PRVI TESLOVI STIKI Z VAKUUMSKIMI TEHNIKAMI (ob 70-letnici smrti) 3. del Stanislav Južnič ZNANSTVENI ČLANEK Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA / Ob~ina Kostel, 1336 Kostel 6 IZGON Tesla je imel veliko priložnosti v naglo se razvijajočem Spodnjem Štajerskem. Tehniške novosti so se vedno bolj uveljavljale. Kagerjeva kovinska delavnica in livarna sta opremili svoj obrat z motornim pogonom, potem ko je obrtna delavnica začela obratovati leta 1737 oziroma stoletje pozneje. Razvila se je v sodobno podjetje - obrtni obrat, leta 1889, potem ko so leta 1859 ukinili cehe.190 Pasarstvo in srebrarstvo Kager je tako najstarejše mariborsko podjetje in eno od predhodnikov Mariborske livarne. Leta 1868 ustanovljena Denzlova (Dencl) zvonarna je podarila Mariborčanom industrijsko tradicijo,191 podobno kot Heričkovo lončarstvo, ki je najprej uporabljalo plinske motorje. Ko so se ti izkazali predragi, je uvedlo v začetku 20. stoletja bencinske motorje Sinkovičevega podjetja, v katerem so pred začetkom 1. svetovne vojne začeli izdelovati elektromotorje. Uporaba električne energije je bila vedno pogostejša, ko seje Frohmova kovaška obrt v zadnjih letih 19. stoletja razvijala v industrijsko livarno. Obrtniki se zaradi vpliva železnic pogosto niso ukvarjali le z eno stroko, temveč so radi uvajali postranske obrate brez povezav z osnovno dejavnostjo; Frohm je ob livarni vodil oljarno, destilacijo, kisarno, žganjekuho in še vinsko Slika 2: Naslovna stran poslovnega protokola mariborskih oblasti189 trgovino. Penggova tovarna zvonov je nasledila Denclovo in kasneje Bühlovo zvonarno in livarno. Prav tako ob Meljski cesti blizu pristanišča je od leta 1902 obratovala tudi tovarna strojev in železolivarna na strojni pogon Antona Bendla iz Gradca, ki jo je Ježek z Moravske kupil med letoma 1908-1910 kot eno redkih močnih slovanskih podjetij v Mariboru. W] / ■ ^—^- Slika 1: Teslov izgon iz Maribora pod {tevilkama 2160 in 2675188 Slika 3: Obrt Teslovega mojstra Dru{ka, mestnega ~evljarja z Leitnerhofgasse {t. 234 Josefa Druschkovitsha (Družkovi~, Dru{kovi~), vpisana pod zaporedno {tevilko 1125 dne 1 7. 7. 1873 s {t. 6504 v obrtni register mesta Maribor (SI_PAM/0005, K 531 - Obrtni registri vodeni na podlagi obrtne zakonodaje 1859-1907: register za proste in rokodelske obrti 1866-1883) 188 Si_PAM/0005, fond Mestne občine Maribor, (knjiga) K 22 - indeks 1879 (splošna registratura) 189 Prav tam, Delovodnik 1879 (splošna registratura), napis na platnici delovodnika 190 Podgoršek, 2006, 366; Baš, 1934, 34 191 Zvonarna in livarna g. Janeza Dencela in sinov v Mariboru (30. 10. 1879) (Slovenski gospodar, letnik 13, številka 44; Slovenski gospodar, 25. 12. 1879) Leta 1894 je kemik Swaty spravil v pogon mariborsko tovarno brusov,192 »Kovina« na Teznem pa prav tako ni bila od muh. V Mariboru so imeli veliko tovarno stekla, leta 1884 pa že 13 inženirjev: nadinženir Mauras Franzc, vdova po inženirju Schnablu Theresa Schnabl, Carl Arletter, Byloff, J. Eger, F. Hallmann, Anton Heimann, Adelbert Markhl (Markl), Franz Nowak, J. Prodnigg, C. Rakoneli, Josef Swoboda, arhitekt mariborskega teatra železniški okrožni inženir Adam Wiesinger,193 župan Nagy pa komaj leta 1898. V Teslovem času je v Mariboru deloval že inženir W. Fischer, ki je daroval