Pavle Kveder Kako so skrbeli za moč in spretnost svojega telesa stari narodi II. nadaljevanje Prve telesne vaje in spretnosti, ki so jih gojili stari narodi, so se gojile posamezno, ne po skupinab, nekako neorganizirano. Vsak je sam skrbel za svojo telesno okrepitev in boljšanje. Najstarejši narodi, o katerih vemo, da so bili kulturno na visoki stopnji, so vsi gojili telesne vaje. Le razlicno je bllo to gojenje. Nekateri so se s tem bavili več, drugi le malo. Važno je pa to, da so prav vsi na-rodi zgodaj uvideli važnost in korist telesnih vaj. Zato pa so jih tudi upoštevali veltko bolj kot marsikak sedaj živeč uarod, ki radi tega slabi, ne postaja pa inočnejši, kot bi vsak želel. Med najsiarejše poznane narode, o katerih so nam ohraDJeni zgodo-vinski podatki, štejemo : Egipčane, Perzijce, Babilonce, Asirce, Jude, lndijce, Kitajce, Grke in Rimljane. Kako so ii narodi upoštevali telesne vaje ? Večlni teh so bile telesne vaje pripomocek za vadbo vojakov. Zato se pri teh starih narodih že začno organizirane teleane vadbe — vadbe skupin. Egipčani so živeli v rodovitnih pokrajinah okoii Nila. Okrog 7,000.000 prebival-cev je bivalo na majhni površini 30.000 km2. Nil je bil vir življenja. Brez njega bi bilo egipčansko ozemlje pusta, neplodna puščava. Nil pa vsako leto zbira vodo, ko v gorah dežuje, Takrat preplavi voda vso deželo. Od junija do oktobra so povodnji, ki so blagoslov za deželo. Za-četkom oktobra voda odte^e, povsod pa pušča mnogo zelo rodovitnega blata. lo to blato nekako pognoji vso deželo. Obdelovaaje zemlje je lahko, 60 zemlja pa obilno obrodi. To so spoznali visoko kulturni Egipčani, na-pravili so prekope, ki so zabranjevali prevelike povodnji. Tako so oneroogo-čili morebitni Škodljivi vpliv povodnji. Regulirali so torej vodne poti v svojo še večjo korist. Bili pa so Egipčani mogočen narod, ki nam je po tisočletjih znan po svojih znaraenitih zapuščinah. Znano je n. pr., da 50 Egipčani maziiili trupla svojih uoirlih in jih ovili. Tako so nastale mumije, ki so do zdaj ohranjene. Kako odlicni stavbeniki 30 bili, uam pričajo še zdaj stoječe piramide. To «0 bili grobovi mogoČnikov — kraljev. Svetišča v čast bo-govom, piramide mogočnih vladarjev, sfinge, vitki enokosi obeliski, orjaski kipi zgraditeljev, piloni in druge veČ tisoč let stare izkopanine so nam zgovorne priČe egipčanske moci in sposobnosti. Ne samo to. EgipČani so bili mojstri v vseh znanostih. Bavili so se z zvezdoslovjem in so Že 4200 let pred Kr. uredili koledar. Vsako leto so morali znova zmeriti in raz-deliti preplavljeno ozemlje, pri čemer jim je veliko znanje geometrije ranogo koristilo. Geometrijo pa so uporabljali tudi pri grajenju prekopov in stavb. Poznali 30 že tudi zdravilstvo, poleg drugega 30 iznasli steklo in papir. O telesnih vajah Egipčanov pa nam je žal ohranjenih le malo po-datkov. Pa če so bili njihovi duševni produkti tako mogocni, je morala biti razvita tudi skrb za telo. Iz njihovega življenja posnemamo in vemo, da Djihov vzor ni bil vojak, kot pri drugib narodih, ampak uradnik. MogoČniki so si dali na stene svojih velikih in razkosnih grobnic slikati dogodke iz svojega življenja. ln iz teh slik vidiroo, da so se raorali ba-viti tudi s telesuimi vajami. Slike nain prikazujejo hipe iz rokoborbe, zlasti pa sabljanje s palicami. Pri tem sabljanju so imeli levico zavaro-vano z deščico, ki je bila pritrjena na podlahtnici leve roke (kot nekak