bil lani posebno odbor za preiskovanje "neameriških aktivnosti". Načeljuje mu reakcionarni demokratski kon-gresnik Dies. DoloJeno vsoto je že porabil in zahteval je novo, da nadaljuje z odkrivanjem "komunizma", kateri je okužil fce ves new deal. In res, kongres je temu odseku skoro soglasno podaljšal življenje še za eno leto vzlic opoziciji iz bele hifce. Vsa ta propaganda
je pripravljanje na prihodnjo I Chamberlain roma po Italiji volilno kampanjo. Toriji hoče- in Nemčiji, da izprosi mir v J jo, da se zvezna vlada spet pre- Evropi. V resnici daje s svojo i J seli na newyorški Wall Street, taktiko le pobito o diktatorjema;; kjer je bila do leta 1930,	Italije in Nemčije.	,S
Španskim lojalistom in polovico v tiskovni sklad Proletarca. Prvotno je bil ves namenjen Proletarcu, ker je v finančnih stiskah; toda vsled sedanje situacije v Španiji je potrebno, da pomagamo borcem, ki trpe za našo skupno stvar pod pezo fašistične intervencije. Tako bo ta prireditev torej ne samo nu-
"da se bo delav dan ..." Torej do jutra. Igralci iz Detroita se bodo kajpada zabavali z nami, da bo še bolj prijetno. Na prijatelje "Proletarca" in na vse, ki jim je borba delavske Španije sveta, apeliramo, da naj razipečajo čimveč vstopnic v predprodaji. Te zdaj razpošiljamo. Kdor jih še nima, naj telefonira v urad Proletarca in mu bodo nemudoma poslane.
Dramski odsek kluba it. 1 J. S. Z.
Prijatelj Jereb, ne gre kar tako
Ročk Springs, Wyo. — Dovolite mi mav brostora te vam naznanim te me je celi deden gvava boleva.
(John, najboljše je, da jo bova rajše bodj podomaČe ureza-la, kajti posnemati Špelo je težko delo zate in zame. Torej v naprej "po naše — oziroma, po domače. Ur.)
Mislil sem si: nekaj se bo dogodilo — nekaj novega. Pa dobim brzojav od Špele, da pride k nam. In še celo, da me obišče v Blairtovvmu, kjer je moj dom. Sem star pečlar. Zaradi tega se žensk jako bojim, če le ne bi bila Špela kaka tercijalka, naj bi le prišla. Drugače pa je nerodno, ker nočem venskih pridig. Napisano je še veliko; urednik, če hočeš, pa končaj.
John Jereb.
Delo in naloge
Kdor spozna potrebo kakšnega dela in pravi danes "Hočem", jutri se mu pa že ne zdi važno, pojutršnjem se mu pa ne ljubi, ne bo nikdar storil nič velikega. Ne odlašajte tistih del in nalog, ki morajo biti danes izvršene.
Neuspešna "marela
H
.UMI* in IIII IIISA III.I VV
vabita na slavje
prvi: oiim;t\m i;
NJUNIH G0STILNUKIH PROSTOROV
V SOBOTO 11. FEBRUARJA 1939
Dobra poitrfžba. — Fina zabava. — I xvratna godba
2611 S. TRUMBULL AVENUE, CHICAGO, ILL
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Silno zanimivo! Fašistična "Ameriška Domovina" je dne 30. jen. poročala, da so imeli španski lojaV ti 200,000 tuje-zem«kih vojakov. To o ji kajpada sporočili njeni posebni re-1 porterji iz raznih španskih Iront. Bvetovnemu listu se namreč ni treba z*ana*ati na škarje in na tuje vire, ker svoje lahko plača.
* -
Uradna ameriška katoliška cerkev je za ameri&ko nevtra:l-| noe* v Spanijii —- seveda v prilog fantov generala Franca, Mu^so^nija :n Hitlerja. Kaj neki bi re^kel M erbija, ako bi spet prišel na »vet, da odreši človeka? Sovražnika krščanstva gazijo pod zastavo generala Franca katoliško ljudstvo — ne Je gazijo, ampak izkoriščajo in koljejo.
*
Jaz nisem trkali "v pravem". To moji kritiki zmerom najprvo glasim poudarijo. A potem udarijo po mojih kritikah. Kako se to vjema? — K. T.
#
Pravijo, da je bil glavni tajnik JPZS v Milwaukeeju zavarovan samo za vsoto $2000. To I je napačna ekc-nomija. \ «
Anton Grdina zatrjuje. da napiše od«rovor Franku Barbi-ču lahko na vsak njegov dopis brez pomoči reveremdov v najmanj 15 minutah. To pomeni, da je Mr. Grdina jako 'inteligenten mož.
♦
Komunistična stranka je legalna stranka. Je za demokracijo. za nevv deal, podpira Roosevelta in je za ohranitev sistema kakršca je, dokler ga ne zavrže večina. Kako potemtakem to, da skoro v<ak k >mu-niat ve»epo\\3od taji, da je komunist? To je nam navadnim ljudem res težko razumeti. — Ra-dovedo.
*
Tudi "Am. Slovenec" poroča o grozovito«* i h v Španiji. V izdaji z dne 31. jan. pravi med drugim: "...drhali ponovno razbijale cerkve in morile diu-hov^čino ... anarhisti divjajo po celi severni Kataloniji..."
"Am. Slovenec" še zmerom oglasu 300 svetih maš "v življenju in po *mrti" za vse, ki pri t' pijo v "Mašno zvezo za Atriko". Maše — ako bi kaj pomagale, pa so v re-nici p> trebne Afričanom, ker jih krščanstvo uklepa v suino.4. Ampak maše so pač kšeft. Sveti Peter se zanje prav nič ne briga, kakor ne ameriški demokratski in republikanski veljaki na razne prošnje, čeprav uo jih aplikanti zaščitnikom drago plačali.
#
I. Bukovinski piše v Glasu Naroda, da je bilo v Pittsbur-ghu v slovenski cerkvi sprejetih lam v edinozveličavno vero 48 novorojenih "paganov" in dodaja, da je to "zelo malo v
primeri s prejšnjimi leti." *
V	Pittsburghu je imel novo mašo Daniel Cadonič. Kaj drugega naprednega se v naselbini ni dogodilo.
*
"Am. Domovina" trdi, dai sodnik I^ausche dobro _ve, da bi bil izvoljen za clevelandskega župana, samo če bi kandidiral. Sili ga, naj to priliko izrabi. Frank Laurche seveda ni prepričan, da bo izvoljen, če kandidira. in to je vzrok, čemu se ne podaja v nevarnost. Ko bi tako "dobro vedel", kakor vesta Pire in Debevec, si ne bi po-mišljal. Frank ve le, da bi mu tak političen poraz uničil še to
karijero, ki jo ima.
*
V	Chicagu izhaja približno leto dni komunističen dnevivk "Daily Record", a taji, da je komunističen. Je le za ne\v deal. V lanski volilni kampanji je potiipiral demokratsko stranko pa gotove "ljudske prijatelje" v republikanski stranki. V sedanji kampanji za županske volitve v Chicagu hvali župana KeJJyja, katerega so pred par leti komunisti nazivaJi za morilca, ker je njegova policija v So. Chicagu streljala v jeklarske delavce, ki so bili na stavki. "f)aily Record" je zvest opor-tunistični politik.; m oje stranke. "Radničkr Glasnih" in "Naprej" poročaia, da so slovensJci,
Avtomatična plinska peč
Stane inanj za nakup Stane manj za uporal>o
NAPRAVI BOLJŠE OBEDE . . . HITREJŠE ... Z MANJ DELA
* Poleg tega,* da stane manj za nakup in manj 7.ii uporabo, avtomatična plinska. P**č prihrani ure kuhinjskega <k'la.
Nove plinske p e i i imajo avtomatično kontrolo za vročino v peči, ki napravlja konec "pa-*nji na peč" — drži peč pri ravno pravi temperaturi, katero zahteva vaš recept — zasigura-va, da bo vuka jed, kuhana na peči, popolna. Novi praiilci velik* hitrosti pečejo meno bolj mehko — bolj okusno — v krajšem času. In novi gorilci za vretje na vrhu *e tudi priftgejo avtomatično — samo, da »e obrne zaklopka, In vam dajo kolikor hočete vročine V TRENUTKU.
Oglejte »i »ami, koliko bolj udobno je kuhati na avtomatični plinski peči. Našli boste krasen nov vzorec, ki bo odgovarjal vašim potrebam, ki bo primaren vaši denarnici. Oglejte ai ce-va*i mpotreban, ki b<> primeren vaši denarnici. Oglejte »i popolno aak«<> planskih Merilnikov v najbliinji prodajalni Peoples Gas drufcb".
COOCKT COMSIAMV HOT w*m.. S.liMT WWO«AWOM —U m*m*
T H P P F O P I. F S GAS IIGHT AND COkF COM P A N Y
hrvatski in srbski delavci dali 1 I>aiJy Record j" #500 podpore Za takšne nedelavsko gla ji
to vsekakor preveč. — Pika. *
"Naprej" pciroča, da bo fe dc.acija SNPJ za zapad. P n.! sodelovala "pri, skupnem h'j-ven-kem dnevu" v*eh *loven-sk'h organizacij, "ki ce bo vršil letos v Pittburghu. Pred priprave zanj vedi štab, ki izdaia "list naprednih hrvatskih rad-
nika, Radnički Glasnik". *
"Mnogi za topniki (na seji federacije SNPJ za zapadno Pen no) so se Čaidiii, da ni ve? zanimanja za slike (ki jih je snel Jacob Zupan) in za razmere v starem kraju, kjer nai narod trpi pod po Medicami Sto-jadinoviičeve samovlade." Tak<r piše pittsiburški slovenski list z dne 31. jan. V resnici je zanimanje z« filmske »like iz starega kraja veliko. Grdina je imel v Pitfcsbur&rhu natlačeno dvorano. Povsod, kjer so njegove ali druge filmske slike iz Jugoslavije predvajane, je polno po-setnikov. Nobene teh slik ne kažejo razmer v starem kraju, ali zatiranje našega, ali hrvatskega naroda/ Tudi socialni motivi so redki v njih. Premier Stojadinovič jih ne bi efnznri-ral, če bi mu bile dane v pregled, ker predstavljajo v glavnem Kraje, procesije, parade, božja pota in pa sorodnike ame rtških Jugoslovanov. Kajti za propagandiatične filme je treba že igre, aLi pa snemati slike v stavkah (ki jih Jugoslaviji ni), napade na stavkarje, bedo, garanje kmetov itd. Filmi, kakršni so iz Jugoslavije predvajani v Ameriki, so torej zgolj sentimentalne vredmwtj. Pokojni Anton Aškerc je v pesmi slovemkiih delavcev v Ameriki (Ameriški druž. Koledar, letnik 1939, .ntran 155) zapisal nud drugim:
Ameriko imamo v čisli pa na skrivaj nam (t'he) srčne misli i uhajajo črez morje v stari svet .. . črez morje sinje in široko, črez morje burno in globoko
uhaja često rosen naš pogled.