novoletni forint tako kot pisec mariborskega telegrafskega priročnika iz leta 1872 Johann Kral ali strojnika Hartl in Franz Mayer.194 Kral je bil predstojnik biroja mariborske telegrafske postaje195 v Teslovem času. Leta 1869 so ustanovili mariborsko plinarno, nato so leta 1870 uvedli moderno plinsko razsvetljavo. Malo po Teslovem odhodu so Mariborčani aprila 1883 kot prvi v tem delu Evrope s 36 žarnicami opremili javno cestno razsvetljavo lastnika mariborskega parnega mlina Karla Scherbauma. Scherbaumovo podjetje je imelo mlinske obrate v Mariboru, Framu in v Bistrici. Mlin v Bistrici je imel pred koncem stoletja že lastno elektrarno s turbinami; leta 1883 je bil njegov mariborski obrat prvi v Avstriji opremljen s pečmi W. A. E. Wieghorstovega hamburškega podjetja, ki so bile 1. 3. 1882 patentirane v Londonu.196 Scherbaumi so skupaj z Josefom Frankim, Luko Lavtarjem in drugimi podpirali maribrsko filharmonično društvo, Gustav Scherbaum pa se je pozneje včlanil v Schlarafia Marpurgia}'9^ Nekaj dni za Scherbaumom je ključavničarski mojster Jožef Martini v svoji izložbi na Vetrinjski ulici uporabil električno luč in pripravljal podobno osvetlitev izložbe trgovca Jožefa Martinza v Gosposki ulici. Leta 1889 je Puhov svak Franc Neger (* 1859; t 1944) iz Bischofegga pri ivniku (Eibiswald) v Mariboru ustanovil tovarno koles in šivalnih strojev. Sam Janez Puh (Puch, * 1862; t 1914) je kljub ključavničarskim učnim letom v Rotmanu (1874-21. 2. 1877) blizu domačih Juršincev oziroma Oblačka in v Radgoni (1877/78) svojo tovarno koles raje postavil v Gradcu leta 1889 in 1899, čeprav je spodnještajerske rojake rad obiskoval.198 Leta 1886 so v Celju ustanovili Cillier Radfahrer Verein. Njim je bil kot protiutež organiziran leta 1891 Klub biciklistov kot del celjskega Sokola. Leta 1898 so utemeljili Delavski kolesarski klub Maribor, v katerem so bili večinoma slovenski mariborski železničarji. V Teslovem mariborskem času so se številne možnosti za bivanje odprle v »Hišah Južnih delavnic železničarske kolonije« pri kolodvoru Studenci na desnem bregu Drave. Največji mariborski obrat so bile delavnice Južne železnice v graškem predmestju Maribora, ki so že od ustanovitve leta 1863 zaposlovale nad tisoč ljudi, vendar Tesle ali Druškoviča ni bilo med njimi.199 Urno rastoče delavsko naselje je gotovo prišlo prav kvartopircu Tesli. Septembra 1868 so Mariborski delavci ustanovili svoje izobraževalno društvo s knjižnico pod vodstvom Franza Wiesthalera (* 1825; t 1890), ki je postal ob letu obsorej urednik Marburg Zeitung in ga je znova urejeval med letoma 1882-1887. Sledil je liberalnim domislicam Pomladi narodov iz leta 1848; seveda ni podprl združene Slovenje, ki bi ga kot spodnještajerskega Nemca spravila v neljubo manjšino.200 Tesla bi lahko delal za majhno podjetje, kot je bilo Denclovo ali Kagerjevo, ali pa za velikega, kot so bile delavnice Južne železnice blizu Teslove priljubljene gostilne v graškem predmestju.201 Delavnice so v Teslovi dobi že zaposlovale nad tisoč delavcev, ki so živeli v štiridesetih novih delavniških hišah s 724 stanovanji, zgrajenimi leta 1863 in 1868 na desni obali Drave zunaj tedanjega Maribora kot največji urbani kompleks v deželi. Zaposleni so uporabljali pritikline delavnic vključno z otroškim vrtcem, šolo, trgovino