Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. - Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 22
Avstrijski dogodki v beograjski skupSCini
V	proračunski debati za proračun zunanjega ministrstva je imel daljši govor o smernicah in potrebah naše zunanje politike tudi poslanec inže-njer Sega, ki se je ob tej priliki tudi ostro izrazil proti krvavemu in nekulturnemu načinu borbe avstrijske vlade s socialno demokracijo, ki je nastopila s strojnicami in topovi in ni štedila niti žen in otrok in je težko ranjene delavce obešala na veša-la, tako da se je ves civiliziran svet zgražal nad temi grozovitostmi. In vse to zato, ker je avstrijska socialna demokracija bila edina zapreka zjedinjenju italijanskega, avstrijskega in' madžarskega fašizma in njegovega tajnega oboroževanja, v svr-ho revizije obstoječih mirovnih dogovorov. Mi smo avstrijski socialni demokraciji, ki je bila najboljša garancija miru v Podonavju, mnogo dolžni, če se spomnimo samo na slučaj Hirtenberg... Nadalje se je govornik zavzemal za obnovitev vseslovanske politike, ki pa ni mogoča brez največje slovanske države. Sovjetske Rusije, in je zahteval, da se vse nesodobne sentimentalnosti postavijo ob stran in se čimiprej vpo-stavijo zopet normalni diplomatski odnošaji s Sovjetsko Rusijo, ker predstavlja to za nas tudi vprašanje eminentne gospodarske važnosti. V istem smislu glede priznanja Sovjetske Rusije se je izrazilo tudi več drugih govornikov, kakor dr. Voš-njak, Dimitrijevič in Kajmakovič, ki je tudi ostro obsodil avstrijski po-kolj. Govorniki s povdarjali, če vzdržujemo normalne od noša j e z Italijo, Nemčijo in Avstrijo, kjer vladajo tudi nedemokratične revolucionarne politične struje, ki so se z nasiljem polastile oblasti; zakaj bi tega ne mogli z Rusijo, ki nam je gotovo bolj sorodna.
ObraCun s faSizmom na Estonskem
Estonska si ne pusti od fašistov diktirati
Prilikoin politične borbe za zborniške volitve, ki bi se imele vršiti 24. t. m., so zlasti agresivno in predrzno začeli izstopati estonski fašisti raznih barv, predvsem takozvani kontni bojevniki, ki se zadnji čas Pojavljajo tudi v raznih drugih deželah. Ji estonski bojevniki so že pred volitvami začeli zahtevati vso oblast zase in groziti vladi. Vlada se Ph pa ni zbala, ker ima večino naroda za seboj, čeprav je demokratična, stnl i^e Pr'jela s trdo roko. Razpu-vJJ” Prepovedala je bojevnikom
perst ivHn‘pacije’ k-icr s0 sc ji pa štvom in ( 3ih 3c užusala z v!oja' državrii i?"icamii. Pripravjali so državni prevrat, a j|m ;c vlada še
pravi cas stopila na ptrste in dala generalu Laidouerjui izredna polnomočja, da jih likvidira. Nad vso deželo je proglašeno obsedno stanje. Nameravane volitve bodo najbrž preložene na nedoločen čas. Kakor podobni pokre.ti po drugih državah, so tudi estonski bojevniki bili močno pod vplivom nemškega hitlerizma.
Sobota, 17. marca 1934
V duhu in zavesti naprej!
Sodruini pozdrav delegatom pokrajinske konference strokovnih organizacij v Ljubljani
Jutri se zbero sodrugi in sodru-žice v Ljubljani na konferenci strokovnih organizacij v dravski banovini, da razpravi j jo o svojih organizacijskih in o delavskih socialnopolitičnih zadevah. Naloga strokovno-organiziranega delavstva je to, zaradi tega smo tudi uiverjeni, da bo konferenca z vso resnostjo in iskrenostjo razpravljala o važnemi dnevnem redu:
Nezaposlenost, nizke mezde, zavarovanje za nezaposlenost ter starost in onemoglost.
Kdo se resno briga za ta in še mnogo drugih vprašanj?
Kdo se resno briga za
zakon o minimalnih mezdah,
kdo za izvajanje obstoječe delav-skovarstvene zaščite? Kdo za nujno skrajšanje delovnega časa?
Vsa javnost govori in piše o teh vprašanjih, priznava, da postajajo socialne razmere tako kritične, da je potreba ukreniti nekaj resnega.
Prav te dni je izšel poziv, ki kaže. kam brede današnja nesrečna družba. Izšel je poziv na
»dobra srca«,
v katerem se poziva občinstvo, da prevzema zapuščene, osirotele in zanemarjene otroke od najnežnejše starosti do dijakov in vajencev, ker jih je preveč, da bi javna skrb mogla skrbeti zanje. Število teh otrok se vedno veča. Vsak si lahko izbere otroka, ki mu. je všeč ali mu utegne koristiti tako ali tako, v gospodinjstvu, v gospodarstvu, za družbo itd.
Toliko je teh siromakov, da jih dobi, kdor hoče, zastonj.
Ali bo dotičnik otroka izrabljal ali ga štel med svoje rodbinske člane, to je odprto vprašanje. V prejšnjih
Nočno delo pekov na Nizozemskem. Na Nizozemskem^ je bil uveljavljen zakon, po katerem se sme pričeti z delom v vseh pekarnah šele ob 5. uri zjutraj.
dobah so sužnje kupovali, ker je bilo malo ljudi, danes dobiš otroka, če imaš »dobrq srce«, brez denarja. Kaj boš delal z njim, je v tvojih rokah.
Ta apel, kakor je značilen za današnjo dobo, je utemeljen v razmerah in je zrcalo ne le položaja otrok, miarveč
živa slika splošnih socialnih razmer delovnega ljudstva.
Delavci in nameščenci sami najbolje poznajo svoj kritični položaj. Ni potrebno rekriminirati in naštevati tu posameznih vprašanj, ker so vsa socialnopolitična vprašanja en sam kompleks nar*!, i' ■ »•' k,.	V njegovih na-
pakah, v njegovi glavni napaki
eksploataciji človeštva
in diktaturi nad njim je vse zlo.
Zato so zahteve delavstva po reformah, po odpravi krivic nele subjektivno, ampak tudi objektivno opravičene, ker so stavljene ne samo v dobrobit posameznega stanu1, marveč vse človeške družbe.
Prepričani smo, da so vsi delegati in delegatinje prežeti z idealizmom in zavestjo, da se bore v svojih organizacijah za najvišji cilj. Zavedajo se vsi dveh najvažnejših načel delavskega gibanja solidarnosti in discipline v interesu skupnega cilja. Zato smo tudi uverjeni. da bo ta konferenca položila
nov, močan del trdnjave delavskemu gibanju. Vsi za enega, vsak za vse!
V	tem smislu, sodrugi in sodru-žice, Vas najiskreneje pozdravljamo! S srcem smo z Vami! Vi pa se zavedajte svoje svete misije na konferenci v zavesti, da vsi gledamo s ponosom in neskaljenim zaupanjem na Vas!
Delavska delegacija pri predsedniku parlamenta in predsedniku finanlnega odbora
Za pomoč brezposelnim.
Delegacija, sestavljena iz zastopnikov vseh delavskih zbornic, je bila dne 5. t. m. piri predsedniku parlamenta g. dr. Kosti Kuinanudiju in predsedniku finančnega odbora dr. Ninkti Perič«, katerima je poročala o stanju nezaposlenosti ter položaju nezaposlenih. Pojasnila jima je resolucijo, ki je bila sprejeta na konferenci dne 3. in 4. t. m. ter zahtevala, da se uivažuje.
Oba sta izjavila, da uvidevata
vso težino problema ter da se bosta potrudila, da se ustreže zahtevam resolucije. Nato se je razpravljalo še o tehnični proceduri, da se po-oblaste borze dela, da bi dajale podpore največ 20 tednov namesto 6 v znesku Din 15.— namesto dosedanjih Din 10.—.
Upati je, da se to vprašanje v najkrajšem času reši v prid nezaposlenim.
Obtolba zaradi veleizdaje
20 članov uprave soclalnodemokratične stranke v Avstriji je obtoženih.
