YEAR IX
.GO, ILL, PONDEUEK, 24. JUUJA (JULY) 1916
AV8TRAL8KB OETB 80 OSVOJILI P0EIERR8 NA 3. OBRAMBNI CRTI NEMOEV If A SOMlKEM BOJlftOU. — ARTILBRU. SKA FRBPARAOUA ZA ODLOČILNI BOJ. — RUSI V O FIN-ZIVX NA OBU ORTI. — AVSTRIJO! SB UMIKAJO V KARPATIH. - BERLIN IN DUNAJ PRIZNAVATA UMIKANJI.
Bitka za Verdun traja že pol leta.
ZADNJI VE8TI
London, 84. julija. — Oan. H&% ja včeraj okupiral Posisres po sil-nem artUsrijakem boju. Napad so lsvriils auatralake čete.
Berlin. 94. jul. — Nail topovi •o ustavili sngleike napade med Oulllomontom in Sommo.
Dunaj, 24. jul. — Vojni urad raiflaia: Vsled hudega pritiskanja no Rusih so ae Avstrijoi v jui ni Bnkovini umaknili julnoiztoč-no od Tatarova do glavnega gre bona v Karpatih.
Petrograd, 24. jul. — Nemol io hoteli včeraj rasdreti rusko črto ob reki Stokhod bliso Bresnloa, 25 milj istošno od Kovala, tods morali io umakniti.
Berlin, 24. jul. — Francoski ls-talci ao bombardirali Mulheim ln Baden ob reki Reni. Dva aeroplane smo sruiill na tla. V odgovor smo bombardirali Belfort.
London, 94. jul. — Angleška če te so včeraj vsels Posieres in o •vojlle sunanje podssmeljske u trdbe na tretji nemški obrambni črti. Nemci pripravljajo protina pad.
Petrograd, 24. jul. — Rusi so prekoračili jroko Bufrat in se bil taj o Brsenganu, drugemu vaine mu mestu ▼ Armeniji.
Sploinl pregled.
Vsa ziuunenja kažejo, da ta t« den se bo odigralo ssdnjc dejs-
nje velike sugleiko - francoske
ofenzivo na zapadncm bojišču, pa naj sc odloči na ksterokoli hI ran hoče. London in Psriz poročata ob kratkem, ds so vrši zadnjih 24 ur na obeh strsnch sotnškega bojišča silna kanonada. Zavezniki bom hardirajo v največjo silo tretjo nemško črto, ki jo menda zadnja in najmočnejša obratnima črta pred iiapaumo. Ta črta zakopov, katero morajo zavezniki izravnati in pogladiti, ako hočejo kaj doseči, prestavlja liezseliistio moč ne podzemeljske utrdbe iz leleza in cementa, ki so vzele meseca in uieseec dela, iniljone denarja in v katerih ae zrcali višek inženirske znanost h i. Da ne bodo Nemci tako zlepa dali iz rok teh utrdb, vedo zavezniki prav dobro. Angle Aki general Ilaig poroča, da so Nemci dobili veliko pomoč v vo jaištvu in v topovih — ir. Amsterdama poročajo, da ao dobili Nem <•» .'140.000 mož pomoči in London pravi, da je na obeh straneh pol drugi miljon mož samo na 27 milj široki fronti med Anero in Hom-ino — in njihova kanonada, ki od govarja zavezniški, ui nič manj strašna. Tudi Nemci vedo, kaj se lahko zgodi, ako zavezniki prode rejo zadnjo zakopno črto. Prisotnost britiške kavslerije govori jasno; konjiča sc ne rabi v zako pih, temveč jc potrebna le tedaj, kadar prideta sovražnika na od prt o polje. Merlin Je poročal v soboto, ds so Nemci s mogočnim protinapadom premagali Angleže v gozdu FoiireaiiS, kjer Je obležs-lo 2<H*t Angležev mrtvili; dalje je poročal Berlin, da se ni obnesel glavni udarce zsvernikov z 200. 000 možmi in v Nemčiji trdna zs upsjo, ds se bo zsveznlšks ofenziva razbila ua tretji obrambni črti. Toda topovi grme, kakor Ae niso grmeti nikdar, In vse izgleda, da čimbolj je ena ali druga stran te|»ei»s, tem srdltejš«' se |»otem priprsvljs os ponovni boj. N<wi napadajo tudi pred Verdu norn in v Vogezih. Zdaj jc minulo pol leta, odkar divja strašna bit ka pred Verdunom. 22. januvarja je začel nemški kron princ z napa* dom na Verdun in od tiatega č«aa divjajo boji za to trdnjavo ne pre »tano. tada v Verdun i» še zriiiraj vihrs frsneoaks trobojoies. Nem
ei ao bili oddaljeni sedem iuHj od Verduiia, ko so pričeli s ofenzivo, iu v še* t i h mesecih so priili ko-nmj štiri milje bliže. Koliko so v toni Čssu izgubili Nkiiu^ pred Ver dunoiu, ne ve nihče. Zsvesniki trdijo, da je padlo najmanj 300.000 Nemcev mrtvih in ranjenih. Fran-eoel so pa tudi imeli ogromne is gube.
Na Ruskem ui tudi niti eden dan odmora med strašnimi boji. Petrograd spet poroča o suiagi v Volhiuiji, kjer ao Rusi potisnili Nemce južno od Lipe bliso gsll-škc uieje iu vjeli nadaljuih 19.000 sovražnikov. Berlin iu Dunaj sta priznala v Aoboto, .da so avstro-nemško čete ustavile Webern in Bereetehk. Danes nimajo Nem^i uiti Avatrijcl nobenih poročil Is južnega ruskega bojišča,' Sdino Nemei pravijo, da ao odbili rusks napade pri liigi. Dalje Imajo Runi sopet ugodno poročilo o svoji ofenzivi na Kavkazu.
Ifalijani se zopet hvalijo s novimi vspehi, kakor po navadi, medtem 4co nima Avatrija sadu jih 94 ur nobenega poročila is itslijsn akega bojišča.
1'rad na poročila slede i
Angleško poročilo.
London, 2.1. jul. — Moč ertlle* rijskega boja na olieh strsnch je solo narasla v ssdnjlh dvanajstih urah In ns britlik? podporna aa* kopa se vrši bombardment a plinom In z raadirajočimi granata-mi. Drugih posebnosti nl.
Franooeko poročilo.
Paris, 2M. jul. — Med rekami O-iao in A iene smo raapriili močne sovražne poizvedujoče posadke v okolišu Moulin Houa Tout vent. V Argotinl smo eksplodirali mino z dobrim vepehom. Nenadni nemški napsil ua naše manjše posieljs v Ki I le Mori o jo bil odbit. Ns Ir voiu bregu Mcuse so Nemci selo bombardirali naše utrdbe v Fleu* ry iu v gozdu Kiimiti. Naš ssstor ognja jc preprečil nemški nepsd ua uaš za kop v Damloupu. V Vogezih so Nemci hudo bombardira* li iu napadli naše pozicije z veli' kimi izgubami za sovrstnika.
Nemško poročilo.
Berlin, 2:i. jul. — Po svojem porazu us somškem bojišču prošnji dan niso Angleži več ponovil! iufanterijskih napadov. Ko smo počistili hritiško gujezdo v gos* dn Foureaus, smo še dobili neksj tueatov vjetnikov in devet stroj nih pušk Milni srtilerijskl dvoboji se nadaljujejo brca prestsnks, Francoski napad zgodaj sjutraj severno <«i Maasigeaa je bil odbit. Topniški boji pred Verdunom se nadaljujejo z tisrsščsnjein. Vče rsjšnjl sovražili napad v okolišu Flmiry ae ni obnesel. V Vogezih so nemške patrulje vjide 14 Fran-eosov v »»kolini Ht. Die. Ns obeh straneh je bilo živahno bojevanje.
V sobotnem uradnem poročilu iz Itcrlina atojii Na obeh strsnch Momme sc jc izjslovil angle-ški napad, katerega so skrbno pri pravljali. Mil je glavni sovražni udarec, ki se ps ni obnesel Pri napadu je prUostvovalo 200.000 aovražnfkov, ki so sprva prodrli tri kilometre v naše zako|»e, ali mi smo jih vrgli nszsj in osvojili MO metrov črte, ki smo jo prej Izgubili. Naši Me v are i so nsitHi 2000 mrltčev, ki ao jih ostsviU Angleži v Korea o »o,
(Iztočno bojišče) — Ns obeh alfsneh KVaus so nsši polki iS Mrsndeuburgs zadržali unW-ne ruske napade, ki »o se ponavljali od poldne (»osno v noč. Vai napodi ao
(Nsdsljsvsnje na 3. strani, 1. stopee.)
P Francisco, Gal., 23. jul. — parado za oboroževalno pri* bvljanje, v kateri je korakalo tog 50.000 oseb včeraj popold* 1 je eksplodirala bomba na vo-u Steuart in Market ulice in ir |h sedem ter ranila okrog štiri* Let oseb. Bomba, sestavljena iz »klenskega stroja in najhujših Eplozivnih snovi, je bila v najinem kovčegu za obleko, kate p je nekdo pustil na voglu uli* kakor da ga je pozabil, in izgi-me<l množico. Par minut po* fje je kovček eksplodiral z gro im pokom ravno od času, ko je mo korakal prvi regiment cali-mijtfke milice.
S'a stotine oseb je stalo na ploč* tu in" opazovali pohodnike, ko je pripetila razatrelba. V tre* tku je nastala veli'ka panika, udje so kppoma ležali po# tleh vmes so se zvijali umirajoči težko ranjeni. Moč eksplozije ImIh tako silna, da sc je podrlo ilopje na voglu in prodajalnica drugi strani ceste se je tudi de-ba porušila. Parada je bila u vljena samo nekaj minut in po-p ne je nadaljevala, kakor da ae nič zgodilo. Žrtve razstrelbe hiii izključno gledalci, ki ao lii na pločniku.
Storilca, ki jc pustil bombo, še ^0 dobili. Aretiran je bil neki iski mornar z imenom Frank lephson, ki je psr korakov od Ivih trupel ns ulici na glas re I: "To ni niči" Policija v San snciscu dolži anarhiste.
Bvanzton, m., 23. julija. — O-
! Kglund, kapitan zvezne rcftil-postaje na Cook St., je dobil Rz iz Washingtona, da morajo študentje rezi gn i rat i kot re->i ali pn opustiti študije, tešilna služba na obrežju je po* la taks težka, da zahteva celc-Človeka in rcšilci ne morejo iti svojih dolžnosti, če oprav-jo šc katero drugo delo, ali sc pečajo še poleg z drugo atvar-
Ohicago, IU., 23. julija. ■— He-
man Allman je bil obsojen na devetdeset dni v prisilno delavnico in en dolar denarne globe, ker jo v cerkvi sv. Štefana ukradel Štiri altarske sveče.
Toledo, O., 28. julija. — Odkar se je vroči val razlil prek A-merike in je nastala silna vročina, rev. E. L. Moter, metodistov-ski duhoven zabava mladino na ta način na pokopališču, da jim pripoveduje pripovedke o strahovih.
Vročina povsod zahteva svoje žrtve.
oliet, IU., 23. julija. — John iting ho moral presedeti v jc-ie tri leta in tri mesece, ker sc Charles Werner zlagal pred torom za pomiloščenje, da je •pal Bankovo trgovino za čaj kavo, radi česar Keating sedi v
Oamp Whitman, N. T., 28. jnl.