*
Sentklarski svetovni dnevnik poro .'a na prvi strani z debelim tiskom: "Kot nam poročajo ; iz ftare domovine, je bil dr. Anton Korošec, bivši notranji minister, izvoljen za predsednika senatne zbornice. ToTej ni res. kot se je pisalo od nekaterih, da so dr. Korošca brcnili od vlade."
Seveda je re*! Senat je v Jugoslaviji >ttim> okrasek, ne pa parlament, in predsedništvo senata samo sJuž>ba, ki donasa dinarje, ne pa kako besedo v vladi. Ta novica v "A. D." je poleg neresničnosti zanimiva tudi zaradi "krasne sloveinači-ne".
*
Detroitski škof je baje predlagal slogo v delavskih unijah, zato naj pokopljejo vse, kar je proti ameriško: socializem, fašizem in komunizem. "A. D." pišt., da so benede tega škofa "globoko powegle v ameriške delavske vrste..." Tako torej: imamo neslogo, krizo, VVPA in "nevv deal", ker se ne znamo otresti socializma, fašizma in komunizma ter se oprijeti ame-rikanizma.
*
"Amerikanski Slovenec" se jezi nad dopisniki, ker hočejo svoje prireditve zastonj oglašati. Zelo d<*!g editorial je priobčil v grajo iproti takemu za-Monjskemu lunču, I z pregovoril je korajfžno besedo, ki pa ne bv) v sedanjih okol&einah prav nič zalegla.
AMERIŠKO STARO ZELEZ0 V P0M0C FAŠISTIČNIM VLADAM
Ze«linj«n» dri««« imajo ieleinc rude in starega telesa toliko ko dosdaj ie nobeaa druge drsava »a »vetu. Glavni trg sa naie staro seleso »o Japonska, Nemčija in Italija. V viek sapadnih driavah ameriške Unije »e •taro seleso israia na Japonsko. Tam se ga preliva e ir uniči jske »vrhe, sa vojne ladja in v druge pripomočke
japonskega imperializma v njegovi innaiji po Kitajskem. Na sliki so pikoti v pristanišču Long Beach, Calif., ki demonstrirajo proti nalaganju ameriškega starega ialesa v pomoč Japonski; kupila ga Jk japonska vlada, osiroma japonski industriaki. Ladja seleso drufače vseeno nemoteno isvaiajo.
Kritična analiza na Barbi-čev odgovor "Obračun vrnjen Jauchu"
Taucharia slogan: Dobro delo urednik kakega delavskega l.i-— se samo hvali.)	sta, kateri v prvi vrsti imajo to
Kar se pa tiče "napredne mi-1 nalogo, da se oglasijo, če je to ze" pa pravi, da jedila le šala. na mestu. Tudi prostega časa
I Cleveland, O — Najprvo naj	*?unce f W ma,° Ve?no ni bi,°' da^
hi omenim, da si naslova *obra-	1 V tem« ko smo mi dogodkom slediti,
čun" nisem jaz izbral Moj pr.	'«vali pieteto enemu naših veli-j Barbiču se zdi zelo važno če
votni naslov je bil "Odmev rz	kih mož Ivanu Cankarju c4) 20-; more prinesti kako "absfurd-
CScvcisuida". Ikrdirtku ae ie	njegove Mtll. N*m no"* ^pa^ko, katero izusti kak-
^ "	gin jen j a solzile oči, ko nam je šno nevedno babše. Ni do»lgo
Kristan, prijatelj pokojnega tega, ko je nekaj podobnega podal v besedi njegovo duhov- omenil iz Collinwooda. no sliko. Ne, France take slav- Prav nič- se stvari ne koristi, nosti niso za šale. Ni ga pred in tudi iskrenosti ne vidim v katerim bi ja<z padel na kolena,: tem, če se takole senco meče v pravi Barbič. Koga tukaj mi-1 liste brez komentarja. Domisli? Cankarja ali koga? Ali krat se v tem vidi le nekako su-
i^£uni*u se je
zdelo potrebno, da ga je spremenil. Ne vem zakaj? Ali je po njegovem (urednikovem) bolj učinkovit ali vzbuja večjo pozornost. ne vem?
Torej Barbič je ie na bottčni dan vedel, da se bom oglasii v Pr< letarcu. Možno, tudi jaz sem
sem ^ main »^vi/nu ri«tinS M,m k temu n®«®^**?	gestivno napeljevanje vode na
sem se_ malo usUvil na doUčn y mojem d ^ , bi, ^	nasprotnikov
prireditvi in >mo se prijatelji L, j .. , r, ,	im^ivuu^.
, i i ' J kega. da hi se moral Barbič	NimMI* ^ mi i*, na 1 < tuAi
tu<li o njegovem dopisu v Pro-i , , , .	wuana ^e mi je pa ie tu<n
V ^ kimni Poniževati se po-	prilika oziroma hiU .je moja
sveti pogovarjali in da sem jim rekel da mu bom odgovoril.
Sedaj pa kaj piše Barbič u-redniku Proletarca: "čul sem, da je poslal Jauch precej surov dopis proti meni. Želim, da ga mu priobčite."
^e .-»e me za moj dopis oziroma	i»> »j>atJ do>liži «u-
iv\osti, nič zato. Preteklost me ie izučila, da se takele oseb-iieie, za/istneže in šlrebarje ne mie prijemati s svileno rokavico. V boju se še vodno držim pri-ilovice, katero smo se učili Drgunizirani delavci v stari-Av.striji: *4Greife nicht in's Wespen nest, untl vven du greitst so greiie fest.
jOit-PH JAUCH.
(Opomba.—Ko j« s. Jauch postlal / odgovor Burbichu uvoj prvi dopis, mo mu Kvetovali, da naj ga priobči / tiatem listu, v katerem je bil sporni pis priobčen. To <bi bil najpametnejši •shod, ki ga s. Jauch ni hotel upoštevati. Vsled na&e?a nadela, da se svo-izražanja ne sme nikomur orne-/evati, urno Jauchuv dopis priobčili v i*roletaix;u, kakor je ielel.
Glede na.slova v Jauchovem prvem -lopisu tole: Naslove običajno pišejo uredniki na podlafi vsebine dopisa, sli novice. Naslov "Obračun z Bar-bičem" je bil torej z vsebino Jaucho-vega dopisa popolnoma v skladu, ker je označeval smisel dopisa.
Ime Etbina Kristana »e ne bi smelo vlačiti v to polemiko. Ne v Proletarcu, in ne v Prosveti ga ni nihče žalil. tzpoHojati si ga za ščit v prid neumnega klepetanja je nespametno in vrti tega je to resnično žalitev človeka, ki ni še nikoli iskal malenkostnih bojev.
Neumestna je v gornjem dopisu ludi Jauchova opazka, "da zna braniti čast in poštenje svojih sodrugov."
Iz nje bi nepoučen čitatelj sklepal, da jih napada "Proletarec". Resnica je, da ne s. Jauch, ne kdo izmed drugih sodrugov, ni bil v tem listu napaden, kar se poštenja tiče. Napaden pa je bil kajpada Barbič in je odgovoril in Jauch zdaj odgovarja nazaj. Te vrste polemike so morda zanimive, morda niso. Vprašanje je, ali so koristne namenu, katerim služimo vsi sodrugi, pa najsibo Jauch. Barbič. ali na urednik tega lista.—Urednik.)
sebno sem naglasa!, da se J®; do&žnoict pokazati, da tudi vsakdo lahko vsedel kjer je bil jauch zna braI)kj ^ast in ]>oMe. prostor. Zagovarjal sem celoto nje svojjh prijatdjev. ^ ^dru. omizja kot naših gostov. | Rf)V Naj se ne V7ame ^ 7R hva.
Ce pa misli Kristana, kar je Ji^nje; obuditi hočem s tem le nadalje v dopisu razvidno, mu j sponi:n Barbiču in še nekaterim Torei tifkai že ve da eni JaZ	d4i Kristan našim sodrugom. kateri le sebe
si a !d<mi l jnvce j t dt	kHU'ri bi imel ^-vidijo, drugih nič.
1>rtcej *ur<>* «<>- Htihlepje da bj mora| prcd
m" In ..	.
USTNIVA rniuMšm
Iz te števiEke je moralo izo-stati precej važnih dopisov, med njimi Snojeve raznoterosti, poročilo iz severne Minne-sote, dopis iz Pittsburgha o ^vseslovanskem kongresu", pomnilo Jennie Dagarinove iz
vnrov do-	....................CleveJanda, Taucharjevi "Za-
pis . Ktko je on to izvedel? In HtihleLT' df,bi T?1 1 t d Marsikomu je še v spomina j »Južni možje" (že v tretjič), da je dopis precej surov!^	I V™	k°lWR' T°* tisto ponesrečeno ujedinjenje I kratka Jontezova jezikovna
Jaz nisem
nikomur
liko ga že poznam.
Jugoslovanov v Clevelandu v
razprava, nadaljevanje Filipo-
noka/al wre I» ! ' »"m	Tudi	M ni vl^i,u za »e^CCII dec. 1932. Krivdo za U vieevega kritičnega dop
po k a/a i preano .tm ga oddal Kristana. Gotovo pa. da je mo-ipolom je valila "A. D." na nas	prispevkov oziroma po-
na pt o.	j ral tudi on biti užaljen, ne za-j socialiste, kakor je pihala v iz- *lane članarine Prosvetni ma-
J™ žel1;^* ** ™1 j radi svoje osebe, ampak v apo-jdajah 5. in 6. dec. o. l.V tistem tiči itd.
Skušali bomo raz podeljevati, oziroma pripravki v bodoče gradivo tako, da bo za dopise čimveč prostora.
obcuo Malo nižje prav,, Jau-*itovanju do svojega velikega	natolcevanju se je omenjalo tu-
chov dopis je bil v prejšnji ste-- prijatelja in sodelavca v boju	di Ktbina Kristana, čeprav twti-
vilki. t emu ga je priobčil v za lepšo uredbo človeške dru-	krat ni bil v Clevelandu, in tudi
I roletarcu, ye Jože sam. žbe. In U žalitev pride še od	ja2 n|sem vedel kje se nahaja.