Polzer, dr. Karl Renner, Oskar Hel-mier, Pavel Richter, Henrik Schneid-madel, Pavel Speiser, Albert Joch-mann in Helena Prostnauerke. Obtoženi so tudi dr. Oton Bauer. Julij Deuitsch, Karl Heinitz in Johan Sehorsch, ki so pa srečno pobegnili v emigracijo.
Tako bodo sodili izdajalci ustave branilce ustave in zakonov.
Leto IX
Mezdni spor delavstva v podjetju KID na Jesenicah
V	dopisu z dne.2. marca t. 1. je Kranjska industrijska družba sporočila Savezu Metalskih Radnika Jugoslavije podr. Jesenice predlog za spremembo 51. 5. kolektivne pogodbe, na podlagi katerega bi družba lahko znižavala delavstvu zaslužek na vsakih 14 dni. Pri tem se sklicuje na nove in zvišane državne in banovinske davke ter doklade, kakor tudi, da' se morajo nabavljeni novi stroji in druge moderne naprave amortizirati. Pri vsem tem pa je omembe vredno neprestano sklicevanje KID na inozemsko konkurenco na železnem trgu. Poleg gornjega predloga pa navaja KID tudi potrebo znižanja akordnih postavk in nadomestnih mezd.
Te zahteve podjetja pa delavstvo odločno odklanja, ker je za nabavo noviH strojev in drugih tehničnih naprav v decembru 1931 in aprilu 1932 že ponovno popustilo na svojih mezdah, obenem pa je tudi bilo primorano podvojiti in v gotovih slučajih celo potrojiti svojo delovno silo, da je nadomestilo število reduciranih delavcev v posameznih obratih. S tem je povedano, da je delavstvo s popustitvijo na svojih mezdah, podražitvi kurjave in z nadomestitvijo števila reduciranih delavcev imelo že preveč uvidevnosti za težnje in napredek podjetja, dočim so se glavni funkcionarji družbe odpovedali samo brezplačni kurjavi, kar pa je z ozirom na njihove kolosalno visoke plače, — ki se dajo pa le delno ugotoviti na podlagi plačanega usluž-benskega davka, — zelo malenkostna ali sploh nobena žrtev. Če vzamemo za primero, na kako primitiven način se je vršilo proizvajanje železnih produktov v plavžih pred 45 leti, imamo dokaz, da je delavstvo vseskozi doprinašalo velike žrtve za napredek podjetja KID, ki je domala ves čas svojega obstoja visoko aktivna. Iz tega sledi, da KID ne more očitati delavstvu ni-kake sabotaže dela, temveč mu mora priznati, da ima ravno njeno delavstvo vse zasluge za sedanji razmah in za dosego milijonskih vrednot, ki so v posesti KID.
Z ozirom na to je ravno delavstvo najbolj upravičeno zahtevati od KID uvidevnosti v tem, da preneha ta z vednim izkoriščanjem in prelaganjem vsakterih bremen na pleča njenega delavstva, da ne bo to delavstvo kdaj primorano poseči po ostrejših obrambnih sredstvih. Ce bi hoteli gotovi gospodje funkcionarji KID imeti vsaj nekaj te uvidevnosti, bi imeli vsaj lahko mirno vest in bi v tem slučaju lahko odpadli vsi izdatki za množitev in oboroževanje čuvajev ter za nabavo bestialno vzgojenih psov za njih osebno varnost na račun podjetja in delavstva.
KurilniSko delavstvo pred popolnim propadom
Plače železniških delavcev so danes minimalne, saj znaša začetna plača navadnega delavca na železnici Din 19.80 in končna plača po 36 letih Din 31.50 za 8 ur dela. K tej plači sme priti še uvečana plača do največ 15 odstotkov, tako, da bi znašal po 36 letni službi zaslužek delavca na železnici za 8 ur največ Din 36.20. Ker se danes v večini edi-nic dela le po 7 ur dnevno, zasluži torej delavec le Din 31.70, dočimi zasluži mlajši delavec po par letih službe komaj po Din 20.— dinevno. Od tega naj plačuje visoke prispevke za bolniški fond. starostno zavarovanje, davke in kako naj potemi preživlja številno družino?
Dne 2. marca t. 1. je izročila dunajska policija diržavnemu tožilstvu rezultate preiskave proti razpuščeni sociabiodemokratični stranki. Na podlagi preiskave je državno pravd-ništvo obtožilo 20 članov glavne uprave socialnodemokratične stranke zaradi veleizdaje oziroma udeležbe v njej. Obtoženi so: bivši dunajski župan Karl Seitz dr. Robert Danneberg. dr. V. Ellenbogen. Johan
Litvanski nacionalistični šovinisti
vprizarjajo zadnji čas ljuto gonjo proti poljskemu življu v Litvi; napadajo Poljake javno, razbijajo jim okna na stanovanjih, onemogočajo poljski pouk v šolah, ne dopuščajo, da bi se v cerkvah vršile poljske pridige in z letaki pozivajo na splošni pogrom nad poljskim prebi-valstvomi Med' obema državama je radi tega zavladala precejšnja napetost.
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievatl izključno z lastnimi sredstvi. —
Konferenca svobodnih strokovnih organizacij
K pokrajinski konferenci v Ljubljani
Dne 18. in 19. t. m. se bo vršila pokrajinska konferenca svobodnih strokovnih organizacij v Ljubljani. Konferenca se bo bavila z važnimi organizatoričnimi in socialnopolitičnimi zadevami. Med važna vprašanja spada tudi obdavčenje za »bed-nostni fond«. Prvotno se je uvedel ta davek nekako prostovoljno ter je bilo določeno, da ga upravljajo razne korporacij e,-Delavska zbornica, strokovne organizacije, kar pa se ni izvršilo. Za bodoče leto je ta davek znižan ali uveden kot banovinska doklada.
Namen bednostnega fonda je bil podpiranje nezaposlenih materijelno in z organizacijo javnih del. V ta fond so prispevali mezdni nameščenci. Kakor pa vidimo z poročil, se je razmeroma velik znesek tega fonda porabil v podpiranje nemezdnih oseb in podpiranje del, pri katerih mezdni nameščenci pridejo malo v poštev, pač pa se razbremenjuje podeželske občine in druge korporacije, da jim' ni treba skrbeti zadostno za sredstva, ki so njim v prid in za socialno preskrbo potrebnih domačinov.
Iz tega razloga je potrebna reforma bednostnega fonda. Reforma, ki bo jamčila, da dobe pomoč ljudje iz onih vrst, ki so v ta fond prispevali, to je, mezdni delavci in nameščenci po mestih, v obrti in industriji.
Bednostni fond bi se moral od-kazati borzam dela, upravljati bi ga morali posebni odbori iz zastopnikov Delavske zbornice, delavskih strokovnih organizacij in borze dela. Šele v tem primeru bi bilo podano jamstvo. da služi bednostni fond svojemu namenu.
Umesten bi bil apel na državno vlado, predvsem na ministra socialne politike, da odobri proračun dravske banovine s takim navodilom.
Prav dobra in vendar poceni je
Dobite Jo povsod
Obramba proti naskoku Kranjske industrijske družbe na delavske pravice
Akcija pri oblasteh, pogajanja v Ljubljani, poročila na Jesenicah, pogajanja na Jesenicah.
Jesenice, dne 14. 3. 1934.
Zadnjič smo poročali o izredno uspelem kovinarskem shodu. Takoj po temi shodu so kovinarji informirali o položaju oblasti in se je že v pondeljek, dne 5. t. m. zglasila deputacija kovinarjev pri g. okrajnemu načelniku v Radovljici, kjer ga je obvestila o vsej situaciji ter mu izročila ves tozadevni materijah G. načelnik je obljubil vso svojo pomoč v tej borbi.
Na dopis, ki ga je delavstvo sklenilo na shodu z dne 4. t. m. in ga poslalo K1D, je K1D odgovorila dne 7. t. m., da so 1. delavci sokrivi, ker še ni kolektivne pogodbe, ker so jo zavlačevali, 2. da vztraja K1D pri svojih zahtevah in 3. da vabi delavske zastopnike na pogajanja pri Zvezi industrij-cev v Ljubljani za petek, dne 9. t. m. pred o b 1 a s t m; i.
