ANNALES 3/'93 strokovno delo UDK/UDC 711.1:379.85(497.12 Slov. Istra) POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZM A NA OBALI IN V ZALEDJU Branka BERCE BRATKO dr., Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 61111 Ljubljana, Jamova 18, SLO dott., Istituto urbanístico della República Slovenia, Lubiana, SLO IZVLEČEK Pričujoči prispevek je del razvoj no-raziskoval ne naloge, ki sta jo sofinansirala Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora z naslovom: Oblikovanje turistične ponudbe in zasnova dolgoročnega razvoja turizma v turističnih območjih Slovenije: obalno turistično območje nosilka K. Repič, ki jo izdeluje Urbanistični inštitut Republike Slovenije, v letih 1992-1993. Separat te naloge o potencialih in možnosti razvoja turizma na Obali in v njenem zaledju je bil izdelan z željo, da preučimo te možnosti na osnovi identitete prostora in vrednot lokalnega prebivalstva in jih povežemo v celostno oceno s kulturno-antropološkim pristopom v planiranju. UVOD Patrick Geddes je s poimenovanjem eutopia vpeljal idejo o regionalni identiteti za potrebe planiranja. Eu­ topia namreč pomeni "dober prostor". To tvorjenko je Geddes uporabil v svojem nagovoru leta 1904, ko je predaval Sociološkemu društvu, kjer je utemeljil regio­ nalni poudarek - imperativ za planiranje takole: "smisel­ no in primerneje je oblikovati prostor skladno z že obstoječimi oblikami ter kulturološkimi in ekološkimi procesi, ki so prisotni na lokaciji oziroma v regiji, kot pa vsiljevati idealizirani planski model, ki je odraz neke teorije brez povezave s stanjem v regiji.(Hough, M (1990) Out of Place: Restoring Regional Identity to the Regional Landscapes, New Haven & London, Yale University Pre­ ss, str. 64) Eutopio zagotovimo takrat, ko kultura in ekologija postaneta sestavni del oblikovalčevega mišljenja in pris­ topa (prav tam, str. 68). Tako kot percepcija o estetiki, kar je odgovor po­ sameznika na vprašanje, kaj je lepo in kaj ni. Utopije pa so proizvod posameznikovih možganov, ki iščejo idealizirane rešitve za probleme v družbi, kot jih pač oni razumejo. Čeprav je večja skrb za higieno pripo­ mogla k bolj zdravim mestom in so z zelenimi parki ustvarili prepotrebne kontraste mestni prenaseljenosti in vsesplošni nasičenosti, pa ima vsak človek različne ideale in prav tako različne poglede na to, kako je mogoče doseči planske cilje. Zato je vizija enega samega človeka narobna in neuresničljiva, če jo vsili družbi kot celoti. Veliko govorimo o nacionalni identiteti, njeno osnovo pa predstavlja prostorska identiteta regij, in ta določa lokalno. Le-ta se najizraziteje kaže v tip iki naselij. Iden­ titeta naselja pa ni le fizična morfologija naselja, ampak predstavlja skupek prostorske, socialno-ekonomske in ožje kulturne identitete. Ta ni konstantna, zato je potreb­ no določiti lokalne značilnosti in ovrednotiti njih težo pri oblikovanju in preoblikovanju identitete. V zvezi s tem govorimo tudi o "zmogljivosti" za razvoj in "satu- riranosti" z njim ter o pragovih razvoja, predvsem glede na prebivalce in stanje okolja. Problematika identitete naselij se tesno veže na pro­ bleme okolja, ki je razumljeno integralno. Ker se iden­ titeta spreminja, je pa hkrati najvažnejši element razvoja, jo je potrebno proučiti in spremljati njen razvoj s ciljem, da tako