— Šest i nšest deset rek ruto v, ki ao tukaj poznani pod imenom "mehiška armada," ker nimajo oprave, uniform in čevljev, so revolti-rali, ko jc prišel governer Whitman, da inipieira taborišče.
Ukazali so jiin, da se naj za časa inšpekcije skrijejo v gozdu, da ne pridejo governerju prod oči. Rek rut jc ao rekli, da tega nc store in pri tem je ostalo.
frner i mn presedeti štirinajst 1 ker je umoril nekega George* »kejra v Chieagu, pa je mislil, j«' zanj vseeno, če vzame eno Melstvo večslimanj na sebe, " tem pomaga drugemu knz »eu do prostosti.
Antonio, Tex., 23. julija. —
1 "lučaj legarja se jc pojavil ftjem miličarskcm peipolku is v Camp Wilsonu. Na »rju je obolel neki John K. m,n Pred nekaj dnevi je bil na slepiču.
^go. Dl., 23. julija. — Svoj-
toev, ki so izgubili življenje, J" parnik "Kastland" pre-v reki, so do sedaj vložili , rn 'Klškodnino v znesku
Washington, D. 0., 23. jnUJs. —
Predsednik Wilson je podpisal o-sebns pisma, v katerih priporoča, naj sc hitro reši vprašanje podpore za poljsko ljudstvo. Pisms ao bils odposlana vlsdsrjem v Angliji, Franciji, Rusiji, Nemčiji in Avstriji.
Washington, 23. julija. — He-
nst je po ostri debsti zaključil, da začasno ne dovoli Bethlehem Steel Co. natisniti njen letak, ki .ic nsperjeri proti zvezni državni jeklarni, kot "javen dokument."
Colo, 23 Julija. — f u-1 iH.ts narave! Malici Oven,
"ipltna. žena, je povila dvojč-
^sjrie, t,, ,,i nj|-	Ajj
r. * '*""»r«'e, dekletce pa lie-»"ne rase. C)če dvojčkov je F«*' zamorec, R|u«l je kot ku-
" ^ še pre<l rojstvom dvojČ ,	ir henverja
^v.rukon, in zdravnikom
dlT". Vfl,k"	Pravi-
, 7' Preizkušali kri, če je plemenske razlika
Pittsburgh, Fa., 23. jnUja. —
Hišni posestniki ne morejo v Pennsjrlvaniji postsviti na cesto družine vojskov, ki so v državni ali zvezni službi, četudi ne plačajo stanarine. Tozadevni zakon je bil sprejet v letu 1915.
I Dalj* m S. »trsul. 8. S«U— 1
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_
MM« MMJ »•
lastnina kuj v ens* a habodws
_________
CM WlM.r r« ^vr^	-
hwommi
ta
ta II« M IH w mu m m«. »«.»•
14rU«t I
NmIh m *«,'kf tna mUk a "PROSVETA" SOI* S«. Crawfaed Affc, Clly I*
"THE ENLlCHTOfMIMT"
Organ »f SUrwk NsSwl
~ »lit S*cW«r
JOlt
Fiad ifl ear.
Pred nekaj dnevi Smo poročali v "Pros vet i", da so bHI izvoljeni pri najnovejših volitvah na Fin skeui, ki so se vršile pred kratkim, 103 socialistični poslanci v peria mcnt. Teko a« je glasilo brzojavno poročilo, ki pa morda še ni popolno; morda je socbliatična zmaga ie večja, mogoče jc per poalancev manj. Pa recimo, da je tako, kekor sc glasi prvo poročilo. Vaeka kor je važno, da tej stvsri posvetimo mslo več pgostors.
Glasom poročila ao izvoljeni 108 socialisti in vse oatsle atrsnke so dobile skupaj 95 sedežev. (M teh i majo agrarci, eriatokratični na zednjeki, 19 sedežev, atarofinci 33, mladofinci 22 in ft vedi 21, is česar aledi, da so socialiati v veči ni bi da jc bila carjeva birokrs cija na Fiuakfftu tepena kskor ie nikdar poprej.
liuaki car nima sreče s Finci, ki so žc ml nekdaj v boju s sbaolutis-inoni ruake vlade. Neitcti zločini izvršeni nad finakim narodom imenu carja ae tedtko maščujejo in finako delavstvo zdaj plačuje glaaovnico — n« a krvjo — kr vavi račuu. Carjeve vlada js sicer zsdnje čsse marsikaj popustila ispustila je mnogo "političnih zločincev" is trdnjsvskih ječ is Sibirije iu celo kmetje —- o< nekdaj brezpravni inužiki — h a je dobili nekaj političnih pre vic. Na Finskem je celo zsaijslo toliko "svobods", da sc car nc u ps siliti Fincev v organizacijo ru ake armade.
Heveda — Ruai js jc v vojni 1 Po mnenju petrogradakc vlade je po trebno takozvano narodno edin at v o — kakor v Nemčiji — ako hoče vlada upati na dober lak vojne. Kakor v Nemčiji, na Fran eoaketn in povaod, kjer je vojna tako je tudi v Ku-iji vaskdo ve »lelzdsjslee, kdor ac nc navdušuje za armado in r.a zmago. Tak "ve leisdsjslec" je v Nemčiji Licb kneeht s svojimi pristsši in v Ku siji ae jih seveda tudi ne manjka Vsi ti "veleizdajalci" sc ps poki hajo ua narodno edinstvo, kadar gre za pravice prolctarakega na roda, iu ne motijo jih vse najuo vejše refirrme, ki jih izvršujejo vlade pod pritiskom vojne. To so pokszale volitve na Finskem.
Uusija ima vcltko iu sijajno bo duenoat, o tem ni dvoma. 7» Im* sedo "Knaija" mislimo ruakl na rini, ue pa carjeve vlade; ruaki narod in ruaka vlada sta dve stva ri, kateri moramo atrogo ločit ('arjcxa vlada nima bodocnoat toda ruski narod jo ima, pa na, ispad« vojna kakorkoli, lu bodoč ii i tat Kuaijc ac zroali v v t bujenju ili vstajanju r irskega proletarija la, ki In» nekoč v splošnem sledil finakemu pruietarijatu. Mi danes ne vemo, kaj ae rgodi v lltiaiji Vlada ptMulja iitctl avet le poročila o xmagah in ite v teh (Niročilih je veliko laii kakor jih je v poročilih Nemčije, Avstrije itd. Mogoče ao v Kuaiji ie adaj revolucionarna gibanja, ki imajo lati ko velike |m»-sledice. Ali enkrat bo vetlel vea avet — morda še ne lakn hitro, ali enkrat gotovo — ko Im aagrtaelo proti rarju nt njegovi racbojni ski jami (kakor je imeuttval po kojni Tolstoj carjevo vlado* —• ko vstane ruski uartMl zopet svoje ato m stoletne tlačitelje. Ta krat bo odklcukalo cariztnu.
Zmagn na Finskem pa tndi po ■tavlje na laž t •«- t ml e preroke, ki t« dve leti ptorokujejo. da bo se • Inojit vojna uničila socialistično giliaiije v 'Ft ropi.
Kar ae tiče itrajka, morem in
amclo rečem, da stojimo danee kot amo stali kdaj poprej. ( v eni jami ae ia ni "ekip" premaknil, odkar amo ne itrajku. La per parnih lopat ie dela toda tudi ne e polno pere, kot ao poprej. Hkebov nimamo %eliko, sli vaeeno niamo brez njih; najbolj žalostno pa jo to. da ae med Slovenci tudi dobi nekaj takih gar-,evcev, ker niamo poprej prlče-kovali kaj takega od njih. Toda m pomnite sa, vi izdajice, ali grin tovci človeške družbe, da to si bodemo že mi itrsjkarji dobro i pomnili in tndi bodemo poekrbeli, • a bodejo prišla vss vsia imena v čaaopiaje, Uko, da bode vaa a meriSka javnoet vedeU za vaa Hram vaa bodi, garjevci, da vaa morejo član j metaAi ven is pod pornih druitev. Torej prvo brco ete ie dobili od zavednega delav* stva in si ls dobro sapomnHe in sapiiiu na svoj umasani noa, — da ie nisU dobili zadnje. Vpra-šaru vaa, garjevci in izmečki člo-veike družbe, kdo je kriv da je bil štrajk v Mickigann in Colore-di in drugod izgubljen, ako ne vi) akebif Torej, vi aU krivil In tu-di sU krivi, nedolžnih žrtev, ki so pedle v ondotnik bojih. Od žslo-sti in jeze ne morem o Um več pisati.
fitrajkar.
fll
■ * 1

Sporočani vam, dn sUvka se ie vedno nadaljuje tukaj v največji solidsrnosti, kot v ssčetku. Tiati, kateri eo ie bili v voč stavkah pri čujoči, pravijo; da ie ne pomni je, da bi ilo vee tako lepo glad to kot tukaj. To jo doka*, ker mamo tukaj 13 saprtlh rudnikov kteri spadajo pod CMuholm. Uh rudnikih ja poprej deUlo veeh delavcev skupaj %800, in ae daj ni niti enega nikjer notri. Pa ga tudi ne bo prej, dokler ne bodo naie zahUve izpolnjene, kate re ao ie itak vsakemu znane. |Druiha< je ie posknsUa sredstvs da bi razbila slogo, med tukejinim delavstvom. V svojik kapitaliatičnih listih je legala na debelo o sUvkl. PoUm je v svojih družbinlb vaseh sačeU stav-karjem vodo zapirati ljudi is dru-žbinHi hiš goniti itd., da bi jih pa ksko bilo mogoče prisiliti do ske-bsnjs. Ali stsvkarji se drže. In ee ie bomo, do zsdnjega dne, da zmsgsmo ksr zmsga nam je gotova. TI pa oenjeni In edini sloven-aki delavski dnevnik Proevets, ns bomo pozabili nikdar na U, ker ai aedsj ti edini, ki se borii s na mi, v Uj nsjhujii borbi med de lom in kspitalom. Vsakega saved negs delavca sveta dolžnost je, neročitl sc ns list ProsveU, ki e dini zaslona naie InUrese.
Clan unije in stavkar.
Oilbert, Minn.
Javnosti je ie snano, da se je sUvke, katera se je sačela v An
rori, Minn, rssvils v enem tedna po celem Meeehs Rangu. Ssveda kot vselej, ao eni sa, drugi proti stavki, in tako pride navskrižje tudi med popred najboljiimi pri jatclji, sopet na drugi strani veže ljudi skupsj, katere se niso po preti, podomsče rečeno "redi vi. deli."
Družbe, kskor se vidi, so pričakovale atavko, Ur dobile ell naredile avoje Isatne delevce sa "ču vaje" (eeveda, če je kateri hotel, in tekih ae nikoli ne amanjka). Družbe bile ao torej pripravljene k odporu z gealom: atavko pokončati, ie v povoju. Vendar ni ee jim poarečilo, ker večine delsv-cev Jc ie toliko zavedna, ds ve, ds mora kspiUl ugoditi delav-atvu, Če ao trdni In etoje roko v roki sa svoje koristi.