Delavstvo je na saveznem svetu SMRJ in na saveznem svetu vseh organizacij raz-motrilo položaj, se odločilo oditi y Ljubljano, izbralo svoje zastopnike ter sklenilo: KID mora pred vsem preklicati točki 1. in
2.	svojega dopisa z dne 7. t. m„ potem se bomo pa pogajali na temelju delavskih zahtev, ne pa zahtev KID.
V	petek, dne 7. t. m. se je vršila v Ljubljani razprava pod vodstvom inšpektorja dela inž. Barage. KID so zastopali gen. ravn. Noot, gen. tajnik dr. Obersnel, tehn. ravn. Dostal in obratovodji Šiler in Rekar, dalje za Zvezo industrijcev tajnik dr. Go-iia, za Delavsko zbornico s. Kopač, za delavstvo pa od SMRJ 2, od JSZ 3, od NSZ
2	zastopnika ter vsi trije glavni zaupniki s Save, Javornika in Dobrave (od tu njega namestnik). Ze uvodoma je inž. Baraga pojasnil. da niti ne ve, zakaj gre. Prvo dopoldne so obojni pooblaščenci porabili, da razčistijo položaj in so se med seboj pobijali. Zastopniki KID so naglašali, da je potrebna izprememba v splošnem, ker je KID izredno mnogo investirala, s tem je delavstvu omogočila zaslužek sploh in celo višji zaslužek,
da gredo akordni zaslužki zaradi
povišane produkcije kar v nedogled,
in jih je treba skrčiti, da mora delavstvo prispevati k odplačilu teh investicij, da je treba delovni čas še bolj izrabiti in da je treba ponekje izvesti tudi redukcije. Delavstvo je pa nasproti temu vztrajalo na svojem stališču, da je za investicije in njih amortizacijo žrtvovalo že dovolj in na vse mogoče načine (redukcija staleža, 10—20% znižanje akordnih postavk, izguba kuriave, prazniki itd.) ter da ne more ničesar več dati, ker še nima niti življenskega minimuma, da je pri višji produkciji potrebno kljub vsem strojem tudi več dela in da je treba to delo tudi plačati, da vendar ne gre, da od višje produkcije delavec ničesar nima,
da je delovni čas izrabljen 100%
in kdor trdi kaj drugega, ne pozna dela, da so vse redukcije staleža ali posameznih posad nemogoče in življenju nevarne, ker so že zdaj premajhne in je zaradi tega toliko nesreč, sploh delavstvo odklanja vsako misel na izpremembo delovnih pogojev in kolektivne pogodbe v smislu dopisa KID z dne 2. t. m. Večkrat je že kazalo, da se bodo pogajanja razbila, toda končno se je našla osnova za pogajanja in delavstvo je pristalo na njih nadaljevanje. Za temelj pa je bila kolektivna pogodba od spomladi 1932, dočim so bili pogoji KID zavrženi. Zaradi tega so zaupniki ostali v Ljubljani še v petek popoldne in soboto dopoldne in v velikem boju uredili tole: ugodno nekaj postavk v splošnih določilih tako o vajencih ter vrnivših se vojakih, precej so debatirali o razvrstitvah posad, stanovanjih, kurjavi itd., toda to slednje so pustili še odprtp. Dalje je bila velika debata o predlogih obratovodstev za marti-narno, mrzlo valjarno, žičarno in žeblja,rno ter Javornik.
Tu so delavci pobili vse argumente,
ki so bili kakor zgoraj: investicije se morajo takoj plačati, ker bodo morda v kratkem že nazadnjaške in potrebne nove. Delavstvo plačaj s svojimi mezdami zraven — čeprav ne ostane nič tvojega (op. stavca). Ker pa v teh borbah zastopniki tovarne niso zaupnikom verjeli, so pa zaupniki povabili vodje tovarne, ki so se kakor so izjavili, umaknili jeseniškemu zdu-šju pred delavstvom, kjer naj se vršijo direktne razprave. In obratovodji sta to sprejela. Razprave v Ljubljani so bile zelo zanimive in se bomo morda še kdaj povrnili nanje. Zaenkrat omenjamo samo, da so se zastopniki KID sklicevali tudi na to,
da morajo znižati mezde zaradi
očitkov ostalih podjetnikov, da jim KID kvari mezde...
Delavstvo na Jesenicah je bilo stalno pripravljeno. Vse prosto delavstvo je bilo zbrano pred Delavskim domom. Sedemkrat se je govorilo z Ljubljano o poteku razprav. Ko so zastopniki delavstva prišli, jih je pred kolodvorom čakalo nekaj sto ljudi, katerim je moral s. Toman pojasniti potek razprav. Nato so se delavci mirno razšli.
V petek se je vršila na županstvu konferenca, o kateri bomo poročali posebej.
V nedeljo popoldne ob 2. uri se je vršil v Delavskem domu obratni sestanek vsega delavstva. Obe dvorani sta bili polni, oder je bil poln, okna vsa odprta in zunaj polno ljudi, pa še vsi niso prišli poleg. Predsedoval je s. Čelesnik. govorili so pa ss. Škrlj, Kristan, Kopač, Celesnik, Toman, dalje za JSZ gg. Oaser in RoZman, za NSZ g. Zupan, dalje ss. Vister Tine, Vister Avgust, Jeram Jurij itd. Zastopniki so poročali o poteku predpriprav na Jesenicah ter o razpravah v Ljubljani, za katere so bili prečitani po 10 in več strani dolgi zelo točni zapisniki.
Delavstvo je soglasno odobrilo postopanje svojih zaupnikov in jim je izreklo zaupanje.
Zelo ogorčeno je pa bilo na obratovodjo martinarne, ki je stavil v Ljubljani razne neumestne predloge. Delavstvo je pripravljeno na direktna pogajanja, kjer bo povedalo svojim obratovodjem, da je že sito stalnih razburjenj. Ta pogajanja morajo biti gotova do 25. t. m., potem se bo pa še pred 1. aprilom podpisala kolektivna pogodba.
Podkrepljeni na pravi poti so Šli delavski zaupniki na delo in se za martinar-no že vršijo prvi predrazgovori med kadrom zaupnikov in obratovodjo, v četrtek, dne 15. t. m. bodo pa najbrž pričela direktna pogajanja.
Delavstvo je odločeno zmagati. Ne bo popustilo, ker nič več popustiti ne more in tudi nihče ničesar terjati ni upravičen. Volja vseh do zmage je popolna in krepita jo delavsko zaupanje in solidarnost.
Trst svobodna luka? Italija si na vse pretege prizadeva, kako bi dobila več gospodarskega in političnega vpliva v srednji Evropi. V ta namen hoče dati Avstriji in Ogrski prosto luko za trgovino. Obenem se tudi pogaja z Anglijo, ki naj bi dobila prosto luko v Trstu za angleški premog. V slučaju, da se Italija sporazume še z Nemčijo, utegnejo nastati v srednji Evropi drugačne politične razmere, v katerih bo dominiral novi blok ter ogrožal vzhod in zahod. To so tehtni razlogi, ki govore za to, da se tudi Mala antanta pridruži gospodarski organizaciji srednje Evrope z aktivnim sodelovanjem.
T. M.
Slava Borcem za Svobodo !
V Avstriji sveti srd v nebo kipi,
v Avstriji sveta kri barikade škropi, avstrijski proletarijat je robsko potrpljenje minilo,
avstrijsko delavstvo se je k obrambi zgrnilo! Delavske domove rušijo topovski vzrivi, v ruševinah umirajo otroci, ki niso krivci, podstavljajo se kroglam' obupane žene želeč si smrti, kjer ni več rešitve nobene! Brezvestna soldateska brez sramu ubija, prekrasni beli Dunaj se v smrtnih krčih zvija,
ljubše so reakciji brezupne razvaline, ko ljudstev svobodnih neslutene vrline!
V Avstriji sveti srd v nebo kipi,
v Avstriji sveta kri- barikade škropi, junaške borce občuduje ves pošteni svet, njih sovražnik je pa tisočkrat proklet!
Četudi prapor Vaš že zdaj bo zlomljen, strt, pokazali ste nam, kaj je junaška smrt!