določamo politike razvoja naselij in kulturnih regij. Rezultati integralnega preučevanja so kriteriji raz­ voja, predvsem omejitve in možnosti, ki jih pogojuje identiteta naselij. Ker je Slovenija v svoji poselitvi zelo razdrobljena in raznolika, je to posebna vrednota, ki jo je potrebno ohranjati in primerno razvijati. Primeren razvoj naselij v slovenskih pokrajinah pa je možen z "mehkimi" metodami razvoja. Pri tako zasnovanem raz­ 343 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 voju se najprej oceni, koliko je mogoče prenoviti oziroma reurbanizirati neko naselje, da živi naprej kot skladna fizično, socialno in kulturno morfološka enota. Kriteriji identitete pa predstavljajajo osnovo za izpeljavo pragov razvoja in prioritet prenove na ravni naselja. Izkušnje dežel OECD nam kažejo, da so uspešni le integralni ukrepi, ki so holistično domišljeni in nadsek- torski. Kot vemo povzroča sektorski pristop v prostoru večje konflikte. Cilj teh dežel je doseči razvoj, ki je združljiv z okoljem "sprejemljiv" razvoj in je dosegljiv preko dveh principov: po pricipu funkcionalne in samoregulirajoče se eko­ nomske rasti in po principu produkcije minimalnih od­ padkov. Te dežele propagirajo tri razvojne prioritete za devet­ deseta leta: poleg razvoja transporta, racionalne rabe energije, predvsem prenovo območij na osnovi iden­ titete. Opozarjajo na napake, ki jih povzroča trg in jih mora korigirati država oziroma mesto z razvito javno upravo. Zato predlagajo inovativni pristop, ki je holističen, kot primerno orodje za doseganje primernega razvoja. Definicija prostorske identitete: Prostorska identiteta se deli na regionalno in lokalno prostorsko identiteto. Regionalna prostorska identiteta je identiteta na ravni kulturne regije, ki jo definirata lokalna identiteta, ses­ tavljena iz lokalne prostorske, socialne, ekonomske in ožje kulturne identitete. Regionalno identiteto, na višji ravni pa definiramo s sistemom kulturnih vzorcev. Posa­ mezne identite, ki sestavljajo regionalno prostorsko iden­ titeto, pa bomo podrobneje definirali. Lokalna prostorska identiteta je fizična identiteta prostora na lokalni ravni, to je naselja in naselju oziroma lokaciji pripadajoča krajina. Fizična identiteta je sestavljena iz morfologije naselja in krajine ter iz gradbene ali stavbne identitete, ki jo ses­ tavljajo posamezni tipi stavb. Ti tipi so bodisi vrednote v prostoru bodisi problemi v prostoru, ker povzročajo gradbeno onesnaženost. Kvaliteto lokalne prostorske identitete pa merimo z razvitostjo lokalno - prostorske identitete, razvitostjo stavbne identitete ter z gradbeno onesnaženostjo v prostorski enoti, za katero ocenjujemo identiteto. Razvitost lokalno prostorske identitete je kazalec lokalne prostorske identitete kot prostorskega dela lo­ kalne kulturne identitete. Razvitost stavbne identitete, se kaže v kvaliteti stavb glede na obliko in gradbeni material. Stopnja gradbene onesnaženosti, je razvidna v okol­ ju neprimernih oblik in gradbenega materiala in pos­ tavitvi v m ikro in mezo prostor. Socialna identiteta predstavlja socialno identiteto prebivalcev v prostor­ ski enoti: bodisi kulturni regiji bodisi naselju. Na re­ gionalni ravni jo predstavljajo na medkrajevni odnosi, na lokalni pa medsebojna razmerja kot so medsosedski odnosi in pomoč ter prijateljski