Toda delavec nima aapo svoje-«a direktnega sovrainJfts: družbe, ampak ima tudi evojo indirektne sovražnike, kaUri so priprsvljeni pomagati družbam v vsakem alučaju, ne zeU ker ljubijo druž be radi njih aeaiih, ampak ssto, ker Je to v njih Intercau v njihovo koriat. Ce stavka traja vsč čsaa grabijo tudi oni flnaneijelno, sa to, in za nič d nase ga ao Uki aloji proti atavki, tudi oni. kakor dru! be. aaklevaje da delavec dela in
Veliko ljudi, med katerimi ao
nahaja sedaj v okrajni jettfDu
lufh, Minn., pod pretvnao.^da L W. W. ni nikaka delavska organizacije, da jo vse humbug itd. Kompenije eo jih v avojih Ustih osrsmotile za največja lipova, pravijo, da delevetvo je hiio po-polnoms zadovoljno a reeutara dokler ni bilo njih, kar pa ni rse-niea. lleeniea ja le to, dn delavstvo je trpelo in prenaiglar gorje svojega eUnu, le zalo, ker si aiao snsli pomagati kor iriaa trt* or-ganizirani. Neorganizirani es niso mogli dvigniti- poeeaaeteo, kar bi jih družbe poaamesno kaj hitro ven epokaie is svojih hi« in rudo-kopov spravile jih, ob delo, streho in vsakdanje potrebMfatt.
The Labor World, liat kaiere isdajs A. V. of Labor v Dnhtthn, je Um ljudem malo akrajialo je-sike. ko je pieel Ukole:
Ne bodemo zagovarjali početje Industrial Workers of the World v vseh slučajih, vendar kar pile kspitalistično čaaopiaje proti njim, vemo prav dobro, da ni rea. niča, tu ds smo prav mi sami kot pripoznana deUvska Unija zspo» čeli U atavko, godilo bi se nam ravno Uko, kot ee godi vodjem od I. W. W. Ali mogoče misliU, da amo pozabili, kaj ae je godilo leta 1907 ko je W. F. of Itinera za počelo stavko na Mcaaba Range in kaUra je bila ie Učna združena s A. F. of Lsbor, sli jo nisU ravno tako preganjali kakor pre-ganjaU eedaj L W. W. Poglejmo malo na ftcvilke. Jeklarska drui-ba katera poseduje skoraj vsa ru* dnike v Mcaaba Rangu > naredila leta 1915 čisteg* tfebička $130,000.000 in U družba je letos povišala evojim delavcem čuj U in strmite — We na dan.
Kedor hoče razumeti delavake vprašanje, kedor hoče, da ae de lavatvu po v lis nsd navadnim mrtvim, ali živim blagom, mora, če nima zarujovelih možgsn vsaj simpatizirsti s delavstvom, ča ne mu gmotno pomsgati, ker la "nema živina" naj dela aamo aa to, kar poje. Pod aedanjimi razmerami pa delavec ni bil cenjen doetl višje.
Torej ta aUvka, in vaaka druga sUvka pod takimi rast^eraml je upravičena, pa naj ae vodi pod vodatvom Petra ali Pavla, dolžnost delavcev in vsega prebival* stvs je, da je podpira, oziroma tiste kateri ao direktno prizadeti in ti ao rudarji aami in njih žena in otroci. Trgovci imajo avoj dobiček le Učas, kadar delavec dobro služi, od njega in ne od druibe, on črpe avoje življenje in dohod-ke. Torej bi morala biti tudi njegove dolžnost s njim vred prenašati jaretu aUvke ne oziraje ae na finančnega miniatra.
Torej delavei, sapomniu al, na possbite tudi Vi, da "vssko delo ima svoje plačilo", po tem ae pav-najte ne aamo aedsj v času glav-ke, smpsk sa vselej, pa še na bo-deU smsgali eedaj, zmagali bodete enkrat gotovo.
Pečat aramote pa naj apremlja tiste, kateri vam in aebi kradejo kruh, a podlim akebetvom, Uiejo pete kepiulu, kateri jim b* ko bode do mosgs izčrpani po h as al zadnja vrata — vodeča na kup — izrabljenega "aerspa."
69ti infanterijaki pofk Is New Yorka pri odhodu na mehiško mejo. ( V sredi) Metjor general T. H. Bliss, član generalnega iUbe u Waahingtonu. (Na levo) polkovnik Coaley, ki vodi gori omenjeni polk.
Liat i is Spokane, Waah. Jo, tU je predsednik organisaaijs t. W W. Haywood, aa poti tja, da ho vodil atavko v Waahingtonu in Idahi
Drvarji v omenjenih dveh dr Uvak so priili do prepričanja, da je ssdnji čaa, ds se postavijis v
bran kspitaliatičnemu izkorišča
< Clinton, Ind.
Proaim, odstopito mi malo prostora ca ta dopia, pa ne v kbiu smpek v novo iziilem listu Prosveta. t	i
Najprej pa moram povedati, med vsemi pripovedkami, da je tu v Clintonu Uko vroče aolncc, da ie poper tako ne peče. Iščemo ai vedno zavetja t kakšni hladni senei ter uganemo kaUro, da krožnik ni nigdaf prazen. Prav lopa je sicer elintonska naselbina vsa romantična, nsjbolj pa ie dramatična: Morda je res Bog vedel, da bode tu v Clintonu kdaj drsmatika ronala, da jih je on en par uatvaril, sato blaženo spretnost in da jih je sem poslal. Pa žali Bog, da vsi niso tisU pameti je gotovo praded is druge sklede sajel, da je vendar uatvaril eno tretjino Slovencev, ki se zaveda' jo, da so pri zdravi pameti in po-nosni na svojo osebo. In reči morem, tudi dobri člani S. N. P. J. kakor kaže, bodo padli v okrilje dramatike, kajti ona nadzira vee člane in članice druitva S. N. P. Jednote.
Sicer nimajo čarUrja, niti pravil, boeov pa deaet, ali s drugimi besedami toliko, kot je diletan* tov. Pa to naj bi že bilo, če jih veseli, naj bosujejo drug drugemu, smpsk da se hoče meieti nekako skupaj podporno društvo z dramatičnim, to nikakor ne gre. Na seji druiUv S. N. P. J. razpravljati se ime samo o Um, kar ae ^Vuitva tiče, ne pa, da bi se vlačilo v razprave stvsri, ki nimajo s podpornim društvom nobenega stika.
Slovenci in členi S. N. P. J. ne pustiU se zvabiti nekam v višave, ktere obatojajo aamo v domišljiji, ampak oetaniU na trdnih tleh. DržiU se naše ponoane S. N. P. J. pri kUri vam je v alučaju potrebe zagotovljene pomoč in ne troiiU svoje težko prialužene cento, za stvari dvomljive vreduosti. Precej daleč od zavednosti je tu di, če lačne vrsns sito piu. Ns dajts se vleči od ljudi, ki so ko-msj dobro zsčeli dihati smeriiki zrsk, pa že hočejo bosirsti in ko-msndlrati ns vseh straneh.
Dramatika je lepa reč, če jo i-majo v rokah pravi ljudje in če ae drži avojega delokroga, ne da bi ae Ja sililo in mešalo tam, kamor ne spada.
Nsprej zs 8. N. P J. in nsš vrli dnevnik Proavcte, ki je v Um kratkem Čaau ie tako rasiirjen-Rajski, kteri ie niste naročeni, naročite ee nsnjl
Pozdrsv vsem členom in členi-cam S. N. P. J. I
Poročevalce is Clintons in ČUn 8. N. P. J.
Is Pemasjlvanijs.
Člani in članice 8NPJ. ao doae gli cilj i delevaki dnevnik, po ka terem so hrepeneli žc dolga čsse.
Vaakdenji delavaki liat eedaj p j
Naša Želja je bila, da izhajs vsaki dsn delavski liat, da ga či-temi ini in tudi rojaki, ki niao člani naie podporne orgsnizacije. In U želja sc je izpolnila!
Pred nami je naa delavski dnevnik "Proeveta", začel jc izhajati nekaj z nad tri tisoč prostovoljnimi naročniki. Pri splošnem glaaovanju se je pokazalo, du nad dve tretjinrtca večina želi dnevnik. Zgodilo se je to, ker je vsakdo rekel, kadar iaide dnevnik, sc nanj naročim. Če bi ae vsi tiati Ukoj naročili, ko je izila prva izdaja dnevnika, apolnili svojo da ao bssada, bi danes imeli žc šest do sedem tiaoč naročnikov. (Seveda ne vem, koliko naročnikov i ma list eedaj).
Rečem le toliko, da ne bom če kal doma, da pridejo k- ateni tinti; ki ae mi obljubili, da se naroče na liat, in izvrže svojo obljube, smpak obi&čem jih lahko sam, da spolnijo obljubo.
Prijatelji od mojega dela ni vse odvisno. Bratje in sestre, čc hoče mo, da sc naše želje uresničijo, potem moramo vsi na delo. In če gremo na agitacijo, denimo v že)) naš dnevnik in seveda tudi new yorški. In če kdo zabavlja našemu dnevniku, pokažite mu dve izdaji istega dne in recitc mu, zdaj sodi, povej, ka«teri list jc vreden, da prihaja v delavsko hiaot Če to storite, lahko vain bo govoriti z delavci, saj sc zavedajo, da živimo v XX. stoletju, v stoletju paro in elektrike in nc v mračnjaškem arednjem veku, ko so bili naši pradedje tla/ani roparskih vitozev in drugih tolovajev.
Vsak človek ima osebne prijatelje in sovra-žnike. Osebni prijatelj lahko posamezniku koristi, kakor mu lahko sovaržuik škoduje. Ali to so OMchiiOfdi! Vsi dc-lavci imamo lc enega aovražnika, ki smatra delavce za nižje pleme, da ga ame guliti iu izkoriačavati, kot ga jc volja. In proti temu sovražniku sc moramo obrniti vsi delavci,, proti sovra/.urku, ki izkorišča in tare delavce, lu ta sovražnik je kapitalizem I
Čc dHavci drže rokcirf križem in ne delajo, kapitalisti ne more jo spremeniti denarja v kruh. Čc ne gibljejo pridne delavake roke na polju, v rudnikih, tovarnah, na parnikth in železnicah, ves avet mora poginiti v nekaj tetinih, lu ti goapodjr, katere redimo vsi, ki delamo, ao naai sovražniki.
Zskaj se potem aovrsžimo tkOi, ki delsmo med seboj, zaksj avojega žolčs nc ial i jem o nsd tiatimi, ki žive od nsaih žulijh, ki nsin krs< le jo kruh od is* T
Glavna nsloga naiM-ga dnevnika je, (U alovenako ljudatvo poduči o tej resnici. Seveda Im dnevnik prinašal vsakovrstne novice, povesti In drugo zanimivo čtlvo, da bo lahko vaakdo natiel čtivo, ki gs žHi poteg poduka za oavobodi tev iz kapitsttstične aužnoatf.
Mi ne amemn gledati na to, da hi t Matom delali ttohičefc, smpsk
Uki pogoji, da se jim
na sgitscijo za liat iu ^ ProeveU" kot dnevaik raziirjeu slovenaki li»i „ ki. V
Če se to rgodi, potenj,Li ko rsčnaiinti, da • pro *}
dnevnik postane najbolj rJ| slovenaki liat v Ameriki. ^ V zgodovini človeštva čit^ da so dnržinc impredovaW ? se bili najhujši boji M ^ dasiravno jih je bilo v <lnZf* 10 do 20.
Družina S. N. 1». J. itf^ j soč članov in napredovati J mo, če lc hočemo. Zato klii vaem bratom in sestram- Nm Ti "Prosveta" pa prižgi lut|, znanja slovenskim trpimo J ve mukotrpno življenj«!