V zgodovini ste le krasna epizoda, ki pa nevzdržno na temeljih gloda!
Vaše rdeče seme zdaj črna zemlja pije,
iz njega prej al’ slej nam rdeča zarja vzklije!
Skrušeni se sklanjamo nad svežimi grobovi, še tesneje bodo nam zategnjeni okovi, spomin na Vas pa živel bo iz roda v rod, preživel bo še mnogoteri preki sod!
Z Vami smo preživljali to strašno dobo, na grobovih Vaših Vam prisegamo zvestobo: Vaša sveta kri prelita ni zaman — nekoč zasije nam Veliki Dan —!
Slava VamJ.
Doma in po svetu
Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu, je bila v torek, 13. t. m., zaključena obravnava proti 19 obtožencem radi komunizma. Vsi so Slovenci, med njimi dva italijanska državljana, ki bosta po prestani kazni izgnana. Od njih je bilo 17 obsojenih na skupno 47 let in tri mesece ječe,^ oziroma zapora in odgovarjajoče število let izgube državljanskih pravic. Dva sta bila oproščena.
Kaj se je babi sanjalo... Te dni je objavil »Slovenec« brzojavko iz Prage, da bo baje slovaški vodja klerikalcev, znani pater Hlinka, stopil v češkoslovaško vlado, iz katere bodo radi tega izpadli socialni demokrati. Od tega je že preteklo več kot en teden, a na Češkoslovaškem noben list niti kaj podobnega ni poročal. »Slovenčeve« želje se torej še dolgo ne bodo izpolnile.
Pripravlja se Veliki Beograd s priključitvijo Zemuna in 13 okoliških občin, ki bi imel potem' 300.000 prebivalcev.
Japonska torpedovka »Toinocura« se je potopila. Bila je to čisto nova vojna ladja posebnega tipa, ki je prvič šla v odprto morje na vežbe, a jo je silen vihar zajel in obrnil, da je ležala v vodi s trebuhom navzgor. Na torpedovki je bilo 113 mož posadke, ki so se v ladji najbrž vsi zadušili. Poškodovano ladjo se je sicer posrečilo privleči v najbližje pristanišče, vendar je japonska javnost radi te nesreče zelo poparjena, ker je smatrala ladjo za najboljši moderni tip in so nameravali zgraditi še 16 novih torpedovk istega tipa. Zdaj pa je ta načrt padel v vodo.
Tone Maček:
53
Sfaiai Kutn&ec$ee
»O kom govorite?« se je oglasil Čepinov Jaka, ki je ravnokar prilezel po lestvi skozi luknjo, za njim pa njegov tovariš. »Kdo se kolje?«
»A, o podganah se menimo, pa smo ugotovili, da so bolj pametne ko ljudje.«
Cepinov se je vseknil z dvema prstoma in zagodrnjal; »Prokleti dim. Skoraj bi se bil zadušil. Leži ko svinec. Nikamor ga ne nese. Pri nas je tudi streljal. Zdaj pa lahko čakamo do jutra ...«
Jezno se je odkašljal in pljunil, nato pa je vzel iz mehurja nov zalogaj tobaka. Ponudil je tudi Francetu:
»Fant, založi, če hočeš knap postati.«
France se je zahvalil.
»Če boš kaj dolgo med nami, se boš že privadil,« je menil Čepinov in zataknil mehur za pas.
»Torej o podganah je bila beseda? Da. zelo nadležna žival, a meni bi se zdelo dolgočasno, če bi jih ne bilo. Veste, včasih so pa le velikega pomena, na primer, kot znanilke kake nevarnosti. Ko se je lansko leto doli na sedmi pripetil tisti veliki zasip, so se imeli fantje samo podga-
nam zahvaliti, da jih ni podavilo. Še predno je začelo sumljivo pokati v tramovju, so iz vseh lukenj začele laziti podgane in so jo kar v procesiji mahnile po rovu in se potenu razbežale na vse strani: ene gori na šesto, druge po šahtu doli na osmo. Petrinov Miha, ki je to opazil, je opozoril svoja fanta.«	-
»Alo, hitro poberita svoja toporišča, gremo!«
»Kam pa?« se je čudil vozač.
»Nič ne vprašuj. Poberi in gremo!« ga je moral Miha s hudim nagnati.
Komaj so odnesli pete, je napravilo »resk« in močni prečniki, ki pa so že bili nekoliko nalomljeni, so se drug za drugimi začeli lomiti in sesedati tik pri vhodu na odkop in od stropa so se odvalile ogromne mase lignita, premoga in starega polnilnega materijala iz zgornje etaže. Bilo je ko takrat ob potresu v San Fancisku; popolno razdejanje. Tistega odkopa potem tudi niso več odpirali, ker bi se ne izplačalo.«
»Pa kako da so podgane tako dobro vohale, da se pripravlja zasip?«
»Živali imajo navadno finejša čutila kot človek.«
»Da res, na primer lastovke. Vsako jesen gredo na dolgo pot v daljno Afriko in vendar najdejo vedno zopet svoj domači krov z lastnim gnezdecem.«
Vsi so se vpletli v pogovor in vsak je znal povedati o podobnih slučajih. Janez je povedal, kako mu je pri vojakih pravil nek mornar o čudni darovitosti ladijskih podgan,	.
»Če je enkrat ladja na tem, da se potopi. J( začnejo podgane zapuščati in skakati v morje.«
»O tem sem že tudi jaz slišal,« je povzel besedo Kurent. »Vem pa iz lastne izkušnje nekaj sličnega o ušeh. Ko sem bil še doma, pri Sve 1 Katarini, se je neke zime zatekel k nam «>ai berač. Resno je zbolel in ni mogel nikamor u Mati mu je postlala za pečjo. Tretji dan nenadoma začele lezti uši od njega kar v i oct-sijah ko mravlje. Ko je mati to videla je naročila dekli, da je pripravila škaf luga..s katerim je umila krog in krog ves zapeček, udi po tleh, da je ugonobila uši. Sama pa je ša v kamro po blagoslovljeno svečo. k. m je prižgala m stisnila beraču v roko In molila nad njim rožni venec. In čez dobre pol ure je berač izdihnil.«
Trenutek so vsi molčali. Janez je vstal m rekel, da gre pogledat, če se je že skadilo. Zlezel je po lestvi navzdol. Čepin je preložil svoj čik od lovega proti desnemu licu iti je izpljunil dolg brizg rujave sline, France je vprašal:
»Pa so jamske podgane ravno take kakor one na površju, po kleteh in kanalih?«
muin nrihodnlič.)
Zopet javno zadoščenje mariborskemu »Podpornemu društvu železničarjev"
M'
Bliža se mesec majnik, ko bo poteklo ravno 5 let, odkar je bilo razpuščeno na zahtevo »narodnih« železničarjev potoni bivšega velikega župana dr. Schaubacha »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru«. Glavna razloga za razpust sta bila očitka »potvarjanja« knjig društvene blagajne in nakup Viiše »Ljudskega doma«, češ, da v pravilih ni predvideno nalaganje denarja v nepremičnine.
Glede vodstva denarnih knjig je dobilo razpuščeno načelstvo »Podpornega društva« najsijajnejše zadoščenje pred sodišči s tem, da so nasprotniki zgubili vse kazenske tožbe in ovadbe, ki so jih naperili proti voditeljem društva, ker so se izkazali očitki kot popolnoma neutemeljeni.
Še lepše spričevalo o pametnem in dobrem gospodarstvu z društvenim denarjem
pa si je dalo prejšnje vodstvo s tem, da je nakupilo hišo »Ljudskega doma«. Tako je namreč storilo sedaj tudi ljubljansko »Pod-
porno društvo«, ki je v rokah »narodnih železničarjev«. To društvo je imelo v nedeljo občni zbor in poroča o tem »Jutro« med drugim: »Ker je gotovina (društva) zamrznila in ne morejo denarni zavodi izplačevati denarja niti za tekoče potrebe, je društvo lani s knjižicami kupilo hotel »Tratnik«, ki ga je lepo preuredilo itd.«
Mariborsko društvo, katerega sicer niso vodili »narodni«, ampak je bila »marksistična« večina, pa se ni spuščalo niti v ri-skantna pridobitna podjetja s hoteli, ampak je kupilo stanovanjsko hišo, ki je niti ni bilo treba »lepo preurejati«, ter stanuje v njej veliko število revnih železničarskih rodbin. Sedaj po 5 letih so šele prišli »narodni« za marksisti, toliko osovraženimi, da so začeli na podoben način reševati »zamrznjeno gotovino« in vendar pritožba mariborskega »Podpornega društva« radi razpusta še vedno ni rešena. Ali naj čakamo tako dolgo, da bodo morda tudi z našim denarjem kupili in lepo preuredili kak hotel?
