Grosuplje (centrala) sP 908 KLASJE 2004 352(497.4 I var 1£0040157,9 na G o r i c: Si i ^ w KNJIŽNICA GROSUPLJE ADAMIČEVA 15 1290 GROSUPLJE OBČINA IVANČNA GORICA POŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA Številka 9 letnik 1 O november 2004 LaN RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNAPONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamasiamas.si ZGODBA 0 DANES Naše pojmovanje časa razumeva čas kot linearno strukturo. Začne se v točki A in konča v točki B. V tem časovnem pojmovanju ne obstaja čas levo, desno, gor in dol, čas paralelno in čas horizontalno. Obstaja začetek in konec. Na podoben način razumevamo tudi življenje; od točke A do točke B (o tem, kje konkretno se nahaja točka B, zdaj ne bomo razpravljali), vmes pa je včeraj, danes, jutri. Še včeraj so bili morje in dopustniški dnevi, predvčerajšnjim zvončki in trobentice, jutri bo novo leto, pojutrišnjem že evro. Misli imamo usmerjene v včeraj in jutri. Nihče pa se ne vpraša, kaj se dogaja z danes. Danes osamljen in čemeren sedi v kotu in čaka, da ga opazijo. Da opazijo njegovo sončno jutro, jutranjo roso, zmrznjene rože na oknih ali nagajiv otroški obrazek, ki opazuje skozi zadnje steklo pred vami vozečega avtomobila. Kolikokrat si vzamemo čas, da opazimo, kako lep je danes in kako dobro se počutimo danes, kljub hitenju v službo, gneči na cesti, kljub hinavski bolečini v zatilju in kljub že znanemu: "Joj, spet mi ne bo vsega uspelo narediti danes." Vzemite si čas za danes, vzemite si pet minut za danes, nekomu podarite nasmešek danes ali pa se ustavite za minutko in pomislite na tiste, ki jih imate radi še danes. In vedno imejte v mislih, da se včeraj nikoli ne vrne in jutri nikoli ne more biti danes. np amm......»imuni Obvestilo uredništva Naslednja, novoletna številka Klasja, bo izšla najkasneje 22. decembra. Rokopise in čestitke sprejemamo do srede, 15. decembra. Ponovno opozarjamo naše dopisnike, da prispevkov, daljših od ene tipkane strani (30 vrstic), brez poprejšnjega dogovora z dnikom, ne bomo objavili, redništvu imamo novega namestnika odgovornega urednika, to je Matej Šteh, ki bo tudi dosegljiv na telefonski številki Klasja, 01 7869 400, 7869 401 (fax) in 041 376 662 GSM) tdne ure uredništva časopisa Klasje sdeljek: 8.00-11.00 13.00-16.00 8.00-11.00 KAKOVOST VODE IZ VODOVODNEGA SISTEMA STIČNA Glede govoric in različnih obveščanj o oporečni pitni vodi iz vodovodnega sistema Stična, daje Javno komunalno podjetje Grosuplje sledečo informacijo. Vodovodni sistem Stična se napaja iz vodnih zajetij Lahka voda, Drmožnik, Izirek, Babje koleno, drenaže in dveh vrtin v Stiškcm potoku. Ker so ostala zajetja, razen obeh globokih vrtin površinska zajetja, se ob nestabilnih vremenskih razmerah (takrat ko motnost vode naraste na 1 NTU) samodejno izklopijo iz obratovanja, v funkciji ostaneta le vrtini Stiski potok, iz katerih se črpa ustrezna pitna voda. Na vodovodnem sistemu Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana opravlja redne mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode. Po prejemu obvestila o obolelosti s kratkotrajnimi prebavnimi motnjami na območju Ivančne Gorice, Muljave, Stične, Šentvida pri Stični, Gabrja in Petrušne vasi, so bili s strani ZZV Ljubljana in zdravstvenega inšpektorata predpisani ukrepi na vodovodnem sistemu ter odvzeti vzorci pitne vode. Pri pregledu stiske vode 27.10.2004 je bilo ugotovljeno, da voda iz vrtin in omrežja ustreza pravilniku o pitni vodi (Ur. L. RS, št. 19/04). Poleg osnovnih preiskav so se v vodi iskali tudi virusi, ki naj hi bili izolirani v blatu obolelih (Kalici in Astro virusi). V pitni vodi teh virusov ni bilo. Ker pa je bil na dveh vzorčnih mestih izoliran drug (rota virus), ki se z rednim nadzorom pitne vode po Pravilniku ne ugotavlja, je bilo odrejeno ponovno vzorčevanje, čiščenje in izpiranje celotnega .sistema, povečanje dozacije klora na zgornjo dopustno vrednost ter ponovno obveščanje o preknhavanju pitne vode. Ker rezultati dodatnih preiskav pitne vode še niso znani, ukrep prekuhavanja še vedno velja. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE !|JmH (MkfuftM 1. ^ : 0-1 ;.>,'• S. UC^G ife LJ mik, domu za starejše ** 4Hhu' hiBmjjL pomenika veteranom zadnje vojne obov ročno izdelan nakit in srebrn nakit >v izdelava po naročilu popravila >*-• vdelava kamnov w čiščenje nakita >*- predelava lomljenega zlata w graviranje %Ž vstavljanje medicinskih uhanov 10% popust ob vsakem nakupu sodelovanje v nagradnem žrebanj PREDSTAVITEV SLOVENIJE V BAMBERGU V juliju 2004 so se na gimnaziji E.T.A. Hoffmanna v Bambergu pri pouku geografije dijaki nekoliko natančneje seznanili s Slovenijo. Njihov sošolec Johan-nes Schlund (sin Andreasa Schlunda, župana z Ivančno Gorico pobratenega Hirschaida) jim je v daljšem referatu predstavil Slovenijo, takrat še kandidatko za vstop v Evropsko unijo. To in pobratenje med Hirschaidom in našo občino sta bila gotovo povod za tako temeljito obravnavo in predstavitev Slovenije. Dijak jc pod mentorstvom profesorja geografije Dormanna predstavil geografske značilnosti Slovenije, njen relief, klimo, značilnosti posameznih pokrajin, naravna bogastva, naravno in tudi urbano okolje. Seveda se je dotaknil tudi gospodarstva. Posebej omenja prehajanje od planskega na tržno gospodarstvo, kar je značilnost vseh nekdanjih vzhodno- in srednjeevropskih držav socialističnega tipa. Predstavlja prebivalstvo in poseljenost slovenskega ozemlja, zanima pa ga tudi razvitost infrastrukture (cestne in železniške povezave). Njegov referat je bil odlično ocenjen, saj je skušal dovolj natančno predstaviti Slovenijo vsem, ki je še niso poznali. Upamo lahko, da bo tudi kdo od dijakov srednje šole Josipa Jurčiča v podobnem referatu predstavil zvezno deželo Bavarsko oziroma njen severni del, pokrajino Frankcn, kjer se nahaja naša pobratena občina Hirschaid. Vsekakor ta dogodek priča, da je medsebojno spoznavanje steklo tudi na uradni šolski ravni. To pa je vsekakor razveseljivo in vredno posnemanja. M. A. Ficko CESTA DO DOMA V občinskem proračunu so ostajala sredstva, letos namenjena Krajevni skupnosti Dob, za krajevne ceste. Ker drugje ni bilo potreb ali pa krajani niso bili pripravljeni financirati utrditev, so bila ta sredstva obljubljena za asfaltiranje krajevne poti do doma GRČA. Člani turističnega društva so obljubo vzeli resno in se pripravili za razširitev in utrditev svoje ceste. Čeprav so izvedeli, da je šel denar v čisto druge namene, so svojo zamisel izpeljali, vsaj tisti del, da so cesto utrdili. Tudi sama razširitev ni bila problem, saj so lastniki sosednjih parcel brez pripomb odstopili po meter in tudi več svoje zemlje za cesto. Sedaj čakajo ... Pa še s tistim o klošarjih bi si radi prišli na čisto! AA 30 POLHOV ZA ENO KUČMO Ujeti 30 polhov hkrati, je skoraj rekord oziroma vsaj zelo dober ulov. "Za eno kučmo jih gotovo bo," je povedal uspešni polhar Franci z Muljave. "Se več pa bo vredna polhova mast, ki pomaga pri vseh mogočih tegobah." A8- 020069010001230130530201 SLOVESNO ODPRTJE ŠPORTNE DVORANE Učenci, starši in drugi obiskovalci so namreč z bučnim aplavzom pozdravili slovenska športna junaka Matica Osovnikarja in Toneta Tislja, ki sta si vzela čas za prihod v Ivančno Gorico in oba izrazila navdušenje nad novo pridobitvijo z upanjem, da bo ta pripomogla k šc večji razširjenosti športa v naših krajih. Da je priljubljenost športa že zelo velika, so dokazali dekleta in fantje, ki so predstavili nekaj svojih nogometnih, rokometnih, odbojkarskih, košarkarskih, borilnih, gimnastičnih in plesnih sposobnosti. Nato je za nekaj časa glavno besedo spet dobila glasba v izvedbi mladin-, skega pevskega zbora in učiteljske instrumentalne skupine. Končno smo dočakali. Novo športno dvorano namreč, ki bo odslej služila osnovnošolcem, športnim klubom in društvom ter rekreacije željnim občanom. Njeno slovesno odprtje se je zgodilo v petek, 8. oktobra. Množico obiskovalcev so v dvorano pospremili zvoki Godbe Stična; program pa se je, kot se spodobi, začel s himno Za govorniški oder je nato stopila tudi ravnateljica Osnovne šole Stična Marinka Piškur, ki je med drugim pogledala v preteklost, se spomnila svojih ur telesne vzgoje ter z zadovoljstvom ugotovila, da bodo sedanji in prihodnji rodovi učencev imeli neprimerno boljše pogoje za športno udejstvovanje. Omenjene pogoje so Republike Slovenije. Nato sta prišla na vrsto učenca Hana in Mitja, ki sta nakazala, da je nova dvorana v prvi vrsti namenjena njim - učencem. Takšnega mnenja je bil tudi župan Jernej Lampret, ki je v govoru poudaril, da jc nova telovadnica velika pridobitev tako za šolo kot za občino. Poleg tega se je zahvalil vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k njeni izgradnji. Zupan je dejal, da je občina z veliko težavo zbrala finančna sredstva, vendar pa so zato sedaj ob odprtju dvorane toliko bolj veseli in ponosni. Po nekaj besedah Branka Kastelica, direktorja podjetja IMOS, ki je bilo izvajalec del, so na vrsto ponovno prišli učenci, in sicer otroški pevski zbor, ki je s svojim prisrčnim nastopom navdušil vse zbrane. takoj nato preizkusili mladi športniki - učenci od prvega do četrtega razreda. Po njihovem nastopu pa so organizatorji pripravili lepo presenečenje. Pred slovesnim odprtjem sta novo športno dvorano blagoslovila stiski opat dr. Anton Nadrah in župnik p. Janez Novak. Nato pa sta Marinka Piškur in Jernej Lampret težko pričakovano telovadnico izročila svojemu namenu. Uradni program, ki ga je odlično povezoval voditelj Sašo Sever, je bil tako končan. Zvečer pa so svoj novi dom »krstili« mladinci RK SVIŠ s tekmo proti Cerkljam, kot se spodobi - z zmago, saj je tudi nova športna dvorana velika zmaga za našo občino. Saša Senica in Lojze Grčman 100 LET SOLE NA HRIBČKU Podružnična šola Stična ali "šola na hribčku" je oktobra praznovala 100 let. Okroglo obletnico pa je praznoval tudi vrtec Miška, ki deluje že 20 let. Ob praznovanju so v kulturnem domu v Stični pripravili kulturni program, katerega glavni igralci s pesmijo in plesom so bili prav gotovo najmlajši. Visokega jubileja so se udeležili predstavniki občine z županom Jernejem Lamprctom na čelu, predstavniki cerkve, šolniki in drugi obiskovalci. Ravnateljica OŠ Stična Marinka Piškurje povedala, daje šola, kljub visoki starosti, sodobno opremljena. Zaradi le treh učilnic jo obiskuje 48 učencev oz. trije razredi, in sicer prvi in drugi razred devctletke ter drugi razred osemletke. V Šolski kroniki iz leta 1904 je zapisano: »Pričetek šolskega leta je bil 5. oktobra. Na god njega Veličastva Franca Jožefa I. dne 4. oktobra se jc slovesno blagoslovilo novo šolsko poslopje. Ob pol desetih slovesna sv. maša, katero je daroval mil. gospod opat p. Gcrhard Maier. Nato seje vršil slovesno sprevod k novi šoli v sledečem redu. Šolska mladina z zastavo in domačim učiteljstvom, občinski odbor, krajni šol. svet in stavbeni odbor, duhovščina v cerkvenih orna-tih z g. opatom, gostje, med njimi učiteljstvo iz sosednih krajev, g. sodni svetnik Jcnčič iz Višnje gore c. kr. orožniki in mnogo drugega odličnega občinstva.