___JofaaTrty
De
Dopiae iz naaega met,Un it | bilo v našem koriatnem liata P| sveta. Radi tega sem ae na da prvi začnem in bodeia oi j Ijevai; radi tega, ker nekteri k de plaze i pripovedujejo, da nič koriati. Za mojo dobran
nost, je pa zahvala---kaj;
Iz kakinega eUlišča naaprotaa izhaja f Vaem rojakom «* rem izraziti in ako kateri im \ ličkaj zoper mene, naj mi « obraz pove.
Fraze t okoiščino ne sprejo naj ae pošljejo starim žtmeae strani kraj, katere verjamtji čarovnice.
Jaz aem na svobodomiselni p legi in oaUnem.
Oorekovaleč (klečeplazen) pripada v naa delokrog i tvoji idejami; je bolje, da jezik za zobmi. Ako ne stori ten, k veliko več ikodovalo. Nisem na noben način nanprotnik želim biti; kajti to je moj ids Ako pa vidim in slišim iz nih virov, da sem prav pmiljcn moje dan prineati.
Ako bi dotičnik bil član organizacij v DePue, jaz ne svinčnika oprijel, da bi piuL Seje imamo v navadnem atoru. Kakor sem zdavnaj pn) Čan, da je v enem nost radi verstva. Ako jaz h« v cerkev, je moja stvar. Cerl naj bode aama za noati je nepotrebno pokauti naa Mi organizacijah.
Ako obrekovalec o/.ir. poim valeč želi odgovoriti ua ta def naj ae zgleai v A. 8. kajti r l bodomiaclnost ne verjame. To prav na kratko, gradiva pa ia zadosti za v bodoče o drugih merah. Tukaj imamo dva <W Slov. društva in dohm naprdi U. Zakaj napredujeta I Kali ga, ker ao druš. urad. vneti s in jih inUrcsira.
Druit. štev. 59 jc kupilo i vo in priredi izlet dne UO. t s bode nekaj novega za v* i bivajoče v DePue, 111.
Svobodomii
Prwto.FI
Prosim člane dr. "Poliri jatelji," štov. 192 S. N P « Beadling, Pa., da vpoStevajo pra vek, k dopisu iz 1 v štev. 24, Oluaila Popravek j» priobčen dne 7. julij« v ilfT ProsveU.
Vincent Widmar. tajnik dr, štev. 166.
tudi delavei aami, napada vodje jnju. kar pa morejo storiti le, ake mamo in naša dolžnoet je, de ga
stavke, te je. tiste rnoie, katere!so organizirani in sloga!. Kaka aa!aedsj pevefamo in mu damo trd da ga povečamo, da bo vsaki dan je pnalela Indaat. Workers of Im itrsjk resvijal, bom drage vo- no podlego. de iahaja. dokler žive več dobrega čtiva. čdudi je treba Wt.rld, kot avoje saetopnike, da I je aporočsl v Proaveti.	slovenski dHavci v Združenih dr- zanj dnprineati žrtve
vodijo atavko, katerih večina ee|	Joeeph BoH - i že vek.	— I Zaat«n,nikom liata naj ac dajo
Kitchener se je bal **
Lord Kitchener je mrzil k in čc je imel potovati, jc potoval po suhem; P«r,llkl f I »oslužil le V najnkraji^ alučaju, čc ni cilja uiopl « po suhem.
Strah prod vtopljenjen * pri njem tako velik, «1« K* paaan rešilni pas, ko X Ijal is Dover ja v C jc dal nepraviti v Kgipt"; je pričel protlirati proti K'^" Kljub Umu, da jo bil
in t*
siljcn potovati po morji
spretno voditi čoln z £ til potovaujc |)o morju. ^ ko potovanje škodi n/f**
čein.	.J
Dasiravno je kufHival i-
sti, vendar ai nikdar aa katero je potoval. kap"*_ reči. Imel je vero, da »u r9 jo nearečo.	g
Torej "veliki" Kit<*<*£ v gotovih ozirih uk«» ran," kekor če hi bih in nikdar videl rej.
Wilson Im ebvei. ee j-ds je kendidai dt*«^ + ke za predsednika. Al» nečent
(Nft^ljereaje 1	SOSSII
* iijalovili in sovrainik j« imel
velik« izgube.	'
Sobotno uradno poročilo: Ju* M od Rif» »»Mi zsdrioni vei ru-
,ki napadi. ^*norSWM, •• MŠe prednje streie umaknilo
pred sovražno premočjo. Čete pe
obrala Linaingcnc »o uatavile m-
*ke napade ined Webefnom in Koi*ovotn. Ko je pa sovražnik na«
mera val z obkoljujočira napadom,
w uašs cete oatevile Werben
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, 22. jul. (Sobotuo no' ročiio). — v Bukovini smo odbili Ruse pri hribu Cahuli. V ofcolliu. ustja reke Lipe so Rusi napadi* po večdnevni topniški preparaci ji naše pozicije pri Werbenu. fi pomočjo Nemcev smo jib uatavili, toda pozicijam je grozila nevarnost, da jih napadejo Ruai od vež strani in zato amo ae umaknili iz Werbena in Berestečka.
Rusko porodilo.
Petrograd, 28. jul. — Nm levem krilu našij pozicij pri Rigi ao ae vršili težki boji. Naše čete ao prodrle na več krajih prvo aovraino črto. Topniški ogenj divja na or heh straneh. Južno od Lipe nafte čete ae vedno preganjajo aovraž-nika. Oavojili amo Bereatčik in napredovali dalje proti zapadu. General Sakarov poroča, da amo vjeli v četrtek in v petek 12.300 Nemcev in Avatrijeev, vštevši 300 častnikov in enega generala, aku* paj od 16. julija 26.000 mož. V okolici vasi Werben in Plijaaoho-vo, na desnem bregu Stira, nedaleč od izliva v Zloto Lipo smo obkolili trinajsti regiment avatrij-ske deželne hrambe in vjeli vs»do zadnjega moža. V okolišu Voroh-te, oh cesti, ki vodi iz Delatina v .Maramos Sziget na Ogrskem, amo okupirali nekaj hribov, vjeli več Avstrijcev in vpleniii tri atrojne puške.
V sobotnem uradnom poročilu pravi Petrograd: General Boha • rov je prekoračil Zloto Lipo in sovražnik ae uraiče v neredu.
(Kavkažko bojišče) — No o* hrežju Črnega morja, zapadno od Platane, mno pregnali Turke ia zelo utrjenih posieij in napped* vali več vrst proti reki Fol. Med vjetiiui Turki je bH tudi Zia bej, brganizator in vodja proctovolj-cev. Zajeli smo tudi turško zastavo v glavnem taborišču in zr logo ročnih granat. Pri okupaciji Uuinurikhaneha, kjer ae nahajajo opuščeni srebrni rudniki, amo tudi vjeli večje število Turkov in vpleniii dva topova. Severnoiatoč-no od Kelkid - Čiftlika amo začeli i ofenzivo in vjeli 120 mož in sedem častnikov. Ravaotam amo prentiji dan zajeli dva poljski bol* nisnici petega turškega kora za-eno i zdravniškimi štabi in bol-
r,iki' '	« i ,;>4
Italijansko poročilo.
Rim, 2:1, jul. — Artilerijsko bo jevanjc med Adižo in Brento je
Mo zelo aktivno in noao infante-rija jo pritiskala na vso sovražno-
črto. Izvršili smo več napadov čez IrriUnrito uztmije ined Brento in Kavo. V spopadih na čelu doline Cia, Vanol in Cisrnon amo vjeli 'M Avstrijcev in vpleniii nekaj •trojnih pušk. Dalje amo oavojili m utrdili prelaz Rolle. V dolini 8**ten soio naskočili goro Kis«-, ki je visoka 2660 metrov, in utr-{,,b nekaj novih pozicij. Na gor "Ji I'lavi smo oknpirali drugi hrib m docela osvojili Cima Vallone.
fronti ob Soči je sovražna s r Serija /.clo marljiva. Naši topovi odgovarjajo.
Boji v Afriki
London, 23. jul. — Brittftke če-Mil operirajo v scvcmoiztočnem 1 N-niške Iztočne Afrike, so o kopirale Muhero in Aiasni in vze » »vojo p„s.'st vso uaambaralko "•leznieo. dušno od jezera r« Nvanr.a so naše čete za l^čen«. obrežju Stuhlmanna
^»e našle dva nemška p n*J. Muatua in Otto llsinrich
katerima js brto precej
Vic topotam! ao Na
par
plene.
Tarki pri lusiksm
'""»•los, 23. jul. - Vojni "•■»ojs. da »o turški »srdieali H.^ki prekop
M.l, ,,,kaj škode. Dalje s
MViloj
J.'"?*4 »e nam. da so se ^'iual, u trideset milj J Pokopu i* »inajakegs ^'tuka kavalerija je 14 v -JeiAo s Turki ,n gl.
v Kgiptu je storilo
I urad letalci ln ns glasi
Turki Sueške-polno še pri v no poke
t > rake, da se oatavi turško gibanje doti£j£in mestu. ,>v N
ki Avaboi * bojv
2«. jul — ReuterjeVs ima poročilo is Oaife, Hgipt, do so jo vnelo vet bitk jnhj arabskimi puntarji in Curlfctf gor ■•sijo v Aledini na Arabeke* in poaneje ao Arabci vzeli MvtKoo Na bojišču je obležalo 2600 Tur kov, medtem ko poroča veiifci Še fif Abdalah iz Mehe, ki je vodja Arabcev, da oo alednji izgubili 500 mož. Abduiah zdaj napada torflke barake v Taifu..	\
► (O uporu Arabeev proti Tur kom je prvič poročal London 22. junija. Takratno poročilo ae je glaailo, da ao arsbaki puntarji o-svojili Meko, Jiddah in Kinfnndo, ' ' ao luke ob Rdečem morju). J
ki
'Villa jo topen", pravi Trevino.
Chihuahua City, 23. jul. — Oen. Jacinto Treviuo naznanja, da je armada VHlo tepsna, razdeljena na več. kosov io razpršena po hn-'di bitki, ki ae je vršila ves dan soboto v bližini Hacienda el Florido, južno od Parrala in no meji držav Chihuahua in Duran-go. V boju je obležalo najmanj 200 vojakov Vill^ toda o izgubah Carranse ni nobenega poročila. Vitla jo aem vodil svoje čete. Trevino jura vi, da je moč Viilo zdaj zdrobljena in vjetje samega Ville je vpraftsnje par dni. Nadalje po roča Corrknski general, da ao bile tepene Vil lino čete še na dveh drugih krojih.
V jet joponaki zdravnik, ki jo pred kratkim zdravil Villo južno od Loa Nioveaa,, jo rekel, da je Villa ie bolan valed ran in da potrebuje operacijo. Druga poročila se glase, do je armada Ville v velikem pomanjkanju hrane in 8treliva.
Podajanja z Mehiko gredo počasi.
Washington, 23. jul. — Nado-mestni državni tajnik je imel vče' raj peto konfreueco z mehiškim poslanikom Arredondom, toda po končani konferenci ni tajnik Polk dai nobene izjave. Iz tega oklepajo ,da ni konferenca dosegla ničesar, 'kar bi značilo skorajšnji sporazum glede spornih točk med obema republikama. Polk in Ar rendondo se do zdaj še samo pri-čkata, kako naj bo sestavljena ko^ mislijo sa obrana vanje spornih točk m kakšen naj bo spored komisije. Wilsonova vlada ima nekaj dodatkov k načitu, ki ga je predložil Carranza v svoji aodnji noti glede mirovne komisije. Dodatke je Arredoodo že sporočil V Mexico City, ali odgovora menda še ni, kar lahko pomeni, da se Car ranča ne strinja z Wilsonovimi dodatki. Zadnji teden (v ponde* jek) je isjavH Polk, da bo načrt isdelan in uradno objavljen še pred aoboto, toda danee je na* črt komiarje in programa le vr dno tam, kjer je bil pred enim te-dnoqa. j 4	,
Vfflisti plačujejo s glavo.