Zmaga rdeče liste v „Petoviji
Ljubljanski brezdomci
Mestna gramozna jama, kjer se vrše pripravljalna dela za zidavo nove mestne šole za bežigrajski okraj, je bila doslej bivališče najrevnejših ljubljanskih slojev, brezposelnih družin, kjer so stanovali v beraških barakah brez vsega imetja. Sedaj je treba to jamo izprazniti in brezdomci se morajo raziti na najrazličnejše kraje, da si preskrbe streho, ker drugače grozi onim; ki v Ljubljano niso pristojni, izgon v domovinske občine, katerih nekateri niso videli že od rojstva sem. Dobri so bili ti ljud-
Ljubljanski proračun. Dne 14. in 15. marca se je obravnaval v Ljubljani proračun ljubljanske mestne občine, ki izkazuje za leto i934 Din 47,934.474.— izdatkov in ravno toliko dohodkov. V proračunski razpravi je »opozicija« ostro kritizirala posamezne točke, vprašanje cestne železnice, personalne politike, vendar je ostalo vse v glavnem pri predlogu. Da se zmanjšajo izdatki, se bodo izvršile pri uslužbencih, ki imajo več kot Din 2.000— mesečnih dohodkov, redukcije in sicer v višini od 2 do 6%. Nadalje se je od več strani izprožila zahteva, da odkupi mestna občina vse delnice cestne železnice in da postane tako cestna železnica občinsko podjetje. Obširneje bomo o proračunu poročali v eni izmed prihodnjih številk.
Preselitev poštnih delavnic. Vsled zgra-
Ljubljana
je v Ljubljani, dokler so bili zaposleni in potrošili ves zaslužek v Ljubljani. Brezposelnega se seveda vsakdo brani in tudi domovinska občina ga ne bo z veseljem sprejela. Ker vseh barakarjev, kolikor so se morali izseliti, niso mogli spraviti drugam pod streho, sta se dve družini že morali preseliti pod prizidek pri stadionu ob Tyrševi cesti, da imata vsaj streho nad glavo in da se vsi številni potniki pofre-kventirani Tyrševi cesti lahko prepričajo, kako dobro se godi nekaterim v Ljubljani.
ditve nove Linhartove ulice se morajo poštne delavnice preseliti. Dosedanja pogajanja med mestno občino in poštnim ravnateljstvom so bila brezuspešna, ker se niso mogli zediniti o odkupnini. Z ozirom na dejstvo, da je tvrdka Jugo-Steyr, ki dolguje mestni občini približno Din 800.000.—, prišla v težkoče in ustavi obratovanje v Ljubljani, se računa, da bo prišlo do sporazuma med to tvrdko in mestno občino, da bi mestna občina odkupila delavnice te tvrdke in tam uredila za poštno direkcijo nove delavnice.
Soproga dr. Koruna umrla. V starosti 36 let je po operaciji preminula ga. Cana, soproga dr. Koruna. Pogreb je bil v nedeljo, dne 11. t. m. Pokojnica je bila rodom iz Srbije iz Valjeva ter se je udejstvovala zlasti v ženskih karitativnih društvih.
Maribor
Čevljarji protestirajo, tovarnarji odločajo. V Mariboru imamo več veletrgovin izdelkov velikih čevljarskih tovarn, kakor: »Bata«, »Peko«, »Humanic«, »Akris* in druge, ki proizvajajo drugje, samo prodajajo v Mariboru, kjer pa 200 domačih čevljarskih mojstrov prekrižanih rok čaka na klijente. Pa so zvedeli, da hoče še neka zagrebška tovarna otvoriti v Mariboru svojo trgovino čevljev. Čevljarji so takoj sklicali shod in sestavili energično protestno resolucijo, ki so jo poslali na pristojna mesta. Pa vse ni nič pomagalo: te dni se je zablestel na vogalu Prešernove ulice in Aleksandrove ceste, nasproti trgovine »Bat'a«, nov zlat napis »Astra«. Maribor je torej zopet za eno trgovino čevljev bogatejši, mariborsi čevljarji pa za eno upanje, da bi se jim položaj zboljšal, revnejši. Znak časa. Obrt propada, Požrla jo bode industrija. Vrste prolctarijata se množe.
Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 7- t. m. je predavala v okviru predavanj »Svobode« s. Milica Stupanova o temi: »Teorija dednosti in vzgoja«. Predavanje ie bilo nad vse zanimivo, ker je predavateljica obravnavala snov zlasti iz vzgojna stališča in prikazala številne napake, ki se dogajajo pri vzgoji mladine. Preda-vateljica je žela za svoja izvajanja obilo Zasluženega priznanja. Po predavanju se Je vršila kratka debata. Obisk je bil zadovoljiv. _ Minulo sredo pa se je vršil diskusijski večer, ki ga je vodil s. prof. Te-Ply* Nadaljevala se jc debata o »Morali in etiki«. Obisk bi lahko bil lepši, m	Sessler	Iztožil nacionalista r. Hl-
riw	maškeradi športnega kluba »M;i-
poora« Je urednik nacionalističnega tednika da Se«i P1 zasebnega uradnika g- Eduar-tem rajS*; Ki* tiral 'z dvorane in mu pri žilrldfw oblek°- <«>sp. Sessler je vlo-
odškodnine riiProti Hitii11 tožbo "a plačlL° marca I h" 4-°°°— V četrtek, dne 15.
sodišču o tej tožbi 'proti Pri oklicu zadeve pa se Je^avil simo'zastopnik Sesslerja g. dr. Raooc in z.htevul da se izreče zamudna	oienega
K. Hitija m bilo. Sodnik je sodbo izrekel. Ccz nekaj časa nato pa je prišel kot zastopnik g. Hitija, odvetnik dr. Vavhnik češ da on zastopa g. Hitija imenom dr. Smitler-la, a bilo je že prepozno.
Občni zbor centralo »Prvega delavskega kolesarskega društva v Mariboru se bo
vršil v nedeljo, dne 18. marca ob 9. uri do-
n • 'e/ v,..tlruStvencm' lokalu v Vetrinjski
cl nifivni ,!11' konJ)- članice in člani st pozivajo, da se občnega zbora poluo-Itevilno udeleže. Prijatelji društva dobrodošli!
»Svoboda« Maribor. V sredo dne 21. marca t. 1. ob 20. uri predava v dvorani Delavske zbornice. Sodna ulica 9-II, g. dr. Travner o velikih
ljudskih kugah preteklosti. Pridite v obilnem' številu.
Priglašujte se za Prago! Komaj dobri
3	meseci nas še ločijo od velike delavske olimpijade v Pragi, ki se bo vršila od 5. do 8. julija 1934. Stroški bodo znašali po dosedanjih informacijah okrog Din 1100.—. Treba se je torej čimprej odločiti in zlasti pripravljati denarna sredstva, urediti dopuste v službi itd. Kdor se misli udeležiti iz Maribora in bližnje okolice, se naj javi društvu »Svoboda« v Mariboru, ki bo vse nadaljnje potrebno ukrenila za naše udele-žence.
S. K. Maribor : S. K. Svoboda.
V	nedeljo, 18. t. m. se vrši na igrišču SK Maribora ob pol 11. uri zanimiva tekma med SK Mariborom in SK Svobodo.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trnu št. 6.