« Ob obisku "šole na hribčku" so malčki v vrtcu upihnili na svoji torti 20 svečk, osnovnošolčki pa kar 100. Z zanimivim in pestrim programom ter veseljem so najmlajši gotovo upravičili misel ravnateljice Marinke Piškur, kije dejala, daje šola zgradba s štirimi stenami, med njimi pa je prihodnost. SS POGOVOR Z ANJO, ENO NAJMLAJŠIH UČENK OŠ STIČNA Kako se počutiš na šoli? Dobro. Kako je bilo, k« si prvič prestopila prag te velike šole? Veselo. Kakšna se ti zdi šola? Ravno pravšnja. Kaj delate pri pouku? Rišemo, se lovimo, pojemo ... Kaj najraje počneš v prostem času? Zunaj se igrani z bratcem. Kaj se najraje igraš? Gnilo jajce. Ali si dobila veliko novih prijateljev? Da. Kaj boš, ko boš velika? Zakaj? Učiteljica. Ker mi je všeč. Kaj pa igrala in igrače? Zakaj so ti všeč? Zelo so mi všeč. Zaradi barve. Hvala za prijazen pogovor in lepo se imej še naprej! Urša in Tina, 8. b (9) Mentorica: Petra Rus Mušič, prof. SLOVESNOST OB ODPRTJU NOVE ŠPORTNE DVORANE V petek, 8. oktobra 2004, smo učenci dobili svojo novo telovadnico, ki bo hkrati služila tudi namenom športne dvorane. Celo šolsko leto smo jo nestrpno pričakovali prav vsi, vključno z učitelji. Na začetku nas je s himno pozdravil mag. dr. Andrej Rttpnik. Nato so nam o športni dvorani nekaj podatkov in zanimivosti zaupali župan občine lvančna Gorica, ravnateljica OŠ Stična in eden od vodilnih mož 1MOSA. Slovesnost so obogatili otroški in mladinski pevski zbor, plesna skupina GO GO FACE, učenci od 1. do 8. razreda pa so predstavili športne aktivnosti, s katerimi se ukvarjamo na naši šoli. Kot posebno presenečenje pa sta se nam predstavila državni rekorder na 100 in 200 metrov Matic Osovnikar in trener moške slovenske rokometne reprezentance in rokomelašie Krima Tone Tisclj. Program je povezoval novinar Sašo Sever. Športno dvorano smo res potrebovali. Še prejšnje šolsko leto smo uporabljali sosednjo telovadnico na SŠ, vendar jc bila tu velika prostorska stiska. Septembra 2003, ob odprtju nove OŠ, pa so nam obljubili tudi novo telovadnico. Saj poznate tisto: kdor obljubo da, jo tudi izpolni. Tako smo letos ob tednu otroka dobili res lepo in dolgo pričakovano "darilo". Lani smo bili ponosni, ker smo bili prva generacija, ki je obiskovala novo šolo, letos pa smo ponosni na novo telovadnico. In spet bomo prva generacija, ki bo svoje zmogljivosti preizkusila v novem športnem objektu, ne pa tudi zadnja. Ines, 8. c INTERVJU S TONETOM TISUEM Ob odprtju nove športne dvorane je bil naš gost tudi trener moške slovenske rokometne reprezentance in ženske rokometne ekipe Krim. Gospod Tiselj sije vzel nekaj časa tudi za nas in postavili smo mu naslednja vprašanja. - Lepo pozdravljeni! Že kar nekaj časa trenirate rokomet. Koga raje trenirate: žensko ali moško ekipo? Rokomet imam zelo rad. Med ekipama pa ne delam razlik. Obe imam zelo rad. - Ste bili vedno samo trener ali ste rokomet tudi igrali? Rokomet sem tudi igral. - Kaj pa vam je šlo bolje? Veliko lažje je igrati kot pa trenirati. - Kateri je bil vaš največji dosežek, ki ste se ga razveselili kot trener rokometa? Pri moških je to evropsko prvenstvo, na katerem smo dosegli 2. mesto. Pri ženskah pa je bil največji dosežek osvojitev naslova dvakratnih evropskih prvakinj. - Kaj bi učencem svetovali o učenju in športu? Šport in učenje gresta skupaj. Moraš biti vztrajen. Kdor je močan, jc tudi uspešen. - Katero je glavno vodilo v vašem življenju? Vztrajaj in bodi pošten na svoji poti, pa se ti vse povrne. Hvala vam, da ste si vzeli čas. Želimo vam še naprej veliko uspehov tako z moško kot z žensko ekipo. Ines in Simona, 8. c KRATKE KULTURNE VELIK USPEH VOKALNEGA KVARTETA STIČNA V PRAGI Vokalni kvartet Stična se je v začetku novembra udeležil velikega 18. evropskega festivala in tekmovanja zborov in skupin PRAGA CANTAT v Pragi na Češkem in se odlično odrezal. Med 40 udeleženci iz devetih evropskih držav je v kategoriji E, v kateri se pojejo ljudske pesmi posameznih držav, za svoj odličen nastop osvojil SREBRNO PLAKETO, kar je prav gotovo največji uspeh v 13- letnem delovanju kvarteta. POLONA GLAVAN IZDALA SVOJO DRUGO KNJIGO Potem ko je napisala svoj prvi roman Noč v Evropi, ki je bil nominiran za nagrado Kresnik, je Polona Glavan izdala svojo drugo knjigo. Zbirka Gverilci prinaša devet kratkih zgodb. Nekatere so bile že objavljene v domači in tuji periodiki ter v antologiji slovenske kratke proze, zgodba Nenavadna identiteta Nine B pa tudi v mednarodni antologiji Racconti senza dogana, v kateri je Polona zastopala Slovenijo. Zbirko je izdala založba Beletrina. RAZSTAVA SLIK TONETA DRABA Slikar Tone Drab iz Šentvida pri Stični je imel v galeriji Grajski vrt na Boštanju pri Grosupljem samostojno razstavo slik. Akademski slikar Boštjan Soklič je o Drabu in njegovih slikah povedal: »Stilna doslednost ga s čutom za barvno harmoničnost zavezuje krajinarstvu. Čeprav idilični, motivi dolenjske dežele na Drabovih slikah izzvanjajo nostalgično.« MLADI SLIKAR DAMJAN ROGEU Damjan Rogelj je imel pred enim letom v knjižnici Ivančna Gorica prvo razstavo svojih slik. Takrat je obljubil, da če bo v knjižnici prostor, bo čez eno leto ponovno postavil svojo razstavo. Obljubo je držal in v preteklem mesecu si je bilo v knjižnici moč ogledati njegove najnovejše umetnine. Damjan Rogelj se je rodil blizu Dusseldorfa, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo in zdaj živi na Viru pri Stični. Damjan seje rodil s poškodovano hrbtenico. Domači so opazili njegov talent in mu prigovarjali, naj se vendarle poskusi v slikanju: »Za rojstni dan so mi podarili oljne barve in platno, pa sem začel,« je povedal Damjan. Način učenja slikanja je zelo zanimiv: »Naučil sem se po internetu in po televiziji, spremljal sem program, kjer je slikar učil slikanja in sem se učil tako, da sem ga posnemal,« je dejal Damjan. »Najraje slikam z oljem, ustvaril pa sem tudi že nekaj grafik. Oljne slike so predvsem pokrajinske: voda ... to mi je najlepše,« je z iskrami v očeh izrazil navdušenje. Njegove slike so predvsem domišljijske, za ustvarjanje pa potrebuje: »Mir, tišino, ampak nimam pa nekega določenega dela dneva.« Do sedaj je Damjan ustvaril že okoli 50 slik, je povedal, ampak hitro dodal, da je vendarle natančno številko težko povedati. Njegovo ustvarjanje, njegove slike so prav gotovo dokaz, daje mogoče narediti vse, kar se hoče, če le imaš željo po ustvarjanju. SS POVABILO VAS VESELIJO PLES, PETJE ALI ODRSKE DESKE? PRIDRUŽITE SE NAM LAHKO OB PONEDELJKIH ZVEČER OB 19. URI V DOMU KULTURE ŠENTVID PRI STIČNI ALI PA SE JAVITE NA TELEFON - GSM 041 780-831. PRIDITE, PRI NAS VAM NE BO DOLGČAS! ZGODBE IRME JANČAR 0 ŽIVLJENJU NA VASI Naše nekdanje občanke, učiteljice razrednega pouka Irme Jančar, se gotovo spomnijo še mnogi njeni nekdanji učenci, saj je opravljala svoj plemeniti poklic najprej na osnovni šoli v Stični. Pozneje jo je pot zanesla v Pirniče pod Šmarno goro, kjer je dočakala zaslužen pokoj. A v svojem tretjem življenjskem obdobju se ni prepustila pasivnosti in dolgočasju; pa saj to tudi ni v njeni naravi. Danes se rada ukvarja z vezenjem, in to zelo uspešno, saj njeni izdelki, razstavljeni na razstavah domače obrti in kot novoletne voščilnice v različnih podjetjih, povsod doživljajo navdušena priznanja. A gospa Irma ima še eno veliko veselje: pisanje. Objavljala je že v šolskih glasilih, na primer v šolskem glasilu Gimnazije Stična, katere dijakinja je bila. Prijazno seje odzvala tudi vabilu ob petdesetletnici gimnazije, ko smo pripravili literarni večer nekdanjih in zdajšnjih avtorjev, ki so objavljali v Iskrah. Zdaj pa je pred nami njena knjiga Tonka z Gore, s podnaslovom Življenjske zgodbe, ki jo je posvetila svoji mami. To je niz kratkih zgodb, življenjskih usod, utrinkov vsakdanjega kmečkega dela, prežetega in povezanega z ritualnimi dejanji in potrebami po duhovnih razsežnostih. Avtorica jih je zbirala in oblikovala kot mentorica šolarjem, ki so izvedli mnogo projektov o naši kulturni dediščini. Za nekatere zgodbe je slišala žc kot mlado dekle v hribih nad Žužemberkom, druge so tiste, v katerih je tudi sama sodelovala in jih doživljala, v celovito pripoved pa jih tkejo osebe z Gore in krajev okoli nje. "Pravzaprav bi lahko rekel, da so vse zgodbe v resnici življenjske zgodbe avtorice, zapisi njenih zgodb, spominov na ljudi, kraje in okolja, ki jih je doživljala v otroštvu in mladosti," piše v spremni besedi prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. In nadaljuje: "Avtorica nam ne govori le o Tonki z Gore, ampak z nizom pripovedi iz njenega življenja podaja zaokroženo podobo načina življenja kmečkega prebivalstva v osrednjem delu slovenskega ozemlja pred drugo svetovno vojno in po njej." Dragi bralci Klasja, odlomek iz ene od zgodb objavljamo v tej številki. Zaradi oživitve dragocene kulturne dediščine krajev blizu nas pa vam knjigo v branje toplo priporočam, saj so v njej na primer zgodbe o polharjenju, žganjekuhi, divji jagi, vaškem kovaču, oglarjenju, zdravilni vodi in še čem. Marjeta Glavan DULARJEVA MICA Po deseti maši so se ljudje kaj hitro odpravili iz cerkve domov, da ne bi zamudili kosila. Dekleta, sramežljiva, kot se spodobi, so šla zadnja ven. Fantje so jih čakali pred cerkvijo, se jim muzali in mežikali, da so se hitro pobrala mimo. Urno so stopili za njimi in skupaj so ubrali pot proti domu. Takoj za njimi je, s sklonjeno glavo in pobožnim pogledom, hodila Dular-jeva Mica, jajčarica so jo imenovali. Nabirala je novice, ki jih bo razbob-nala po vasi, ko bo kupovala jajca. Gospodinje so od nje izvedele vse, kar se je dogajalo v fari, in še več, saj je hodila jajca prodajat tudi v mesto. Potrebovale so jo. Iz mesta jim je namreč prinašala najnujnejše stvari: sladkor, kvas, sukanec, vžigalice ... Mica je bila prepričana, da ne morejo brez nje in da je zato pomembna oseba na vasi. Zdaj jo je jezik že pošteno srbel in (odlomek) kar razganjalo jo je od novic. Najprej se je ustavila pred Štularjevo hišo: "Jajca, ali imate kaj jajc?" "Kakšna jajca bi pa rada, Mica?" se je pošalil in zasmejal Štular, kije bil v najlepših letih. "Tvoja že ne," je odvrnila odrezavo. "Kje pa je Mana?" "V hiši, rezanec dela, kaj ne slišiš, kako z valjarjem tolče po mizi?" Mica je odprla vrata in vprašala: "Bo kaj jajc, bo?" "Nekaj sc jih bo že dobilo, koliko bi jih pa rada?" Natočila ji je žganja in vzela ven pehar z jajci. Mica je zvrnila žganje na dušek in beseda ji je hitro stekla: "Ja, če punca ne hodi v nedeljo popoldne k veronauku, je z njo gotovo nekaj narobe. Tako je tudi z Lukačevo Tonko. Že dve nedelji je ni bilo v cerkev." Štularca je zavijala jajca v papir, štela in se delala, da je ne zanima, kaj jajčarica govori. "Ena, dva, tri ... mislim, da jih je dvajset." "Pravijo, da hodi k njej Janez z Rebri. Tonka pa mu vse verjame. Najbrž, se greh dela ..." "Bo dovolj dvajset?" se je Štularca delala neumno, a ni vzdržala. Previdno je vprašala Mico: "Kaj misliš, ali jo bo vzel?" "Kje pa, saj oče ne bodo pustili, je prerevna zanje. Vaša Rezi bi bila prava za na tak grunt. Lepo balo bi prinesla k hiši." "Ja, ampak takšnemu babjeku je že ne bomo dali. Tu imaš jajca, denarja ne bom vzela, iz mesta mi raje prinosi sladkor v kockah, da bodo mama imeli ponoči, ko kašljajo." Štularico jc kuhala jeza. Skrbelo jo je, saj bi se njihova Rezi pri teh letih že morala možiti, a se fantje nič kaj ne zmenijo zanjo. DOBRO SPREJETA RAZSTAVA Magistra Nataša Polajnar Frelih, višja kustosinja v Verskem muzeju v Stični, se je v septembru udeležila mednarodne konference v Dubrovniku z naslovom The Best Inheritagc - najboljša dediščina. To pomeni, kot je povedala, da so se v Dubrovniku zbrali najboljši muzealci, predstavniki muzejev iz celega sveta, ki so v preteklem letu prejeli kakšno vidno nagrado. Verski muzej je lansko leto prejel Valvasorjevo priznanje za najboljšo razstavo v letu 2002. Mag. Polajnar Frelih je na omenjeni konferenci predstavila razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem. Povedala jc, daje bila predstavitev zelo dobro sprejeta. V Verskem muzeju v cistercijanski opatiji v Stični pripravljajo razne tako stalne kot začasne razstave; pred kratkim so bila na ogled postavljena sakralna dela umetnice Elde Piščanec; v muzeju pa se že pripravljajo tudi na prihajajoči Festival Stična. SS PRAV LEPA JE ZAGRASKA FARA - OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasba nam je lahko luč, glasba nam je lahko kruh, glasba nam je lahko življenje. Glasba je zvesta spremljevalka človeškega življenja. To se kaže v ljudskih in umetnih pesmih. Nastale so pesmi za vse pomembne dogodke v našem življenju in se prenašale iz roda v rod. Otroški pevski zbor poje predvsem ljudske in otroške pesmi. Radi pojejo tudi pesmi, ki so jih spoznali v družbi svojih staršev na različnih praznovanjih. Obiskovanje pevskega zbora je kulturno udejstvovanje, ki ni vedno lahko. Ure zbora so zadnje šolske ure in takrat so učenci že utrujeni. Svoje sošolce vidijo na igrišču, kar je tudi za pevce vabljivo, zato potrebujejo dodatne spodbude učiteljev, staršev in drugih. V preteklih dveh letih delovanja smo bili deležni kar nekaj takih spodbud. Krajevna skupnost Zagradec nam je podarila šale in nas pogostila po nastopu na kulturnih prireditvah. Savka Oberstar jc poskrbela za cvetje in dekoracijo. Velika zahvala in spodbuda za naprej je bil obisk staršev na prireditvah in na reviji pevskih zborov v Setvidu pri