Tudi Barbič je vede!, ko je osebe, katera trdi da sledi slav-	fj^ natolcevanje sem jaz
čital opombo ur. Tam je za nje- ijenca idealom.	poslal dopis v dnevnik Enako-
V soboto k Hujonu
Chicago. — V soboto 11. feb. bosta John ita Theresa Hujan priredila zabavo k prvi obletnici otvoritve njune gostilne. Več pove oglas v tej številki.
Kongresnih hranijo
Varčevati je treba, pravijo demokrati in republikanci. Pa so odjedli kruh ne sebi, ampa*
najbednejšim med bednimi.
dovolj povedano. Dalje: "Proletarec" pri vsej tej stvari nima nič opraviti, kar na kratko omenja v svoji opombi tudi utednik.
Zadnjega stavka jaz v opombi ne najdem. Pač pa mi je u-rednik to osebno pisal. Zdaj si pa vstvarite logiko: Barbič je priporočal uredniku Proletarca, da moj dopis priobči. Sedaj se pa čudi. da ga je Proletarec priobčil. — Ali se je torej Bar-biča vprašalo za dovoljenje? In se mu obenem povedalo, da je dopis precej surov? Pravica do kritike. Seveda prav gotovo. Za tak izboren kulturen program : petja pevskih zborov, eulogičen nagovor in dobro podana igra. Pa ne ime<i lepše besede kot: "jara kača".
Kaj je sploh j ara kača? To ve menda tudi le on sam. Zares zelo nežna opazka.
Dalje pravi: Tudi tole bi rad omenil. Ce kdo govori in piše in dela vse s skisanim obrazom, ni moja doiŽ nos t njemu ugajati, arrtpmk pisati tsko, kakor jaz mislim. K<iga on s tem misli, mi je silna uganka. Ce znam še čitati moram priti do zaključka, (Ja je Barbič mislil sam nase. — Dalje: Ni potrebno, da bi vzel vsakdo kako mojo stvar za špikanje ali hvalisanje, ampak kakor je napisana. Višek filozofije, res učen Človek bi moral biti, da bi ta stavek razumel.
Nadalje pripoveduje o nekih koledarjih, ki jih je nekje prodajal, Jaz se gotovo nad tem ne spodtikam. Ampak v dotič-nem dopisu 15. dec. v Prosveti koledarji niso nič omenjeni. (Pa ne da bi bil kdo vidol F.
O tistem biznisu pa tudi jaz ne trdim, da si Barbič s tem svoj kruh služi, o, nikakor ne. Dr. Kernov angleško-slovenski
pravnost, pod naslovom: Slovenski javnosti v pomislek in spomin.
V tistem dopisu se mi je nu-
besednjak tolmači besedo: bus-i^tla prilika, da sem se tudi To-
ines (bi'znes) posel, opravek, delo, obrtnija, trgovina. Torej ker je bil France najet, da igra na harmoniko, Je bil to njejnov posel ali opravilo, ali kar že hoče od navedenih izrazov.
Dalje vidim "marelo". Da, marela. moja m a reda, katero sem jaz shranil za deževne dni — prišla je pr»v tudi Barbičn. Ko pride na MoJekove opazke v Prosveti: da Barbič v metropoli med sodrugi ni priljubljen, si jemlje s. Poljšaka za frčit, kateri ga je zagovarjal in kateremu je on uslugo hvaležno vrnil.
Tudi tukaj je Barbich v zmoti. S. Poljšak ni bil od nikogar napaden, kajti on je prvi kritiziral taktiko nekega pevskega društva. Nato mu je predsednik dotičnega društva odgovarjal. Zdelo se je tudi Francetu potrebno, da se tudi on o-glasi in priskoči Poljšaku na pomoč. Po mojem mnenju ni bilo treba ne Barbiču ne "na-prednjakom" pri C. U. v tem sporu Poljšaku pomagati. On je kritiko odiprl in je mora.l vedeti kako se bode zagovarjal. Kar se je tudi zgodilo.
Nadalje pride do Kristana in pravi, da smo bili že dostikrat v boju za njegovo dobro ime. Jauch seveda med te "smo bili" ni Met. To se mi je tudi že od tam očitalo, kjer si je Barbič izpasodrl mojo "marelo".
Kes se ne morem dosti pohvaliti s tem. Prvič sem le navaden mizar in ne časnikar oziroma
netu Kristanu oddolžil, katerega se je pred leti napadalo v istem listu, ko se je nahajal na poti na obisk v Ameriko. In je takrat že spal pri s*\ Križu v Ljubljani. Torej nisem iskal nobenega oportunizma ne pri enem ne pri drugem.
Kopijo dotičnega dopisa še hranim, če jo hoče urednak Proletarca ali Barbič videti.
Neki "Kronikar" iz CleveJanda je podal celo majhen komentar v Proletarcu 29. dec. 1932 ko pravi: Dopis Josipa Jaucha v Knakopravnosti v odgovor na natolcevanje v A. D. je bil izboren. Navaja dejstva, ki edino zaleže jo.
Zdi se mi, da dotični "Kronikar' ni bil n hče dru^i ko Barbič sam.
Koliko >o ta dejstva zalegla, ne vem. in tudi nimam upanja, da bode ta moja kritika Barbi-ča ozdravila njegovega "zaletavanja". V zadnjem odgovoru je sam potrdil, da njegovega pisanja ni jemati resno.
Slovenski delavski center ima $15.-OOfl.OOO kapitala. Petnajst milijonov je visoka vsota. Tudi Ivsn Jontez jo je opazil, kar omenja v svojem pi <mu v tej številki. Škrat, pravi Ivan, in on ve, kako lahko se pripeti. Zaslediš ga Šele ko je list te tiskan.
Z zadnjo številko smo imeli veliko truda. Snežni vihar je zametel pota. Tiskarna, v kateri "drukamo" Proletarca, je tričert ure daleč s poulično v lepem vremenu. Zdaj je bila kar pet ur daleč. List smo vseeno izdali ob času, dasi sta morala dva čhaia urada <Drasler in Zaita) in pa stave. Joseph Košak, ki je v tem nesrečnem vremenu.dotivel svoj 64. rojstni dan. delati vsaVi mnojm ur dalj kot potrr-bho, in to s potjo na delo in z dela. Za nikogar »zmed nas ni bilo čas« z » spanje.
Tako se je urinila napačna vrstica v kratek članek na prvi strani "Veti-ko gradiva, ali pa premalo prostori..." Dalje v potopis, ki ga piše F. Z. Na par krajih je namesto Zagorja omenjen Hrastnik. In pa petnast milijonov namesto petnajst tisoč.
Kdor hoče biti socialist« mora poznati in razumeti aociaii-
Listan to th« Vugoslav Radio Hour of
PAUMOECH'S TRAVEL BUREAU m FOM EXCHAN6E
Station WWAE. Evarj Sunday 1 to S •>*C S. Clark »t., Chiaaga. — Har. »00«
ZA IJfNE TISKOVINE VSKH VRST PO ZMERNIH CKNAH
SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i
Adria Printing Co.
1838 N. H Al,SIKI) STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

.... l^t

SANS PEUR ET SANS REPROCHE
Zvonko A. Novak
a a
I.
ca; ogurel od solnca; (v. i ), aoln« i'ni bug, ala>ti Apolon; ud zore <lu iitrska^/rom Min tu »un (pesniška »•bal; anince nj< govt K" tivljeiij*: sreča, si)ajno»t, aijuj. »lava, all« moč.
*Ulj«M, i't»|M«v knfto imeli Ae imeroni •«•»• (!»*>. Milj. solnčen (»»»ikvhI;
Ko Si aj at' sadnji teden po 0pra7 !to a,i "»o pravopiano prasko v na-
.........meček. Nas« literatura je bila tedaj
m*? je nje-j	pravopis pa »kuro pO
VČASIH JE LUŠTNO BLO...
h mudil v uredniški pitami tukaj 1 mj« <, lista "1J roletami". me i.. nELji
polnuiiM v »k Ud ju « uuiimi trsdicl j»nii in zelo btt'.u šivi l»tyuditl go
Piše Spela Potovčen
Zaduč K j un par Idi p«rto*il
ur«cinik Frank TmiU opozoril ni Taucharjev apia "2aslu*ni molje"
voj komentar k temu in pa Jonteeo-v» "Pisira iz Clevelanda".
Ker ae Tsueharjeve vrstice s Jon . „ - ^ I - ------- -
teiovtm dopisom vred vs«j deloma	1 ''ter,«tur, ni prizanesla. Pna nanciaju n* novi alovenako-angleški ti angleško-slovenski leksikon ali be
vorici.
Ali |hi vojni je nastopila ne rečni stagnacija, ki je «»s«gla vae, in tako
poAteno pa je oplazila naš pravopk Riate rsamere so Brezniku porinil«
Injak, ki ga imvno sdaj *eatavlj«,n	tueiobiirna diktatura zlaatl ni
u ie več ko leto dni, ae nu adi urni- pol^U	PtavoplSa v roko ter mu
tako zmeAale glavo, da je povzročit a svojimi 'novotu: ijami' ie zdavnaj aa-SUratoga in zavrženega il.itznva prav. cito imeSnJavo in anarhijo v našem pisanju.
>tno poseči malo v to zanimivo in potrebno m/pravo, to pa brea strahu in iresja ali "sans peur et aans rcpročhe', k ukor pravi Fi.tnoua.
Ker take iu ličue razprave beie
solnčni sistem;- 'solnčna stran; šola-1 čno svetišče; hram, koder se obo- j čez mojo Sprafco kokfi." iuje solnce; aolnčen dan; solnčuo tivljtuje; šolar«u; veder, jaarn; srečen, sijajen, svetel, »laven, silen, močen; cgorel; prisojen: izpostavljen aolncu, na sohuu, ptoti rolneu tbrnjen. •«« (ia*.), v. t. (p. t. A p. p. *unned %Oaf.). p- pr. surinin;), solnčiti (sončiti); izpostaviti solne u ati solnčnlm žarkom: nu solncu sušiti, greti, zračiti, goditi; v. 1. aolnčiti se: na aolncu sedeti, ležati, izpostaviti se aolncu. (Potem aleli pre-
ke .Stan.bulic h in Louia Mender; po 26c: Mike Zatkovi?h in John Kodeh, s kuj »u j $8.60. (Nabrala Joseph Ko-*ir?h iu Frank Uorene.)