Trbovlje
Čudno predavanje. V nedeljo, dne 11. t. m., se je vršilo v tukajšnjem Društvenem domu predavanje glavnega urednika »Slovenca« g. Terseglava. Tisti, ki so se udeležili predavanja, so mislili, da jim bo predavatelj predočil socialne priliki v Rusiji, kakor je bilo razglašeno na vabilih. Ali bili so razočarani. Bilo Je suhoparno propagandistično predavanje za proslulo katoliško akcijo, kakor se sedaj imenuje. Ker je pa danes v modi, da ves kapitalistični meščanski svet zabavlja čez marksizem, zato tudi gospod Terseglav noče zaostajati in se je z odprtimi rokami pridružil meščansko-kapi-tallstični gonji proti marksistom. On pravi, da je Karel Marx zidal svoje teorije v oblake. (V Avstriji je stala pred uresničenjem, op. por.) Izvedbo marksističnega socialnopolitičnega programa v Avstriji pa je hotelo na stotisoče ljudi, nad katere je potem črni fašizem šel z topovi, plinskimi bombami in strojnicami. Terseglav zagovarja tudi sveto nedotakljivost osebne lastnine kot verni sluga svojih gospodarjev, klerikalni bogataši se seveda bojijo, da bi delovno ljudstvo zahtevalo nazaj, kar so mu svoje dni vzeli. Poveličeval je družino. Ali o jetiki, bedi in lakoti ki danes vlada v rudarskih družinah, ni omenil ničesar. Končno je še govoril o edino pravi krščanski socialnosti, ki da bo reših svet. Mi	pravimo,	da bi bil	že	res
čas da ga reši,	saj ga že	dva tisoč	let	rešuje v svoj prid.	Sedaj naj	bi ga enkrat	re
šila tudi v prid	človeštva.	Ah. kako	ga	re-
šuje, nam je Še vsem pred očrni. Med svetovnim klanjam je ta krščanska socialnost blagoslavljala orožje Italijanov, da bi z njim veliko krščanskih Avstrijcev pobih, avstrijsko orožje je pa blagoslavljala, da bi veli-
V	tovarni »Petovia« v Ptuju so se vršile minuli četrtek ponovne volitve obratnih zaupnikov. Plavi so tudi v Ptuju na vso moč kričali, da »marksistov« ni več itd. Posluževali so se pri agitaciji vseh mogočih metod, toda delavstvo jih je pošteno zavrnilo.
Za rdečo listo je bilo oddanih 99
glasov (4 zaupniki), za belo listo (nacionalistično) pa 49 glasov (2 zaupnika).
Čestitamo ptujskim sodrugomi k zmagi, in to tembolj, ker so vzlic vsem grožnjam vzdržali in volili rdeče! Izvoljeni zaupniki bodo z delom pokazali, da so vredni delavskega zaupanja.
Iz dežele, kjer gospoduje črni fašizem
Spomenik c. kr. apostolstva.
V Mtirzzuschlagu na Gornjem Štajerskem je bil seveda nekoč tudi spomenik Franca Jožefa I., ki je hodil semkaj večkrat na lov. Po preobratu so spomenik odstranili in ga spravili v posebno shrambo. Po zmagi črnega fašizma niso imeli obo-ževatelji nekdanjih črnožoltih časov nobenega drugega posla, kakor da so s primerno slovesnostjo — z godbami, šolsko mladino in patriotičnimi govori — postavili spomenik zopet na prejšnje mesto. Take provokacije pa kajpada proletarijat ni mogel trpeti. Našel se je pogumen človek, ki je vtaknil kipu »sivolasega« vladarja, ki je pognal »svoje« narode v vojno, v usta dinamitno patrono in jo zažgal. Dinamitna patrona je razgnala glavo — na silno žalost njegovih oboževateljev. Dober nauk tistim, ki sanjajo o restavraciji!
Kako se godi zaprtim Schutzbiindlerjem v Brucku ob Muri?
V avstrijski vstaji so se poleg dunajskih delavcev zlasti še odlikovali bruški delavci, ki jih je vodil s. Koloman VVallisch. Naši čitatelji se še gotovo spominjajo, da so delavci štirikrat zavzeli Bruck v boju na nož. Po propadu vstaje so zaprli v posebno poslopje okrog 500 Schutzbiindler-jev, ki so bili v tem poslopju stlačeni kakor sardele v škatlici, tako da niti jesti niti spati niso mogli. Pred nekaj dnevi je prinesel dunajski »Interessantes Blatt« sli-
ko tega poslopja in je pod sliko napisal, da smejo svojci jetnike vsak čas obiskati. S to sliko je skušal fašistovski dunajski režim zavrniti govorice, ki so se širile o strašnem trpljenju bruških delavcev. Da pa so bile te govorice resnične, je dovolj zgovoren dokaz dejstvo, da je vseh 500 zaprtih Schutzbiindlerjev stopilo v gladovno stavko. Režim si je izmislil pač naj večje mučenje delavcev s tem, da jim je onemogočil spanje. Tako se godi delavcem, če zavlada v deželi fašizem, pa naj si bo že katerekoli baže.
Dunajski režim je ukradel tudi ves inventar delavske centrale za izobrazbo,
ko mu je delavski denar pravočasno ušel v Belgijo. Sodrugi »Svobodaši« se gotovo spominjajo na lepa skioptična predavanja, ki jih ima še ljubljanska Delavska zbornica in ki jih posoja raznim kulturnim društvom. Vse te skioptične slike je izdelala dunajska Centrala za izobrazbo (Arbeiter-Bildungszentrale). Poleg skioptičnih slik ima ta centrala še nebroj poučnih filmov in drugega vzgojnega materijala. Vse to pa je sedaj vlada zasegla in oddala v uporabo heiimvehrovskim organizacijam. Radovedni smo samo, kako bodo uporabljali predavanja, kakor »Rdeči Dunaj«, »Kmetiški upori«, »Pravice delovne žene«, »Grozote svetovne vojne« itd.
ko krščanskih Italijanov pobilo. Ni nam pa treba iti za desetletja nazaj. Avstrijska zemlja še ni popila vse krvi, kar je je prelilo blagoslovljeno klerikalno orožje. Zato proč s klerikalizmom, proč s fašizmom! Mi se borimo za življenske pravice delovnega ljudstva, za svobodo človeštva!
Jesenice
»Rdeče rože« na odru v Delavskem) domu na Savi. V nedeljo, dne 25. februarja t. L, je uprizorila javorniška »Svoboda« na odru Del. doma na Savi znano socialno dramo »Rdeče rože«. Ta prikaz socialnih bojev delavstva je napolnil dvorano do zadnjega kotička, vendar je Še kljub temu moralo mnogo obiskovalcev oditi. Igralci so podali vse iz sebe in pokazali res, da so se v igro vživeli. Koga naj hvalimo? Saj se igra hvali sama in zanimanje, ki vlada za ponovitev, je najboljša pohvala. Ne rečemo, da je bilo vse prvovrstno. Marsikaj bo treba še popraviti. Glavni zaupnik bo moral postati še odločnejši, saj je on nositelj vse borbe in vsega dejanja, njegov svak naj postane bolj naraven, naj izgubi tremo in naj manj recirita in deklamira, nego naj več govori prirodno. In še morda pri komu bi dodali kaj. Toda celota — in to je glavno — je bila dobra, bo naj pa še boljša. Najbrže bo to pokazala tudi že repriza. S. Kelich kot režiser naj se v igro še bolj vživi in prenese to doživetje na igralce. Predolgi odmori so pa zelo mučni. Vso enotnost in napetost pokvarijo in človeka mučijo. Naj se skrajšajo, saj je to mogoče. Javorniški Svobodi je bila ta vprizoritev v pohvalo, prav tako tudi vsem sodelujočim. Se večkrat kaj takega.
Bela opojnost (Beli vragi) je naziv zimsko-sportnega filma, ki ga uprizori v soboto, dne 17. t. m. in v nedeljo ter pon-deljek, dne 18. in 19. t. m. ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer Kino Radio. Režija dr. Arnold Franck. V glavnih vlogah Leni Riefenstahl in Hannes Schneider.
Lesce
Dramatični odsek »Svobode« v Lescah
uprizori v pondeljek, dne 19. marca t. 1. (na Jožefovo) ob 7. uri zvečer v dvorani osnovne šole v Lescah lepo dramo »Mrak«, napisano od Peci je Petroviča. Vsi se vabijo, da posetijo to igro v največjem številu.