in dvema kopališčema.202 Tesla je bil dejansko izgnan kot potepuh; bržkone je spal neprijavljen v mariborskem graškem predmestju, morda v enem od 724 delavskih stanovanj. izgnanec ni imel redne službe: lahkoživo se je preživljal s kvartopirskimi ali biljardnimi dobički, dokler ga ni kateri od jeznih izgubljajočih družabnikov prijavil oblastem, če tega ni storil kar Murko ali celo Teslov oče. Maribor tistih dni in še posebej njegovo graško predmestje se je naglo polnilo z razmeroma izobraženim delavstvom s severa, ki so ponujali prvovrstne dobičkonosne priložnosti izkušenemu šahistu, kvartopircu »ajnca« ali morda celo taroka. Slednji se je igral 192Leskovec, 1991, 345, 347; Baš, 1934, 33 193Cverava, 2006, 40; Jurik, 1884 194 Marburger Zeitung, 1. 1. 1879, str. 5 195Marburger Zeitung, 4. 3. 1879, str. 3 196 www.ebooksread.com/authors-eng/great-britain-commissioners-of-patents/the-commissioners-of-patents-iournal-aer/page-12-the-commissioners-of-patents-journal-aer.shtml, ogled 13. 3. 2013 197 Hartman, 2009, 161, 187 198Šamperl Purg, 2001, 656-658 199 Rozman, 1979, 20, 27; Si_PAM/0973, Matične knjige delavcev 1860-1990 200 Rozman, 1979, 29, 84-85; Hartman, 2001, 594-595 201V zadnjih treh desetletjih Habsburške monarhije je mariborski Magistrat zbiral seznam svojih manufaktur (Leskovec, 1991, 332). 2"2ifko, 2012, 66-67 Slika 4: Teslova kvartopirska gostilna pri Veselem kmetu v Mariboru med Čehi, Avstrijci in Slovenci, vprašanje pa je, koliko je zašel v Karlovac ali celo med Ličane. Tesla je živel v mariborskem graškem predmestju blizu kolodvora na Tegetthofstrasse (Tegetthoff); pred letom 1866 je bila to Graška ulica (Gratzergasse), med obema vojnama Aleksandrova ulica,203 po letu 1945 pa Partizanska cesta. Ni imel uradnega domicila na Tegetthofstrasse, navadno pa je karte igral v gostilni Veseli Kmet, po Kulišicevi pripovedi v gostilni »Tege-tof« imenovani po cesti, posvečeni v Mariboru rojenemu admiralu. Tam je Kulišic slučajno naletel na Teslo januarja 1879, medtem ko je čakal na povratni vlak; sloviti izumitelj je kartal piket (Piquet) z dvema znancema. V Mariboru se je zaman potegoval za službo predavatelja zemljepisa in italijanščine na zasebni trgovski šoli pri ravnatelju Petru Reschu (t po 1909), ki je dal oglas v časopis Tagespost. Resch je v mariborskih srednjih šolah resda še vedno vpeljeval plinsko razsvetljavo učilnic,204 leta 1903 pa je kot direktor Javne trgovske šole v Bolzanu in pomemben pisec pravniških knjig deloval v ligi proti dvobojem.205 Resch je Kulišicu plačal potne stroške in ga je drugo jutro pospremil na postajo. Ker sta bila prezgodnja, sta zavila po okrepčilo v gostilno Veseli kmet, po domače »Vlahovič«, na vogalu danes Partizanske in Mlinske ulice nasproti kavarne Jadran, pozneje Jeklotehna. Leta 1985 so jo uničili zaradi nove avtobusne postaje,206 zaradi česar se je Tesla nedvomno obrnil v grobu. Gostilna Veseli kmetje bila majhna stavba zraven velike Vlahovičeve hiše s trgovino in apoteko v vogalu Meljske in Partizanske ceste; druga gostilna Prlek je bila na Meljski cesti, prvo poslopje na levi strani za železniškim mostom. Zgodaj marca 1879 je po dolgotrajnem iskanju v Maribor prišel Teslov oče Milutin, da bi nagovoril zablojenega sina k vrnitvi domov in nadaljevanju študija v