Cleveland, O. Po $1: Neimenovan, Frank Močnik, Frank KlemenčlC, Tiifl *	*	' John PIHP*. Math Mesec, Mike Tru-
I J, H|,;Ul1 *	U	in Aucuat Komar; p« 50c: Milan
JO n|U- polila Z« volj maAkarade, pa j I Medvehek, Peter Valenčič, Jo«. Fab-
jesnik (?); po 2Sc: James Kos, Frank Stfchntlolmk, Joseth F. Durn, Viaeeat
^	nu- voiua zavoij mafrkarade, pjj I
com u eaitngah. da jo prav ti- djav, da Ae navej, če bo iov al i ku za topjo. Meimajo tud ne. Men se zdi, da m ni Cov po-!5
moriki bre'z pomena. Slovennki dela\>ki tink jih je razgaljal preje nego ta koz vami "atalinofv« ei". In vrh tega, ulovenski delali v Ameriki so pod viseli akcijo v pomoč dpaneki RKPU-BLIKI, ne pa kakr&iukoli po«a-intiZJii atruji v Španiji. "Proletarec" je ot.:ojal trocki?*e v
...	| .	-	«--|	--hm |l hj ... t i
/in mt?lim, da tapravo Uid dergač vem 'i rkuin, da če

11 le čar opisa, o katerima m-»H, da ;fu*ita NJRGOVI ko-
\ uie med nami, je iskreno uozdri Vi	.
"«' r..»eh.rj.v'Aut "ep^^ "Tmi ""	"
To moje mnenje potrjuje tudi dr.
piši> na koncu u votla l Slovarju slovenskega je
Frank Za i t« v svojem komentarju v*, sno svari, čeA, iU s tistim avojim i» siinjem zašel na zelo nevarno pot. A »i če bi se bil malo bolj poglobil v njegovo pisanje, bi bil njegov komen-u»i najbri dooela drugačen, kar mu tu Ji vsaj mej vrsticami, če ie ne naravnost, skuša dopovedati Jontez v svojem "PiMuu iz Clevelanda".
V Ukih in aiicnih pisanjih je trebi predvsem imeti jasne pojinc o predmetu, ki se nrzpravlja. Zato menila iu bo preveč, če poskusim najprej določiti posebej pomen nekaterih i/.razov, ki jih utegnem rabiti v ale-»lečth odstavkih.
Slovnica nas udi, kako naj pravilno in enotno pregibljenn> besede sv«>jegi jezika, ki se sicer opira na iivo go-vovico mej narodom, a se v marsičem raalikuja od nje in tako tvori knjiini jezik. Slovenci smo kolikor toliko kulturen narod, pu imamo poleg poljudne govorice tudi še knjiini jezik, ki je tako zasnovan in zgrajen, da gi more razumeti vsak povprečen član naše narodnostne družine. Nadalje nam jnjve slovnica, kako je treba delati stavke z osebkom, povedkom, dopolnili, glagoli, števniki. pridevniki, pri.«lovi in samostalniki, potem, kako .spajati stavke v lična priredja, podredja, odstavke itd. In tako imamo celo vrsto slovniških pravil, ki delajo mnogim našim piscem neznanske preglavice. Ali vseeno so neizbeino po trebna, če hočemo Imeti enoten knjiini jezik.
Besednjak j« zbirka besed, razvrščenih v aberednem redu. V njem je najti le bes« dno razlago. Besednjak ne kuje novih slovniških pravil, niti ne zametu je starih. V aveai a alovni?o je le toliko, kolikor se je mora njegov pisatelj posluževati ob raalaganju in tolmačenju posameznih besed.
Pravopis je zbirka pravil, po katerih nam je pravilno in enotno pisati ntše besede. Izraz 'moika beseda' je po slovni*klh pravilih pravilen, po našem pravopisu pa napačen.
pravilo našega pravopisa pravi, da I ob izgovarjanju beseiie'solnce', da je moramo pisati besedo -moiki* s črko ; 'o* v njej aličen onemu pridevniku š , ne pa z 'i'. Pravopis je ena glav- poln', a povaem drugačen po od one-n.h smernic pri sestavljanju kakega ga v besedah, kakor ao n. pr konce.
zika
"SestavIjači 9P — Slovenskcg, pravopisi — so pač ie sami spuaiuli, «?a z ujihovim delom vpraianje slovenskega pravopisa ie davno ni-re> žep«. Bilo je opiavljeno a preveliko naglico, z nezadostnimi pripravami in t premalo jkrbjo pri končni redakciji. Nejasnost v načelih in premalo po-ztvnvanje tradicije našega "pravopi. sa" in sUtema in tendenc jeiikovm^ga razvoja, ki se v njem razodeva, v enaki meri premalo upoštevanje |K>treb naših pišočih ljudi Je aakrlvilo, da 81' ni prineael reda v naš pravopis in vprašanja, ki so z njim v zvezi, ampak je nejasnost in zmedo šele povečal."
Zdaj pa naj se spet vrnem k Tau-chiirjevim izvajanjem!
(Jla^ **|j" iu 44nj" sU neoporečna in neizbeina svojščina slovenskega jtsika ae oilnekdaj. Uve«lli ju niso učeni piamarji, ki so se ju dosledno ogibali, dokler jih ni pruilila k njuni rabi •rovtarska' govorica sama. V besedah, kakor so n. pr. besednjak, vodnjak, korenjak, srebrnjak, je "j" sicer skoro neslišea. toda niš človek ga Ogovarja zaeno s »aruoKhftsnikom V. Treba je le izgovoriti 'besednjak' in pa -zna* zapovrstjo, p« je prav lahko opaziti jasen razloček med izgovarja vo obeh.
Zdaj pa k Taurharjevemu "soncu'!
Naši bratje Hrvatje piAejo in go vorijo 'sunce' in tako tudi pridevnik 'pun'. Mi pišemo 'poln*, a izgovarjamo pa *po(v)n\ kadar nismo preveč afektirani. Kakor je razvidno, pišejo in govorijo Hrvatje 'u' namesto nagega 'ol\ In če hočemo biti vsaj toliko dosledni, kolikor so na*i Hrvatje, potem se pač moramo driati tiste doslednosti tudi tedaj, kadar nam je pisati ime za tisto blagodejno luč na nebu, ki nam razsvetljuje dan ter daje c<benem še moč rasti vsem iivim stvarem na naši zemlji.
Ce poslušan:o govorico med našim
L« Salle, lil. K hib št. 4 JSZ $1; po
ipMh*n«c™s " Jo'n»U-|prW K?u ke "pri le, bo r v avt«j-1 jI« N^k-^^&^VoVn SVell^Joh« , . . .. # . .
~ a m K aJ-	jčm tam per bar vi u. Nu, aej na * *Ceotalich in Jennie I nu nij,; i n» struji. On je najet
propagator. Vf led beda »t ih frakci> \ih b»jc /, ki o jih e-mci dcl£>/*kimi ffloji p> bno tuji aiiioiiti, je Španija ai«
sao nebo; srečen, vesel; srečna, ve- | Zato f m JH?VC'da be! kidala g7K)i sela stran našega ilvljenja; svetel: r„ Lr„vp mnvrin	f., J
svetlo juti o; zlat: kodri alatih ha; ) " 1 ^ e	Kej očka
isktič: iskreča mladost.	zvejclu, da me hodjo p^noč fan-
(l*iIde še.)	tje klicrt, mej pa u bizmus
---------.-tnravu. Kupu mje no-v koi, n je
Predavanje O Starem kraju noter nak)tu povhn pre«t n
Fpringticld, lil. — Nedavno žeml. "Zdej pa le pejd ; mo ime'i priliko videti filme j	i «U«v	kakin dnar
iz naših rojstnih krajev, oalro-1 trdiva predn ne umoitt." ma i t Jugoslavije. Dne 26. fe-, s tcm S°J začev nov živlejno bruarja pa bomo imeli priliko	Predajava sm preste n
slikati o razmerah in v kak-	po €k>ren|čo, Dolenskm,
fnem položaju žive naAi rojaki Notran^km, ter elu na Stajar-v «tari domovini. Klub st. 47, km n ^rimorskm. Ulik sm mo-JS^ je za gori omenjeni dan <*v» preterpet u tem bizmusu (26. februarja) povabil Fr. zraun tga, da t<m ntwiva ^proN' Zaitza na predavanje, ki bo	težak koA ke akul. Ankat
dv orani Slov. narodnega do-, seJ l^rpetl, da m je tam na Tol-ma, 1031 a 1 lih St. Pričete k mittikm an /Jodjev "o^tja" kok
z usem i t> m lam n prestam pre-
predavanja ob 3. pop. Kot znano. je bil v>drug Frank Zait?
kucnu. kar mej aeveda prov na
lani na obisku v stari domovi- 811 lamenak pogrcl, Oeb nabiv ni. Ob tej priliki ni obiikal sa- zlaufov, ga b bla 6ur nabtihala, 010 Jugoslavije, pač pi tudi 41 ' f,jv P< W tak kit an taprav
sat zna dober; »rm na pjačo da Mltt Marovich; I^ui«Gorenc 5c, »4tu-»lovito trpela. Poraze vsled teh
več kpa na u. s ica lta — čeprov učas za kakd rn^do rejs precej svetiti pogleda, pcset>!) ^e, če ga jest na vidm.
Zadnč ankat >ej na piv koj ček dobiv, pa mej pavarr.^r 'ije-z>u, zato >»m mu t*' il večer u sveti jezi a no prov porteno perpe-lava z marelo ke čez pleva. Ancajt sej enmav gerdu dariov, zdej sva pa spet perjatla, k mej snoč ubjeskov n an žkernicl kendija pemciHi. 1 dj<av, dtib
r>aj $4.05. (Nabral Anton Zornik.) | zmot ti.nje VKS delavaki raz-
Berair«. O. Ted. »NPJ aa vah. Ohio in zap. VV Va. f5.00.
Moon Run, Pa. Nubruno nu seji Fe-(Icracije SNPJ, zap. Penne $8.25. (Poslal Ja.ob Ambrozich.)
Koundup, Mont. Martin Meinarič C
. Dulutk, Minn. John Kubi £§c.
Rocli Springs, Wyo. Frank G rum 11.00.
Vandling, P«. Joseph C«bular $1. Pcvsr Point, O. ftt. 181 SSPZ $1.00.