Mexico City, 23. jul. — Konati-tucionalistički kapitan Rodorto v Zacateeasu je sadnji četrtek ukazal postaviti ob zid in ustreliti A-ugustina Gomeca io deset njogo vih pristašev, ki so bili privržen oi Ville.
t
mesecev* Beta jo paraliairoAO roki in nogi.
V Miami ju, hid. jr umrla fts^t letna Mildnad hči Oakarja Richer da so otročjo poaaliao. Oblasti bo odirdile karanteno.
ImL, m
(Izvirna poročilo). Neki ssmoEOo jo kntol trioajaUotno tkel Barukartove potegnili a v neko presno hišo, ko j» med 18. ulioo hIt YOndoa St kletoe oo je korUo o voo proti pohotnoftu; da jo jo pustiti. Njena bluaa je trgano ns kose.» r, / ».;> S).}
jo viei, preden so hiteli/ljudje na pomoč.
železniški poaUji PennsylvaUia železnice je pričel goreti tovotui voz, nalošan s strelnimi dsMiba-ml, vsled čeaar je* bil prosit vstavljen sa eno uro. Ksntoo eo odpeli goreči vos bi ga potidili ha stranski tir, da so mogli sailao voziti oaobni vlaki.
Pa., 28. julija. — Vsdno
in ponovno se priporoča nsj ^ds-podinje pri podiiganju drv ▼ štedilniku ne rabijo petroleja, alkohola in drugih nevarnih tekočin. Vpričo mnogih nesreč, ki ee dogo-de a petrolejem in dragimi nevarnimi tečkočinami, ae adi, da ao taka avarils glaa vpijočega r puščavi.
Mra. O. C. Bellova pripada ttdi med gospodinje, ki niso poaluisle tska svarila. Polila je drva s bo nim špiritom in pritaknila vžigalico. Nakrat je naatala ailna eke-plozija, da je bila kuhinja v razvalinah. Bellova je dobila tako hude opekline, da je po te*ih urah v strašnih mukah izdihnila
r*t <7!r^

T
Ameriške vesli.
<Nft4*lj«van>« la jrr« »teasl)
Lsfayetts, Ind., 28. Julija. —
Kenneth Hughes, sUr 11 let, Je splezal na moat na Brown St. Tu je prišel v zvezo z žico , ki vele elektrarno * zapadnim dolom mesta. Električni tok je pahnil dečka s mosta, da je padel 30 čevljev globoko in ae težko poškodoval.
Nedavno je no tem mestu ponesrečil neki drugi deček na isti trn-čin, ki je kaaneje umrl za polkod bero i.
South Bond, B*-, 28. juMJa. _
_ dnom I. Januarjs povišajo gasilcem In policajem plsčo za de-
*ct dolarjev mesečno.
Gary, lad., 28. JuUja. (lavirno pomrlo). — Ker se ljudstvo v flaryjo, Indiana Harborjo, Best Chieagu in v drugih mestih v o-kraju Lake vedno soli in menja blvalilča, se morajo volllei za ve IHve v jeseni cnovs reglMrlrati. Novo registri rsnje je piHrebao, ds oe preprečijo voKlne sleperije.
WkshiBgtou, tod., 9B. julija. —
V Mbngomeryjn se je pojsvi! fr vi sločaj otročje psrslize, Olmkl tan jo Wslter Tstos, stsr 18.
Toledo, 0., 28. julija. (Izvirno
poročilo). — Tukajšnji prodajalci ledu tožijo, da primanjkuje (ledu. Valed hude vročine ae praznijo ledenice. Ljudi ns morajo dobiti, ds bi šli v ledenioe I ob Miehiganakero . jezeru nakladati let, če tudi jim ponujajo "dvaj-aet dolarjev ua teden, hrano * in stanovanje."
Konzumentom so zdi, da Sa te-ml tožbami tiči neksj . drugega. Za tako plačo, hrano in stanovanje dobo delavcev, kolikor jih Hočejo. Gospodje bi radi najbri podražili led, pa ae iagovarjajo, da ne morejo dobiti delavcev.
Ženl|l v culah.
. • ________
i
Doati krst amo že čitsli in elite li, ds ao alovenakl litersrni ženiji, ksr amo jih imeli v kratki dobi naše literarne zgodovine, poetali ala-vni šele po avoji amrti.. In to je reanlea. Dokler ao živeli, ao bili nepoznani, trpeli bedo in glad, in nekateri ao celo bili preganjani in zaničevani... To nam potrjujejo tragične življenake slike pesnikov Prešerna, Ketteja, Gregorčiča ia Alkerca, romanopisca Jurčiča in našteli bi jih lahko še več. Val ti alovenaki ženiji, ki ao raevili slovensko literaturo in jo obogatili a bogatimi duševnimi biserji, ao u-mrli v najlepših dobah svoje ats-roati, v dobah ko ao najbolj pridno delali. In sakaj ao umrli tako zdogajf Zaradi revščine in pomanjkanja. Dokler ao bili živi, ni imela alovenaka domovina za nje kruha niti lepe beeede — a dsnes, ko ao mrtvi, jim domovina seveda postsvlja spomenike in vzidavs apominake plošče I — In poglejmo sedaj živeče Kterste v stari domovini (pred vojno), ki kaj vsljsjo, ksko se jim godi. Zupsnčič, nsj-vsčjf pesniški šenij Mo Slovens-kem v sedenji dobi, oprsvljs slu-'ŽMee mestnegs arhivarja v Ljubljani a bomo plsčlco, s le te sta-žbe M no hil dobil, ds se ni zanj krepko potegnil Ktbin Kristan, ko je bil v občinskem svetu. In tsko Jo tudi s drugimi. Po dneva ss o-Mjejo v pisarnah ia drugod, a po* noči pa pilejo avoje dela., , Ali imiolslimo sel NI aamo med nami Hlovanci tako — temveč todi med dragimi narodi in ~ veliko večjimi narodi kakor smo mi. Mi se le do gotove meja lahko opravičimo — čeprav je to opravičevanj. seU klovrrno! — do amo majhen narod in da imena selo r.vea trg so kajiševne i proifvade. Ali nsj to v^ja tudi so Angleže, Neme., Francoz, in ,sa~- Ameriksae.t
M Ires t kirn so v Bostonu vta-1 imiII v navil*!** slikorjs Ralphs WaketiW-ka Dnevni llati ao prinesli Irrstko vmt, ds je BUkeloek , kor Jo vos čao živel v .kroj-
ni bedi, vdedčeaor ni mogel vte-lesiti svojih velikih in lepih idej. časopisje je to vest na Široko komentiralo in neketeri komentarji res bili na mestu* Amerika s svojim ogromnim bogastvom —-pa nima kroha niti mirnega kotička aa ellkarja s pristnim ameriškim imenom, ki bi lahko ustvaril I zatekal aa hrano in tnuzikalui pa
komponist na svatu popolnoma o-glušil vsled bednih razmer. Sam jo rekel, da ajlino ljubezen d« godbe inn ja branila, da ni izvršil samomora. Krauz Schubert, tudi skladatelj, je iuul k sreči dobrega prijatelja, ki je plsčcval aanj stanarino, a k drugim ae je
velike umetniške ssklsde ln mor-da poveličal Ameriko a svojim tsientoml Ameriks, ki zmeče mi-
pir. — Cesar Franck, fraucoaki komponist, je vsak dan zapravil deaet ur a poučevanjem godbe, da
tycoo ns rokoborbo, logebitje, za j jo mogel eksistirati. — Wagner, opičje, sesčjo'ha konjske bankete, nemški komponist, je bil dvauajat
in ki plot* 106.000 dolarjev na U-to nekoma klovnu s imsuom Charley ChapUn aa« njegov, vratolomne skoke, ki hnsjo s reanično u-metnostjo na gledalUčnih odrih brv fo tod ramah toliko podobno-ati, kolikor jc ima ieččerba oa-pram eolncu — ta Amerika nima seea'aa umetnika, ki drugega ne aahteva kakor vsakdanjo hrano, nekaj oep io pa kot, kjer bi v miru delal, kar mu narekuje njegov talent I. . Dovolj žalostno!
Pojdimo daljo in poglejmo, kako so Uveli nekateri drugi ženiji, ki imajo danee —- danca namreč I — svetovna imena.
Angleški pesnik Keata je umrl v M leto, ko več ni mogel prenašati težkega bremena bede. Nekaj čaaa jc opravljal elužbo kuharja. Neki drugi angleški pisatelj a imenom Varlyle je bil priai-ljen poalati avoje apiae v Ameriko na prodaj, da je dobil nekaj denarja aa ekaiatenoo. Doma ao ga preairali. — George Meredith ju živel enoy leto ob aamein "oat-moalu". Šele v šestdesetem letu njegove etarosti ao sc sačeli zanimati ss njegova dela, toda inož je potem kmalu umrl. — Mathcw Arnold je aložil avojo najboljšo peaem na koau papirja, ki ga je pobral ua tleh v železniškem vagonu, ko ee jo vosil naokrog po de želi kot lolakl Inšpektor. — Oliver Goldemith je bil ssprt v ječo zaradi dolgov. —- Samuel Johueon je vao noč piaal, ker ae mu je mudilo za honorar, da je imel a Čim pokopati avojo mater, ki jo medtem ležala na mrtvaškem odru. — Nemški pcanik Schiller, ki je bil bolj radikalnega mišljenja, je dobil zapoved od vojvodo wirtem-berškega, da ne atne več piaati dram in da ne ame obečavati a nikomur izven Wucrtembcrgs ( nato je morsl Schiller pobegniti is domovine. — Spinoss, nizozemski filocof, je člatll povečslne leče zs svoj kruh, in enkrst je malo manjkalo, ds ga niao linčall zaradi njegovih republičanakih idej. —
Z godbeniki in a akladatelji tudi ni bilo*'dosti boljše. Mozart je umrl v 35 letu, ubog in polovles njegovih nsjboljših del je oatsls neizvršenih. Prsvijo, da mu jo pruaki krslj ponudil dvs tisočaka na Isto, sko gre v Prualjo. toda avstrijski cessr je to zabranil. Ce-ssrja pa ni bilo ns njegovem pogrebu. — Beethoven je moral pod pirati avojega očeta, ki je bil pijanec, že v aedemnajatem letu, a v osemindvajsetem je največji
lla tsiežes sstls bšIs smrti. 4
H . , ' 4 \ (t \	i I i \
VAU ZIMLJANKA ZOFIJA HORVAT JB IMELA TOLIKO BOLSUa DA BI MORALA tt ZDAVNO LBlATX V OROBU.
KAJ JO JE REŠILO f
Ds ims H. H. von Achllck Bol-geraki Čaj čudežno zdravilno moč skorsj pri vaaki bolezni, dokazuje med drugim tudi slučaj nale rojakinje Zofije Horvat, Mich., ki jo plssla H. a von Shllcku Bledeče pismo: :
"Vae moje telo Je bilo otečeno, smo mi Js Izvsnradno močno u-trtpolo, imelo sem revmotisom v nogah, glava mo Je vodno bolela, nice Imela lego, moj Želodec je bit brez rade. In lohko rečem, de otocos imela na avoje« telesu nobenega zdravefta dele.