Stični. Najlepši dogodek pa je bil glasbeni večer ob koncu šolskega leta v zagraški šoli. Ob spremljavi Roberta Kohka smo člani pevskega zbora in občinstvo zapeli pesem Prav lepa je zagraška fara. Mentorica: Slavka Nahligal, prof. SREČANJE PRITRKOVALCEV NA PRIMSKOVEM Na Humarjevo nedeljo je bilo na Primskovem še posebej slovesno. V sklopu praznovanja 250-letnice župnije, ki so obhajali v preteklem letuje škof Alojzij Snoj blagoslovil obnovitvena dela na zunanjšcini cerkve. Hkrati s praznovanjem je potekalo tudi srečanje pritrkovalcev, ki so se ga na povabilo domačinov udeležili pritrkovalci iz Mirne, s Krke, Svete Gore ob Sotli, iz Domžal, Šmihela pri Novem mestu, Otočca in iz Šentvida pri Stični. Kljub slabemu vremenu in prvemu letošnjemu snegu je slovesno pritrkavanje oznanjalo, daje v župniji velik praznik. Tudi mraz ni mogel preprečiti našega veselja in prav kmalu smo se ob vihtenju težkih kembljev pošteno segreli. Po maši je sledila pogostitev, ki sojo pripravili domačini, ob spremljavi glasbe zvonov pa je izza oblakov posijalo sonce. Pritrkovalci smo imeli še kostanjev piknik, na katerem smo polni zanosa kovali načrte za nova pritrkovalska srečanja in tekmovanje, ki bo novembra v Prečni pri Novem mestu. Jože Mehle VIRIDA VISCONTI IN NJEN ČAS 2 VITEŠKA ČAST IN ZVESTOBA V ZAMENO ZA ZLATNIKE Klasični srednjeveški fevdni sistem je bil piramidalno zgrajen (na vrhu piramide je bil deželni knez, kralj ali cesar) in je temeljil na zemljiški posesti, ki jo je prejel plemič v dedno ali začasno last kot nagrado za službo svojemu gospodu. Plemič je namreč sodeloval z določenim številom ustrezno opremljenih konjenikov v spopadih in vojnah na strani svojega gospoda. Za vzdrževanje orožja, konj in ljudi so bila potrebna znatna finančna sredstva. Že viteška oprema in konj sta stala pravo premoženje, saj sta bila vsa oprema in orožje izdelana ročno. Deželni knezi - Habsburžani Najvišje je bil v sistemu uvrščen deželni knez, na slovenskem etničnem ozemlju so v času, ki ga obravnavamo, vladali Habsburžani iz leopol-dinske veje, ki so nosili naziv nadvojvod. Leopold III. Pravični, mož Viride Visconti, je začetnik te veje. Na našem ozemlju so imeli še drugi svetni, pa tudi cerkveni fevdalci obširna posestva. Vedeti je namreč treba, da je bila Cerkev takrat tudi pomemben politični in gospodarski faktor, saj je z obširno zemljiško posestjo uspešno tekmovala s svetnimi fevdalci (oglej- ski patriarhat, /nad/škofije v Salzbur-gu, v Krki na Koroškem, Passauu, Freisingu, Brixnu, pa tudi številni samostani, n.pr.v Stični, Vctrinju, Kostanjevici na Krki in drugi , ki so prišli do zemljiške posesti z donacijami, kasneje z zamenjavami in nakupi). Nižji fevdalci (ministeriali) so bili v začetku tudi osebno odvisni od svojega fevdnega gospoda. Niso se smeli poročati brez njegove privolitve ali pa odtujevati v fevd podeljene posesti, t.j. prodajati ali dajati v zastavo zemljo oz. posest, ki ni bila alodialna, t.j. njihova dedna last. V 14. stoletju so postale te omejitve vedno ohlap-nejše, v kriznih časih si jc pač vsak "pomagal", kakor je vedel in znal, ne oziraje se na do tedaj veljavne pravne norme in običaje. Razpasli so se lokalni spopadi med fevdalci, t.i. faj-de, v katerih so kar sami poračuna-vali medsebojne spore in se tako izognili dolgotrajnim, dragim pravdam in sodnim postopkom. Kmečki podložniki so se umikali "na boljše", v novo nastajajoča mesta. Nanje se je pogosto opiral tudi deželni knez in jim podeljeval posebne privilegije. Kasneje bomo srečali Rudolfa Ustanovnika, svaka Viride Visconti, ki je kot deželni knez na vse načine skušal omejiti samopašnost posameznih vplivnih fevdalcev. Denar - sveta vladar Ker je denarno gospodarstvo vedno bolj izpodrivalo naturalnega, so se spreminjale tudi dajatve. Denar je bil vedno bolj zaželen, vedno pogosteje seje plemstvo izogibalo vojnim pohodom in nadomeščalo svojo udeležbo, ki je bila v dobrih starih časih stvar "plemiške časti in zvestobe svojemu gospodu" raje z denarnim prispevkom. Sevcrnoitalijanska mesta, med njimi prednjači seveda Milan, sploh niso poznala drugega kot plačane najemniške vojske. Za interese Viscontijev so se bojevali najboljši "condotieri" tedanjega časa. To so bili vojaški poveljniki s svojo vojsko plačancev, za katere je bil vojni spopad samo prilika za dober zaslužek in ropanje. Vse pravice in dolžnosti plemstva v odnosu do deželnega kneza so bile zapisane v "deželnih ročinih" (danes bi rekli deželni ustavni listini), pravice kmečkih podložnikov pa kot "pravda-pravica" v urbarjih po- sameznega fevdalnega gospostva. Z razvojem denarnega gospodarstva so fevdni gospodje dajatve v naravi spreminjali v denarne, saj so se tudi sami znašli v primežu novega ekonomskega sistema. Denarne dajatve so bile vse višje in niso več ustrezale dajatvam, ki so bile določene v urbarjih (Tudi dandanes nam država nenehno grozi s spremembo dohodninske lestvice in zvišanjem davčnih stopenj, da si napolni državni proračun). Vse več je bilo zlorab in samovoljnega spreminjanja starih pravic. Zato so se naši kmetje v naslednjem stoletju uprli, ko so deželo začeli pustošiti Turki in so deželni davki dosegli vrtoglave vsote, vendar so zahtevali samo "staro pravdo" - torej v urbarjih zapisane dajatve, nikakor pa ne odprave fevdalnega sistema, kot so nas skušali prepričati v polpretekli šoli. Vitez, čigar osnovna družbena funkcija je bila oborožena zaščita nezaščitenih (najpogosteje vdov, sirot, otrok) in zvesta, na viteški časti utemeljena, brezpogojna vojaška pomoč svojemu fevdnemu gospodu, se je v novih razmerah težko znašel. Viteška čast in častna beseda sta bili vse manj pomembni in popolnoma "nemoderni". Pomembno je bilo priti do denarnih sredstev na bolj ali manj "pošten" način. Marsikdo je postal roparski vitez, celo nekatere člane uglednih kranjskih plemiških družin najdemo med njimi (n.pr. Turjačane, Višnjcgorske, Svibenske itd.) Mnogi s svojim vojaškim spremstvom niso več služili svojemu fevdnemu ali deželnemu gospodu, kateremu so bili po klasičnih viteških normah to dolžni, pač pa so sodelovali pri dobro plačanih vojnih pohodih izven dežele kot najemniki. Člani nekaterih plemiških družin z našega ozemlja so se borili kot najemniki ob Baltiku, v Prusiji in Litvi. Tako so na primer utemeljili svoje bogastvo gospodje Žovneški, kasnejši celjski grofje in deželni knezi. Kdor se novi mentaliteti ni dovolj hitro prilagodil, jc propadel. Vladarje vedno pogosteje opiral svojo moč na mesta, ki so mu v zameno za določene ugodnosti (npr. oprostitev od mitnin ali cestnin) nudila denarne dajatve. Gospodarske in politične spremembe pa so, tako kot se to dogaja tudi danes, vplivale tudi na sistem vrednot, ki so jih ljudje v življenju upoštevali. Tudi srednjeveški vrednostni sistem sc je izvotlil. Kriza vrednot je bila vidna tako v širšem evropskem kot tudi ožjem deželnem okviru. M. A. Ficko K». Znameniti hrasloveljski mrtvaški ples mojstra Ivana iz Kastva, leto 1390 DRZNE IN LEPI SE SPREHAJAJO PO ARKADNI Za letošnjo (pravzaprav že lansko) gledališko sezono so stiski gledališčniki pripravili skrajšano verzijo dela angleškega dramatika Toma Stopparda Arkadija. Zaradi objektivnih razlogov je bila premiera šele jeseni, čeprav je bilo delo predpremierno uprizorjeno že spomladi. Komur še ni uspelo, da bi videl, kako se Drzne in lepi sprehajajo po Arkadni - deželi človekove sedanjosti, preteklosti in prihodnosti, si bo predstavo lahko ogledal še v času festivala Stična, v novembru oz. decembru tega leta. Potem pa se bo skupina lotila programa za novo sezono. Dogajanje v delu Arkadija zaradi krajšanja teksta lahko pomeni težavo za pravilno in ustrezno razumevanja besedila. Tom Stoppard je s svojim filozofskim konceptom razvoja človeštva in sveta, ki ga vidi kot nenehno ponavljanje podobnih, čeprav časovno pogojenih, svojskih položajev človeka v svetu, prav gotovo tipičen primer modernega avtorja, ki mu je svet bolj kaos kot urejenost. Prvi del odslikava ljudi 19. stoletja, sodobnike znamenitega lorda Bvrona, njihov način življenja in pojmovanja sveta in družbe. Vsi ti ljudje žive vsak svoje javno, pa tudi skrito življenje, njihove poti se srečujejo in prepletajo v banalnostih vsakdanjega življenja, le deklica Thomasina se pred našimi očmi razvija iz matematično izrazito nadarjenega otroka v samostojno mislečo odraslo žensko osebnost. Drugi del govori o naših sodobnikih; ti ob raziskovanju preteklih dogodkov odkrivajo resnični obraz preteklosti, ki jo človeški spomin prepogosto ohranja v drobcih, le-tem dodaja svoja vedenja in znanja, in zato ne more biti popolnoma zvest resnici. Istočasno pa sodobniki odkrivajo tudi svojo lastno sedanjost, lastna veselja in hrepenenja, pa tudi lastni egoizem in častihlepnost. Delo je, kot smo že omenili, zaradi krajšav ne dovolj pozornemu bralcu morda težje razumljivo, čeprav so se igralci nadvse potrudili, da bi s kvaliteto igre to pomanjkljivost kar najbolj zakrili. To jim je delno tudi uspelo. M. A. Ficko KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna(o).gro.sik.si Krajevne knjižnice Krka: 780 20 91 Višnja Gora: 788 45 88 Šentvid: 051 236 436 Podaljševanje gradiva preko stacioniranega telefona: 01 563 49 24 Uporaba bibliofona preko mobilnega telefona: 031 90 90 24 Iskanje, podaljševanje in rezervacija gradiva preko interneta: http://cobiss.izum.si URE PRAVLJIC so v novembru, decembru in januarju vsako sredo ob 18. uri. Vsaka prva sreda je namenjena za IGRALNE URE S KNJIGO otrokom od 3. do 6. leta starosti. Starši so prisotni. Ostale srede so namenjene URAM PRAVLJIC za otroke od 6. do 10. leta starosti. Otroci so na urah pravljic brez staršev. POTOPISNO PREDAVANJE: 18.11. ob 19. uri bo potopisno predavanje Višine in nižine Indije in Nepala. Tam sta se potepala Marko Bitcnc in Maja Pavšič. RAZSTAVA ILUSTRACIJ: Do konca leta si lahko v knjižnici ogledate ilustracije Pike Ciuha. Razstavo smo poimenovali Od nastanka do objave, z njo pa lahko spremljamo, kako nastane ilustracija in kako zaživi v časopisu, reviji ali knjigi. 20. novembra praznujemo Dan splošnih knjižnic. Vabljeni v knjižnico tudi vi. SPET FESTIVAL STIČNA (Et in Stična ego!) Predrage ljubiteljice in ljubitelji kulture. Pet let. Pet let je minilo od takrat, ko smo se mladi v Stični odločili izbrati ime seriji dogodkov, ki so si sledili - Festival Stična. Naš Festival smo negovali, se z njim ukvarjali kot z otrokom in zdaj, po petih letih, nam je v velik ponos. Prijateljem in znancem navdušeno pripovedujemo o Njem. Nehote nam spomini uidejo v tisto prvo leto, ko smo se tako vneto lotili dela, da smo pozabili tudi na tista nujna opravila, kot so počitek, jedača, spanje ... Trta rodi šele po treh letih, še precej dlje pa je treba čakati na bogato bero jabolk. Tudi Festival Stična je začel počasi, včasih je kazalo zelo slabo. Pa vendar, če so korenine zdrave in močne, noben naliv ali neurje ne more uničiti rasti, ki je vse hitrejša, opaznejša, bohotnejša ... Festival Stična bo tudi tokrat lepa priložnost za fizično, psihično ter kulture polno sprostitev. Kaj nam tudi preostane drugega v času, ko (če citiram Smo-larja) »gledam poročila - same svinjarije, ko prebiram časopise, zona me oblije ...«. Ne delamo si utvar, da lahko spremenimo svet in odpravimo njega tegobe. Spremembe so lahko tudi majhne, na videz nepomembne in banalne, a v jedru vendarle nepogrešljive. Vsak ima pravico, za nekaj trenutkov pozabiti na težave, se sprostiti, se napolniti s pozitivno energijo in se podati nazaj v življenja boj. Poleg tega pa želi Festival Stična spet nekaj malega podariti tudi tistim, ki jih težave mučijo bolj kot povprečne ljudi. Otvoritev 5. Festivala Stična bo tudi tokrat v Galeriji Slovenskega verskega muzeja Stična. Sledil bo koncert komornih skupin v Opatovi kapeli Cistercijanske opatije Stična, katerega izkupiček bomo tudi tokrat namenili človekoljubni organizaciji Karitas. Male spremembe štejejo! Rojstni dan Festivala bomo praznovali na različnih prireditvah, tudi na različnih lokacijah. Morda vas čaka tudi kakšno presenečenje. Zavrtimo se skupaj v vrtincu kulturnih prireditev, druženja, novih doživetij in sploh: FESTIVALA STIČNA. Vabimo Vas na E5T/VAL TIČNA november - 4. december 2004 Za organizacijski odbor Festivala Stična G. Medved GLAVNI PROGRAM Sobota, 20. 