Los Angcles. Calif. Frank Novak 8C?. ' "
Ckicago, III. Katie Hrvatin 70c;
red v Španiji, ne samo anarhisti, tTockktti in stalinovci, ki to Vii skupaj manjšina.
PHlhlilllBE KLUBOV
S. Mjm
merbit At>v na "Nadno" maPka- K'istina Turpin 60c; Joe Omerza 20e, radno zaba\x), |>aj ma amu an J »k^lfi I1-50. Krvaivt - n s tistm na Uht hod.	Fed SNPJ " vrh °h,°
Sm djava, dej šihlna benduTa čist dobra za u ma^kare, n da bo za antal boli kse n^ioo
več drugih dežel v Evropi. Gotovo je, da je imel sodrug i: iz p marsikaj keder se je
bik!
in Penno 91; Anton Bogolin SOc; po gacj Joseph J«< John Bogatay, Joe
(»crm, Joe Zlognr, Frances Mihevc, Josephine Cvtlbar, Frank Verbic,
ubAtiA vehahiv« n nl.^u V«i i Anton	Anton Kikel, Blai
lioena zahulma U njoga. \ ej- Sankovich in Joe Cvelbar; po lOc:
Ste, u drusn Fe Z mere j enmav Evanfcovlch in Anton Vlah, skupaj
bojim zajPsga, deb ga ktera na 46 (Nabral John Tancek.)
Johnstown.
V I Redečem sesnamu so prirodb« klubov JSZ, konferenčnih organiaa-cij i« socialističnih kulturnik društev:
FEBRUAR
SPRINGFIELD, ILL — Prodava-rje o Jugoslaviji in drugih krajih Evrope v nedeljo 26. febr. v Slov. u. Predavatelj Frank Zaita.
________ MAREC
prtiplaVaaia ftur, deb jest lohk' John»towa. P« Po $1: John Bom-j CHICAGO. — Dramska predstava poj riruMra fanta dabiva n* n« I ,ach ,n 4t* 7,2 SNPJ; John	1 JSZ v soboto 11. marc«
poj ^»j^a rama ciaDiva pa na! ^ Anton Gtbrerxjllt Frank v dvora«; snpj. Ksm. tku skor po na*m tej- VejTT1 kok b k,<Tn se K,ukc» Podboy, j. Gabrenja, Mary Zabric, I	AKIP| 0 Zaiiz prilko videti i,v slikati i lem sve>t hodiva, ni čudn, da j ^ ^ Nergač m ^^ * - "JL" 27 jVv ------zanimivega v krajih. | enmav učas tud po rejbenik i i"e 111 t<>lk' ee pa Vkim Langerholc, John
je mudil med prem > J za vijem, Zdej «m tud začeva u	I*ov Ipu govari.
me pa zmeraj enmav pozgačlca krc^g sarčka.
Ja. ja; tku <e godi nam pun-
garji in drugimi delavci v Tr- tavečemo Aolo htnlt, kjo ima-bovljah, Hrastniku, Zagorju ob , mo u Sikag zastojn, da *e ankat
besednjaka. Tisti, ki Ra sestavlja, »e mora pri vsaki besedi ozirati nanj. I
Savi in drugod. Vsled tega r m o za use le j pošten opilim zavoj j
lahko sagotovljenl, da bo nam krajnske šprahe: n mislim. da cam r<1ej Pu,,am!
povedal tudi o razmerah v ka- »e enmav ie n «na_da sm Ae 1	--
terih žive naSi sodrupi in roja- slabi ket »m bla dozdej ki v omenjenih krajih.	j Spk>h pa ni 4u<1„ <e M k j
Torej sodrugi in ostali	pertoi fe z moje iskanje; sai,
»n okahce. in iz ao-j« zadne cajte tud tadrui«' sedn.h naselbin, vljudno ste SpPBh;rji pehajo po caitenjrah ! vabljeni na ta shod. S.-drus .,.,■„).,,, lj„ • . , ... w preprostim n.rodom kjerkoli i., p. Zaitz je dober govornik in go-.	f.fe i Kanite« n.
K.Jtl n.j jt to tudi v -novUh-. overimo tl V(, je	„. 7	,C,° ^mfaJO' da uben hudlf
io\o je t mi. «a je z zanima- 5a2na »lovnice. Zato je»t mi-njem opazoval razmere v stariLltaB, dej nRrtw),A kar Jr,^ domovin, in drugod po hvrop,. pokransk pL.at _ t0 je tJtu kot
^ej govaro .no usej dravak ba-
soboto
Kak Fimih^h L. RakT Martirt Vol^Tak " . m'rc* v ,obi il 1 SND St-
(Dunlo), Frank Kunstek (Dunlo), CU,r Avenue'
Frank Kauči? (St. Michael), Joseph Waukegan. III. — Predavanje v VVidmar (Bon Air), Frank Jacob>\ robot o vo^er 18. marca v SND, pod
TISKOVNI FOND PROLETARCA
III IZKAZ
lonce, zvonce, korce, norce itd. Radi vprašanja, ali naj pitem 'soln-
Tr. t* prav razumem Taacharja, ao j «*' ali 'suK:t,) smo imeli prav vročo njegove vrstice omenjenega spisa peresno svajo ie v starem kraju. Ce predvsem namerjene v to smer.	*e ne motim, je xa«el pokojni Ivan
"Slovenščina nima Se nobene res- Tavčar pisati *sonce\ s čemer pa je r,K no prave avtoritete v črkovanju ranetil zares xanimiv literarni boj, ki vseh slovenskih besed, kar precej ja-I je trajal mendt več let. Pojenjal je, sno pričajo nase publikacije tu in v ko so se pomirili razburjeni duhovi, Jugoslaviji. Val naai dosedanji besed- in pisava 'solnce' je obveljala, njaki so bili ne le premajhni, pač pa i Vse to me dovaja k zaključku, da tudi prepovršni v tem oziru." pite je pravilneje pisati 'solnce' kakor pa med drugim Frank S. Tauchar v svo- j 'sonce'. In ker se po naključju baA se-
jih "Zasluinih možeh'
da bomo marsikaj slišali kar na* bo zanifnalo o dogodkih v spletnem cd povsod. Pq shodu bo iproata zabava s plenom. Vstopnina za osebo je 25c na shod in za zabavo po shodu.
John Goriek »t.
daj mudim v sestavljanju našega no-
S tem je nemara Tauchar malce - veg* leksikona pri beaedi sua. naj za preširoko sinil, dasi se ne da tajiti, primer navedem to besedo, kakor sem da jc dokaj trpk* rc&nk« v SJagovOi | jo pnpravii za v knjigo: Insedah.	(iZg.)f n. j»lnce (sonce): svetk>
Tik pred svotovno vojno je biln naša književnost s Cankarjem, Otonom Zupančičem, Vladimirom Levstikom, Govekarjem. Ivanom Tavčarjem, Dete k), Golarjem, Pugljem, Kristanom, Opeko, Josipom Debeveem. Pinftgarjem in še mnogimi drugimi našimi pisci in pevci v bujnem cvetju, naš knjižni jezik v silnem razvojnem i »zmahu In naš pravopis domala u-
nebesno telo, čigar sijanje dela dan, zasenčenost od zemlje pa noč; ud solarnega sistema, okoli katerega se vrti naša zemlja in mnogo drugih planetov; tako me je oplazil po irlavi, da m m videl kar sedem solne; solnce vzhaja, zahaja, vzide, zatone, grv za goro — izrazi po naivnem ali ptolemejskem pojmovanju; solnce sije; na solncu; od soln-
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
(Narlaijevanje s 1. strani.)
tudi v odstoplem Stojadinovi-čevem kabinetu.
Nacijtki in faiiatični zastopniki na potovanjih vedno v nevarnosti pred žalitvami In napadi. V mestu Panama v panamski republiki so M-ua.«olini-jevega poslanika in italijanskega admirala obmetali 4. februarja z jajci. Policija je mnago demenatrantov aretirala, poslanik in admiral pa sta se vrnila na italijansko vojno ladjo in se preo blek la, pred no sta mogla izvršiti obi*k pri predsedniku Paname.
Sirija hoče neodvisnost; zdaj ima nad njo mandat Francija.
V Damasku in druirih sirijsikih mestih se dogajajo proti francoski nadvladi velike demonstracije. Propagando Asircev za neodvisnost podpihuje posebno Italija.
Ali se naj cerkvena premoženja obdavči? Odbor episko-palne * cerkve za upravljanje cerkvenega penzijskega sklada pravi, da ima Roosevelt tak načrt za rokavom. ()d»bor apelira na duhovščino, naj bo t>a Mraži in varuje privilegij, ki
cerkvene imovine o^prodča davkov.
Svaatika je bila znak milice
držav New Mexico, Colorado in Oklahoma. Dokler ni bilo Hitlerja v vlado Nemčije, se ni nad avastiko miličnikov nihče izpodtikal. Zdaj pa so se ljudje iz teh vojakov radi nje norčevali. Zato «o vojaika poveljstva teh treh držav, sklenila odpraviti svastiko in sprejeti za novi znak milice simbol sonca.
Newton Jenkis iz Illinoisa študira nacizem v Nemčiji in ga ne more prehvaliti. Svoje-Časno je bil Jenkins velik pro-gresivec (v besedah) in kandidiral kot tak v zvezni senat. Ker ni imel sreče s •'progresivnostjo", je ustanovil faMstitfno organizacijo, ki pa mu tudi ne uspeva, ker je preveč konkurentov. V Nemčiji se je predstavil za voditelja "severnoameriških nac ion al isto v". Želo je proti Zidom.
Unija avtnih delavcev v Buf-falu, N. Y., se je soglasno izrekla proti razdiralni taktiki Homer Martina in bo podpirala CIO in večino eksekutive.
Novo uprava SDC
Chicago, III. — Na občnem zboru SDC v soboto 4. febr. je bil izvoljen novi direktorij ali uprava Slovenskega delavskega centra, ki se je konstituiral sledeče: Frank Alesh, predsednik; Frank S. Tauchar, podpredsednik; Joseph Dra^Ier, tajnik; Filip Godina. blagajnik; JVntnn Garden, zapisnikar; Justin Zajec, Rok Rožič-nik in Angela Zaitz, pregledovale i knjig: Frank Zaitz, ravnatelj.