Pragi jeseni 1879. Tiste dni se je v Mariboru močno bliskalo s požari vred, Tesla pa je očeta zavrnil, čeprav je Milutin spoznal celo Teslov ugled v mariborski službi.207 Oče Milutin ali kdo drug je takoj nato prijavil Teslo mestnim oblastem; policija je vdrla v Tegetthofstrasse neznane številke, kjer je neprijavljen bival izumitelj.208 V tistem času je bil mariborski župan nečak nekdanjega župana Otmarja Reiserja, član Štajerskega naravoslovnega društva in liberalni notar Matej Reiser (Matevž, * 1830 Weilersbach v Badnu; t 1895) med letoma 1870-1882.209 Podžupan je bil lekarnar Franc Stampfl210 in nato odvetnik dr. Ferdinand Duchach (Duhač, t 1887), Reiserjev poznejši naslednik na položaju župana. Duhača je nasledil inženir Aleksander Nagy, ki bi bil vsaj poklicno bližje Tesli. Kot preglednik računov je v času Teslovega mariborskega zapleta deloval okrajni glavar Nemec Julius Seeder. Po letu 1850 je mariborska mestna uprava (magistrat) opravljala še naloge političnega okraja. Dne 8. 3. 1879 je uradnik mariborskih mestnih oblasti Oldrich Taube (Ulrih Golob, Glušec) je po policijski obtožbi podpisal ukaz za Teslov izgon, straža pa je pospremila Teslo do njegovega domačega mesta Gospic. Bržkone je bil Tesla v soboto in naslednji dan priprt, njegov sotrpin za rešetkami Anton Klaus, doma južno od Ljubljane ali iz Škofje Loke, pa je bil izročen ljubljanskim oblastem. Tesla in Anton Klaus sta bila zaradi podobnega prekrška deportirana v Gospic oziroma Ljubljano. Tisti čas je bil dostop s karlovške strani omejen zaradi živinske kuge. Mariborsko moško kaznilnico so začeli zidati komaj po Teslovem odhodu leta 1884. Tisti čas v Ljubljani ni bilo nikogar s priimkom Klaus, nekoliko pozneje pa najdemo številne Klavse in Klause rokodelce, rojene v okolici Bele Cerkve, Ribnice, Velikih Lašč ali Turjaka z izjemo na Dunaju rojenega arhitekta Karla Klausa (* 27. 1. 1889).211 Mariborski okrajni sodnik je bil tisti čas Alojzij Čeh 203Leskovec, 1991, 365 204Marburger Zeitung, 8. 11. 1876, letnik 15, številka 133; Kulišic, 1931, 10 205 Resch, 1885; forum.ahnenforschung.net/archive/index.php/t-19011.html, ogled 20. 2. 1012 206Mrkic, 2004, 35-36, 38; Kulišic, 1936, 14; Marinčic, 2006, 40; Cverava, 2006, 40 207Marburger Zeitung, 2. 3. 1879 str. 3; Cverava, 2006, 41 208Mrkic, 2004, 36 209 Podgoršek, 2006, 366-367; Leskovec, 1991, 271 210 Marburger Zeitung, 28. 2. 1879 str. 2 211 Si_LJU 500, Domovinski oddelek, mikrofilma 403 in 567 (Tschech), ki je takoj po Teslovem pregonu od{el za deželnega sodni{kega svetovalca v Ljubljano.212 Leta 1869 je imela mariborska mestna uprava 29 uslužbencev skupaj s predstojnikom urada, osmimi uradniki, stražmojstrom in enajstimi policisti, med katerimi je bil tudi nadzornik zapora. Leta 1875 so občinski urad (magistrat) vodili župan, namestnik, {tirje mestni svetovalci, izvoljeni med občinskimi svetovalci, predstojnik urada, 18 uradnikov in pomožnih uradnikov, litograf, sluga ter slugov pomočnik. Leta 1900 je Maribor imel že 55 policistov.213 Oblasti so iz Gospica pod {tevilko 7019 odpisale kolegom v Maribor, da je nebodigatreba Tesla prispel 17. 3. 1879; sramoten postopek je bil zaključen 24. 3. 