Ne morem vam popisati svoja kolesni, rečem vsm pa lahko, da bi flg sdavnaj ležala v grobu, Če bš ao imela, valega Bolgarskegs Krvnega Čaja.
r Veliko škatljo Bolgarskega Krvnea Čaja, ki traja za pet mesecev, polije kamorkoli za 1 do Ur:
Marvd Products Co.
• MA*VEL BLM. riTTSBUKGI, rA.
let v iagnaustvu. ,
11 olman llunt, ameriški alikar, je saiu izjavil, da bi bil ustvaril velik. lepa. slike, Če bi živel v kateri drugi deželi, kjer se ljudje bolj zanimajo za alikarsko umetnost. To je bilo pred mnogimi leti, ali še danes je trebs k^rajžue-ga šenija. ki bi sc lotil takoj v mladosti slikarstva ali kiparstva.
Mark Twain, glasoviti ameriški humoriet, je spisal humoresko o štirih stradajoč ili umetnikih, ki so se dogovorili, da. odeu izmed njih mora umreti, ako hočo doživeti vspoli. Kmalu potem je eden izginil iu oatali trije so pričeli hvaliti njegova dela. In res je postal slaven. Njegove slike so takoj
dobile visoko ceno, ln ko so se vsi trije nabrali denarja — je prišel "mrtvi" umetnik ia svojega skrivališča ia potem eo vsi sku|>aj broa skrbi uadaljcvali svoj poklic.
Kateri uutoUtik no bi želel, da je ta humoreska resnična!— Človeška družba aiplje nepregledno Inigustvo neštetim parazitom, ki niao z. nobeno rabo na avetu, pač pa za veliko škodo, eli aa umetnike, ki dajejo svetu lepoto, iiua pa večidel samo mizcrijol —
ZAPOMNITE SI!
M, .rotiva-
os »aaaanUa ta mil lo vsi šntfl mUl la »»rotila, ki ao Utaj« novU, tar vaa, kar ja v svaal a uraSalštvaai, naj m potil ja m »Miti aa.tavi
**PPOIVlTAM,
(Urad« It M aOdalak),
SOIO So. Crawford Av*., Cklcaga, IU.
flKt#lB)MU BfWlli ft|MP8BMBlb8 AA* •lovov, pritoško glodU »oroOaoa« do-
bivaaja Uata, porotila aa.loooikov gloda aarotslkov, danar aa o|la»o la vaa drag« danarao pottljatvo, tor aploh vao, bor Jo v avosi s aorovaUtvoai, aaj m pa polUjs aa dodoll aaalovi
"PROSVgTA",
(Upravaitkl oddalok), 301S So. Crawford Ave., Chicago, III.'
Ako to storit., todsj prida vaaka poalsas atvae takoj v pravo robs bra. v.ako aaaiudo. Co toraj Solil., da J. povaod toiaoat, dršlt. — lagal
Stranki Narodna
Uatcaovl^sM 9. aprila
pftrinnrni .ladnata rUU|IUIII8 U 88 Kult

GLAVNI 8TAN: CHICAGO, ILUNOI8.
UPRAVNI ODftlK:
Pradsodnikt John Vogrič, box 214^ LaSalle, IU. I. Podpredsednik: J. Bratkovič, R. F. D. 4, b. 80, Qirard, Kana. U. Podpredsednik: Jožef Kuhelj, 9469 Kwlng sva 8. Chicago, IU. Tajniki Jdhn Vcrdcrbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chieago, I1L
Telephone Lawndale 463ft.
Blagajnik: Anton 1. Terbovee, P. O. Bos 1, Cieero, IU. Zapisnikar : John Molek, 4008 W. 3 lat St., Chioago, IU.
MADS0RMX ODflU:
Jože Amhrollč, 351 bos, Canonsburg. Pa.
Psul Berger, 741—let 8t., U Salle, lil
F. 8. Tauchar, 674 Ahaay Ave., Rock Springs, Wyo.
POROTNI ODBBS:
Anton Hrsst, 811 95th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6307 St. Clair Ave., Cleveland, O. Jolo Radilek, 878 box, Smithon, Pa. Rudolf Pleterlek, 438 box, BridgeviUe, Pa. A^bla Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mich.
URBDNIX "PROBVSTS"
Jože Zavertnlk, 8019 So. Crawford Ave., Okieago, Ul.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
F. J. Kern, M. D.» 6202 St. Clair eve., Cleveland, Ohio. Vee donsrno sadeve in etvsrl, kl as tičejo glavnega urada, ss Uaajo pošiljati ns gl. tajniks.
Pritožbe glede nerednega poalovsnjs na prsdscdniks nsdsornegs odsek. Joie Ambrožlču.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnsgs odseka, A. Hrastu.
Vso druge stvari, ki imajo stik s "Prosvsto", iz v zemtl spremembo naslovov uradnikov krajevnih društev pu "Proaveti", 3019 So. Crawford Ave., Chieago, 111.
>4QCCCCCOMMCMOeMM»OOOCMOM»eCO#00«OOOOOQPCCQO»<
kako je umrl avftrifki prestolonaiblnik
cesar je vič rudolf 7	/
to nsm oplaujs vslazsnimlvs knjiga i	f
Življenje na avitriskem dvoru
V Avstriji Ja prspovadana. Zakaj f Kar J. najti v nJ.J vs. In-
! Umnosti, ki so s. dogajsls ns svstriskam dvoru.
Knjigs Js tiskana na najflnajtam papirju, ob« • tri slik. n. posabn.m papirju, eaaarlea KlUabata, c , In n««ra*n. baronic. Vatsara, ljubimk, aladnj^ra.
baaga 144 strani tsr cas.rj.vlč. Rudolfa
Cans knjig, s pottnln. vrsd 7M.
Naro.Ua Jo aaatovltl na: t slovenska knjigarna, ROX tsu, new YORK, B. V. ..................................I.........


ra varovali, psšljšls 18 Matov vol.
Naročile se aa dnevnik
"PROSVETA"
Najboljši slovenski dnevnik v Zd. državah. Liat prinsša dnevno dobre, podulljlve članka, noviee Is starega kraja lo Amerika, aploh cclegs svets, zsnimive romane In zabavno čUvo.
Naročnino stana so eelo leto 8800, pol Mo 81-80 ao Zd. drlo ve. Za naročnike izven Zd. drže v, isvsom« Usnad«, cUne ao celo leto 04.00, ss pol loto 02 26. Ravnotako cUnc so eelo
leto 04.50 in pol leta 02.25 v meeto Chlcego in Mo. Cbioog«-
aaslovs In naročnino potUJajte aa iledeB naslov: UPRAVNI0TVO "PRO0VBTA", 8018 Bo. Crawford Ave., Chicago, DL
J. Me rabite
NsM sofltopniki so draltvoni Ujnlkl
0s)e
Tea nodalJAs pojasnilo
dram voljo BpravalUcc

EMILE ZOLAi
DENAR.
M-k.
(MitoliiwiO
Higismond ae je smejal kakor otrok pri igri in ie vedno je stal pri (Ann in gledal na borzo, kjer •o vrvele mravlje v mravljišča ipekuliranja. Njegova liea ao malo porudela; njegovo največje veselje je bilo alikanje komične ironije bodoče pre-vičnoati.
Hakarda ee je nehote polotil nemir. Kaj, če bi ta aanjač govoril reenieo t Mogoče rea vidi v bodočnoati, čeear ne vidijo drugi? Njegovo razlaganje ni Uko neumno, kakor ae komu zdi na prvi hip, de. še eelo jaano je in pametno.
"Eh, vae to ae š« ne bo zgodilo letos!" zavrne govornika aebi v tolažbo.
"Heveda ne", odgovori Higismond živo, toda reano. "Zdaj amo šele v začetku prehodne dobe, v dobi agitaeije. Mogoče še pridejo revolucionarna gibanja, ki ao večkrat neizogibna. Ali vsako pretirano gibanje z izbruhom je le zečasno. O, dobro se zavedam velikih potežkoč. Koliko je še ljudi, ki se jim zdi vse to nemogoče. Težko je prepri-čati ljudi, da bi takoj pojmili bodočo družbo, družbo pravičnega dela, ki bo v moralnem oziru popolnoma drugačna od sedanje. To je kakor nov avet na novem planetu. Dalje moramo priznati, de organizacije šc ni preprevljena, mi jo šc pripra vljamo. Pa cele noči ne apim, tako ae trudim pri načrtih za organizacijo. — Nasprotniki bodo rekli: To, kar je danee, je sad logike človeških dejanj, in to mora biti naturno. Čemu torej poskušati, da zaobrneš reko nazaj proti izvirku f Re-eoica je, da ae ponaša aedenji družebni red e stoletji napredka na podlag} zasebne last i ne, ki podžiga zanimanje in vcaelje do dela in vspeha. Ho li )iol4ktivizem kdaj prinesel to zanimanje in vcaelje do delat Kaj bo podžigalo delavca v kolektivi-stični družbi k delu, ko pa ne bo zasebnega pro-fita r Tukaj jc še točka, ki zelo inoti ljudi, in to toč ko moremo premagati, ako hočemo korakati zrna-gonoeno v socializem. In zmagali bomo, ker mi prinsismo previco. Vidite li oni spomenik pod se boj, doli na trgu f"
"BorzoT Bcveda jo vidim. — Kaj mialite a tem T"
"Mislim to, da bi bilo celo neumno, če bi ti-ato poalopje pognali v zrak, kajti takoj bi aczidall drugo. Ampak jaz Vam prerokujem, da pojde sama v srak, čim poatene lastnina države, ker potem logično poatane edina in univerzalna banka vae-ga naroda. Kdo ve, če ne bo to poslopje tedsj služilo kot jaivno skladišče, v katerem bo družba hra nila preostanek bogastva. Naši vnuki bodo uživali to bogaatvo, kadar bodo praznovali in po čivaH."
In Higismond je slikal šc druge podrobnosti splošne sreče. Pri tem ae jc tako razburil, da ga je znova prijel kašelj. Moral je sesti za mizo med avoje papirje, kjer je podprl glavo z rokami, da bi zadušil votlo bobnenje v svojem grlu. Ali topot nI mogel ultavitl kešlja. Tedaj ae naglo od-pro vrate in v aobo akoči Buach, ki je pravkar odalovll madamo Mechain. Vselej ga je ailno vznemiril bratov kašelj, kakor da on sam trpi listo bolečine v prsih. Sklonil se jc k mizi in vzel brata na roke kot vzsme mati otroka, kadar ječi od bolečine.
"Kaj je s teboj, moj mali, da te tako davif Kolikokrat sem že rekel, dn moraš k zdravniku. Zakaj ne greš T Nedvomno ai apet govoril pre več."
Pogledal jc postrani Hakarda, ki je stal sredi sobe popolnoma is sebe vsled tegs, ksr jc ravnokar slišal ia ust tega dolgopetega hudička, ki je tako strasten in tsko bolan, in kateri razšir ja prokletatvo nad borzo rfkozi svoje visoko ok no in podira vse pred seboj s namenom, da zopet na novo sezida.
"Hvala Vam, jaz grem. Pošljite mi piamo s prevodom. V kratkem pričakujem še nekaj in potem Vaiu plačam vse rikupaj."
Hakardu se jc mudilo, da čimprej odide iz le hiše, toda Higismond jc bil zopet dober in Buach gs jc skušsl pridržati.