11.2004 OTVORITEV FESTIVALA 18:00 Otvoritev razstave Bogastvo mladih (galerija Slovenskega verskega muzeja Stična) 19:00 Koncert komornih skupin Glasbenega julija, tabora najobetav-nejših mladih slovenskih glasbenikov; umetniški vodja Tomaž Lorenz (opatova kapela Cistercijanske opatije Stična) Nedelja, 21 11.2004 16:00 Cveto Sever, Janko in Metka lutkovna predstava (Dvorana KD Stična) Petek, 26 11. 2004 19:00 Terra folk, koncert etno glasbe (Dvorana KD Stična) Sobota, 27.11.2004 KAVARNIŠKI VEČER 19:00 Rekvizitcr, Mojc gledališče, monokomedija 21:00 Jure Ivanušič, večer šansonov (Dvorana KD Stična) Nedela, 28. 11. 2004 16:00 Lutkovno gledališče tri, Kužek in muca, lutkovna predstava (Dvorana KD Stična) Petek, 3. 12. 2004 18:00 Otvoritev razstave svetovnih jaslic (galerija Slovenskega verskega muzeja Stična) 19:00 Trio Lorenz, klasični koncert (opatova kapela Cistercijanske opatije Stična) 20:00 Ta kratke, Tearer Marobov, im-provizacijsko gledališče (Dvorana KD Stična) Sobota, 4. 12. 2004 19:00 Sen kresne noči, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice gledališka predstava (Dvorana KD Stična) SPREMLJEVALNI PROGRAM V spremljevalnem programu bomo tudi letos ponudili vrsto prireditev, ki mogoče za najširšo publiko niso tako atraktivne, vsekakor pa so zelo zanimive in bogatijo paleto prireditev Festivala. Že utečenim in dobro obiskanim potopisnim ter glasbenim klubskim večerom se bo letos pridružilo predvajanje filmov iz slovenske filmske zakladnice. Večjo vključenost naših obiskovalcev ter njihovo aktivnejše sodelovanje pri kulturnem udejstvovanju pa želimo doseči z organizacijo ustvarjalnih delavnic. Za vse generacije bosta na voljo fotografska ter gledališka delavnica. DOGODIVŠČINE 3. ŠENTVIŠKEGA KOLESARSKEGA MARATONA Tudi v letošnjih jesenskih dnevih je bil pripravljen 3. Šentviški kolesarski maraton. Zbrali smo se 19. septembra v meglenem jutru, kolesarje, ki so prišli na start tik pred odhodom pa so pričakali že prijetni sončni žarki. Vzdušje na startu je bilo veselo, tekmovalno in malce napeto. Za pomoč, podporo, hitrost in varnost so poskrbeli trije dvokolesniki s pomožnim pogonom (motoristi). Kolesarjenje je potekalo po dobro označeni progi; najbolj vzdržljivi so se mučili na dolgi progi ( 50 km), malo manj vzdržljivi in malo mlajši pa na krajši progi (20 km). Vse »ga-rače« je čakala pijača in jedača na eni ali dveh okrepčevalnicah, kjer so si nabrali novih moči za preostanek poti. Ura in kilometri so neusmiljeno tekli, premostili so hribe in doline, se mučili po asvaltu in makedamu in tako se je počasi bližal zadnji kilometer. Za dvig morale so bile na cesti napisane parole, ki naj bi kolesarjem dale moč do cilja. Po zadnji vzpetini na Gradišče končno cilj in - ZMAGA. Vsakega kolesarja so na cilju pričakale medalja, čestitke in okrepitev. Ko so se vsi zbrali in pojedli svojo prisluženo porcijo golaža se je začel zabavnejši del - podelitev praktičnih nagrad, ki so jih prejeli vsi udeleženci maratona.Tako se je prijetno nedeljsko popoldne prevesilo v drugo polovico in vsi smo dobre volje od-kolesarili domov, z obljubo, da se naslednje leto spet vidimo. Posebno zahvalo morava nameniti našim sponzorjem: IZDELAVA MEDALJ, ZNAČK IN PLAKET Lavrih Alojz s.p. TEMENICA, PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTVID, KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE, PEKARNA GROSUPLJE, PIZZERIJA KEGELJ-ČEK, TOPP ŠENTVID PRI STIČ- NI, KONFEKCIJA SAŠA ŠENTVID PRI STIČNI, KRKA NOVO MESTO, TRGOVINA JANEZ ŠENTVID PRI STIČNI, TEEKOM SLOVENIJE, VELO UUBUANA, AGROGRAD ŠENTPAVEL, TRGOVINA PIPO ŠENTVID PRI STIČNI, in motoristom, ki so omogočili večjo varnost ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali speljati cel maraton. Zdenka in Srečo Gjerek Uredništvo se avtorjema članka opravičuje za napako, saj je bil članek najavljen z dvema fotografijama že na naslovnici prejšnje številke Klasja, a je namesto pravega članka »vskočilo« poročilo o Krjavljevem maratonu. Tokrat objavljamo pravi članek. Hvala za razumevanje. Uredništvo PRED KONČNICO V NAJBOLJŠEM POLOŽAJU KREMENČKOVI Letošnja občinska liga v košarki je zanimivejša kot zadnja leta, saj se za vrh enakovredno potegujejo tri ekipe, vsaj še tri pa so sposobne presenetiti najboljše. Do konca ima še vsaka ekipa po dve tekmi, nato pa sledi končnica najboljših štirih ekip. Najboljši dve bosta nato nastopili na medobčinskem prvenstvu. Trenutna lestvica za leto 2004: 1. Kremenčkovi 12 tek. 11 zm. 1 por. 23 točk, koš razi.: 251 154 + 97 2. Friz. salon Ona-on 12 10 2 22 248 180 + 68 3. Kriška vas 12 9 3 21 238 201 + 37 4. Čebelarstvo Perko 12 6 6 18 222 226 -4 5. Mesarstvo in trg. Maver 12 5 7 17 213 222 - 9 6. Šentvid 12 5 7 17 215 229 - 14 7. ŠŠD Josipa Jurčiča 12 2 10 14 182 243 -61 8. Temenica 12 0 12 12 138 252 - 114 Simon Bregar ŠAHOVSKE NOVICE 15., 16. in 17. oktobra smo se kljub vsem finančnim težavam udeležili tekmovanja v II. ligi - zahod. Nastopalo je 14 moštev, igrali pa smo pet kol v treh dneh. Ekipa šteje šest članov in šest rezervnih igralcev. Kljub hudi konkurenci nam je uspelo osvojiti peto mesto. Pohvala za borbenost gre vsem članom, predvsem za največji ekipni uspeh na šestih deskah v zadnjih desetih letih. Tako je letošnje leto za šahovski klub Višnja Gora - Stična res uspešno. tajnik ŠK Janez Dremelj (priredilo uredništvo) KRATKE ŠPORTNE NOVICE - Toni Vencelj iz Šentvida pri Sličnije na 9. ljubljanskem maratonu dosegel odlično 8. mesto v osrednjem teku na 42 km, s časom 2 uri, 35 minut in 20 sekund pa je bil tudi najboljši Slovenec na tej tekmi. Več o tem v naslednji številki Klasja. - V Ambrusu so v soboto, 23. oktobra, slovesno odprli preurejeno asfaltno športno igrišče. Ambrušanom lahko le želimo, da bi jim dobro služilo ter da bi bilo na njem čim manj poškodb. - Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so se 28. 10. 2004 v Krškem udeležili dolenjskega področnega prvenstva v malem nogometu in med K) ekipami zasedli 5. mesto. V predtekmovalni skupini so osvojili celo 1. mesto, nato pa v izločilni tekmi za polfinale izgubili z ekipo iz Brežic z 0: 1. Cela ekipa je igrala pohvalno, prav posebno pohvalo pa zasluži kapetan Jure Erjavec. Dobro so igrali še Sašo Kuhelj, Franci Kadunc, Anže Petan in Aleksander Polak, pa tudi ostali so se borili po svojih močeh. - Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici potekajo preko kluba KANG treningi borilne veščine Taekwondo-ja. Treningi so ob ponedeljkih in sredah od 17. do 18. ure za otroke od 6 do 14 let, od 18. do 19. ure za mladince in člane, ob četrtkih pa od 18. do 19. ure za otroke ter od 19.30 do 20.30 za mladinec. Treninge vodi trener Tomaž Zakrajšek. Več o tej borilni veščini v naslednji številki Klasja. Zbral: Simon Bregar Z NOVIM TRENERJEM VEC PRILOŽNOSTI MLADIM V nogometnem klubu Livar so se v začetku prejšnjega meseca zgodile precejšnje spremembe. Po porazu s Triglavom je namreč odstopil dosedanji trener Branko Vr-ščaj. Bivši strateg Livarja je ob tem povedal, da se čuti (delno) odgovornega za slabe rezultate, poleg tega pa je zelo utrujajoča tudi vsakodnevna vožnja na treninge in tekme iz Črnomlja v Ivančno Gorico. Uprava je za Vrščajevega naslednika izbrala njegovega dotedanjega pomočnika Zorana Matoviča, ki ekipo dobro pozna. Trenerska zamenjava pa ni bila edini pretres v ivanškem nogometnem klubu. Poleg trenerja jc uprava vzela slovo tudi od treh igralcev, in sicer so Livar zapustili Igor Pandža, Edo Bajrcktarevič in Simon Pire. Preseneča predvsem »košarica« zadnjima dvema, ki sta bila branilca, katerih v Livarjevi ekipi že pregovorno primanjkuje, in oba stalna člana prve enajsteriee. Za komentar vseh štirih odhodov smo poprosili predsednika NK Livar Jaka Scverja: »Z delom Branka Vrščaja so bili igralci zadovoljni, zato to ni bil vzrok njegovega odhoda. Z zamenjavo trenerja smo skušali nekaj spremeniti, da bi dvignili motivacijo igralcev. V zvezi z odslovitvijo treh igralcev pa naj povem, da temu niso botrovale igralske kvalitete, ki jih imajo vsi, ampak značajske lastnosti. To je bil vzrok, da smo se trem fantom zahvalili za sodelovanje. Zdaj je cilj uveljavitev mladih igralcev, kar je bila naša strategija že prej, vendar ta usmeritev ni bila tako opazna. V premoru med obema deloma prvenstva okrepitev ne načrtujemo, ampak bomo še naprej igrali z obstoječim igralskim kadrom,« je o spremembah v klubu povedal njegov prvi mož. Novi trener Zoran Matovič je takoj začel z udejanjanjem strategije uprave in tako so se že na tekmi z Izolo na klopi znašli nekateri dotlej stalni člani prve postave, v ogenj pa je novi šef poslal mlade moči: Zaletel je zasedel mesto med vratnicama, Kastelic na desnem boku, Sadar pa v napadu. Tako spremenjena Livarjeva ekipa je bila veliko boljši nasprotnik od Izole, vendar Ivančani svojih priložnosti niso znali izkoristiti. Tekmo bo imel v slabem spominu tudi odlični branilec Adnan Sarajlič, ki se je poškodoval, in jc zanj jesenski del sezone že končan. Gol za remi Livarja je zabil prvi strelec lige Janez Perme, ki si je s svojo borbenostjo in kvaliteto prislužil tudi kapetanski trak. Kapetan pa je načel tudi mrežo Svobode v naslednjem krogu, ko je zadel za 1 : 0, gola pa sta dodala še Clemente in Šinkovec, za katerega je bil to drugoligaški prvenec. Tekma je bila sicer težja, kot kaže rezultat, saj so se Vičani Livarju zelo dobro upirali. Naslednja postaja Livarjevih nogometašev je bila Krško, kjer žoga ni in ni hotela v mrežo, zato so se morali nogometaši sprijazniti z minimalnim porazom. Podobna usoda jih je doletela tudi na zadnji domači tekmi proti močni Nafti. Na izjemno razmočenem igrišču so bili boljši Prekmurci, ki so si ustvarili precej priložnosti, tekmo pa je v 73. minuti odločil Vogrinčič. Po štirinajstih krogih Livar tako zaseda deseto mesto na lestvici, vendar menimo, da se ivanškim nogometašem za obstanek ni treba bati. Mladi so že dokazali, da znajo in zmorejo, treba jim je dati le nekaj časa. Zato na lestvici pričakujemo pomik navzgor in nikakor ne navzdol. Lojze Grčman OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU PRVAK VI. LIGI DIXI, V 2. LIGI PA SIGMA TEAM 1. liga: končna lestvica za leto 2004: 1. Dixi 14 tek 11 zm. 0 remi 3 por. 33 točk 83 27 + 56 2. Mizarstvo Trunkelj Krka 14 10 2 2 32 42 23 + 19 3. Bife pri Matjažu-Cesar ba r 14 8 5 1 29 51 28 + 23 4. Višnja Gora 14 5 3 6 18 41 34 + 7 5. Picerija Kegeljček 14 4 4 6 16 27 33 -6 6. Snop bar 14 3 4 7 13 33 42 -9 7. Avto Kavšek 14 2 3 9 9 25 74 - 49 8. Antonač 14 1 3 10 6 22 63 - 41 2. liga: končna lestvica za leto 2004: 1. Sigma tcam 16 tek. 14zm. 1 remi 1 por. 43 točk, 75 21 + 54 2. Dnevni bar Rosa 16 11 2 3 35 65 42 +23 3. Generacija 16 8 3 5 27 58 48 + 10 4. Livar 16 7 4 5 25 46 38 + 8 5. Viridin hram 16 8 0 8 24 60 54 + 6 6. Ambrus Santosa 16 7 2 7 23 44 41 + 3 7. Dolenci 16 5 2 9 17 45 54 -9 8. Hrastov Dol 16 3 1 12 K) 26 63 -37 9. Beli vragi (-lt.) 16 1 1 14 3 24 82 -58 17. oktobra smo v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici gostili še medobčinsko prvenstvo, na katerem so nastopili prvaki občin Videm Dobrepolje, Grosuplje, Škofljica in Ivančna Gorica. Tekme so bile zelo zanimive in kvalitetne, ekipa Dixija pa je, z nekaj smole, osvojila sicer odlično 2. mesto. Rezultati polfinalnih tekem: Avtoval Račna : Pizzeria Arkada 3:3, po kazen, strelih 5 : 6 Dixi Stična : ŠD Ponikve 5 : 4 Za 3. mesto: Avtoval Račna : SD Ponikve 3 : 2 Za 1. mesto: Dixi Stična : Pizzeria Arkada 3 : 3, po kazen, strelih 5:6 Ekipa Dixi Stična je sicer igrala zelo dobro, v finalu vodila celo s 3 : 1, nato pa dovolila ekipi Pizzeria Arkada (okrepljena tudi s Sašem Udovičem), da izenači in nato po kazenskih strelih celo zmaga. V občinski ligi so za ekipo Dixi igrali: Jožef Jeraj, Matej Omahen, Boštjan Skubic, Dušan Škorič, Gregor Medved, Ivica Furdi, Štefan Erjavec, Robi Potokar, Uroš Cernivec, Aleš Čcrnivec, Robert Bevc in Gregor Arko. Na medobčinskem so igrali še: Aleš Trontelj, Himzo Ibričič, Damjan Sluga in Jani Lu-kančič. Simon Bregar POKAL AKRAPOVIC Podjetje Akrapovič, ki velja za eno najbolj prodornih in uspešnih slovenskih podjetij na tujem trgu, je v letu 2004 na veliko veselje ljubiteljev mo-tokrosa