stiki na individualni ravni, ki so prvenstveno vezani na lokacijo. Kvaliteto socialne identitete merimo z razvitostjo socialne iden­ titete v prostorski enoti Razvitost socialne identitete predstavlja razvitost lo­ kalne skupnosti na individual ni ravni; na ravni naselja, se kaže v razvitosti medsebojnih odnosov, medsosedski pomoči, prijateljskih stikih in prijaznosti do krajanov in tujcev. Ekonomska identiteta prostorske enote predstavlja skupek gospodarskih ak­ tivnosti in znanje, ki je historično in trenutno značilno za prebivalce preučevanega območja. Lokalno gospo­ darstvo, njegova organizacija in izvedba je setavni del prostorske, socialne in ožje kulturne identitete. Tudi ekonomsko identiteto merimo z razvitostjo ožje gospo­ darske aktivnosti, njenim pomenom na lokalni, regional­ ni in celo nacionalni ravni stopnjo organiziranosti in stopnjo stabilnosti oziroma poistovetenja in dolgoročne strateške perspektivnosti tovrstne ekonomske identitete lokacije oziroma regije. Ožja kulturna identiteta predstavlja ožjo kulturo prebivalcev enote. Ožjo kul­ turo pojmujemo antropološko in pomeni duhovno kul­ turo ali tiste dejavnosti, ki po statistični nomenklaturi sodijo v kulturo. Kvaliteto ožje kulturne identitete me­ rimo z njeno razvitostjo. Razvitost ožje kulturne identitete, je kazalec ožje kulture prebivalcev območja oziroma enote preučevan­ ja. Prostorska, socialna, ekonomska in ožje kulturna identiteta nam predstavljajo kriterije, po katerih lahko izkristaliziramo razlike med naselji. Ti kriteriji so hkrati osnova za razvoj naselij, z njimi bi lahko poudarili spe­ cifiko tako problemov kot razvojnih prednosti naselij po regijah, hkrati pa bi služili kot kriteriji za celostno prenovo. Skladno z njimi bi izdelali kriterije identitete, ki jih je potrebno operacionalizirati do ravni ocenjevanja "razvojnih pragov". OSNOVNA IZHODIŠČA Uvod Strategijo dolgoročnega razvoja nove države Slovenije za devetdeseta leta sestavlja poleg ekološko sprejemlji­ vega in uravnoteženega razvoja ( sustainable develop­ ment), predvsem razvoj turizma in terciarnih ter kvar­ 3 44 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 tarnih dejavnosti. Iz zaključkov mednarodne konference o dolgoročni strategiji turizma v Sloveniji (Bled, novem­ ber 1992) imata strateško prednost razvoj: - alpskega in - zdraviliškega turizma Obalni turizem ni v prednostnem položaju, ker se Slovenija s Pomorsko deklaracijo (1992) predstavlja kot pomorska država, kar usmerja razvoj ob obali v tran­ sportne namene za potrebe vzhodnoevropskih držav. Z drugimi besedami, zanimanje turistov, predvsem pe­ tičnih, je za obalni turizem znatno nižje predvsem zato, ker je kvaliteta našega morja že tako prizadeta, da krat­ koročno, brez velikih vlaganj v kakovostno izboljšanje ni možno razvijati kvalitetne in ekološko osveščene turis­ tične ponudbe. Za kratkoročen lokalni finančni uspeh je potrebno le razširiti Luko Koper in ponuditi prevoz razsutega tovora, ki je v cenovnem razredu naj nižji in ekološko najbolj sporen. Prav zato se ga otepajo vse razvite luke. Tako usmerjen razvoj pa je dolgoročno ekonomsko, ekološko in socialno neučinkovit zaradi kriterijev, ki so tudi osnova za razvoj okolju in prebival­ cem "sprejemljivega" turizma na Obali. Postopek ugotavljanja razvojnih potencialov za