Frank Sodnik, Chas. Pogorelec, Vinko Ix>čntfkar in Alvin Rak niso več kandidirali v u-pravo. Novi upravni odborniki so Jos. Drasler. Justin Zajec. Rok Božičnik in Frank S. Tauchar. Upravni odbor ima devet članov.
novin. Sur, da usaka vas enmav dergač uleče n zavija, zato me ankter rejs te^ku zastopjo, k kar ke počez use "krajnske" podsprahe (lokalne dialekte) nucam... Spa^n sem pa zde tist l>ra ve i, k pravjo, da ukor neč naza topjo moje storje. Jest, reve a, rtn pa vas cajt mi-s!na. da ubedn dr jjg nazna tku fajn pokrainsk pisat ket iewt — namreč pro*v za use Krajnce.
Na ponKag	tu kej do-1 ron Potokar, Joe Kem, Louis Wo-
perneScnega b človk sodu. dej JHch. J- ^fnta; ?praha u mojih ftorjah juniver
Joseph Culkar; Jennie Dimic lOc. skupaj $6.60. (Nabral John Rak.)
Canonsburg, P«. Viktor Shel 50c; Frank Samaa 40c; Tony Samsa 30c; po : Ignac Tomšič, Joe Sedmak, Frank Drenik. Frank Bozich, Tony Strajner, Anton Petrovčič, Anton Lu-strick, Mike SkitJ, Frank Pogi»relc, Leonard Lenassi, Joseph Bizjak, Justin Martinčič in Marko Tekavec; Jacob Vehar 15c; po lOc: Andy Mar« tlnčič, Frank Martinčič, Joseph Plaveč in Josephine Brniš, skupaj $5.00. (Poslal Marko Tekavec.)
Cleveland, O. Po 2Sc: Frank Močnik in Frank Suhan; po lOc: Louis Skube in August Kužnik, skupaj $7t>. (Nabral Jo« Dolgan.)
Pittsburg, Kans. Fed. SNPJ $2.00.
Skupaj v tem izkazu $125.12. prej-
Ttommald, Min«. Agne* Slak 2&c.
Sjrga«, Pa. Lorenc Kaučič $3.26.
Fred«ei<kstown. Pa. ftt. 2*8 SNPJ
$1.00.
W««k«ga«. III. Po 50c: Frank Mi-heve in Frank Peadir, Anna Mahnich 30c, ? kupa J $1.30.
Girard. O. Po oOc: Joe Cvelbar _____ _______
(Sharon) in Peter Jaklevich; po : \ hnjiTzk^z J60.^6. skupaj *$ Anton Pišler (Oortland). Vin?ent Hebich t Warren), Anten Rostan, Ix>uis Blazich In John Jakelj; Louia Racich lOc, skupaj $2.35, (Poidal John Tancek.)
Detroit, Mick. Klub št. 115 JSZ $2; po $1: Joseph Kotar, Frank česen, John Plachter; po BOc: Geo, Wit-kovK-h; po 2$c: Anton Steffler, Anton Anžiček, Jack Ločniškar, Joaeph Devyak, John P. Juad, Elrzabeth Plachter, Mar.v Knez. John Kralj. An-
L. Zakrajikova firma praznuje 20-letnico
Potniška firma Leo Zakraj-Sek v New Yorku praznuje letos 20-letnico svoj(kg* poslova-
za na, spl< ^na; oziroma "use ke počez", ket se ta rejč povorng na potovčen način zapiAc — zato smatram, da jo saj po-tavejčom tud skor usak zastop.
Utcm vam samo Ae tolk po-vej m, da če sc me nabo večerna Sol a u krat.km saj enmav per jeva na "tabolio stran" bcm šur ta reportarsk žab zgubiva — pa bo zavoij mene spet unkat za uselej nastov taprav gmah u naših cajtengah.
Ta tejdn nirm Sva akul biz-|musmanov, zato sm pa imeva d ost cajt a enmav pozvejdet kok se kej rihtajo naš ld je u dru*t ^ ah. Tku sm zadnč nnle-teva na iirecej uliku družno članic druAtva "Nada", kso imele posebno sejo za perpravt cev program neh maSkaradne veselice, kse bo verfcila u zboto osm-
nja. Y svojem pismu sporoča, da so se nail rojaki obrnili na-j najstga febmarja u SNPJ dvo njo bodisi glede potovanja v ali ran, kar i seveda glih na pustno iz starega kraja, v pošiljanju zboto zvečer. Jesit jem nism tva denarja, v izravnavanju ded- ueč povej dat, kuga mje rojil &čin in Imovin tu in v Juiroala- poglav, k je za tako rejč 7,me-
viji, v 50,000 slučajih.
n
Cenzura in "kiste
Ne|i časopis v Sloveniji je priobčil pod naslovom "Kam izvažamo zaboje" sledeče: 'Izvoz naAih zabojev, ki jih izdelujejo velike tage v Sloveniji, gre vfs v Palestino. Izvoz orga. niziral Škofova Žaga v gornje-grajskem okraju." (Vse ostalo je cenzurirano.)
rej boU, da človk naskriv^ na ndf. Jest sm se na tihm namreč udl-očiva, dem Šva na ne*h ma-Akaradno zabavo; to po posebn fte zato ksim slUava, da bjo dajale prov zlo fajn prajze titftm mask ara m, k jeh bojo sodniki udbral za nanarboti. Jest se nam neč posebn Semla; na-pravla sem tku krt pomava^. |Tud marelo m uzeva *boj, kse nko4 za g v iti n na ve, Vdej ke bo dež uliv... Reportarake buku-
Ce hoče kdo sam biti hlapec, ce n blajbesn bom imela tud u mu nt zameriti, druge tlačiti v to*!nu, da bom lohk hiter Use hlapčevstvo je pa podlost, ka- popisava kar bo zanimAga tere ni nikomur treba prena-jmed maškaram n med drujgm
iati.
nem ixxlobnim.
Lapajne, Frank Baloch, Mae Knes, Math Urbas, lx>uis Korošec; Ix>uis Čini r 20c; |>o lOc: John Crnkovich, Anton Krzimik in Joseph Wesel, skupaj $10.60. (Nabrala Marv Knez.) Ckicago, III. Št. K6 SNPJ $5.00. Cleveland, O. August Komar $1.05; po SOc: John (»ovekar, Maggie Tancek, Joseph Konostabo, Anton Ha-bich, Valeris W Martin Pokel^ek in Jennie I)&Kann; po 25c: Mike Trebeč, Janez Okomija. Jacob žele, Frank Breskvar, Neimenovan, V. Sal-, mlč, I>ovia Spchek, Nick Fumich, Fe-lix Strumbelj, Joseph Jaurh, Frank Volka r in Helen Volkar; po lftc: Frank Dugar; po 1 Oc: Mr. Peruahek, Prijatelj. Frank Zakraj*ek, Julia Ob lak, Joe Dular, Rose Vičič. Msto Gre-genčič. Neimenovan, John Prinčič, Jeri y Roianc in John Breznikar, »ku-|Htj $8.80. (Podala Jennie Dtgarin.)
Parkhill, Pa. Ja^ob Gabrenja 76c.
Gilespie, lil. ftt. 178 SSPZ $1; po 25c; John Krainz, Mike Lobe, Paul Jenich. Tiltie Uiketich, skupaj $2.00. (Poslal John Rugel.)
West Nowton, Pa. Jos*»ph Zorko 50c.
Detroit. Mich. Po $l': Peter Benedikt, Andv C rum Jr., A, Naprudnik, M. Potočnik. Joe Cerne in Anton Ma-y#r; po 5(Ve: R. Potočnik, Paul Ocepek in Joe Kor*ič; po 25c: Mktt Kla-rich Sr.. Louia Korošec, Fraftk Smer-du, Joe Smalc, Padar, Anton Grum Frank Reiitnik, Joe Grtmi, Anton Anliček, Joe Bi i*key, Jsck Gorup, John D*beuc, Mary Berrllk, Lovrenc SKiga. Joe Koss, Anna Kosa. Joe Košir, Frank Car, Joe Hochevsr, Frank Kre.<e, Mary Benedict. Mary Knez. Anton Jurca, Frank česen 8r., Frank Oh!ak; Mary Jurra 10c; Neimenovan 5c, »kupaj $14.10. (Nabrala Peter Reneklict In John Plachter. izročil Frank Z»»tz). Ui»ta Frank Zaitza: joe Kotar $2; po »t: Neimenovan. Omira Ctfe In Frank Gaber, ker je bil poraten pri kandidaturi za pod-predaednik« Slov. nar. doma, skupaj I
So. Ckicag«, III. Po 50c: Frank Gorenc, Joaer)i K osle h, ^teve Ms'narlch Jr., Joseph Vucich, George pelisma-novich, Stave Malnarich Hr., John | Ivaneich, Carl Z. Bozich. Frank Vid-' mar, Mn Koaher, Joseph K uhelj, I Frank Kosič, Joseph Radovanlch, Mi-
Gustinčič pohvalil "Napreja" in "Enakopravnost"
Komunistični apMator Gu-stinčič je naslovil "odkritosrčnim slovenskim demokratom v Ameriki" v cleaelandski "Enakopravnosti" in V "Napreju" do^ro pismo v korist boj a listov v dpaniji. Tako bi mslil nepoučen čitatelj. V resnici je ves spis le za Stalinovo komunistično str u jo proti trockistom, ki se tudi proglašajo za komuniste.
Propagandni biro komunistov v Parizu, ki gnjavi slovensko javnost s takimi pismi, bi storil bojj&e, če bi res deloval za {'panako republiko, namesto podpihoval boj med komunističnimi frakcijami. Trockisti hq med slovenskimi delavci v A-
a v »pičijo kluba št. 45 JSZ in org«ai-tacij Prosvetne matice.
WAUKEGAN, ILL. — V soboto IS. marca svečer prodava«je e SND o Evropi. Predavatelj Frank Zaita. Araniir« Prosvetna matic«.
APRIL
. CHICAGO. — Koncert "S«veM v nedeljo 30. aprila v dvorani SNPJ.
CLEVELAND. O. — Koncert soc. "Zarje" v nedeljo 30. april« v SND n« St. Cl«ir Avenue.
W««kegan, III. — Prvomajska proslava klub« st. 4J JSZ v nedeljo popoldne 30. april« v SND.
JUNIJ
CLEVELAND, a — Piknik klub«
it. 27 JSZ in ZarJj v tlrugi polovici jurij« r« Močilnikarjevi fa~mi.
JULIJ
VVavkegan, III. — Piknik kluba it. 45 JSZ v nedeljo 30. julij«.
CHICAGO. ILL. _ P knic v korist Proletarca v torek 4. julija pri Ke-glu V Willow Springtu.