prevzelo pokroviteljstvo nad slovenskim pokalnim tekmovanjem v motokrosu. Letošnji pokal se je torej imenoval MX pokal Akrapovič, organiziranih pa je bilo 9 dirk. Avto moto društvo Šentvid pri Stični je v nedeljo, 3. oktobra, pripravilo predzadnjo dirko za omenjeno pokalno tekmovanje. Odličnemu vremenu se je na veliko zadovoljstvo tako organizatorja kakor številnih gledalcev pridružilo še rekordno število tekmovalcev. Skupaj jih je tekmovalo 121, pomerili pa so se v desetih različnih kategorijah: od podmladka do veteranov. Poleg tistih, ki se redno udeležujejo dirk za državno prvenstvo, je to tekmovanje najprivlačnejše za tiste, ki nimajo tekmovalnih licenc, a jih tekmovalni duh in želja po merjenju svojih moči in znanja vodi na tekmovalne steze. Tako je bilo tudi v Dolini pod Kalom. Da podjetje Akrapovič ni samo poslovno sodelovalo, sta poskrbela Alojz Trstenjak, vodja razvoja v podjetju, in Miha Uštar iz oddelka za testiranje. Oba sta nastopila na dirki: prvi v kategoriji veterani R2 (12. mesto ), drugi pa v kategoriji open R2 (7. mesto). Bilo je zanimivo vzdušje, saj je glavni pokrovitelj sodeloval na zanj takorekoč domači dirki, ponosni na sosedstvo priznanega podjetja po so bili tudi člani AMD Šentvid. Tekmovalcem domačega društva se je tokrat pridružilo še lepo število fantov iz občine Ivančna Gorica, ki so hoteli pokazati svoje motokrosi- stično znanje. Največjega uspeha je bil deležen trenutno najboljši tekmovalec domačega društva Damjan Smrekar, ki je z zmago v razredu 125 Rl najbolj navdušil svoje navijače. V istem razredu je Klemen Poren-ta zasedel 12. mesto, medtem ko je Jure Kavšek dosegel enak rezultat v razredu open Rl. V tem razredu je nastopil še en domačin, Andrej Rus, in zasedel 8. mesto. Največ domačih rekreativcev je nastopilo v razredu 125 cem R2, dosegli pa so solidne rezultate: Jure Sever je bil 6., Rok Miklič 11., Jure Tadina 13., Dejan Srebrnjak 14., Stane Perpar 15., Bogdan Novak 16. in David Tekavčič 24. V tem razredu je zmagal Ljubljančan Staš Goričar, ki pa nastopa za AMD Šentvid. Tekmovanje v veteranskem razredu sta s svojim nastopom zaznamovala dva uspešna podjetnika, brata Kavšek. Branko je z drugim mestom potrdil skupno zmago v tem razredu, medtem ko je Jože zasedel 15. mesto. Nekaj domačih nastopov je bilo tudi v mlajših kategorijah, kjer je v razredu podmladek 65 cem Luka Kutnar zasedel 5. mesto, Jani Perovšek pa 4. mesto v razredu 85 cem R2. Piko na i uspešni prireditvi pa sta s svojo prisotnostjo in nastopom postavila ta čas najboljša slovenska motokrosista, Roman Jelen in Sašo Kragelj. Sponzorske obveznosti do podjetja Akrapovič so ju pripeljale do tega, da sta se srečala kot konkurenta, česar ljubitelji motokrosa v Sloveniji niso prav pogosto deležni. V Dolini pod Kalom je bil boljši Sašo Kragelj, ki je dvakrat suvereno zmagal v razredu open R1. AMD Šentvid je na ta način uspešno zaključil sezono 2004 inje že v pričakovanju novoprihajajočega leta ter novih športnih prireditev. Matej Sleh KLJUB DOBRI IGRI SE BREZ TOČK Rokometaši SVIŠ-a so odigrali že polovico jesenskega dela prvenstva, vendar so kljub dobrim igram vijolični rokometaši še vedno brez točke. K temu sta pripomogli tudi poškodbi dveh ključnih igralcev Natana Hojča in Francija Zidarja, ki sta dodobra skrajšali klop. V drugem kolu Lige Telekom so igralci SVIŠ-a gostovali v Slovenj Gradcu, kjer so se Maksiču, Ficku, Imperlu in ostalim odlično upirali in ob maestralnih obrambah Boštjana Grma celo dobili prvi polčas za štiri zadetke. V drugem delu so Slove-njegradčani pokazali svojo moč, SVIŠ-u je začela pohajati sapa v napadu, kar so domači seveda izkoristili in zmagali z 28 : 25. Opogumljene rukometaše SVIŠ-a je v naslednjem krogu čakal dolenjski derbi z Novomeščani. V ivanško dvorano se je nagnetlo 500 gledalcev, ki so pripravili odlično vzudšje, videli pa nervozen začetek igralcev SVIŠ-a, ki jim je očitno pomembnost tekme zvezala roke. V drugem polčasu je pri gostih blestel vratar Medved, ki ga domači nikakor niso uspeli ugnati. Tako so si igralci Adrie-Krke na krilih odličnih Plazarja in Hribarja ustvarili prednost petih golov, ki je niso več izpustili iz rok. Ob koncu tekme je tako na semaforju pisalo 29 : 32. V četrtem krogu je bilo na vrsti gostovanje pri evropskih prvakih. Igranje v dvorani Zlatorog proti najboljšim evropskim igralcem je bilo za vijolično ekipo seveda posebno doživetje. SVIŠ se je na tekmi s Celjem častno boril, razlika v kvaliteti je bila seveda očitna, kar kaže tudi rezultat: 37 : 24. Proti Celju sta se v vrstah SVIŠ-a najbolj izkazala Krže in Hočevar s petimi zadetki, ob tem pa je slednji še izsilil tri izključitve in rdeči karton Vladimirja Lolla. Po celjskem gostovanju je SVIŠ čakal dvoboj s še eno odlično ekipo. V Ivančno Gorico je namreč prišel Gold Club. Ta tekma se je vpisala v zgodovino kot prva tekma v novi dvorani OŠ. Žal SVIŠ krstnega nastopa v novi dvorani ni začinil z zmago, ki jo je bilo, resnici na ljubo, nekoliko nerealno pričakovati. Domači so tekmo začeli pogumno, a so visoki zvezdniki Gold Guba kmalu povedli za tri zadetke. Kljub temu se SVIŠ ni predal in v 39. minuti prišel le na zadetek zaostanka, dlje pa ni šlo. Brata Hojč, Sokolov, Kos, Teržan in druščina so na koncu slavili z 31 : 37. Na tej tekmi so žal razočarali gledalci, saj je bilo na tribuni ob premieri v novi dvorani in proti ekipi s kopico bivših, sedanjih in prihodnjih reprezentantov različnih držav še veliko prostora. Nekateri »gledalci« očitno še vedno ne razumejo pomena preboja SVIŠ-a v prvo ligo, ki je edinstven v naši okolici. Igralci SVIŠ-a si nedvomno kljub porazom zaslužijo podporo polne dvorane, saj se ekipa s kapetanom Šparlom na čelu zgledno bori proti realno močnejšim (in precej bogatejšim) nasprotnikom. Priznati je treba, da so se navijači izkazali že na naslednji tekmi z Rudarjem, ko so do zadnjega kotička napolnili dvorano in skupaj s Torcido ustvarili fantastično vzdušje. Tb je očitno poneslo tudi domače, ki so ob zagrizeni obrambi pod poveljstvom sijajnega Grma, in značilnih protinapadih polčas dobil za pet zadetkov. V drugem delu so se s hitro igro izkazali tudi gosti in ob nekaj izključitvah na SVIS-evi strani seje prednost začela topiti. Zadnje minute tekme so bile zelo dramatične, SVIS-u pa sta prvo veselje v letošnji sezoni preprečili dve zgrešeni sedemmetrovki in nekaj sreče. Vijolični rokometaši so bili tokrat blizu kot še nikoli letos, vendar je usoda hotela drugače, končni rezultat pa je bil 30 : 32. Kljub nekaj porazom se nimajo igralci SVIŠ-a česa sramovati, saj v med elitno rokometno druščino častno predstavljajo svoj klub, sponzorje in našo občino. Mladinska ekipa tudi letos tekmuje v drugi državni mladinski ligi. Varovanci trenerja Aksentijeviča imajo nekaj težav zaradi poškodovanega prsta Simona Stoparja, ki je najboljši zunanji igralec te ekipe in SVIŠ-ev veliki up. Kljub temu so njegovi soigralci v zadnjih tednih premagali Cerklje (40 : 29), izgubili z močnim Grosupljem (32 : 25), premagali Sežano (31: 24) in bili boljši tudi od Alplesa s kar 21 : 48. Kadeti so v gosteh premagali Adrio-Krko (29 : 34), izgubili z DRŠ Aleša Praznika (35 : 48) in Grosupljem (23 : 27), ugnali Ižance (34 : 39) in izgubili proti Ribnici (31 :27). Ekipa starejših dečkov je v zadnjem času premagala Adrio-Krko (28 : 30) in DRŠ Aleša Praznika (28 : 26) in izgubila proti Grosupljem (23 : 28). Nato so fabtje pre-nagali Črnomelj s kar 33 : 12 in izgubili z Ribnico 38: 17. Mlajši dečki A so premagali Ribnico s 24 : 18 in Črnomelj z 8 : 22. Njihovi nekaj mlajši kolegi pa so izgubili z Ribnico s 6 : 12 in Črnomljem s 13 : 5. Lojze Grčman 890 KILOMETROV KOLESARSKIH POTI V UUBUANSKI REGIJI Razvoj kolesarske infrastrukture v Sloveniji zaostaja za potrebami vse večjega števila kolesarjev. Tudi na našem regionalnem območju je kolesarstvo priljubljena oblika rekreacije. Zelo pogosto pa smo kolesarji odvisni predvsem sami od sebe in lastne iznajdljivosti, ko se podajamo na kolo. Občine v ljubljanski regiji se tega problema zavedajo, zato so se že pred časom dogovorile za skupen projekt, v okviru katerega bodo poskrbele za mrežo kolesarskih povezav v regiji. K projektu je pristopila tudi Občina Ivančna Gorica. Junija letos so po dogovorih in usklajevanjih z vsemi občinami v regiji zaključili prvo izmed treh faz: celovito zasnovo kolesarskih povezav. Do takrat je bilo treba poskrbeti za celovit pregled obstoječih kolesarskih poti, pripraviti usklajeno idejno zasnovo regionalnih kolesarskih povezav in finančno oceno za nadaljevanje projekta. Za koordinacijo projekta je zadolžena Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je na srečanju predstavnikov občin v petek, 15. oktobra, pripravila pregled dosedanjih aktivnosti projekta in predstavila nadaljnje korake za njegovo uspešno uresničitev. Po dogovorih z vsemi občinami znaša dolžina regionalnih kolesarskih povezav kar 890 kilometrov. V predlogu so skušali v največji možni meri upoštevati obstoječe kolesarske poti, upoštevali pa so tudi druge pomembne usmeritve: - kolesarske poti morajo biti varne in ne preveč obremenjene s prometom (dnevno bi naj po njih peljalo največ 1.000 vozil), - čim bolj naj bodo vpete v državno kolesarsko omrežje, - povezovati morajo regijska središča, področja in znamenitosti, - speljane so krožno in predstavljajo glavno žilo - do lokalnih zanimivosti pa vodijo občinske kolesarske povezave, - primerne morajo biti za povprečnega kolesarja, - večinoma so asfaltirane ali dobro vzdrževane makadamske ceste (podlaga je lahko izjemoma drugačna, če gre za posebne zanimivosti), - kolesarske poti morajo voditi po razgibani pokrajini in - regijo morajo povezovati tudi s sosednjimi regijami. RRA LUR je za vsako občino pripravila izjavo, na osnovi katere bo mogoče nadaljevati z drugo fazo projekta: pripravo dokumentacije za označitev kolesarskih povezav. Skupno vlogo bo namreč treba posredovati Direkciji za ceste Republike Slovenije. Eden izmed ciljev projekta je tudi poenoteno označevanje regijske kolesarske povezave, kar je osnova za njeno prepoznavnost. Enotno regijsko označevanje poti pa naj ne bi izključevalo odločitev posameznih občin o kombinaciji z. lokalnimi obeležji. Na srečanju v Iški Loki so sodelujoči precej časa posvetili prav vprašanju označevanja kolesarskih poti. V nadaljevanju projekta se bodo morali predstavniki občin dogovoriti za učinkovito kombinacijo označevanja tam, kjer bo to zares potrebno. Zavedati pa se moramo, da bodo kolesarske povezave zares zaživele, ko bo vsaka občina razmislila o dodatni ponudbi. Mednje sodijo gostinska in zdravstvena dejavnost, prav tako pa tudi vrsta storitev, kot so izposoja koles in opreme, postavitev informacijskih točk in podobno. V okviru celovite regijske rekreacijske infrastrukture se občine dogovarjajo tudi za možnost oblikovanja mreže pešpoti po ljubljanski regiji. KMN PIPO SPET V AKCIJI KMN Pipo (lani seje imenoval Bomax) tudi letos tekmuje v zahodni skupini 2. SLMN, ki šteje pet ekip. Pipovi tekmeci so Mi&Co Eixtreme (Ribnica), Slovenica ag. Kravos (Nova Gorica), Divača Logistika Pišot in KIG (Ig). Tekmovanje poteka po štirikrožnem sistemu, v prvo ligo pa napreduje samo zmagovalec. Moštva so odigrala že štiri kroge; igralci Pipa so bili enkrat prosti, dvakrat so zmagali, enkrat pa izgubili, kar zadošča za peto mesto na lestvici. Člani ekipe, ki letos svoje domače tekme igra v dvorani ŠC v Ivančni Gorici, so: Aleš Černivec, Uroš Černivec, Robi Potokar, Robi Bevc, Aleš Trontelj, Damjan Sluga, Janez Erjavec, Dušan Škorič, Jože Jeraj, Rudi Griinbacher, Klemen Pucko, Himzo Ibričič, Alen Fugina in Janez Lokančič. V primerjavi z lansko sezono se ekipa torej ni bistveno spremenila, na trenerskem stolčku pa je ostal tudi Matjaž Rus. Cilji KMN Pipo v letošnji sezoni segajo do drugega mesta v ligi, vendar pa fantje potihem upajo tudi na napredovanje v 1. SLMN. Upajmo, da jim bo uspelo. ___ _Lojze Grčman ZAR d.o.o. AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI PRODAJA, NAKUP, ODDAJA, NAJEM Taborska 13, Grosuplje TELEFON: 041 717-314 FAX: 01/7863-049 E-posta: miran.jurcic@volja.net Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 5. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ivanina Gorica za leto 2005 1. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin športnih programov ter razvojne in strokovne naloge: - interesna športna vzgoja otrok in mladine, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna rekreacija, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - šport invalidov, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - vzdrževanje javnih športnih objektov in površin, - promocijska dejavnost športa, - priznanja športnikom in športnim delavcem. 2. Izvajalci letnih programov športa so: - športna društva, - zveza športnih društev, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in klubi ter njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 3. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Ivančna Gorica, - da so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so že registrirani najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da bodo Občini Ivančna Gorica do 25. februarja 2005 dostavili poročilo o realizaciji programov v letu 2004, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev, društva in klubi pa tudi podatke o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih. 4. Razpisna dokumentacija (prijavni obrazec in drugi obrazci) je na voljo deset dni po objavi razpisa v občinskem glasilu Klasje med 8. in 10. uro na Občini Ivančna Gorica, referat za družbene dejavnosti, Sokolska 8, Ivančna Gorica. 5. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - potrdilo o registraciji društva pri UE Grosuplje (samo društva, ki se prvič prijavljajo), - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljalcem, če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe, - izjavo, da bo poročilo o delu za leto 2004 ter poročilo o porabi sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in nabavo športne opreme v letu 2004 dostavljeno najkasneje do 25. 2. 2005. - program dela za leto 2005 ter program investicij, investicijskega vzdrževanja in nabave športne opreme v letu 2005. Izbrani bodo le tisti izvajalci, kj bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo. 6. Proračunska sredstva za področje športa- za leto 2004 se bodo razdeljevala na podlagi določil Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02), in sicer po sprejemu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2005. 7. Zadnji rok za prijavo na razpis je 24. 12. 2004, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti posredovana v zaprti kuverti in z oznako »Javni razpis - šport«. Prijave, ki na naslov ne bodo prispele do zahtevanega datuma, pri vrednotenju ne bodo upoštevane. 8. Medsebojna razmerja med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem športnih programov se bodo uredila s pisno pogodbo. 9. Podrobnejše informacije dobite na Občini Ivančna Gorica, tel. 78-78-385, Bogomir Sušič, in na Zvezi športnih organizacij Ivančna Gorica, Andreja Lapanja, tel. 041 705-860. Občina Ivančna Gorica RAZPIS ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2004 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Iv. Gorica najkasneje do ponedeljka, 22. novembra 2004, na priloženem obrazcu. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so: a) dečki letnika 1989 in mlajši b) deklice letnika 1989 in mlajše c) mladinci letnikov 1988, 87, 86 in 1985 č) mladinke letnikov 1988, 87, 86 in 1985 d) člani letnika 1984 in starejši e) članice letnika 1984 in starejše f) najboljša šolska ekipa občine (skupaj za osnovno in srednjo šolo) g) najboljša klubska ekipa občine h) zaslužni športni delavec-delavka, veteran-veteranka Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi, ki so člani društev in klubov občine Ivančna Gorica in so člani ZŠO Ivančna Gorica! Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo ekipe društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini in so člani ZŠO Ivančna Gorica. Kandidirajo lahko le posamezniki in ekipe, ki tekmujejo v športnih panogah, opredeljenih v klasifikaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo najboljšega posameznika oz. ekipo. Predlagate lahko tudi športne delavce-delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje), veterane in veteranke za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. Vlogi dodajte ustrezno obrazložitev. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo društva in športni klubi dobili jubilejne plakete za 10-, 20-, 30- in večletno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to. Bedo mojstri da se šola še za živilskega tehn,ka. rokometaš s pekarsko žlico Tekarna . Grosuplje Branimir je veliko pekel že v šoli. Z nasmehom se spominja, da so pn pouku včasih napekli toliko izdelkov, da so jih lahko razdelili se drugim dijakom. , Največ izkušenj pa je seveda pridobil na praksi v Pekarni Grosuplje. 7tfi,Š"p« izkazati zaupanje „ SS-S otgaSiza^l"^-™11'"9™' klanje Preval gospodinjska stran Pred nami je dan sv. Matina, ko se mošt spremeni v vino. Stari ljudje še znajo praviti, da ni lepšega in bolj veselega dela na kmetih od žetve pšenice, od košnje mrve in pa od bratve jeseni. Spomin na pretekle trgatve hranijo naše zdravice, posvetne in razigrane, pa tudi pohlevne in pobožne, pač ukrojene po počutju, ki ga je ustvarilo vino. Po vsej Sloveniji je še danes znan samospev vinski trti: Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta. Pozimi spi, polet cveti, jesen nam vince daje. Tud druge rožice cveto, pa vendar tega ne strijo, lih kakor zna edina ta, ki nas je napojila. KAKO IZGLEDA RES PRAVA DOLENJSKA TRGATEV Vaščani so najemali vsako leto nekoga, ki je stražil grozdje, plačali pa so ga v denarju ali vinu. Trgatev je za Dolenjec še danes najlepše opravilo v letu. Praznik, ob katerem je bilo treba zaklati kakšnega prašička in nekaj kokoši. Obirale so dekleta in žene, fantje pa so nosili grozdje v brentah. Vsak brentač je dobil palico, v katero je za vsako brento zarezal zarezo. Grozdje so iz brent stresli v korita, kjer so ga tlačili tudi z nogami. Mošt je tekel v posodje pod koriti. Za praznik sv. Martina na mizi ne sme manjkati pečena gos, ob njej pa seveda dobra družba in vrč novega vina. Lahko pa pripravimo tudi druge okusne jedi iz grozdja in novega grozdnega mošta. GROZDJE Grozdje lahko pripravimo kot doma iztisnjen sok, v sadnih solatah, z njim obogatimo sirove plošče, primeren je tudi za sadne in sirove kolače. Ne smemo zanemariti trtinih listov, ki jih lahko uporabimo kot živilo: poparjene napolnimo s kozjim sirom in rižem. Grozdje pospešuje pretakanje seča v ledvicah, mehurju in sečnih poteh, odpravlja bakterije in s tem preprečuje vnetje ledvic in mehurja.Odpravlja tudi zaprtje, odvaja vodo iz telesa in veže maščobe. Grozdje je tudi idealna dieta. Enotedenska kura z grozdjem je idealna jesenska kura za vse pretežke ljudi. Če poleg 0,5 kg svežega grozdja pojemo še ostalih 1000 kalorij iz druge hrane, smo lahko prepričani, da ne bo prišlo do pomanjkanja hranilnih snovi. Tako se naše črevesje razstrupi, izprazni in razkisli. Grozdje je primerno kot jutranji obrok, ko ga skupaj s ovsenimi kosmiči in banano prelijemo z mlekom in tako uspešno zakorakamo v dan. GROZDNA TORTA HMIIIHMMMHMMMIMMM Testo: 250 g moke, 125 g masla, 1 jajce, 75 g sladkorja, 1 ščepec soli Nadev: 250 g rdečega grozdja, 250 g belega grozdja, 200 g kisle smetane, 30 g sladkorja, 3 jajca Moko stresemo na kup, v sredini naredimo luknjo in narežemo mrzlo maslo na kocke ter ga porazdelimo na rob luknje. V sredino ubijemo jajce, dodamo sladkor in sol in na hitro umesimo testo. Oblikujemo kroglo, jo zavijemo v folijo in damo v hladilnik. Grozdje operemo, velike jagode razpolovimo. Dobro umešamo kislo smetano, sladkor in jajce, na koncu dodamo grozdje. Pečico segrejemo na 180°C. Okrogel pekač za torto dobro namastimo, testo na tanko razvaljamo ter z njim obložimo pekač in oblikujemo rob. Nadev razdelimo po testu in pečemo približno 45 minut. Okusno je toplo in hladno. GOVEJE BRZOLE V GROZDNEM MOSTU Sestavine: 4 bržole po 18 dag, sol in poper, 10 dag puste slanine, ena debela čebula, 3 česnovi stroki, 5 dag masla, 4 dag gladke moke, 5 dl rdečega grozdnega mošta, sesekljan peleršilj za posip, malo masla, črne in bele grozdne jagode za okras Priprava: Bržole rahlo potolčemo, z obeh strani začinimo s soljo in poprom ter jih na obeh straneh popečemo. Meso nato vzamemo iz posode in ga na toplem shranimo. V soku od pečenja pre-pražimo slanino, čebulo in česen, potresemo z moko in zarumenimo. Dolijemo grozdni mošt, dodamo bržole in pokrito na blagem ognju do mehkega zdušimo. Po potrebi dodamo šc malo juhe. Bržole ponudimo z omako ter potresemo s pet-eršiljem in okrasimo z grozdnimi jagodami. Zraven lahko ponudimo testenine, kuhan krompir v koščkih ali pire. Za vegetarijance V jesenskem času nas je narava obogatila tudi s kostanjem; mnogi izmed nas pa ne vedo, koliko različnih jedi se lahko pripravi tudi iz teh plodov. Priljubljene so različne kostanjeve kreme, torte, pudingi, pa omake in juhe ... KOSTANJEVA JUHA Sestavine: 1 kg kostanja, ena čebula, česnov strok, jedilna žlica masla, olje, 4 dl zelenjavne osnove, 2,5 dl sladke smetane, 4 dl vode, malo soli, poper, limonin sok, malo sesekljanih rožmarinovih iglic Postopek: Kostanj spečemo, ga olupimo ter grobo sesekljamo. V loncu močno segrejemo žlico masla in žlico olja, popražimo nasekljano čebulo, česen in kostanj. Nekaj kostanja pustimo za dodatek k juhi. Vse skupaj nekoliko zdušimo. Dolijemo zelenjavno osnovo, 4 dl vode in 2,5 sladke smetane. Pokrito dušimo na blagem ognju 20 minut. Juho nato piriramo ter začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom. Vmešamo rožmarinove iglice. Ostali kostanj med mešanjem hrustljavo spražimo na žlici olja. Juho nalijemo v globoke krožnike ter potresemo s praženim kostanjem. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec SASIfK KRIŽANKA NICOLE K1DMAN ZNANSTVENA USTANOVA PREDMET STARINSKE VREDNOSTI NEPREKINJEN DELOVNI ČAS OSNOVNA UPRAVNA ENOTA ČLOVEK, KI TEŽKO HODI OZNAKA UKRAJINE 01 IVE« MLAKAR GLAVNO MESTO GRČIJE ALFI NIPIČ GOROVJE V AVSTRIJI POLITIČNA ORGANIZACIJA BAJESLOVNA ŽIVAL Z ROGOM NA ČELU, SAMOROG NEKDANJE SREDNJE ŠOLE EDINA EGIPČAN. FARAONKA SL. ZGODOVINAR (LOJZE) ŠPICE PRI KOLESU VRSTA PESNICA SKANDI-MUSER NAVSKE KRITINE SANI ZA PREVOZ POŠKODOVANCA V DOLINO PRISTANIŠČE V SRED. VIETNAMU UNIČE-VALKA ŽELEZA ALEŠ DEBELJAK IZVOR, POREKLO RADUSKA NAPOVEDOVALKA BOHTE POKOJNI LATVUSK1 ŠAHIST (MIHAIL) ŠPANUA VOONI ŠPORT Z ŽOGO IVO ŠORLI MESTO IN REKA NA SV ČEŠKE FANT, FANTIN MEJNI PREHOD Z ITALIJO AMERIŠKA VESOLJSKA ORGANIZ. ČOPASTA KOKOŠ IGRALKA IZ NEKD. NANIZANKE DINASTIJA (L1NDA) BELA ZAČIMBA SNOV ZA PRIPRAVO BELEŽA SOVICA IZ PRAVUICE SVETLANE MAKAROVIČ AFRIŠKI VELETOK MALI SRPAN BRANE IVANC VEČJA MOTIKA (NAREČNO) ITAL. PEVKA (GIANNA) STROJNIŠKI STROKOVNJAK PEVKA KEYS Računalniška generacija mmmmmm _______ __:_________......... _____ Ne, Mihec, ne boš našel gumbov, to je navadna šolska tabla. SMESNICA Tine sreča na cesti prijatelja Toneta in mu pove, da je dobil sina. »Veš, čisto meni je podoben,« ves žareč pristavi na k,on-cu. Tone pa: »Eh, ne ženi si tega tako k srcu, samo da je zdrav.« Povolilni čas - Franci, kaj nisi več z Micko?! - Veš, pravijo, da je zdaj čas za spremembe! KVIZ 1. Kateri vitamin najbolj »sovraži« gripo? a) vitamin A b) vitamin B c) vitamin C d) vitamin E 2. Izberi oblačilo, ki ima najmanj posrečeno ime. a) hlače b) srajca c) telovnik 3. Katera obrt je najbolj povezana s kameno dobo? a) mlinarska b) mizarska c) kovaška 4. Kdo je pripomogel h gradnji samostanskega obzidja v Stični? a) Madžari b) Turki c) Hrvati 5. Koliko vratnih vretenc ima žirafa? a) več kot človek b) manj kot človek c) enako kot človek 6. Koliko meri najvišji vrh v naši ob- 7. Kolikokrat je Cankar govoril s Prešernom? a) večkrat b) enkrat c) nobenkrat. LAHKA KRIŽANKA (Z JESENSKIM POPUSTOM) Rešena križanka nas bo v poudarjenem navpičnem stolpcu poučila, katerega svetnika imamo v novembru najrajši. J L J R T M V i C 4 3 4 T 5 6 7 Vinko UGANKE SAUIVKE 1. Kateri les je najtežji? 2. Brez setve zraste, pa se vsak dan žanje. 3. Kdo ima dela vedno čez glavo? 4. Pridno pometa, a nikoli ne terja plačila. 