Ribnica na Pohorju
Ml pa ostanemo kakor smo bili. Naša podružnica Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« je v težkem položaju. Brezposelnost, ki je med našimi kamnoseškimi delavci stalen gost, je hud nasprotnik vsakega kulturnega dela, ki zahteva tudi sicer mnogo materijelnih žrtev. Razven tega pa naši zagrizeni nasprotniki nastopajo z vso silo, da bi uničili našo podružnico. Težave smo Imeli tudi z odrom. Morali smo prositi druga društva, da so nam ga posodila, kadar smo imeli kakšno prireditev. Sedaj smo se odločili, da si bomo nabavili lasten oder. Zbrali smo nekaj denarja iz naše skromne blagajne, obenem pa smo se obrnili na nam prijazne kmete in smo jih naprosili za les. Domalega vsi so se odzvali in so nam darovali po svojih močeh, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. — Proti nam so se zarotile.še druge sile. V Granitolomu, ki je last g. postajenačelnika v Breznem, smo Svobodaši in strokovničarji nezaželjeni. Za nas ni dela in ne kruha. Pa se motijo
tisti, ki mislijo, da bodo s tem dosegli, česar si žele. Nasprotno. Delavci in vsi, ki z njimi čutijo, vidijo na tem primeru, kdo ostri razredna nasprotja. Ali ne potrjuje to našega stališča, da je dvojno krivično pustiti produkcijska sredstva v rokah privatnikov, da lahko po mili volji gospodarijo nad ubogo rajo in ji ukazujejo? Toda časi se izpreminjajo in še eno si zapomnite vsi, ki se vas to tiče — svet se vrti, čas hiti in kakor se posojuje, tako se vrača. — Baš za to pa ostanemo to, kar smo bili!
Leše pri Prevaljah
Volitve v II. skupino rudarske zadruge so že daleč za nami. Naciji so pri nas pogoreli, čeprav so se z vso silo zagnali v naše naselje, da bi ga osvojili. Da bi se jim to lažje posrečilo, so poslali nad nas dezerterja iz naših vrst, misleč, da bo ta najbolje vedel, kako in kje je treba prijeti prešmentane marksiste, da bodo izgubili glavo in tla pod nogami. Pa so slabo zadeli. Mi smo o tem gospodu že slišali in vemo, da se je udinjal nacijem, ker šo mu, . ubogemu upokojencu, preskrbeli postransko službico, dočim mu je »korumpirani« soci-jalisti, ki stoje na stališču, da upokojenec nima pravice odjedati kruha mladim ljudem, niso dali. Zato smo takoj vedeli, s komi imamo opravka. Na Leše so gospodje navalili z več strani, takorekoč iz cele. Mežiške doline. Tam nekje iz Guštanja jih je prikorakalo 20 s trobentačem na čelu. Menda so mislili, da bodo Leše s trobljenjem zavzeli, kot to čitamo v svetem pismu o mestu Jerihi. Rudarjev je prišlo v celem kakšnih dva do pet, ostali pa so bili upokojenci in nekaj žen. Zanimivo je bilo čuti govornika, ki je povzdigoval Hitlerja in pokopaval marksiste. Rekel je, da bi tudi v Jugoslaviji potrebovali kakega takega Hitlerja, da bi pometel gnilobo in mrčes. Takoj smo si mislili, da bi bil gospod dezerter za tak posel najbolj pripraven, začel bi pa lahko kar pri... Udrihal je čez »Svobodo« in je rekel, zakaj ste, fantje, pri »Svobodi«, ko pa svobode v tovarni sploh ni. In kar jo je še, smo si rekli mi, bi nam jo gospod govornik s svojimi prijatelji rad vzel. Zelo smo se tudi čudili njegovim iz-vajanjem o papežu. Svoj čas smo br^Ii v njegovem lajbžurnalu ostro obsodbo »Volks-stimme«, ker je prinesla znanstveno raz-pravo o prazniku obrezovanja, ces, ua zau verski čut. Ta gospod pa je rekel, da je med 'papežem in oslom le ta razlika, da ima papež križ spredaj, osel pa zadaj. Ko je s papežem končal, se je spravil uad s Arha, nato pa na s. Pliberška. Zanimivo je, da mož meri vsakega po svojem kopitu. Volitve so pokazale, da kakšni D-eji, ljudje, ki so bili najprej radikalni socijalisti, potem komunisti, nato Bernotovi pristaši in končno naciji, ne bodo zlepa dobili rudarjev na svojo stran. — Še bolj pa so smešni J-oveti, ki v pijanem stanju kriče živijo komunizem, delavce pa bi radi učili državotvornosti in nacionalizma. To je slika iz zadnjega našega volilnega boja. Prinesli smo jo, da se ne bo pozabilo, kdo so naciji in kakšni so. Leški rudarji vemo, da fašizem le podaljšuje delavsko trpljenje, zato proč s fašizmom! Živela mednarodna delavska solidarnost! 	’
KATERA GOSPODINJA NE MORA DANES ŠTEDITI?... a v resnici štedi, ako rabi samo Pravo Kathreiner Kneippovo sladuo kavo! Ne samo. da ima fini okus, ampak je tudi zelo zelo izdatna m rabi malo sladkorja.
Proti redukciji žen
Žene v obrambo svojih pravic
V nedeljo je bil v Ljubljani ženski protestni shod proti nameravani redukciji žen v javnih službah. Za zvezo akademsko izobraženih žen je govorila profesorica Grahor-Skerl, ki se je izrekla proti redukciji žen sploh. Izobrazba žen v današnji dobi je dota. Ali se odloči žena za poklicno udejstvovanje ali rodbino, vedno je oškodovana. Prisiljeni celibat je pa marsikateri ženi v nesrečo. Rodbina sloni danes na zaslužku obeh zakoncev, zato politika redukcije žen v službah razdira zakone, zlasti, ker se že govori o znižanju plač moškim. Za železniške uradnice je govorila Ela Horvat. Govornica želi, da bi bili možje v parlamentu očetje petih hčera, pa imeli samo po 3000 Din mesečnih dohodkov. Kako bi tedaj govorili? Z redukcijami se ogrožajo rodbine, ne da bi se pomagalo tami, kjer treba. Reducira naj se tarm, kjer so dvojni zaslužkarji, v večkratnih službah, razni honorarji za službe, ki se jih ne vrši. Pri blagajnah so nameščene večinoma žene, ker so vestne in zanesljive. Redukcija žen bi torej ne bila v interesu službe.
A. Vode je referirala v imenu učiteljic in »Ženskega pokreta«. Boj proti ženam tira ženo na »srednjeveško Golgoto«. Delavčeva in kme-tiška žena morata v zakonu bolj garati kakor pred vstopom v zakon, a ju nihče ne ščiti z ozirom na njih rodbine. Vse žene so danes prisiljene s svojim pridobitnim delom; prispevati k vzdrževanju rodbine. Žene zahtevamo pravico do dela, vse drugo je iluzorno. Govornice so tudi omenjale vojno dobo, ko se je pozivalo žene na delo, »da ne propade človeštvo in država«. — Žena ima pravico zahtevati gospodarsko, kul-
turno in politično enakopravnost. To je bil refren govorov.
Sprejeta je bila tudi resolucija, ki se zavzema za navedena načela.
K resoluciji je govorila za »Zvezo žen in deklet« s. M. Rakovec, ki je rekla med drugim:
...	£3	T
Stroj, ki bi danes moral biti v blagoslov človeštvu, je postal prekletstvo, zato, ker se dopušča, da si posamezniki z njim kupici jo milijone, dočim drugi brez dela stradajo vsakdanjega kruha.
Mnogi so prišli do napačnega zaključka, da bi bilo treba zajeziti tehniko, da bi zopet vsi ljudje dobili dela? To je zelo napačna misel. Tehniko je, kolikor mogoče pospeševati. Zakaj bi se mučil človek, če to mesto njega opravi mrtev stroj, treba je samo preurediti metodo gospodarstva, da bo imelo od napredka tehnike korist vse človeštvo, ne le posamezni ljudje.