ščit). V desnici pa so spretno sukali kratko palico in napadali nasprotnika. Menda so poznali nad 10 vrst sabljanja. Poznali so tudi borbe čolnov. Posadka malega ČoluiČka je bila oborožena z dolgimi palicami in s temi so skušah palmiti istotako oborožene uasprotnike drugega čoloa v vodo. Kot vidimo, so oni že takrat gojili silno koristno veslanje, pri katerem se razgiba in razvija prav celo telo. Ker je bil cilj njibove vzgoje, vzgojiti uradnika, so biti vojaki le tuji plačaoci. Delili so se Egipčani v svo-bodne iu sužnje. Ti slednji so imeli skoraj same dolžno-sti in le malo pravic. Sužnje so plesale in igrale pred svo-jimi gospodarji in njihovimi povabljenci. — Za svobodne Egipčaoke je bilo to dvoje nekako sramotno delo. Ker so se ljudje naslajali s takimi produkcijami, so se razvile razne cirkuške t. j. atrak-cijske točke: hoja po rokah, stoja na rokah, stoja na glavi itd. To so potem pri-kazovali radovednemu ob-činstvu. 61 Zelo so Effipčani čislali lov. Zlasti pril jubljen je bil lov na ptioe. Za to delo so imeli svojevrstno orodje. To je bil lesen, srpu podoben lok, Čigar zunanji rob je bil oster. (Takšno orožje je današnji avstralski bumurang). Ta priprava, vržena v kak cilj leti skozi zrak v različnih krivuljah. Ce zgreši cilj, prileti nazaj k tistemu, ki jo je vrgel. Seveda je bilo treba za tako metaaje izurjenosti. In te gotovo sposobaim Egipčanoin ni manjkalo. Iz slik tudi vidimo, da so gojili plavanje. Ženske so se zelo rade žogale. Telesno so se urili veČiuoma vojaki plačauci, da so dosegli zadostno te-lesno sposobuost za brambo svojih gospodarjev. Zalo so bile pa tudi v navadi razlicue vojaŠke vaje: Marši v skupinab, streljanje z lokom in borbe z bojoimi vozovi. žal pa sta btagostanje in bogastvo pomebkužila mogočne in sposobne Egipčane. Nesloga je razcepila državo v male drža-vice. Povsod so imeli plačane vojščake, Egipčani pa so telesno slabeli in ni čuda, če so bogastva željai sosedje poželeli njibovo ozemlje in kaj lahko preraagali posamezne egipčanske državice drugo za drugo. In tako so EgipČani postali perzijski podjariuljenci. Perzijci J so pa že polagali veliko več pažnje in važoosti na telesne vaje, saj 1 so bili vojaški narod, ki je holel podjarmili sosede. Za te cilje pa je bilo I potrebuo močno vojaštvo in zato so vzgajali za vojake tudi svoje sinove. 1 Perzijski vzgojni nacin se je razlikoval od drugih. Do sedraega leta 1 so bili decki v domači hiši. Oče in mati sta skrbela za njibov prvi telesni ] in duševni razvoj. Po sedmcm letu pa so prevzeli nadzorstvo nad vzgojo 1 dubovniki, ki so učili perzijsko mladiuo verskih predpisov. Z dovršeuim ^ petnajstim letora se je začeia telesna vzgoja inladih. Siaovi imenitni-kov so pridobivali znanje na dvoru. To znanje jim je omogočalo poznejšo dosego državnib in vojaškib služb. Po opisib te vzgoje vidimo, da so se vzgajali telesno posebno v streljanju, teku in lovu. Iineli so že tudi posebne zgradbe za telcsne vaje. Kot drugod pri starih narodih je bil tudi pri Perzijancib v navadi ples. Ker je bila država zelo prostrana, so uporabljali dobre tekače, ki so prenasali iz pokrajine v po-krajino pisraa in vesti, Da so bile ielesne vaje zelo čislane pri perzijskem narodu, spoznamo iz pripovedovanja, da njibov vladar ni mogel jesti, dokler se ni prej dobro utrudil s kakim ielesnim delom. Babilonci V Mezopotamiji t. j. raedrefju med Evfratom in Tigrisom so živeli Babilonci. Tudi