"Hamo še par trenutkov, gospod Hakardl Ooapa, ki jc bila tukaj, mi je pravila, da Vas po-sna Ic izza dolgega čaaa, kakih dvauajst let."
"Tako t Kje me je videla t"
"V ulici de la Ilarpc leta 1A52."
Hakard je prebledcl kot stena, Čeprav sc jc znsl dobro zstsjevstl, ni mogel topot skriti svojih notranjih občutkov. Njegovo ustnice so sc nervozno premikale, ue morda zato, ker se jc hkratu spomnil deklice, prekucnjene ua stopnicah, o kateri ui nikdar slišal da bi bila noseča, niti mu ui bilo gnano, da je ustavila otroka, toda spomin na tista viharns leta njegovega račetka gs je vselej nspolnil * grenkobo in sratneftlji-voatjo.
"V ulici de la Harpe? O -- da! Bil aem tamkaj teden dni ob svojem prihodu v Pariz, komaj toliko ča«a, da sem poiskal boljše stanovanje. Na svidenje I"
"Na svidenje!" odgovori Buach n krepkim nsglasom misleč, da je videl v Hakardovi zadregi priznanje njegovega greha. Zadovoljno »c je sinejsl, ko jc Hakard izginil po stopnicah, in ic je delal naklepe, kako bo izkoristil, svoje veliko odkritje.
Ko je bil Haksrd zopet ns ulici, sc jc mehanično obrnil proti borst. Tre%el se je in v svoji razburjenoati ni opazil brhke msdsmc Konino ve. ki je slals med vrsti svoje prodajalnice in sc Ijifttko hinehljsla. življenje ns (»oranem trgu je medtem priki|M>l» do viške in divje odmevanje igre je udarjslo ob trotoarje, po ksterih so dr \eli ljudje i usrsMrSJočo silo butSjoAcgs vals Bilo je tri četrt ns tri. torej zsdnji trenotkl de osni«* bitke, trenotkl, ko «<> «r tepli boraijani sa sadu je eeiie in a drbtsjoi'o napetoatjo pričakovali, kdo t»o im*1 i« trnja s polnimi rokami. Htoječ na vogalu ulice de la Bourse nasproti glavnemu vho-
du je gledal Hakerd in sdelo ee mu je, da vidi v divjem metežu med mogočnimi atebri volka Mo-ser ja in bika Pileralta v pošastnem prepiru; dalje sc mu je zdelo, da sliši iz giobočin glsvne dvorane deiebi gla« Mszodov, ki ae jc zdajpesdaj mešal a 'kričanjem Natbanaonhna, sedečega v kulisi pod uro. Tedej pa pridrvi kočija mimo njega s uko brzino, da je leUlo blato na vee etraoi izpod kolee. Iz kočije skoči Meeaiaa, še preden j« kočijaž ustavil konja, in zdirja navaomoč po atopnicah, prinašajoč med eopihanjem zadnje naročilo.
Hakard je atal Um nepremično, vzravnan pokonci in njegove oči so počivale na borznih stopnicsh. V njegovi gUvi eo vsUjali mračni spomini, kstere je mslo prej oživel predrzni Buach. H pomnil ac je dogodkov v uliei de la Harpe in v ulici Beint-Jacquea, kjer je nekoč trgal čevlje z nevgnaniin hrepenenjem po bogatetvu, po katerem je prišel v Pariz. In zgrabiU ga je jeza ob miali, ds ga še ni oevoji, da mont Ae zdaj trgati čevlje po ulicah, nezadovoljen in izmučen gladu po uživanju, medtem ko drugi uživajo; to je bila zanj največja muka. BUsnl Higismond i ms prav t delo ne prinese bogastva tistim, ki delsjo, temveč le tistim, ki izkoriščajo delo in ae redo ob delu drugih. Edino igra prinaša bogaatvo, igra, igra — ki od poldne do večera naeuje zlata, hikauaa in divnega užitka brez mej, tiref mej . . . Akoravno ae razbije aUri avet, čeprav pade vae v razvaline, kakor prerokuje Sigie-inond, ali nima človek, kot je on, še dovolj čaaa in priložnoeti, da ai nalije kupo požcljivoeti ia jo izpije do dne, preden bo konec t
V tistem hipu jc šel nekdo mimo in ee sedel ob njega a komolcem, nc da bi ac uaUvil in o-p rotil. Hakard ae ozre m spozna Oundermanna, ki ae je počaei aprehajal v prid svojega zdravja. Gledal jc za njim in videl, ko jc etopil v alad ščičarno, kjer jc ta kralj zlaU nevedno vaak dan kupil škatljo bonbonov za en frank za avoje vnukinje. Bunek a komolcem ravno v čaau, ko ae je v Hakardu oglašal glad po bogaatvu, in ko ga je pallia atraat, ki je naraščala, člmdlje je krotil okrog borze, ae mu je zdel kakor udarec s bičem. Hakard je obhodil bojišče in zdaj je priprav-Ijen za napad. Ponovno in ponovno mora izreči bojno prisego: Is Francije nc gre, nikdar ee ne poda avojemu bratu in igrati mora zadnjo igro a tako poUzo groze in moči, da ae odloči dvoje: ali ae povapne na tron slaU s Parizom pod njegovimi petami, ali pa obleži v ceatnem grabnu s zlomljenim hrbtom 1 Eno ae mora zgoditi I
Htal je na avojem mcatu vzravan kot atober, dokler ni borzna ura udarila tri. Nato jc opaso-val odrfkakujoče frake, ki ao prihajali atopnieflh in ee počaai izgubljali v eplošni množici na trgu. Borza je bila za danea zaprta. Okrog njega ao pa drveli ljudje, nepretrgani valovi mnoliee, večno vrveča masa, ki bo izkoriščana po borsi-janrh jutri in ki ae zdaj obrača proti elvoUmni borzi s trmečimi in radovednimi očmi, nc vedoča, kaj ae godi v tem ekrivnoatnem poalopju, polnem mleterij in toliko bolj zapeljivem, kakor da bi U masa vedela, da je le melo franeoekih mol-ganov, ki bi prodrli v tamoinje rtrlvnoatl. *
IL
u	1 i
Po svojem zadnjem in velikem polomu pri špekuliranju z zemljišči, ko je bil Hakard priei-ljen prepustiti svojo pslsčo v Psrc Moncesuzu upnikom, da odvrne od aebe še večjo katastrofo, je najprvo iskal zavreftja pri avojem ainu Maksi mu. Hin jc stanoval v ulici L'lmperatrice, v palači, katero je bil podedoval po avojl ženi, ki je spala na majhnem pokopališču v Lomhardijl. Po smrti svoje žene jc živel aam in užival bogato zapuščino pokojnice v brezbrižnosti in v skrajni aebičnoati, toda brez napak, kakor človek pri slsbem zdravju, katerega je poataralo razuzdano življenje veliko prezgodaj.
Ko ee je torej zetekel k njemu njegov oče, mu je Mrfksim enosUvno pokazal vrata, češ da hoče biti aain in aam živeti avojo pametno živ. Ijcnje, ker tako je najlepše.
Hakard jc premišljeval ,kam 'bi se umaknil. Kprva je hotel najeti majhno hišo v Pa say, v kateri je zbiral vpokojen trgovec avojo buržvoaai-jo, a takrat ec je opomnil, da jc prvo in drugo nadstropje v hotelu d'Orviedo šc vodno zaprto in prazno. Prineeslnja Orviedo, ki jc atanovala po smrti svojega aoproga v treh aohah drugega nadstropja, se nI pobrigala, da bi bila postavila napis "Hobe v najem" pri vhodu sa kočije, kjer je raatel plevel. Na drugem koncu pro-čelja so bila nizka vrata za aluftabnlke, ki ao hodili po stopnicah v drugo nadatropje. Hakard ae je bil že davno seznanil a prinoezinjo in je bil tudi v kupčijski zvezi z njo. Enkrat jo je celo opozoril na zanemarjenost njene hiše, čel de Uko poslopje bi Ishko nosilo več dohodkov.
Ona je pa zmajala a glavo. Olede denarnih reči je imela princezinja avoje poeebne ideje. Ko je |m prišel Hakard a željo, da mu odda vae sobe v pritličju In v prvem nsdatropju v najem, jc takoj privolila in sicer proti beraški aUnarini deset tiaoč frankov; sobe ao bile aelo okusite in vsledtega vredne dvojne svoU.
Vse se je še spominjelo princa Orviedoje. Ko jo prišel iz ft)»anije v Pariz, je takorekoč prifrčat ua tnlljonih.iu takrat je kupil to palačo ia jo okinčal s bogastvom, ali le aačaann — kakor je rekel — kejti medtem je aanjal o silni paleči Is marmorja in alata, s katero bo presenetil vte avet (Dalje aledi).
Morje.
F. Frančetav:
Veličasten prizor nudi neizmerne morska ravan s svojim Umno-zelenim površjem. Le tupaUm ec gibljejo Uhni valčki, ki jih vsne mirja piš jutranjega vetriča. Liki lsbudom pljuje jederniea po mir ni površini. Njih jadra bleftče v jutranjem solneu. Ned vodno gladino pa švigajo urni galebi Ur v svojem poletu vreščeč pobirajo [svojo hrano iz vode. TigrnUm ae spueU kateri na vodo Ur ac valčki vred lahno in prešerno zib |je. Ko mu privozi ladjica naproti, pa ae urno dvigne v višino, kroži nekolikrft po zraku, poU® ipa ae na drugem meetu zopet epu Isti na vodo.
I Daleč Um v ozadju, kjer ee strinja voda z nebom, je vee polno |sivih in rjavih jader ribiških ladij, ki eo pri evojem delu. Zares krasen prizor, ki čudovito pomir jevaino vpliva na utrujene živce ln oevežuje duha.
V luki pa ae giblje neiUto marljivih rok. Tu prihajajo ladje Um jih razkladajo, drugod sopet ae odpravljajo ladje s oeeko l vred na odhod. Vee je živo. Po o-brežju tekajo marljivi broderji, mornarji, prisUniški delavei, voe-niki in drtigi. Samo tupatam dela. jo napotje brezdelni posUpači boljših oblekah, ki jih pa zjutraj [šeni mnogo videti V Um času [«e nahajajo po večini ie v mehkih pernicah, ker. ne vedo ceniti kra I snega jutra ob* morskem obrežju. Ob jutranjih urah vlivajo avei zrak in kraaoto ob morju po večini le tiati, ki ao poUm vee dan vpreleni v jarem vaakdanje tlake. Bresdelni postopači v boljii obleki pa prihajajo na obrcije šele proti večeru Ur deUjo napotje delavnim ljudem, dokler ae zopet ne poisgube v rasnih ponočnih lokalih in avojih ražkoinih sUno-vanjih.	, \
čelo ee je na obrežju s rešilnimi pripravami
Prihodnji eunek vetra, ki je bfl močnejši od veeh prejšnjih, je pognal ladjo ob čeri. Krik z obrež-p in ladje je opremljalo hreiče-aje lomečih ee deek. Ladja je obtičala med skaUmi Ur ae neko-iko nagnila. Beeni valovi so ae zaganjali vanjo in jo preplavljali Na bregu pa eo epuičali rakeU proti ladji, da I njimi poženejo nanjo motvoz, e katerim bi mogli na ladji ae -nahajajoči potegniti z obrežja k aebi. Izpustili ao več raket, a nobena ni doaegla ladje. Vaaka je padla prej v mor
js-
OaUlo jc aamo ic eno sredstvo približati ae ladiji v čolnu koli kor možno. Ali kdo ae upa v U-kem vremenu v majhni lupini na vodo! Rešilni vodja ai nc ve po magati.