Potreba je napraviti vsako leto statistiko, za koliko človeških rok je napredovala tehnika in za toliko se mora skrajšati delovni čas. Dokler gospodje pri nas in drugod ne spoznajo te edino prave ureditve človeške družbe, bo vse prizadevanje, odpraviti nezaposlenost, samo kaplja v morje, pa četudi vse žene vržejo na cesto. Bolj in bolj bo rasla nezaposlenost, širili se bodo ropi in tatvine, delamržnost in prostitucija, kar bo v breme in sramoto še poznim rodovom.
Svet je ustvarjen za vse ljudi, ki nimajo le pravico, temveč tudi dolžnost, da vsi delajo, naj bo kateregakoli stanu. Eden z glavo, eden z rokami, vsak po svoji zmožnosti. Vsakemu delu naj se prizna pošteno plačilo.
Današnja družba je jako čudno urejena. Pravijo, mož mora delati in skrbeti za ženo! Dokler žena res dela samo za moža, je to tudi njegova dolžnost. Kakor hitro pa rodi otroke, začne delati za človeško družbo, ki bi morala biti toliko pravična, da ji prizna vsaj toliko, kolikor vsakemu, ki si s trdim delom služi kruh.
Koliko more in koliko hoče mož skrbeti za ženo, imamo predobre izkušnje. Danes večina mož zasluži tako malo, da niti sebe
tore
n
lil o riban
Kvalitetni (evlji 00' za vsakogar 2e od Din 9U
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Hranilno In posojilno društvo delavcev v Mariboru
registrirana zadruga z omejeno zavezo
Frankopanova ul. 37, v lastni hiši
Poštni Čekovni račun št. 13.143, podružnica Ljubljana
Telefon štev. 2635
Vabilo k
62. letnemu občnemu zboru
ki •• vrli v pondeljek, IS. marca ob 8. url dopoldno v Oambrlnovl dvorani
bnevnl red:
1. Čltanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2. Predložitev računskega zeključka za leto 1933
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka
4. Volitve
5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo posojila In sprejemajo hranilne vloge
6. Predložitev poročila o reviziji Zveze gospodarskih zadrug
7. Razno
Peter Brauchsrtft, predsednik
V	slučaju nesklepčnosti ob napovedani uti se vrši občni zbor eno uro pozneje, to Je ob 9. url, pri vsake« številu navzočih članov.
ne more pošteno preživeti in se ženi zato, da bi mu žena s svojim delom in zaslužkom k temu pomagala. Ako pa zasluži res tudi toliko, da bi to lahko storil, kje so zakoni, da bi ga k temu prisilili? Ako mož hoče, svojo tedensko ali mesečno plačo, lahko zapravi, ženo pa še pretepe, če mu to očita.
Taka je pravica tiste žene, ki ji pravijo, da je samo pri možu in otrokih njen kruh. Danes svet prideluje vsega toliko, da so vsa skladišča prenapolnjena, a namesto bi dali ljudem dela in zalužka, da bi te dobrine pokupili, jih zmečejo raje v morje ali sežigajo na grmadah. Tako bo pisala zgodovina o kulturi današnjega rodu.
Naslednja resolucija je bila soglasno sprejeta:
1. Oblasti naj z vsem vplivom preprečujejo, da bi se protiustavno reševala brezposelnost na škodo žen, zaposlenih v državnih, samoupravnih in privatnih službah (čl. 19. ustave).
2. Zabranijo naj se redukcije in siste-miziranje službenih mest po spolu.
3^Določi naj se maksimum dohodkov,
4. Odpravijo naj se vse sinekure in vsa plačana častna mesta.
5. Najodločneje naj se preneha vsa pro-tekcija, ki danes posebno kvarno vpliva na javno življenje.
6. Ukinejo naj se vsi specialni honorarji za delo, ki se vrši med uradnimi urami.
7. Prepreči naj se, da ena oseba vrši več poslov in prejema večkratno plačo, dočim drugi nimajo nobene zaposlitve.
8. Razbremene naj se prezaposlene osebe v uradih in v šolah.
K temu vprašanju smo v našem listu večkrat poudarili socialistično delavsko stališče. Prav in primerno bi še bilo povedati, kako žene izkorišča gospodarstvo. To je zelo boleča točka, socialno najbolj kričeča, ker tira ves družabni sistem in »red« v absurdnost.
Zahteve privatnih nameščencev
lz mariborske oblastne podzveze Saveza privatnih hamještenika Jugoslavije
V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil občni zbor oblastne podzveze SPNJ v Mariboru v Celju v Delavski zbornici. Obširna poročila podzveznega odbora, ki so jih podali predsednik J. Petejan in drugi funkcijonarji, so bila soglasno odobrena. Poleg odborovih poročil se je razpravljalo na občnem zboru o pokojninskem zavodu in o aktualnih zahtevah nameščencev ter se je soglasno sprejela resolucija, ki zahteva ukrepe proti nezaposlenosti, ureditev preskrbe nezaposlenih, strogo izvajanje zaščitnih zakonov ter sklenitev zakona o minimalnih plačah, ker podjetniki izrabljajo krizo za znižavanje plač in odpuščanje nameščencev. Bednostni fond se ne uporablja v prave namene. Bednostni fond naj služi preskrbi nezaposlenih delavcev in nameščencev ter se odkazuje v upravo borzam dela, delavskim zbornicam in organizacijam. Za občinska in druga javna dela naj preskrbe občine s svojim proračunom ne pa delavci in nameščenci z raznimi davki, ki večinoma niti ne prebivajo v njih. Bednostni fond je torej najmanj potreben temeljite reforme. Z ozirom na amandement v finančnem zakonu za 1934-35, da naj se razširi pokojninsko zavarovanje za nameščence na vso državo, je konferenca poudarila, da naj se pokojninsko zavarovanje razširi na vse nameščence v zmislu obrtnega zakona. V ta namen je konferenca poslala ministru socialne politike 1 telegram, v katerem apelira, da naj se po- 1 kojninsko zavarovanje z amendementoni razširi tudi na trgovske in druge nameščence. Sedež oblastne podzveze ostane nadalje v Mariboru. V odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh' podružnic. Število članstva je v minulem letu kljub krizi naraslo. Občnega
zbora podzveze se je udeleži! zastopnik ljubljanske Strokovne komisije iti Delavske zbornice ter zastopnik pokojninskega zavoda za nameščence. Program za bodoče leto je obsežen ter je zapopaden v resoluciji. Občni zbor je priporočal vsem podružnicam največjo agilnost v borbi za ugodno rešitev aktualnih vprašanj. Predvsem pa morajo nameščenci sami ščititi zakonite pravice, oziroma opozoriti organizacijo, da ukrene potrebne korake v slučajih kršitve zaščitne zakonodaje.
Celje zopet poplavljeno. Narasla Savinja je zopet poplavila mestni park in nižje predele mesta ob levem bregu.
Delavski spori
Športni klub »Retje« v Trbovljah priredi ob priliki petletnice klubovega obstoja športni dan s sodelovanjem’ vseh trboveljskih klubov. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 8.30 nastopijo rezervna moštva kluoov Amater : Retje in Trbovlje : Dobrna. Popoldne ob 14.30 kot predtekma zmagovalca dopoldanskih tekem. Zmagovalec dobi kip nogometaša. Ob 16. uri glavna tekma Jadran, Ljubljana : Retje, Trbovlje. V pondeljek ob 14. uri tekmujejo I. moštvi klubov Amater : Trbovlje in Dobrna : Retje ter končno zmagovalca teh tekem, igra se 2 krat 30 minut. Zmagovalec dobi krasno spominsko zastavico. Vse tekme se odigrajo na igrišču Amaterja. Darila so razstavljena v izložbi trgovine Delavski dom. — Prijatelji nogometa vljudno vabljeni!
r
Znižujemo cene damskih plaščev
prel 490--, 590*—, 690*-
790*
890*—
sedal 450"-, 490"., 590"-, 690"-, 750".
o
Še ni prepozno! Zima še traja, izkoristite priliko, dolgo se boste veselili tako ugodnega nakupgj
Prepričajte se o starih cenah na tovarniških etiketah.
TIVAR-OBLEKE
—“—"	LT	.	l.	u JL	7.	konzorcij	izdaji	In	arejnj«	Viktor	Eriča	v	Maribora.
Tiska: Ljudski	tiskata*, d, d. a Mariboru,	predstavltel] Josip	Oilak	▼ Maribora.	—