1879. Tesla je bil izgnan iz Maribora kot potepuh po odloku uprave na posredovanje mariborskega urada, ustanovljenega tri leta prej.214 Mariborski Magistrat je bil nadvse strog pri tovrstnih novih nalogah, ki se jih {e ni naveličal. Tako je v letu 1878 mestna varnostna policija (Städtische Sicherheitspolizei zu Marburg) v Mariboru aretiral 1740 izgrednikov. 131 osebi je izgnala, 555 oseb je transportirala v njihove domače kraje tako kot Teslo, 243 so jih kaznovali v njihovih domačih okrožjih in niso bili v{teti med 1740 kaznovane, 767 pripornikov je izpustila z ukorom po nekajurnem policijskem priprtju, 287 pa so jih izročili kazenskemu sodi{ču. Glavna mariborska postaja za izgone je prevzela 1165 od drugod izgnanih oseb za nadaljnji transport in jih je vse odpeljala naprej.215 Leta 1879 so v Mariboru prevzeli 1335 oseb in jih gnali dalje, kar je bilo za 170 več kot leto pred tem.216 V Teslovem času je bil za namestnika župana znova izvoljen Stampfl, {tirje mestni svetovalci pa so bili Johann Girstmayr, Marco, Ludwig Bitterl von Tessenberg in dr. Josef Schmiderer (Schmiederer), predsednik mariborskega filharmoničnega dru{tva, poslanec državnega zbora in deželnega sveta. za finančno področje sta bila izbrana veleposestnik Kokoschinegg iz čebelarske ulice {t. 18 in milar Franz Bindlechner (* 1820; t 1897) iz Gosposke ulice {t. 13. Bindlechner je bil član načelstva mariborske posojilnice, cerkveni ključar stolne cerkve in kandidat slovenske klerikalne stranke.217 V kontrolno komisijo za plinsko razsvetljavo so bili izvoljeni Wiesinger, predsednik gostilničar Johann Girstmayr (Girstmajer) z Gra{ke danes Vetrinjske ulice {t. 12, dr. Lorber, knjižničar Obrtnega dru{tva, ustanovljenega 16. 1. 1882, Karl Flucher (Fluch) in Franz Bindlech-ner.218 Tik pred Teslovo obsodbo je dotedanji adjunkt mariborskega okrožnega sodi{ča dr. Alois Banmann prevzel enako dolžnost v Murecku (Cmurek).219 Pri tako {tevilnih izgonih se mestni veljaki niso imeli časa ukvarjati s Teslovo nadarjenostjo; bolj jih je zanimala tožba lastnika Fal pri Ru{ah barona Maxa Rasta proti razžalitvi časti v ptujskem tisku,220 predvsem pa izgubljena tožba direktorja učitelji{ča dr. Antona Elschnigga (Elschnig, El{nik) proti ravnatelju dekli{ke {ole Alojzu Habianitschu (Habjanič) zaradi kr{enja telesne nedotakljivosti ob obrambi pred napadom s stolom v Habjaničevi lastni pisarni. Pravda pri mariborskem okrožnem sodi{ču na levem bregu Drave v sredo, 5. 3. 1879, med 15. uro in 18.30 ob obrambi gra{kega odvetnika dr. Kosjeka je potekala pred tako nabito polno dvorano, da so jo morali zakleniti; El{nik se je zastopal sam. Obravnavo je vodil sodni adjunkt K. Nadamlenzki, sodni adjunkt dr. Franc Vou{ek (Vouschek) pa je predstavljal državno javno tožilstvo. Med pričami so bili župan mestni {olski svetnik Reiser, mestni svetovalec Marco, dr. Schmiderer, direktor Frank, Stampfl, Arthur Mally, telovadni učitelj, vadbeni načelnik in knjižničar velikonem{kega Turnvereina Rudolf Markl (Markel), {olski sluga (Schuldiener) Stracher, kramar (Greisler) Leth in učiteljica dekli{ke {ole Matzenauer. V soboto, 25. 1., ob 15. uri, ko je potekal le pouk franco{čine, je El{nik kot {olski in{pektor Maribora vstopil v Habjaničevo pisarno in zahteval dnevnik; Habjanič ga ni dal in ga je ozmerjal z lažnivcem in podobno, nakar je El{nik zagrabil stol. Spor se je razplamtel zaradi El{nikove hčerke učiteljice v Habjaničevi {oli, ki naj bi kljub bolni{ki drsala na ledu. Naslednji dan je deželni {olski in{pektor dr. Roschek v Gradcu ugotovil črnavko na El{nikovem obrazu, ki jo je 3. 