ti dve reki sta kot Nil v Egiptu preplavljali zemljo in jo napravljali rodovituo. Tudi Babitenci so gradili prekope in Dasipe io tako umetno naplavljali, oziroma regulirali naplavljauje svojih polj. Ker niso imeli kamenja, so kot prvi začeli uporabljati v stavbarstvu opeko. To so sprva sušili na soncu, nato pa v nalašč zato zgrajenih pečeh. Da so bile novozgrajeoe stavbe bolj trdne, so obložili stene s kamnitaimi ploŠČami. Te so pobarvali ali pa so vanje vdolbli reliefe. Iz teh slik zvemo marsikaj iz njibovega življenja. Babilonci so bili poljedelci, ribiči in lovci. Zato so vadili svoje telo zlasti za te svrhe. Miiogo so gojili tek in pla-vanje, saj brez teh dveh ni roogoče zamisliti lova v tedaojih časib. Bili pa so Babilonci tudi pravi mojstri v zvezdoznanstvu in kiparstvu. Papirja še niso poznali (Egipčani že!). Pisali so na lončene tablice. Raziskovalci niso izkopali samo nekaj plosčic, ampak celo knjižoico iz 22.000 ploščic. 62 Popisane so bile 8 klinasio pisavo. To je v , kniižn'ca na svetu. Iz njenib poročil spoznauio, da So kor najstarejša r'LaSti s slovnico, prirodoslovjera, zgodoviuo io zen^- $G • at»ilonci bavl'1 Babilon (božja vrala) pa je tudi douo .epi8i«ii. jj ma- tematiko so mnogo gojili, delili so leto na |L"a »vezdoznanstva.l. dneve pa v ure, minute in sekunde. Bili so dubro „ ."p^eeev, te v 30 dn ^j|stvO. Prvi so poznali uleži, urejen so imeli ,.e| ""¦»vani zlasti v z°r* od je vladalo blagostanje — pametni vladarji «0 _ ° ""»čni sistem. j" jovali žito za slabe letine. «radili LituiCe, v njin P* Niso pa bili Babilonci dolgo svobodnj pj, fli za- hoteli drugi narodi njihove zemlje. Nad d,jj ' "30 Pred tr Job s° zagospodarili maaim. sposobnim naroa Asirci. Tudi to je bil aposoben, a divji iu bOrh . vlada1' so mu zelo sposobni vladarji. Asirska država ¦ T°Jašlci narod- Jržava. Asirci so podjarmili mnoge narode, ki so jjJe P°s'«la svetovna ma. gati pri graditvi siavb, nasipov. prekopov, \^ "»orali tlačaniti '" ^sirci so bili res »ojaški narod — država pa': ^.Jav. Todovodov ' t0-,J.žaVa. prva na svetu. blla prava vojaska Obilno deževje je plodilo njihovo Jen,i- • ostajtt'° dosli čnsa za lov in vojne. Asirska planjaj"'?• Prebivalslvu 1« gQ bjla polna divjačine. Ni čudno, da so postali ^ a '.a sosedua goro»Jj\ Jiarod. Vladarji so se vozili na lov s posebnimi To . tudi »ekak IoJ, ,ovj|i po šumah in stepah. Preganjali in pobijali so f?1! "n na njih sede .'. b]jen je bil Iov na leve. Borili so se s pračuinj ; V[e "eri. Zlasti PrV |ov je bil izborna šola za pogum in uporabo orojjj1 ^ra"cimi n>eči. , jjudstvo z dflom in lovom vedno vadilo ia izpopui,'. "^0 se Je asirsko prj. pravljeno na vojno. In DJihova vojska je k:/"010 ter bil° T jobro oborožena ia telesuo pripravljena. a *udi discipHnirao8' Umljivo je torej, da so nam iz njiQ0 . sivljenJa ohranjene vaje oborožeuih strelcev, borbe , /°Jaške vzgoje 1D be ko-njenice. Bili so čirsti, močni in ™Jnimi vozmi in o° ncustrašeni. Urili so se v plezanju po vrveb, kar jim je seveda tudi koristiEo v boju. Saj so morali pri zavzemanju sovražnikovib mest preplezati mogočua obzidja. Va-dili so se v plavanju. Na napib-njenem mehu so moralt brodariti in plavati z vso bojno opremo. Toda tudi ta mogočni. telesno in duhovno močan uarod, je počasi omagal. Asirska država je postala po dolgib in težkih bojib perzijska ProviDCa- (Dalje.) ¦ lo sta praua telouadca! H Izuršita use brez — padca!