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem!
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA" f
S t« ne a« celo loto $6 .00, pol Uts $3.00
Ustanavljajte nova društva. Pe*et članov(ic) je treba zs novo drufttvo. Naslov za list in za tsjniitvo je:
2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL.
MILLER'S CAFE
MOS St. Clair Ave., Cleve and, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koija. — Fina i»ostrežba. Dobra godba.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7.00—8:30 Daity At 3724 W. 261 h Street
Tel. Cr«wford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wedne»day and Sunday by - appointments only Resldenc« Tel.i Crawford 6440 If no a«swer —- Call Austin 5700
...................
; ....................
:if BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.
* <
•	.................IM
(■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■anai
• Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, " J	Ciceru in Berwvnu.	*
!Parkwiew Laundrr Co. I
FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika	"
Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno	|
Telafoni: CANAL 7171—7173	•
1727-1731 W. 21 st Street	CHICAGO,	J






A Yu gosi a v Weekly Devoted to the
Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMON WEALTH
NO. 1639.
Puklished Weekly at 2301 S*. L*wndale Ave.
CHICAGO, ILL., February 8, 1939.
VOL. XXXIV.
REMEMBER!
A t the time of the Jugoslav Socialiat Federation'* Convention back in 19«34 a group of Detroit comrades,
Protect The Wagner Act!
The stage in Congress ia being .set for a double-batrelled attack on the VVagner Act. Interests hostile to the Labor Relations Law are using the 'press, the radio and every other channel! members~of our Branche* there, came of public information to misinterpret its provisinns, its aims and accomplishments ever since it became a law in 1935.
In the face of this attack the full force of the labor movement must be musftered to preserve the Wagner Act. \Vhatever minor detficiencies in the administration of the Board may have served to irritate labor unions during the five years of its exist-ence, we are confident, could be rectified vvithout much effort. BasicaMy, nevertheless, the VVapmer Act is sound and the wel-fare of the workers and of the nation requires that it be presen'ed intact in its present form.
I9B1h*H,......
fKARCHUGHT
P^USIJ
Donald
Lotrich
Ih«,

Most of the criticism directed at the Wagner Act is manifest^ unjustified. The charge that the Act is "unfair" to em-ployers because it is "one-sided" is untrue. The Labor Relations Law guarantees vvorkers a right which the employers have al-ways enjoyed—namely, the right of organization and of col-lective bargaining. Certainly the Act does not deprive emplov-ers of similar legitimate rights. It only removes one of the many inequalities that stili exist against labor under present state and federal law.
The Labor Relations Act has not inereased industrial strife, as Ls unjustly charged. The actual experience of the Act really began in April, 1937. During the first eight months of 1938, less time was lost on account of srikes than in any comparable period since 1931. And some of the strike« that did take plače were dne to no other reason but the fact that man.v employers obdurately refused to comply with the VVagner Act.
to Chicago to present the play "Kamnolom" aa part of the Convention program.
The p)ay waa staged at t h«- Sokol Havlicek Hali before an audience of about 800 people.
A'though conditions today are »omewlwt changed, tho not ho much that we couldn't repoat that aucteaa-ful performance, for the interest among our people for good plays stili prevališ, Braich No. 1, JSF, haa invited the Detroit player» to come to
The annual meeting of the filovene
Labor Center, Inc., waa hekl laat
Saturday evening at the Center. A number yf Comrades interested in this in titution attended and heard report« from the Secretar,y Frank Zaiti, who give a financial statement for 11)38, vvhich was aomevvnat im-proved over 1937. Charles Pogorelec reported on the upkeep and managv-ment of the building, and Frank Alesh on general conditions and hap-
town with their recent successful pro- i	.Quite M ZT^™™ _____» _ o»...... ......i., -"me ««^.„1,011* offered
duetion, "Venus", a Slovene comedy in three aets.
The play will be staged at the SNPJ Hali on Saturday, March 11. Ticketa are already out and a latge scale ad ve rt is ing campaign under-taken in vvhich vve expect to enlist the aid of aH our members.	,
Spread the word around — help seli ticketa — and lets give Detroit' a real vvelcome with the hali jammed.

The strike biva k ing racket, vvhich has brought wealth and power to "Stinkfoot" McVey, "Benny-the-fink" Bergoff, and other notoriou*; HH	finks, received what may be it> death
on those of the old and successful government agencies like the hiow a« the Sen«** civil
On the whole, the NLRB decisions have been fair and they have been u/pheld by the courts. The Board's powers are based
La Follette Committee Charges Employers, Thugs to Blame For Strike Violence
to make the Center the real gather-ing plače for our people, and a general good špirit prevailed. It* is hoped | another thut the various units vvhich utilize the fac-ilities of tj* Center, will con tinue to do so, antf that the activities in and around it wi)l inerease. The mortgage has baen red ured conaider-ably and it is very desitable that it be cut »till further. Friends and sympathizcrs are asked to purchasc additional »hares and to utilize the «iuarters to every advrntage. The outlook for 1939 look* very promiae-ing. The cleanlineas of the institution and the outward appearances are a credit not only to the stockholders. but to the con>munity as vvell, and add much to the vaiue of property in the neighborhood.
Sweden has long been known aa a monarchy where the Socialist and radical movements have tranaformed the country into a reasonably good habitat. We have alwaya prided our-selves in knowing that Socialista have played a prominent role in bringing aibout improved conditions and their political and economic ideas have been well received. There novv comes a disturbing report that the Bwedish King was in Berlin the other day and that he decoratcd Germany's number two man. Mr. Goering, with the highest Svvedish decoration. Why a King of a fairly reasonable government should decorate the thugs of Fascist country is incon-ceivable, except. that it ahovvs the tendenejr to infest the Swedish land with Fa.cism, and that the Svvedish Kinj look« to the German thugs to do this vrork. We have reason to disapprove such decorations and to is*ue a warning to the Swedi*h people that their royalty has sympathies for the Ffcacist cause and that they can look forward to the transmiaaion of Fascism to Sweden. What rise cau tuch decorations mean? Can one King be different from other King*? Are not the bluebloods aH seeking to prolong their power? The Swedish people should protest this act of their King.
LET WAR BE AN OPEN QUESTI0N
Amoag SOviali^ts thcrc are those who are raising their voices to de-
Committee announced it would s«»ek legislation prohibiting anti-labor m-ployers fix>m uairt« agencies w!mm j party's war po8ition practices have made the fink business "notorious.M
In a 202-pago document. Sen. Robert LaFollette and Sen. Klbert • We do noi beliw that
2,657 Itolians Killed In Duce Drive on Spain
It*!y, a n;c;iibcr of the Nor.-Intcr-vention Committee, has alr*»iKjy lost
msnd a ?lear statement of the Social-j more men and spent more money in
it8 attark on Spain than it did in its The "Advocate" tafces this op)>or-1 offen-ive against Aby*sinia; 2,657
tunity to disaent.
I tališ tis had be en clear-rut' whon lbese figures
killed in Spain were computed.
Interstate Commerce Commission and the Federal Trade Com-mission. Nevertheless. the erities of the NLRB have never raised a sound of objeetion to the prerogatives with which these trade and commerce agencies were endowed by law. The truth of the matter, however, is that those who criticize the Act and uiii vvould nOW rip its teeth out by amendment have ahvavs been Thomas^nL^ed '^blani^for^ch I 9laitem'nt war » *lther nece*.«ary ; cempared to_ 2,313 in Ethiopia. The opposed to its basic provisions.	i of the violence in American labor re-	Neither do we believe	^ItJl tcT.b^
Analyzed closely, the restraints vvhich its amenders would!e^^r^u^iviVho^ T^Z^^"spent i„ Ethiopia.
put on the Labor Relations Act would paralyze ali essential hesiuted to employ undcrworkl char-' a »nnoup in war-time.	--
union activities, would so nullify the Norris-LaGuardia Anti-laeter« with known niminat neetdel Oa < n< point American Socimlists	|rTu »zre
Injunction Act, and leave employers free to violate the basic ito *ttack	^triking workers. will i»e able to agr.e. They do notiDAYLIGTH STAVES
_____. .	. .	... ,	i The report covers hearing* of the	want war. There they are in com- Arr TDACCir r\C ATUC
provlstons or xne Act ana sign contracts vvith dummy organ- COnvnittee conducted during the	plete accord with most other people. w 1	I n«J
izations. At bottom, the purpose Of nearly ali these amend- three yearm. It lists 35 deteetive agen- r u	they shall do today _
ments is tO vveaken the unions and tO prevent effective colleot- anti 160 "trikebreakers who help	or tomorrow when war comes — is
form the grimy army of underworld	« question upon wh»ch no group can
thugs utilized by big business to fight	hope to harmonize now. How much union is m.
JSF Third Campaign for Loyalist Aid
Helen Keller, vvorld-famous blind vvomen leader, recently
said:
"For me ali suffering that comes to my knovvledge is per-»onal, but there it nothing so pleading, reproachfuJ, penetrat-iniy to the maternal instinet in ali vvomen as "the cry of the children" in Spain.
"Never has Elizabeth Browning's poem had such a con-crete multiplied meaning to me as novv. Is there anyone so de-void of pity, he vvill not, if possible, lift his hand in defense of the little ones povverless to save themselves from the threefold destruetion of vvar, famine and disease?
"Let such a person try to imagine hovv he vvould feel if he was beleagered and his children eried to him for bread, and he had none to give them. And novv another enemy, vvinter, ia gripping Spain's hunger-bitten young life... its only hope of resurrection.	>
"No! Surely people vvith natural hearts vvill not let these already submerge<l children lie vvithout trying every measure for their reacue. Only then can they face parenthood with a clear conscience and look unabashed into the eyes of their aons and daugthers."
Those »utfering most in Spain today are the vvomen and children refugees fleeing from fascist rule and brutality.
Many people are inclined to believe the cause of the Spanish Loyalists lost, therefore, feel they can't do anything for them. In the Tory .press, it has been lost before; but avtually, the Loyalists have shovvn marveloim resistance.
At this time vve reiterate vvhat vve've said so often: Make your contribution novv, the most critical moment for the Loyalists.
At a meeting last Friday of the special committe appointed for the purpose, it was decided that beginning the lst of March the J. S. F. wili sponsor Josko Oven on a speaking tour in be-half of the Spanish LoyaJists.
Tho it is expected that some changes vvill be made later, the plan as originally dravvn for the tour vvill include the fol-lovvin^ cities:
Detroit, Cleveland, Collinwood, Sharon, Pa., Pittaburgh, Strabane, Johnatown, Waukegan and Milwaukee.