5. Na miru stoji, pa dosti ulovi. ODGOVORI: 1. beraška palica, 2. brada, 3. klobučar, 4. veter, 5. pa j kova mreža ' 1 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni seje od nas poslovil mož in oče JOŽE OMAHEN Iskreno se zahvaljujemo gospodu p. Janezu Novaku iz Stične za lepo opravljen obred, Komunali in pokopališki službi Srebrniče Novo mesto, domu starejših občanov Novo mesto, Varstveno delovnemu centru Novo mesto, skupini Vera in luč iz Stične, molitvenim skupinam, dializ-nima centroma Črnuče in Novo mesto, osebju Kliničnega centra, patronažni službi, reševalcem in taksistom za prevoz, sodelavcem iz Livarja in vsem, ki ste darovali za maše in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. žena Marinka in sin Jože Ne sodite, da ne boste sojeni. (MT7J) ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dedka JOŽETA JAMNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za dober namen in za svete maše ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala gospodoma Jožetu Koželju in Jožetu Erjavcu za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete žalostinke, gospe Ovnovi, Perparjevim in Društvu gojite-ljev malih pasemskih živali Ivančna Gorica ter sodelavcem strica Jureta za darovano cvetje in pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in boste še naprej v svojem srcu nosili spomin nanj. vnuk Sebastjan in ostalo sorodstvo Prazen dom je dvorišče, moje oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki boli. ZAHVALA Ob smrti moje žene FRANČIŠKE KONCAR z Vrha pri Sobračah se najlepše zahvaljujem gospodoma Stanetu Kerinu in Jožetu Koželju, pogrebcem in Perparjevim, pevcem, sosedom Zupančičevim in Hribovim. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje, maše, darove za dobre namene in za spremstvo na njeni zadnji poti. mož Tone Ko moči me bodo zapustile in roke, vedno delavne, obmirovale, žalujte liho, dragi moji, privoščite mi pokoj - vse je dokončano. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ALOJZ COŽ z Dobrave nad Stično Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, posebej dr. Janezu Zupančiču, za zdravljenje in lajšanje bolečin ter sosedom in znancem, ki so ga med boleznijo obiskovali na domu. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, sveče, rože, darove za cerkev in maše ter vsem, ki ste ga prišli pokropit in ga spremit na njegovi zadnji poti. Posebej hvala lovskemu društvu ter njihovemu govorniku, društvu upokojencev Stična in gospodu Tonetu Zaletelju, kaplanu p. Maksimiljanu, cerkvenemu pevskemu zboru ter njihovemu organistu. Vsi njegovi Vse življenje si garal, vse za dobro si nam dal, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi brata FRANCETA MIŠMAŠA se KOŠČIČKOVI iz Visenj zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje, nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Franciju Vidmarju za lepo opravljen obred, ambruškemu oktetu za ubrano petje in Perparjevim. Zahvala tudi gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti in za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in dedija ALOJZA GRABUEVCA iz Ivančnc Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, svete maše in prispevke za dober namen. Se posebej hvala vsem vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala gospodu dr. Kastelcu in sestri ge. Ivi za predano in požrtvovalno pomoč med njegovo boleznijo. Hvala predstavnikom PGD Hudo - Ivančna Gorica, Društva upokojencev in sosedov za tople besede slovesa, pa tudi pevcem za občuteno zapete pesmi. Zahvaljujemo se duhovniku gospodu Sinku za lepo opravljen pogrebni obred in župniku gospodu Kastelicu za besede tolažbe in upanja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Odvzela nogam mojim si korak, v možganih iskre misli si ugasnila in tvoja temna in skrivnostna krilci me zagrnila so v večni mrak. (Alojz Gradnik) ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata JANEZ BLATNIK po domače Zingarjev Ivan iz Kriške vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, tolažbo ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupančiču in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, osebju Doma starejših občanov Trebnje, gospodu župniku za obred, pevcem za lepo zapete pesmi in Novakovim za vse pogrebne storitve. Vsi njegovi Dragi ata! Za nas, ki te imamo radi, nisi umrl. Samo tako, tako daleč si odšel... ZAHVALA Ob prerani izgubi moža in očeta AVGUŠTINA ERJAVCA iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, prijateljem, sodelavcem Dela - TCR, d.d. Ljubljana in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, se poslovili s cvetjem in svečami ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebno zahvalo izrekamo tovarišu Stanetu Klemenčiču za pomoč v najtežjih trenutkih in tovarišu Cirilu Jurčiču za spoštljivo izrečene besede ob grobu. Hvala vsem praporašem, Krajevni organizaciji ZZBNOV Ivančna Gorica-Muljava, Območnemu združenju ZZBNOV Grosuplje, Območni organizaciji VVI Grosuplje, Društvu upokojencev Ivančna Gorica in Gasilskemu društvu Ivančna Gorica za častno spremstvo. Vsakemu, ki nosi v sebi toplo misel nanj, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Olga in hči Tatjana z družino k Skrb in trpljenje vaše je bilo življenje. Telo zdaj v grobu spi, v nebesih pa dobri Bog za vas skrbi. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica JOŽEFA KRIŽMAN iz Valične vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje v mrliško vežico, vsem, ki ste darovali zanjo svete maše, vsem, ki ste prinesli cvetje in sveče, vsem, ki ste ji namenili molitve, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala župniku Francu Vidmarju in gospodu Jožetu Plutu za občutno voden pogrebni obred. Lepo se zahvaljujemo zagraškim pevcem, zborovodji ter organistu Robertu Kohku in družini Perpar. Lepa hvala tudi Alojzu Mavru za lepo vaško zvonjenje. Najlepša hvala Davorinu Kastelicu, dr. med., in drugemu osebju ZD Ivančna Gorica za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč je... ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega dragega moža, očeta in dedka ANTONA ANTONČICA iz Ivančne Gorice pospremili na zadnji poti, se zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala policistom Policijske postaje Grosuplje in upokojencem Policijskega oddelka v Ivančni Gorici, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala klubu Maksa Perca, Klubu upokojencev Ivančna Gorica, družini Perpar, in gospodu Branku Zupanu za iskrene in ganljive besede slovesa. Zahvala sosedom, še posebej pa gospodu Boštjanu Brc-garju, za nesebično pomoč in tolažbo v težkih trenutkih slovesa. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše Taje MARIJE KRAU se zahvaljujemo vsem njenim sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti, se poslovili s cvetjem in svečami ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala gospe Cilenšek in gospodu Klemenčiču za ganljivo izrečene besede slovesa, hvala Stiškemu kvartetu, gospodu župniku Kastelicu in Perpar-jevim. Ostala je praznina in dragocen spomin na vse lepe trenutke. Vsi njeni V SPOMIN MARTINU GROZNIMI Je čas življenja in je čas smrti. Je tudi čas spominov, ki ne dovolijo pozabiti tistega, kar je bilo nekoč najdražje. Minilo je žalostno leto brez njega. Hvaležni smo vsem, ki ste nam z besedo tolažbe in razumevanja stali ob strani, da smo lažje preživeli ta čas. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegova družina ifv Zaspal, predragi si nam oče, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. Na veke nismo se ločili, samo za nekaj kratkih let; zato ne bomo solz točili, v nebesih vidimo se spet. Oj, zbogom, zbogom oče ti... ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija FRANCA SKUBICA iz Dednega Dola se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam ob njegovi smrti izrekli sožalje, besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen pogrebni obred in lolažilne besede. Hvala vsem njegovim sopevcem cerkvenega pevskega zbora za nepozabno lepo petje ob slovesu. Posebej hvala organistu, gospodu Milanu Jevnikarju, za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi gospodu Pavlu Grozniku za poslednje slovo ob grobu, v katerem je poudaril duhovne vrednote, ki jih je pokojni oče cenil, po njih živel in nam s tem dajal zgled. Vsi njegovi Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšel si tja, kjer ni solza, kjer ni trpljenja ne gorja. Ni več tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih rok ostaja, v srcih naših boš ostal in v življenju nam ob strani stal. ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubega, dobrega moža, atija, ata, brata in strica AVGUŠTINA RUSA sf. po domače Tončkovega Gusteljna iz Doba se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in dober namen. Posebna zahvala zdravniškemu osebju na Golniku, ki mu je tako skrbno lajšalo zadnje ure njegovega življenja. Iskrena hvala tudi župniku Kerinu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga cenili v njegovem delu in življenju ter ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi: žena Marija, hčerki Marinka in Darinka, sin Avguštin ter vnučki Klemen, Denis, Alenka, Blaž, Jasmina, Boris, Matej ter Kalarinca. OBČINSKE POSTAVE V STARIH ČASIH Kako se z državnih in cesarskih cest sneg spravlja Da prehod s kraja v kraj ostane odprt, treba je z državnih ali cesarskih cest sneg spravljati. Dolžnost to storiti imajo tiste občine in grajščine, po katerih cesta gre. Od tega določila odstopa se ondi, kjer bi potreba po delavcih presegla ondotne možnosti, na primer v gorah ali ob vodah. Župani in grajščaki, katerih občine in grajščine so dolžne sneg skidati s ceste, skupaj razmejičijo, kateri kos pota bodo očedili. Pri tem, kateri cestni kos naj se posameznim občinam in graj-ščinam odkaže, je treba gledati na število ljudstva in na daljavo med kraji. Za kidanje snega z državnih in cesarskih cest daje se povračilo iz državno-cestnega zaloga. Povračilo se po dnini, kakoršna je po zimi v rvavadi, županom in grajščakom izroča v delitev. Lenuhom se ne izplačuje cela dnina. Tem pristoji samo opravljenemu delu primerno povračilo. V delovni čas se šteje tudi hoja do ceste, ako traja več kot pol ure. Ako ide cesta skozi sklenjen kraj, se mora sneg s takega kosa zastonj spraviti. Občine in grajščine morajo natanko izpolniti, kar je tu ukazano. Na Dunaji, 2. dne januarja meseca 1878. Franc Jožef, cesar, s. r. POGREBNE STORITVE - JANEZ PERPAR S.P. Zaboršt 16, Šentvid pri Stični, tel.: 041 785 113 in 041 647 380 ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Zdravstveni dom Ivančna Gorica: splošna ambulanta 01/781 90 08 otroški dispanzer 01/ 781 90 03 ginekološka ambulanta 01/781 90 15 dežurna služba 050 624 071 Zobozdravstvena ambulanta: 01/ 781 90 16 01/786 9017 Ortodont 01/ 781 90 33 Lekarna 01/787 71 53 Policijska postaja Grosuplje 01/786 31 22 Policijska pisarna v Ivančni Gorici 01/ 787 84 02 Veterinarska postaja v Ivančni Gorici 01/787 71 11 Železniška postaja 01/ 291 59 33 Občina Ivančna Gorica 01/ 787 76 97 01/ 787 83 85 Upravna enota Grosuplje 01/781 09 00 Krajevni urad Ivančna Gorica 01/ 786 95 10 Center za socialno delo Grosuplje 01/781 80 50 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetijska svetovalna služba, enota Ivančna Gorica 01/ 786 93 10 Lju^e z začetka preteka stoletja 86-------------------------(1900-1920)-------------------------86 JOŽE FINK IZ ZNOJIL Prijatelj Simon, sodelavec v uredništvu in nekdanji vaščan Znojil, mi je zaupal, da v vasi večkrat sreča Znojilčana Jožeta, ki po njegovem zanesljivo sodi v generacijo devetde-setletnikov. »Je prijazen gospod in poln življenja. Pojdi tja in se prepričaj,« mije predlagal. Sel sem in videl, da je tisto o prijaznosti in vitalnosti vse res, in še več. Le nekaj ni držalo: Jože jih letošnje poletje, ko sem bil tam, še ni imel devetdeset - do častitljivega jubileja sta mu manjkala dva meseca. Zategadelj sem ondan znova potrkal na Jožetova vrata v Znojilah. Prijazno me je sprejel in mi povedal marsikaj zanimivega iz svojega dolgega življenja. Francka, France, Jože, Slavko, Micka, Angela, Rude, Rezka in Zofka - devet otrok je premogla Štrakljev-čeva družina v Spodnjih Znojilah v prvi četrtini preteklega stoletja. Skoraj preveč za majhno domačijo. Starša sta bila nadvse pridna