turizem Za ugotavljanje razvojnih potencialov smo uporabili integralno oceno, ki je odraz prizadevanj za komple­ ksno ocenjevanje razvoja s preseganjem ozkih strokov­ nih okvirov in z upoštevanjem prebivalcev kot način demokratičnega načrtovanja in odločanja o razvoju. Razvojne potenciale smo metodološko ugotavljali z dvema ocenama: a) "ekspertno" oceno razvojnega potenciala območja, sestavljeno iz vrste ocen, ocene lokalne identitete; b) kriteriji prebivalcev in mnenja o primernosti in obliki razvoja, ki smo ga terensko ocenili leta 1991 ter ga dopolnili v letu 1992 z dodatnim terenskim delom in ekspertno oceno. Območje Slovenske Istre je bilo potrebno razdeliti na študijska območja, ki so uporabna za primerjave z drugimi resorji in so hkrati tudi vsaj delno ožje kulturne enote lokalne identitete (poim. B. Berce - Bratko 1992). Delitev prostora Slovenske Istre Prostor Slovenske Istre smo delili po potrebah raz­ voja, med njimi prvenstveno turistično - rekreacijskega v navezavi na socialne in kulturne značilnosti območja, ki jih kažejo prebivalci tega območja. Izhajali smo tudi iz tujih raziskovalnih izkušenj in anket turističnih or­ ganizacij. Iz anket turističnih agencij, borz in med samimi gosti - turisti je razvidno, da prav ekologija in čisto okolje zavzemata prvo mesto pri odločanju za obisk nekega območja ali kraja. Zelo pri vrhu vrednostne lestvice pa sta tudi kvaliteta življenja in urejenost okolja za lokalno prebivalstvo turističnega kraja. Velja prepričanje, da je kvaliteten turizem mogoče razvijati v območjih, kjer živijo srečni in urejeni ljudje, ki se poistovetijo s turistično ponudbo skozi vse leto, ne le v sezoni. Obalo smo razdelili na sedem območij: I. območje je MILJSKI POLOTOK, II. območje je KOPER do IZOLE, III. območje je IZOLA, IV. območje je STRUNJAN, V. območje sta PACUG IN FIESA, VI. območje je PIRAN, VII. območje sta PORTOROŽ in LUCIJA. Zaledni del Slovenske Istre pa smo razdelili v: Vlil. območje - SEČOVLJE in dolina DRAGONJE, IX. območje - hribovito zaledje obale vse do ČRNEGA KALA. Omenjena obalna območja so bila ocenjena po enot­ ni metodologiji. Ekspertna ocena območij Območja smo ocenjevali po naslednjih kategorijah: 1. Ekološko ravnovesje. Tvorita ga prizadetost in ranljivosti območja. To je kazalec stanja v prostoru in ga dopolnjuje naslednji socialno-ekonomski kazalec: 2. Zmogljivost za sanacijo. Sestavljajo jo socialno­ ekonomska zmogljivost območja in prebivalcev, pred­ vsem psihološka, zmožnost uporabe znanja in ekono­ mski potenciali za sanacijo kotsintezni kazalec tehničnih možnosti, ekonomske in psihološke pripravljenosti za sanacijo. 3. Razvitost identitete, ki je kazalec, sestavljen iz: 3.1 .lokalno-prostorske identitete, 3.2.stavbne identitete, 3.3.gradbene onesnaženosti, 3.4.razvitosti socialne identitete, 3.5.razvitosti ožje kulturne identitete. 4. Lokalna identiteta je sintezni kazalec od 3.1 do 3.5 in predstavlja povprečje vseh petih ocen. 5. Razvojni potencial območja - skupna ocena je sintezni kazalec in predstavlja povprečje med ekološkim ravnovesjem, zmogljivostjo za sanacijo in lokalno iden­ titeto. Vseh pet zgoraj navedenih kazalcev ocenjujemo z oceno od 0 do 100. Vsi ti kazalci pa poznajo kritično mejo, kar pomeni, da je doseganje vrednosti pod mejo močan omejitveni oziroma vzpodbujevalni faktor. 