More vvill be said about the tour from week to vveek. Sentiment among our people in the above named cities is strong for the Loyalists and, vvith good cooperation from our comrades and others, the tour can be a vvonderful success in raising money for the Loyalists, and too, strnegthening feeling and morale for our Federation and its vvork.
\
ive bargaining. Any amendment at this trme, it is an open secret besides, vvould result in renevved court battles and inereased industrial unrest and strife.
The responsibility for repelling this attack rests first of ali upon the American vvorkers. They must take the leadership in defense of their "Bili of Rights,"—the VVagner Act. The National Labor Relations Act shall not be destroyed through emendment. — Justice.
Abraham Lincoln
In a pamphlet entitled "Abraham Lincoln, A Real American," Daniel W. Hoan, Socialist mayor of Milvvaukee wrote:
"No ruler of any nation vvas or is more beloved throughout the world than Abraham Lincoln. He wa* not only luved by every school child and by the humblest of American citizenry. but travelers teli us that his pieture may be seen hanging even in the erude and vveather-vvorn cabins of the peasants in far off landa.
"Lincoln vvas not only the dominating figure of the grave criais through vvhich he passed, but an example of manhood, simtple justice and human kindness vvhich is an inspiration to-day to the childhood and common citizenry everywhere.
"Why this great awe and love for Lincoln? It vvas because in his daily and official life he vvas the very embodiment and exemplification of human kindne.ss, justice and brotherhood."
CHAMPION OF THE WORKERS * ' President Lincoln not oniy entertained a profound bond of sympathy for the struggling toilers but may be chargtd vvith being a ipropagandist in their behalf.
In his famous reply to a committee of the Workingmen's Association of Nevv York about one year before his tragic death, he reiterated vvhat he had often said before, namely, "LABOR IS PRIOR TO, AND INDEPENDENT OF CAPITAL. CAPITAL IS ONLY THE FRUIT OF LABOR, AND COULD NEVER HAVE EXISTED IF LABOR HAD NOT FIRST EX-ISTED."
Voice of What People?
The *4World's GreaUst" JournalisUc Hvpm-Hte—Th*» Chicago TrH>t»ne, in spite of the smarting gibes and cyn-tcal laughter of practically everv7 self-respecting journalist and cvery-one who knoars anything about the nation'a press. continue* to call itself the "world'a greatest newspaper.,f
It carries this same ostentation over to ita radio station, WGN, which blandly annoances itself as the "voic<» of the people."
We leave it to anyone who has fol-loaed the Tribune record during re-cent ycars to judge how nvuch stock to take in this "roice of the people" contention of WGN.
—The Progressive.
With the passing of the December equinox the length of daylight hours is ateauily increasing and none vvill appreciate this more than the motorist, for it is generally agreed that additional daylight at the end of the day reduces traffic accidenta.
The Illinois Automobile Club wi*h-es that every day in the year srere agree or disagree daylif(ht for the entire twenty-four plaaae. Anyway, hours, for that vvould eliminate night driving. Five out of nine accidents occur at night; death vreaks havoc after sundown. So slow up, dim your lights at the approach of another car, be alert for road bends and hills and you vvill stave off Death. Time, tide and traffic carelessness. favor no man.
le^s able will vre be, then, to keep together vvhen war comes?
The "Advocate" believes that war should be an open question. It should be one of those things upon arhich Socialists should as mu:h as they such isnues as pr<\paredness and the fruits of international dollar diplo-
U. A. W. FIGHT INTENSIFIED
\ -1— i
Split Plays Into Hands of Automobile Corporations
JUST RIGHT
macy arill be developed and brought to a clima* Dy others than ourselves. so why should we start slugging each other about them. _
War, be it repeated, is shipaneek. When the next war comes it vrill be pretty much as it vvas in the last vvar. At the very least there will be in-dividual defeetiona. More than likely there arill be an organi za t iona 1 split — if there is a Socialist trroun large enough to split. -
What Socialist* vvant is to replace 'ho system which breeds vvar with a litem which will give humanity a
conifnon inteiest and make peace "How's business? a passer-by asked logical and normal. That's enough the old sciaaora grinder.	job for us now.
"Fine." he said. "I never savv things so dull."
—Ueading Labor Advoi-ate.
LIFE
As Simple as a Simile
Here are a few of the best similes collected toy F. J. VVilstach:
As out of date a.« the ruatle of a skirt.
As disconnected as the dictionary-As certain asVpplaus« at a profes-sional matinee. r
As useless a<< a cros.sword puzzle that has been sol ved.
As aorthless as a campaign poster the day after eleetion.
Pleasure is like a spraiSed ankle— you have it ali to yourself; but hap-pinesA is like measles, you cannot
In ancient days the most celebrated precept was, "knovv thyself"; in mod-From the point of view of morals, ern times it ha* been supplanted by j have it without giving it to someone life seems to be divided into two the more fashionable maxim, "Knovv else.
periods: in the first we indulge, in ; thy neighbor and evcrything about As suspicious as a corkscrew in a the second we preach.—WIU Duraat
ITALIAN BREAD POOR TO PAY FOR DUCE'S VVAR
One of the major reasons for !taly's despeiate attempt to end its expen*tve vrar against the Spaniah Republic is revealed in the inereas-irurly perilous economic aituation in Musaolini'a regime. So dangerous has the financial condition in Italy become that tho quality of food given to the people has constantly deterior-aUd. as the Fascist* vvork to save money through the use of a poorer grade of flour and other vital grains.
Slnca orders were isaued In Italy in the autumn of 1937 forbidding the sale of unadulterated flour atid re-nuiring white bread to be made of wheaten flour containing an admix-ture of maizc or meal of peas ov beans, there has been no end to the complainta about bad bread.
Reactionaries Mobilize Against Appointment of Amlie to I. C. C.
The attempt to block approval of Thomas R. Amlie, Progressive from Wisconsin, as a member of the Interstate Commerce Commission vvhich was made in Washington by a solid linejp of reactionary Republican and Democrat .Senator*, vvas not en-tirely unexp«>cted.
Amlie has been connected with farm movements in Minnesota and Wi.«consin for m«ny yenrs.
For this the Toriea lost no time in bramHng him a "radical" and "dangerous" to them, and the inter-ests they represent.
EXPECTATION
Nothing is ao good as it seems be fore-hand.—-Ceoege CUa«.
Detroit.—Ali information confirms the view that the split in the United Automobile Workers Union is the most di.<aatrous that has et«r af-flicte.i anv povverful union.
Since last vveek President Homer Martin resigned in a bitter letter to John L. Lewis who«n he called a "be-trayer" and declared that his methods were those of Hitler, Mussolini and Stalin.
This bitternes« indicates that the factions have drifted too far apart to be reconciled in one organization.
Local unions are aeting according-ly, declaring for and against Martin, and physical battles are being fought by members in some locals. It is also reported that there has been a heavy l decline of members, be:ause of sheer disgust over the endless fighting.
Split in PUatt and Local*
Hotv ali this has been played into the hands of the auto masters is evident in the declaration of "neu-tralit.v" by th<» General Motors Corporation which wttl not negotiatc vvith either faction. The Corporation arill, hovvever, deal vvith »hop com-mittees of workers but even here it is certain that there vvill be rival claim« as to who is authorized to speak for the vvorkers. This invites further disintegration and provides a situation favorable for the return of the compan.v union.
Martin has announced that 490 del-egates to his convention have al-rcady registere.l but no claims have yet been made by the other side. He also claims 171,000 members have paid dues to his group. However, it is prohable that the anti-Martin faction has an advantage in the struggle because of its support 1>y C. I. O. of-ficials and the funds the CIO has at ita dispo.*a<! to organizc its fight for *upremacy.
The publicitv given to the faction-al vvar in the* auto-production cities and the washing of dirty linen in the pi*ess do not help the situation.
Speaking for the CIO, Leo Krxy-cki declared, that the CIO had reor-ganized the majority of the executive board of the union to vvhich Martin hotly replied: "I was toki by Levvis, 'Whether you like It or not, you've got to take back those board members or TU senJ $500,000 and 300 ».pecial organrzers in there and beat you dovm until I do. I am the boss and the men do as I say.' "
Meantime Martin'* foes have taken their čase to the National 1bor Relations Board vvhich vrill give that body another headache. The anti-Martin faction has also obtained control of the union's official paper vvhich gives it an advantage unless Martin'* supporter* can establish a paper of their own.
President Green of the A. F. of L. last vveek declared that the memlbers of the tvro rival federation« and their
officers, vvith the excef>tion of John L. Levvis, favor peace and the A. F. of L. executive council has ordered A. F. of L. members to leave L*bor's Mon-Partisan league. The Canadian Trade Union Conjrress has also ous-ted CIO unions. — New Leader.
Boycott Couses Sharp Fall in German Sales To United States
A report showing the effectiveness of the Anti-Nazi Boycott vvas releaaed recently by the Joint Boycott Council, the national coordinating agency for Boycott activity in thi* country-According to the report, Germany's share of U. S. imports has dropped from 5.6% in 1932, the last pre-Hit-ler year, to 3% in 193«. Imports from Germany for the firat 10 months of 1932 as compared to the aame period for 1938 declined from $64,-700,000 to $51,400,000, a los* of 21'«r. At the same time, imports for the corresponding period »hovv an inerease of 84% from Belgium, from Francem 197r, Netherlands 36%, Nor-way 41%, Svveden 91% and the United Kingdom 47%.
HITLER'S ADMISSION
- Hitler's speech to his ReichsUg robot* lacked the bombast and thrcats that have been typical of his other speeches. He wa* definite in support of Mussoiini in any vvar, made faces at American erities, re-joiced in the rape of Spain and de-mamled the return of German colon-ies; but it is significant that he ad-mitted that "Germany ia and ka* been in a particularly difficult economic situation."
Nazi economics and the foreign boycott ot German good* have hort the brutal regime and Hitler vranta the old German colonies back, but they have few of the ravr materiala the Nazis need and few German* migrate<l to the colonies before the World War. It appears that economics is dietating to the dietator and that Hitler speeches do not butter German i>arsnips.
LIFE
I don't know a better preparation for life than a love of poetry and a good digestion.—Zeaa Gala.
POT SHOTS
Ain't acience vvonderful? The rail-road brought hoboes and the auto-mobile hiteh-hiker*.
Sometime* a man thlnks he has a clear conscience whan he only haa a
poor memory.—Neal 0'Hara.