2. zdravil Arthur Mally, poznej{i pisec knjige o mariborskih ulicah. El{nik je odstopil s položaja in{pektorja do izreka sodbe oziroma ga je župan odstavil, čeprav ga je nastavilo ministrstvo. 212Slovenski gospodar (Maribor: Pajk), 13. 3. 1879, 13/11; Marburger Zeitung, 9. 3. 1879 18/30: 3 213Hartman, 1983, 128; Hartman, 2001, 201; Leskovec, 1983, 169, 175; Leskovec, 1991, 259, 267; Si_PAM/0005, Mestni računski knjigi zaleti 1869 in 1900 214 Zapis o njem pravi: Tesla Nicolaus / preselitev // 2160, 2675// (Pod deportacijskim dokumentom je opis tlakovanje ceste Tagetthofstrasse) // 2160 / p / 8/3 / Glede Nikolausa Tesle, zaradi dela deportiranega / je prisilno v Gospic transportiran, kjer so posel prevzeli žandarji urada Gospic // (Naslednji dopis {t. 2161) // 2575 / H/ 24. iii // Gospic Pomožni sodni{ki urad) / 17. 4. / {tevilka 7019 // Prisilna vrnitev pod {t. 2160 za Nikolo Teslo // (naslednji dopis {t. 1331: 24. 3. / 21. 3. / {tevilka 1331); Cverava, 2006, 41. 215 Marburger Zeitung, 5. 1. 1879, str. 2 216Marburger Zeitung, 4. 3. 1880 str. 3 217Domovina (Celje), 29. 1. 1897. 7/5: 4 218Marburger Zeitung, 5. 1. 1879, str. 2-3; Hartman, 2009, 89, 116, 190, 274 219Marburger Zeitung, 19. 1. 1879 18/9: 3; Slovenski gospodar, 23. 1. 1879, 13/4: 32 220Slovenski gospodar, 30. 1. 1879, 13/5: 39 Sodišče je Elsnikovo tožbo zavrnilo, tako daje moral plačati 10 fl v krajevni šolski fond, občinstvo pa je Habjaničevo oprostitev, utemeljeno s samoobrambo, pozdravilo z »Bravo!«.221 Habjanič je bil že leta 1869 direktor mariborske dekliške šole,222 medtem ko je bil Anton Elšnik (* 1827 Sv. Jurij (St. Georg) Slovenske Gorice) med letoma 1861-1865 profesor na tržaški gimnaziji in nato leta 1869 na realki v Salzburgu, preden je postal ravnatelj mariborskega učiteljišča.223 Elšnik je bil v 3. gramatikalnem razredu mariborske gimnazije leta 1839/40 prvi nagrajenec (premifer), medtem ko je bil poznejši admiral Tegetthoff (* 23. 12. 1827) med njemu najbližjimi pohvaljenimi (his proxime). Elšnik in Antonie Braun sta imela mlajšega sina Antona Elschniga (* 22. 8. 1863 Lipnica (Leibnitz) na Štajerskem; t 1939), kije po študiju v Gradcu postal vodilni očesni zdravnik - oftalmolog. Teslo so oblastniki izgnali takoj po pustu; v tistem času je v Mariboru do 16. 2. 1879 v Teslovi soseščini na Tegetthoffstrasse št. 21 gostoval Velteejev panoptikum z gibljivimi projekcijami tujerodnih živali.224 Louis Veltee iz Lyona bratov Lumiere je bil skupaj s svojima otrokoma in vnukom začetnik dunajskega kina in je 26. 8. 1896 v središču Dunaja odprl muzej voščenih lutk s stalnim panoptikumom. Keine Kerze mehr! ^dr#rntM*$i»«ri 5 bil fL ^.50, Pit jMnsfmmb* «iit ft(r »eiiMtibfrjtfl diipniment füc jrbe ^flu^ohung, crfflQe U Bvidt, all: «iimaeti Baage, ptM jc. pr mi 75 fr., fo hn uracßtnJNwtt.jierAc, aif jrbe e(a[«e ju ötrttttibo't 5 fr. ongcfditgen bii 00 (r oan «ftt; (KM ftiOt e Ofltne beftrnl lu empPcbfru. 1 eiOOt frinir? 6orte 1.50 bil fl. 2.50, fringe i 8 bil (1. 6. »IIb fdmntikfK 3€nUx*iLp9AXüit tnh ^jr-^ftfmflftnbi ui grifilrr inb rei4l)a(tifl'ter «uIbm||1 firil m «ager unC fliib f