345 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 KRITIČNE MEJE: 1.EKOLOŠKO RAVNOVESJE 60 2.ZMOGLJIVOST ZA SANACIJO 50 3.IDENTITETA 50 3.5.RAZVITOST OŽjE KULTURNE IDENTITETE 70 4.LOKALNA IDENTITETA 50 5.RAZVOJNI POTENCIAL OBMOČJA 50 Vsa obalna območja smo ocenili po naštetih kazalcih in predstavili rezultate vrednot lokalnih prebivalcev, mo­ žnih potencialnih krajev zaledja za turistični razvoj z upoštevanjem motiva tržnosti in ekološkega ravnovesja ter uravnoteženega dolgoročnega razvoja Slovenske Is­ tre. OCENE OBMOČIJ Rezultati vrednotenj obalnega območja Ocenili smo le območja z morsko obalo, ki jo je mogoče izrabiti v turistične namene, ker je dostopna. Sečoveljsko območje je obravnavano kot zaledje zato, ker obala ni neposredno dostopna. Ocene so opisane v prilogi na str. 15 do 21 pa so podane vse vrednosti, opisane v metodologiji postopka. I. MILJSKI POLOTOK Ekspertna ocena I. območja kaže, na ekološko rav­ novesje 65, kar je nad kritično mejo. Ko pogledamo strukturo, pa vidimo, da je razlog predvsem ranljivost območja in seveda njegova relativno zelo visoka pri­ zadetost. Če bi ocenjevali le ankaranski del, bi bila ocena še slabša. Pozitiven faktor je relativno visoka zmo­ gljivost za sanacijo in ocena ožje kulturne identitete. Lokalna identiteta pa je na četrtem mestu. Razvojni potencial je relativno visok, saj znaša 63. Ocena prebivalcev in razvoj območja: Prebivalci vse Slovenske Istre sprejemajo prav to ob­ močje kot zelena pljuča. Na Miljskem polotoku je pri­ merjalno ostalo še največ neokrnjene narave, zlasti zale­ dje Debelega Rtiča. Območje Hrvatinov je poselitveno zelo razstreseno. Kot največji problem pa ocenjujejo prebivalci to, da se dopuščajo in v nekaterih primerih celo dovoljujejo gradnje sredi kmetijskih zemljišč. Doma­ čini menijo, da bi morali prepovedati vso gradnjo v radiju od 1,5 km do 2 km od obale. Na žalost se ob obali poseljuje in razmišlja preveč celinsko. Ni pravega odnosa do morja, zato ga zasipavamo, lociramo in­ dustrijske obrate, ker ga ne cenimo kot izjemno naravno vrednoto. Razlog temu je nedvomno tudi sestava pre­ bivalcev, saj je pretežno priseljenska. Prebivalci si želijo nazaj plažo ob pomolu sv. Katarine, ki je bila najlepša koprska plaža. Miljski polotok je bil historično namenjen kmetijstvu in zdravstvu zaradi izjemnih klimatskih pogojev, ki pa so delno uničeni zaradi ekološko spornega delovanja Luke Koper. Na Miljskem polotoku naj se razvijajo historične de­ javnosti kot so zdravilstvo, turizem in kmetijstvo, za kar so dani naravni pogoji, zlasti zdravilna klima na Debelem rtiču, ki je po dokazilih zdravnikov enakovredna tisti z Lošinja. Bolnišnica Valdoltra pa se lahko navezuje na splošno bolnišnico v Izoli in združeni lahko ponudita kvaliteten zdravstveno-zdraviliški turizem. Naravovar­ stveniki naj zaščitijo območje Debelega Rtiča in park v stari ankaranski bolnišnici ter močvirno območje lana pri pomolu Sv. Katarine. II. O D KOPRA DO IZOLE Iz ekspertne ocene je razvidno, da je prizadetost območja zelo visoka, saj je to občina, katere največji delež obalnih površin je zaseden z industrijskimi obrati, ki ne sodijo nujno na obalo. Ekološko ravnovesje je pod kritično mejo, saj znaša 59. Zmogljivost za sanacijo je v ekonomskem in psihološkem smislu relativno nizka, kar lahko pripišemo