in otroci so poprijeli, pa je nekako šlo skozi. Oče so delo na domačiji dopolnjevali s priložnostnim delom , največ pri zidarjih, mati pa so nekaj prepotrebne-ga cvenka zaslužili s košarjenjem. Iz naštevka lahko povzamemo, da je bil naš slavljenec Jože med otroki tretji po vrsti. Na svet je prijokal desetega avgusta, štirinajstega leta. To je bilo v času, ko so poleg malega Jožeta jokali tudi drugi - ravno tedaj se je namreč začela prva svetovna vojska in z njo trpljenje, ki ga je povzročila. Jože za te hude čase kajpak ve le iz pripovedovanja drugih. Spominja pa se ruskih vojnih ujetnikov. Ti so po naših vaseh pomagali pri delu, namesto domačih fantov in mož, ki so se morali iti vojskovat. Celo apneni-co so pomagali zložiti. Toda ponoči so ob zakurjeni napravi zaspali in ugasla apnenica je bila zanič. Jožetov oče France so bili zaradi bo-lehnosti »frajani«, to se pravi oproščeni vojskovanja. Dokler so bili živi, je še kar šlo. Po njihovi prezgodnji smrti pa so vsa družinska bremena prešla na materina ramena. Toda zmogli so jih: nekaj s preudarnim gospodarjenjem, še boj pa zato, ker so bili vajeni trdega dela in skromnega življenja. Poskrbeli so, da so se domala vsi njuni otroci izučili kakšnega rokodelstva in tako prišli do kruha. Naš slavljenec Jože je postal čevljar. Čevljarsko dreto je sprva vlekel pri mojstru, ki je kot begunec s Primorskega ostal na Krki, učenje pa je zaključil pri mojstru Nedohu v Šentvidu. Po končani učni dobi je kot pomočnik najprej delal pri mojstru Zgoncu v Stični, nato pa kot samostojen obrtnik na domu v Znojilah. V tem času sta z bratom Rudolfom skupaj kupila opustelo domačijo v Zgornjih Znojilah, si jo razdelila in si začela urejati vsak svoje domovanje. Jože se je kmalu potem oženil. Za skupno življenjsko pot sta se domenila s Pepco Grm, Ovničkovo iz Krške vasi. Toda že slabo leto po veselem dogodku se je začela nova svetovna vojska in spokojnega življenja je bilo konec. Leta dvainštiridesetega so Italijani več vaščanov Znojil in okoliških vasi odpeljali v internacijo. To je bila kazen za partizanski napad na italijansko vojaško kolono med Muljavo in Krko. Jožetu so poleg tega očitali, da je partizanom popravljal obuvala. Internirali so tudi ženo Pepco in jo namestili v istem taborišču, tako da sta se tu in tam lahko videla skozi bodečo mrežo. Po italijanski kapitulaciji sta se zakonca nastanila v Ljubljani, kajti njun dom v Znojilah je bil zaradi vojne razdejan. V Ljubljani je bil Jože v več službah: najprej pri železnici, nato dalj časa pri čevljarskem mojstru Vogrincu, nazadnje pa se je zaposlil na Stomatološki kliniki kot vzdrževalec. Jože se je namreč že od mladih nog poleg čevljarstva zanimal tudi za druge dejavnosti in si tako pridobil široko znanje in spretnosti. Pred nekaj desetletji sta zakonca začutila potrebo po vrnitvi v rodne kraje in začela sta postopoma urejati predvojni dom v Znojilah. Ko je bilo dovolj postorjeno, sta se ondi stalno naselila. Na njunem »novem« domu ju pogosto obiščejo sin Jože, snaha Ani ter vnukinji Mateja in Maja iz Ljubljane in postorijo, kar je treba v hiši in okoli nje. Naš devetdesetletnik Jože Fink iz Znojil je kljub letom še čil in zdravega duha. Skupaj s sinovo družino je v veliko oporo ženi Pepci, ki je, čeprav nekaj mlajša, manj trdnega zdravja. Vsi Klasjevi želimo korenjaškemu devetdesetletniku Jožetu vse najboljše in mu kličemo: »Še na mnoga leta!« Klasjev Polde Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanj© Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju tn po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Ti VREMENSKA PREROKOVANJA ZA LISTOPAD (NOVEMBER) Cecilije grmenje, dobre letine znamenje. Kakršno je na Lenartovo, tako do božiča bo. Če na mrtvih dan dež, vreme po snegu diši. Če sveti Martin sonce ima, kmalu zima prikrevsa. Po soncu svetega Martina pride sneg in zmrzlina. Kje so tiste vodice, ki so včasih bile POZABLJENE VODE VREJŽG0V KUKEL Severovzhodno od Petrušnjc vasi je nekaj zanimivih in nenavadnih vodnih pojavov. Enemu izmed njih pravijo Vrejžgov kukel. To je stoječa voda, ležeča na skalni vzpetini. Pridevniški del imena je povzet po zemljiškem lastniku Vrejž-gu, samostalniški pa je izvorno bolj zagoneten. Po mojem ta del imena izhaja iz oblike vzpetine, ki spominja na grbo ali puklo - torej Vrejžgov pukel. Morda pa je kukel zelo staro ime za manj pogost tip vodnega vira. Vodni vir je skrivnosten, ker se nahaja prav na vrhu skalnega grička in nikoli ne presahne. V preteklosti so vaščani Petrušnje vasi in okoliških zaselkov vodo uporabljali za posebne namene. Z njo so gospodinje umivale močno »zašmirano« posodo, zlasti tisto, v kateri so kuhali svinjsko krmo. Tone Vencelj iz Šentvida, ki me je prijazno pospremil do "kukla", se ne spominja, da bi voda kdaj presahnila, kar pomeni, da nekaj moče najbrž prihaja tudi iz tal. Tone se prav tako ne spominja, da bi to vodo kdaj uživali. V vodno kotanjo pada vejevje in listje. Ker vodnega vira že dve desetletji nihče ne čisti, se počasi zarašča in izginja. Še kako desetletje in vode v Vrejžgovem kuklu ne bo več. Zategadelj je prav, da spomin na nekdanji vodni vir ohranimo vsaj s pisano besedo. Leopold S. Toneta sem poprosil, da seje sklonil k vodi. Tako z njegovo pomočjo tudi na sliki lahko dojamemo velikost vodne kotanje. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Kdor obdeluje kaj polja, se je v jesenskih mesecih prav gotovo srečal s tem delovnim pripomočkom. Cenjeni sodelavci našega kotička, zapišite, kako temu ročnemu orodju pravite pri vas doma in za kaj ga uporabljate. Čim več imen, tem bolje. Poročilo čim prej pošljite na uredništvo Klasja, kajti novoletni čas, ko obračunamo »colngo«, se približuje z naglimi koraki. Iskreno se veselim srečanja z vami. Leopold + "SEVERNA' STRAN + KAKO )E OCE MATEVŽ OTROKOM ŽEML1E SNEPEL Preden je skozi naše kraje stekla železnica, so ljudje hodili po svetu peš ali z voz-mi. Pri nas so večinoma potovali v Ljubljano. Malone v vsaki večji vasi je bil kak vozataj, »specializiran« za potniški promet. Na lojtrni voz je pribil nekaj širokih desk za sedala, zadaj je zaplankal prostor za prtljago - in voz je bil napravljen. Na ta način je potoval v stolno mesto dežele Kranjske tudi bajtar Preklarjev Matevž. Že pred nekaj tedni si je bil rezerviral sedež na lojtrniku furmana Jožlja. Zgodaj zjutraj mu je žena potisnila v ce-kar vrečko fižola, nekaj jajc, kepo masla in dve oskubeni kokoši, ki zaradi starosti nista več nesli. Matevž je na trgu vse to pretopil v denar in zanj nabral »štacunar-ske« robe za čez zimo. Za zadnjih deset krajcarjev je pri peku kupil pel žemelj, za vsakega otroka eno. Jim je bil za sveto obljubil, da jih bo prinesel, ko so tako pridno pasli krave in pobirali krompir. Na poti domov je Matevž sedel poleg potovke Kramarjeve Mice. Bil je lačen, zato je poželjivo pogledoval sopotnico, ki je hrustala lepo zapečene žemljice in hvalila, kako so dobre. Mica je to opazila in ga vprašala: »Matevž, bi še ti katero?« »Bi, bi, kruha se ni za branit,« je bil Matevž navdušen. Mica se je stegnila nazaj in dala Matevžu žemljico. To seje na poti proti domu še štirikrat ponovilo in Ma- tevž se je vselej lepo zahvalil in dodal, da bo že bog poplačal to dobroto: če ne na tem, pa na onem svetu. Ko so sredi vasi potniki zlezli z voza, se je Matevž strahoma zazrl v eekar in vprašal: »Za božjo voljo, kje pa so moje žemlje?« »Hja, snedcl si jih,« je ravnodušno odgovorila Mica, »kaj si mislil, da sem ti moje dajala? Bodi pameten!« Tako so tisto jesen Preklarjcvi otroci ostali brez zasluženih žemljic. V tolažbo jim je oče obljubil, da bo drugo leto vsakemu prinesel dve žemljici, in to trikrat zapr-mej. Nobena Mica ga ne bo pretentala. L S podlistek VZROKI ZA ZGODNEJŠI ZATON METNAJSKEGA TRIMOŽJA v TRETBKiosn LE&POLP SEVER V primerjavi z Dražanskim Trimožjcm, ki je ostalo v duhovnem in zdravilskem pomenu dejavno malone do današnjih dni, je Melnaj-sko Trimožje, razen ohranjenega imena, dokaj zgodaj utonilo v pozabo. 0 razlogih za ta pojav lahko le domnevamo. Eden od pomembnejših je bližina stiškega verskega središča. Ondi je bilo že v naravoverskem (predkrščanskem) obdobju pomembno svetišče svete (šajnate) Tiče. Zelo verjetno je že v pozni rimski dobi svetišče postopoma dobivalo krščanske poteze. Te so se s prihodom menihov v sredini srednjega veka še okrepile in postopoma skoraj povsem prekrile sledove naravoverja (poganstva). O številnih drugih dokazilih, ki govorijo o naravoverskem izhodišču stiškega verskega središča, se bomo pogovorili ob drugi priliki. Iz primerov v drugih krajih na Slovenskem smemo domnevati, daje tudi v našem primeru izko-rcninjanjc ostankov starega verovanja potekalo načrtno, morda tudi nasilno. Naj navedem samo en primer: Okoli leta 1300 je kanonik Ulrik iz Čedada zbral nekaj gorečih somišljenikov, ki so s kamenjem zasuli čaščenj studenec in tako preprečili malikovanje prebivalcev iz odročne vasi. Drevo, ki je raslo nad studencem, pa so izruvali s koreninami vred in tako zabrisali vse sledove oboževane vode. V našem primeru so verjetno kot nadomestilo za «prepovedano« vodo našli nov izvir z zdravilnimi lastnostmi in ga imenovali Studenec svetega Frančiška. Izvir leži dober kilometer južneje od Metnajskega Drmožnika (Trimož-nika) v zaselku Potok. Pri starejših okoličanih je bolj znan pod imenom Frančiškova voda. V zgodnjem srednjem veku so mnoge oboževane vode »pokristjanili«. To pomeni, da so ob njih zgradili krščanska znamenja - večinoma kapelice in cerkvice. Poznamo pa tudi primere, ko so ob pomembnejših »svetih« vodah nastala večja krščanska središča, imenovana prafare. V srednjem veku so ob izvini svetega Frančiška postavili kamnito skulpturo s krščanskimi simboli. Nekoliko poškodovano kamnito znamenje so našli pogreznjeno v močvirje in ga danes hranijo v Verskem muzeju Stična. m m m LXII. REKORD: BOGATA BERA DELOVNIH UR V Klasjevo knjigo rekordov smo vpisali že vse mogoče dosežke, vredne spomina. Rekordnega števila prostovoljnih delovnih ur pa vendarle še nismo imeli. Tak rekord je dosegel Jože Kuhelj z Vira. Ko so pred desetletjem in pol v Stični gradili nov gasilski dom, so mnogi člani društva opravili veliko ur prostovoljnega dela. Vse pa je v tem pogledu prekosil gospod Jože, ki je v času gradnje opravil celih 1667 prostovoljnih delovnih ur. Lotil se je vsega od kraja - od priprave gradbenega materiala in njegovega raztovarjanja do preskrbe z okrepčili za delavce. Včasih je bil malone cele dneve na gradbišču. Številne ure na sestankih in podobnih opravilih kajpak tu niso vštete. Za svoje požrtvovalno delo je Jože dobil več priznanj gasilske organizacije. Mi pa ga zaradi tega imenujemo za Klasjevega rekorderja, kar tudi ni mačji kašelj. Čestitamo. Naš rekorder posebej poudarja, da njegovo delo ne bi kaj dosti zaleglo, če ne bi celoten projekt vodilo požrtvovalno vodstvo gasilske organizacije ob vsestranski podpori vsega članstva. Verjamemo, da ima med našimi bralci še kdo lep dosežek v opravljenem prostovoljnem delu, ki bi ga veljalo »orekorditi«. Sporočite, bomo zapisali! Velja? Velja! L S »OBLAKI SO RDEČI« »Oblaki so rdeči, kaj nek pomenijo? Da vsi ti mladi fantje na vojsko pojdejo!« Iz besedila otožne in nadvse lepe narodne pesmi lahko razberemo, da so ljudje še nedavno tega verjeli v preroško poslanstvo krvavordeče večerne zarje in drugih nebesnih pojavov, na primer značilno oblikovanih oblakov, zvezdnih utrinkov in zvezd repatic. Zlasti slednje so skoraj zagotovo pomenile krvavo vojno. Ker so bile vojske (dandanes jim pravimo vojne) že od nekdaj pogosta sestavina medčloveških odnosov, teh znamenj ni bilo težko vzročno povezati z znamenji na nebu. S fizikalnega stališča krvavordečo zarjo povezujemo z nizko lego sonca, katerega žarki na ta način prehajajo skozi debelejše plasti zraka. Te pa prepuščajo le svetlobne sestavine, ki jih naše oko zazna kot rdečerumeno svetlobo. Pri tem kajpak sodelujejo še drugi svetlobni pojavi na nebu. Kljub tej razlagi nas močno obarvana rdeča zarja še vedno presune, še posebej, če smo rahločutne narave in osamljeni. LS t ttft MM «*. Jože Kuhelj z evidenco rekordnega števila delovnih ur. Rdeča zarja nad pogorjem Polževo. V'ozarje.no nebo kipi zvonik ivanške cerkve.