Med Um prihiti na obrežje Ivret mladenič v najboljših letih Ur že od deleč vpije: "Spustite čolni" Komaj doape do gruče gle delcev, vpraša: "Kde gre z me noji"
Vzpodbujenih po drznem pogu mu mladeniča ac jih Ukoj več o-glasi. Nobeden noče zao8tati.
Že jc vae pripravljeno, da rešil ei odplujejo proti ladji Ur poU gnejo reiilno vrv do nje, ko ae izmed okolo atoječih prikaže aUra aključena žena, ki atopi k mladeniču ter ga proei: "Ne hodi na morje v Um vremenu. Bomiali na tvojega braU Janka, ki je pred leti odšel in se ni več vrnil."
Kako bi vendar mogel oetat miren na obnežju ko jc toliko lju di v nevarnoeti. In morda je Jan
ocia liste loči od delaven ^ jasnih politikov, ukozvanik * formatorjev in "dobrih mul" I stremijo ti politiki p« izbol*. dcUvakega položaja le u tTf; bi nekoliko premostili Jlr
— Mnogo umetnega ognja, a kterim ao se mladi Američani zabavali na 4. julija, je bilo it-delano v ftpaniji. Dešela ki je poslala Krištofa Kolumbe, jc so|wt našla Ameriko.
Ali moraka gladina ni vselej ta-I ko mirna. Ko brije oatra. burja, goni pred eeboj peneče razburkane valov je in v miljonih. kapljic ae vauje vod«, na obrežje. Oster solnst srsk jemlje eapo tistemu, ki ae upa k obrežju. Jambori dobro priUjenih ledij pa evilijo in ikripljejo avojo otolno melodijo, ladruleno a pišem vetra, ki iviiga med vrvmi, Sirene parnikov trobijo hripavo, svareč pred nevar noatjo. Gorje tistem, ki se v U kem vremenu nahajajo na morju. Med podivjanimi elementi stoje na lahkih ladjah, ki jih goni burja in valovi kot orehove lupine. |Z velikim naporom se trudijo sa svoje življenje, da ga ne pogoltnejo razbrzdani elementi.
Doma, Um v ribiški vaai ob ob-Irežju pa trepeUjo ln s grozo pričakujejo na izid divjega pleaa matere, žene, atarci in otroci [željno pričakujejo povratka avo j jih dragih, ki eo zunaj na morju.
Koliko žrtev je le pogoltnilo I morje. V vaai je in druiine, ki b ne ob joka vela koga ovojih dragih, keterih le malo itevilo poči va na veikera pokopališču. Poleg njih pa počiva tudi mnogo nepoznanih, ki jih je morje apUvalo I na auho.
Spodaj ob akalovje buU raz Iburkano morje in ae z vao jezo za-|ganja vanj, hoUč ga pogoltniti.
Na razburkanih valovih pa ae luško bori jederniea z oproščenimi allaml narave Ur akuia odplu ti Čimdalje od obrežja, ker le na vieokem morju je varna pred ras-bitjem ob morakih čereh. Razpe-njeni valovi pa jo gonijo Vedno I bližje obrežju.
Z neznansko hitroatjo drvi pr«K I burjo proti akalam in vac prize devanje za reiiUv je zaman. Človeška moč ne sadoetuje sa odpor I proti naravnim ailam, ki hočejo roje irtve.
o
V	bližini obrežje ae je zbralo | mnogo ljudi, ki ao a grozo priče I kovali kaj bo.
Ledja je biU le Uko bHzo, da i je lehko videlo znamenje aa kile na pomoč. Razlikovalo ae je lie tudi poaameznoatl ledje, ki pe [je bila ob obrežju zbranim nesna-I.
V	hudi borbi i elementi ae ji je I zlomilo krmilo, tako da je bila I popolnoma Izročena valovom, ki |so ae igrali I njo kot mačka z mi-
Ilko Odgnali ao jo nekoliko od obrclja, da jo s tem večjo silo po-ženejo sopet proti obrežju.
(o ravno med Umi," jo tolaži ain Ur atopi a par možmi v čoln ri je po velikem trudu odplul od obrežja.
Le počaai ae je čolno približeva ladji. Večkrat je bilo videti kot da ao ga valovi pogoltnili, a vse lej ae je znova pokazal na vrhu.
Komaj ao možje privcalali polo vleo poti, ae je mogočen val zagnal proti jadernici ter preplavil oje krov. Valed ailnega sunka ln vodne tele ae je ladja pogrez-pila globlje, Uko da je aamo ared-nji jambor še itrlel iz vode.
Molcm v čolnu ni preoatalo drugega, kot da pobirajo iz vode tieU, ki jih je odpUvil vel. Z velikim trudom eo dobili pet mož v Čoln. Vee oaUle je odneslo valov-je in jih pogoltnil vrtinec, ki je neaul za ladjo.
že ao vealači hoteli obrniti čoln proti obrežju, ko opazijo na jamboru pogreznjene ladje človeka, ki ae je krčevito držal zadnji opore. Vcalali ao do njega ter ga a težavo apravili v čoln.
Ko ao vcalali proti obrežju, jc mladenič žc od daleč klical: "Povejte materi, da je Janko med nemil"
V živahnem obmorskem mestu doli na jugu je drugi dan po nezgodi bogati laatnik ladje aedel v avojem razkošnem atanovanju pri kavi ter čiUl d osla pisma in brsojave.
Med tem je bilo tudi obveatilo, da ae jc v bližini T . . . vsled viharja potopila njegova ladja in da se je rešilo samo šest mož, o-atalih oeeiu*pa jc utonilo.
Mož ac jc aprva nekoliko pre-atraiil. A kmalu ae je pomiril ter pričel računati viaoko zavaroval nlno, ki jo ima dobiti. Za utopljence in njih družine ae ni zmenil .. .
premostili globok« nasprotje med izkoriščevtlej^ izkoriičanci, da bi nekobko ubk žili usodo delovnega ljud*,,; nekako topo zadovoljnost iati ne zahUvajo viij« krajšega delavnega časa itTr2 tega, da bi ae delavstvo l nilo a avojo težko usodo, teuja hočejo a Um doaeei ravno »nm, j tno. Da ac olajša proletaree* w proletarkam njih skrbi, njih as. kotrpno življenje, se jim ho<* loriti ono svobodo in silo dub ki jim naj omogoči, da sami ^ znajo aredatva, s katerimi k ^ , treba boriti, da se čimprej i pravi konec izkoriščanju in ^ i noati.
Delavci ae ne smejo zadovolji, ti, če izailijo od vladajoče« ru-reda malo boljšo hrano, nekolika več udobnoeti, ampak nadaljeviij morajo boj, da preneha nadrlafc enega razreda nad drugim, dt preneha izkoriščanje enega člov«. ka nad drugim.
Ljudje, ki ao si pred stoletji h belili gUve, kako bi ob zmeroea delu pripravili vse človeštvo do višjega bUgoatana, niso bili » umneži. Največji razumniki k modrijani ao ac ukvarjali z vpr*. šanjem, kakšen družaben red ni} ustvarijo, ki bi pravično ručdji. val delo ia uHUk, ki omogofi osebno srečo. In ti človekoljuba ljudje so aklepali: če izmislim tak družaben red, potem bom lahko pripravili mogočneie n vlaatnike, da ae izvede družabei red, v katerem ne bo hlapcev ii gospodarjev.
Bila je to zmoU 1 Mogočneži ia vlaatniki šc do danes niso pdu» li najmanjše volje, da se odreeejt svojemu bogaatvu in moči; pi tudi ni bilo v njih moči, da bi is-vcdli, kar ao človekoljubi priporočali.
Ustanoviteljem znanstvenega socializma, ki ao obenem ustaat vitelji mednarodne socialistih organizacije, gre zasluga, da a dokazali avetu, da izkoriščanji delavakega razreda ne moreta ii praviti apoznanje in nesebična* posameznikov, pa če razpoltpp ie a Uko ailno močjo, temveč da je odviano razmerje med vladajočimi in izkoriičanimi največ od načina, kako ae dela, kako ae pn-izvajajo živi jonske potrebščine, kako ima vsaka doba poseben način delitve dela, poaahne fnp* darsko oblike. Izkoriščanje delavcev ae v kapiUlistični človeški družbi nc more odpraviti, k« so kapitaliati lastniki proizvsjsl-nih aredatev. In to jim daje moi, da vzamejo delavstvu bogaatv* ki ga producira in ga odpravijo t pičlo mezdo. Če bi pa proizvajal-na aredatva — tovarne, rudniki, polja, železnice itd. — bila daj-na laat vaega ljudstva, tedaj k ne obogaUli poaaniezniki, temm vai bi imeli zdravo, pošteno in * godno življenje.
K Umu cilju stremi bodoči r# voj, in znamenja, ki kaiejo ti cilj, opažamo v današmjih rum rah. Za U cilj ae bojujejo vaa » ciallatične organizacije, «P* vo delavako čaaopisje, vse stično izobraževalno delo r« ■ tem. Socialiatične organi««?
Kal oči sedjaBzem.
. Valilo sa lene.
"Moja tašča je pravi dnevnik". "Tako t ... Ali zna mnogo povedati f" "Ne . . . ampak vaaki dan prihaja aa daa.
IKmmcI
Žene, militarizem je vprašanje, ki vaa močno zadene. Matere so s skrbjo in trudom vzgojile svoje sinove, da bi jim bili na stara le-U opora, a vlada pride in jih pobere kar kolikorkrat sc jej zazdi. Ako ne bi zahteval miliUrizctn toliko miljonov izdatkov, bi ae •cenile vse življenskč potrebščine in država bi itnels densr ae nujne kulturne in sociel-ne potrebe. Hoc. stranka jc e-dina stranka, ki sc bojuje z vsemi silami proti neznosnim bremenom ki jih nalaga militarizem Ijudst-,- - . vu. Žene, vaša dolžnoat je, da pod- bolj izkoriščane, pa ^^ pirate edino pravo horiteljico za od preobrazbe danssnji ^ ljudake pravice, zakaj vsak us nsjvečjl dobiček Zet" ' ^ peh, ki ga doseže stranka proleU biti največje aigtatoirtee^^j
. ______________. riata, je korak dalje proti cilju, lj»vc razširjevalke . —^
I vaakim trenotkom ae je boljl«e katerega se bori že nezmerna ""»H, <*a Uko izpolnj^ videlo, da aa ladjo ni več rešitve, armada mož in žen, in tudi sloven- nalogo, ki jo je
potreben, da bodo delavfi^ nalogi, ki jih čaka v bodo« dneh.	,
Ne glujmo nazaj in ne mo nazaj k uredbam, ki e® nekoč, temveč glejmo v ^ noat, stremimo k plemenite** zdravejšim razmeram, v U** bo vaak človek res človek.
Največjo moč k temu nju nam da«e zavest, da n« £ mo ničessr, kar jc nemofe* več hočemo poapešiti le <«'• mora priti po danasnjem r^ darskem razvoju. Kdaj prj*« £ po katerem hrepeni «*vfa7
lavatvo,	je	največ	odvisno	^
znanja delavcev, od skih organizacij in od dclavatva.	, ^ yJ
žen c delavskegs razreda, * , - največji odvisnosti, k« * „ i
bodo
in de ae prepuščena igri vetra in Ivalov mora razbiti ob čereh. Pri-
ako lenatvo ne sme zaostajati tem boju.
r vina proletariat u. teae v vrstol