tudi zelo nizki stopnji razvitosti ožje kulturne identitete. Prav zato so tudi razvojni poten­ ciali ekološko primernega in sprejemljivega razvoja re­ lativno nizki, najnižji po vrednosti od vseh obravnavanih območij ocenjeni s 45. Zanimivo je primerjalno oceniti koprsko staro mestno jedro. Z izsušitvijo solin so pridobili velike poselitvene površine. Koper se je čezmerno razlil s stanovanjskimi bloki in soseskami po bližnjih gričih. Na obrobju, pred­ vsem v luki, ima preveč umazane industrije, ki kvari mikro klimo in vizualno podobo vstopa na Obalo. Če ga ocenimo kot ostale primere, vidimo, da je njegovo ekološko ravnovesje pod kritično mejo, le 54. Ima tudi izredno nizko zmogljivost za sanacijo in naj nižjo stopnjo razvitosti socialne in ožje kulturne identitete. Ocena prebivalcev in razvoj območja: Prebivalci zelo cenijo morsko obalo med Koprom in Izolo. Naravovarstveniki pa trdijo, da bi ta del obale moral biti tudi morski rezervat, ker je ohranil pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Obalno cesto je potrebno premakniti z obale in ta del obale nameniti kopanju. Za uresničitev tovrstnega predloga obstajajo relativno dobre možnosti, ker je na natečaju zmagal projekt za cesto, speljano 300 - 500 m od obale. Prav tako bi bilo potrebno odstraniti Ferromoto, ki s svojimi trgo­ vinskimi prostori zaseda eno najlepših lokacij. Območje naj se razvija tako, da bo saniralo pereče ekološke probleme, obalo namenilo rekreaciji in turiz­ mu, ne pa cestnemu prometu. Koper naj se še naprej razvija kot administrativni in trgovinski center vključno 3 4 6 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 z razvijanjem kulturnih dejavnosti, kot so gledališče, poletni festivali in podobno, vendar z veliko večjo ob­ čutljivostjo do naravne in kulturne ter mestne krajine. Nujno je treba sanirati vizualno podobo in ne dopuščati luki nerazumnega širjenja. III. IZOLA Iz ekspertne ocene lahko razberemo, da je območje relativno prizadeto, ranljivost območja je visoka in eko­ loško ravnovesje je z oceno 61 nad kritično mejo. Zmo­ gljivost za sanacijo pod kritično mejo, razvitost ožje kulturne identitete je pod kritično mejo, zato je tudi ocena razvojnega potenciala samo malce nad kritično mejo z vrednostjo 55. Mesto ima veliko število neav­ tohtonega mestnega prebivalstva, zaposlenega v izolskih industrijskih obratih. Zanimivo je oceniti in primerjati staro mestno jedro znotraj Izole. Samo jedro je izjemno mikavno zaradi morfološke preprostosti in mediteranske logičnosti, ki ustvarjata kompleksnost jedra in kvaliteto stavb. Njegova prednost je, da je manj prostorsko omejeno kot Piran, zato pa ga je v veliko večji meri prizadela hitra in­ dustrializacija v njegovi neposredni okolici. Prizadetost območja je relativno visoka zaradi neprenovljenih stavb mestnega jedra, ranljivost je manjša in zato je ekološko ravnovesje zelo visoko, saj znaša 71. Zmogljivost za sanacijo je nekoliko nižja kot za celotno območje Izole in je 42. Razvitost identete je znatno višja, kot je to primer za celoto, saj je ocenjena na 69. Tudi kulturna identiteta je višja. Staro mestno jedro ima možnosti razvoja ob spomeniško-razvojni prenovi. Jedro je uspelo pritegniti nekaj zavodov in malih firm, ki na delovnih mestih zahtevajo tudi akademsko izobrazbo. Tovrstni razvoj ugodno vpliva na jedro. Kljub pozitivnim učinkom razvoja jedra pa je mesto Izola še vedno preveč in­ dustrijsko. Novejši razvoj, predvsem marina, ki je v grad­ nji, dodatno bremeni in siromaši kvaliteto tega prostora. Izola naj se prenavlja kot staro mestno jedro z raz­ vojem bolj specializirane ponudbe, vključno z usmerit­ vijo na upokojence in starejše. Gradi naj okolje brez arhitekturnih ovir in v sožitju s starim mestnim jedrom, ki ga je potrebno "dodatno intelektualizirati", kar po­ meni, da se prostorsko razvija tako, da omogoča pri­ selitev in delo ljudi z visoko izobrazbo. IV. STRUNJAN Ekspertna ocena kaže, da je to območje najmanj prizadeto in je hkrati tudi najbolj ranljivo. Ekološko rav­ novesje je najvišje med vsemi območji, saj znaša 89 in je zato toliko bolj občutljivo za razvoj. Zmogljivost za sanacijo je relativno visoka. Ima izrazito in relativno neokrnjeno prostorsko identiteto. Stavbna identiteta sta­ rih gradenj je visoka. Zaradi ne najbolj ustreznih stavbnih teles novogradenj, katerih prostorska vmestitev je v nekaj primerih neprimerna, pa se je znatno znižala. Gradbena onesnaženost območja je relativno nizka. Razvitost so­ cialne identitete je izredno visoka, saj je najvišja med vsemi izvedenimi ocenjevanji in enako velja tudi za kulturno identiteto. Ker je ekološko ravnovesje zelo vi­ soko, zmogljivost za sanacijo primerna in lokalna iden­ titeta razmeroma visoka, je tudi razvojni potencial zelo visok, saj znaša 66. Območje je zelo cenjeno ne le na mikrolokalni ravni, večina prebivalcev Slovenske Istre namreč meni, da je to najdragocenejši del slovenske obale, posebno rt Ro- nek z zalivom, ki sta zaščitena kot naravni znamenitosti z dobrimi klimatskimi in prostorskimi pogoji za razvoj, je na tem območju pomemben tudi zdraviliški turizem. Zasedenost 322 ležišč je bila od januarja 1992 s 55%, julija 88%, avgusta 93% in novembra 42%. Območje z zavarovanimi površinami naj bo namen­ jeno naravovarstvu; solinarstvo naj se odvija na tra­ dicionalen način, sicer pa naj bo ta prostor namenjen rekreaciji in turizmu Istranov, kot je v dobršnji meri že sedaj. Ena izmed lokacij za 3. univerzo je tudi Belvedere. Predvsem je treba strogo omejevati gradnjo in preprečiti "gobice" po gričevju. To območje naj se namenja rek­ reaciji in zdraviliškim dejavnostim v sožitju s solinar­ stvo m. V. PACUG IN FIESA Po ekspertni oceni je območje delno prizadeto, a hkrati tudi zelo ranljivo. Ekološko ravnovesje je relativno zelo visoko, saj je ocenjeno na 68. Zmogljivost za sana­ cijo je tudi izjemno nizka. Razvitost identitete je relativno visoka, saj je lokalno prostorska identiteta zelo močno razvita. Stavbna identiteta je neizrazita, gradbena ones­ naženost območja je zelo visoka, socialna identiteta je nizka, saj je pod kritično mejo, zato pa je lokalno- kulturna identiteta relativno visoka. Razvojni potencial je srednje nizek zaradi nizke stopnje zmogljivosti za sanacijo, in znaša le 49. Območje predstavlja severni del obale Koprskega za­ liva, ki je relativno zelen, a je pod visokimi pritiski za razvoja. Območje Pacuga je prvenstveno namenjeno kot otroškemu klimatskemu okrevališču. Fiesa je bila razvojno namenjena sindikalnemu turizmu. Ta načrt je propadel, kar daje upanje za uravnotežen razvoj z upo­ števanjem sladkovodnega jezera. Pacug naj bo namen­ jen slovenskim kolonijam otrok, Fiesa pa naj ostane zelena in z manj intenzivno turistično izrabo v skladu s še ohranjeno naravo. V manjši meri bi bilo možno dopuščati kombiniran "sindikalni turizem" 347 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZM A NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 VI. PIRAN Piranski zaliv je relativno neprizadet, ranljivost ob­ močja pa je relativno visoka. Ekološko ravnovesje je izjemno visoko, saj znaša 70. Zmogljivost za sanacijo pa je katastrofalno nizka. Razvitost identitete je srednja, čeprav je lokalnoprostorska identiteta izredno visoko razvita, prav tako tudi stavbna identiteta, gradbena one­ snaženost je relativno nizka, razvitost socialne identitete relativno visoka, prav tako je kar visoka kulturna iden­ titeta. Območje pa je pod pragom razvojnega potenciala z vrednostjo 47, vendar samo za tri točke, zaradi izjemno nizke zmogljivosti za sanacijo. Če napravimo podobno primerjavo s starim mestnim jedrom, kot smo to napravili za Izolo, lahko rečemo, da je Piran povsem ohranil srednjeveško naselbinsko zasnovo. Naravne omejitve niso dopuščale širitve, zato je ostal kot urbana celota relativno neokrnjen, vendar gradbeno-tehnično in komunalno v slabem stanju. Med zavarovanimi območji je celotno mesto znotraj obzidja in frančiškanski samostan zunaj obzidja. Ocena nam kaže, daje prizadetost območja relativno višja, ranljivost je nižja in zato je ekološko ravnovesje nižje, ocenjeno z 68. Zanimivo je, da je v jedru zmo­ gljivost za sanacijo znatno višja, saj znaša 34. Lokalna gradbena identiteta je izrazita in zelo kvalitetna, grad­ bena onesnaženost je nižja, razvitost socialne identitete je nižja, razvitost ožje kulturne identitete je tudi znatno nižja. Prebivalci mesto cenijo, a prisoten je problem neintegriranosti in razbite lokalne kulturne identitete. Posebnost predstavljajo kulturne in strokovne prireditve, ki poživljajo predvsem življenje v poletni sezoni. Ljudje visoko cenijo območje, ki je prostorsko zelo omejeno, tu je tudi mnogo priseljencev in izredno visok odstotek sekundarnih bivališč. S preureditvijo Tartini­ jevega trga in ureditvijo parkiranja niso prav vsi za­ dovoljni, saj je neverjetno in nerazumljivo, da so ogro­ mne površine ob morju namenjene parkiranju. Piran naj se razvija kot kulturniško mesto in kot urbani spomenik z aktivnim varstvom spomenikov, ki ljudi ne bo preveč omejevalo. Za parkiranje naj se uredi parkirno hišo ali prostor pod nabrežinami. Piran naj ostane pril­ jubljeno pristanišče za jadrnice in naj še bolj razvija in izkorišča svojo glasbeno preteklost. VII PORTOROŽ IN LUCIJA Ocena območja nam kaže, da je njegova prizadetost zelo visoka, ranljivost relativno visoka. Ekološko rav­ notežje je srednje visoko, saj znaša 68, vendar je zmo­ gljivost za sanacijo relativno nizka. Razvitost identitete je relativno visoka z zelo razvito socialno identiteto in ožjo kulturno identiteto. Razvojni potencial je malce nad kritično mejo, in znaša 51. Prebivalci ocenjujejo Portorož kot mesto rož, znano letovišče že od 18. stol. dalje. Z zavetrno lego, hoteli in restavracijami ter dvema igralnicama predstavlja po­ nudbo malce višje kategorije, vsaj po naših pojmovanjih. Velik del prostorske identitete je izgubil, ko so ga pre­ novili v času "buldožerske" prenove po vojni. Veljalo je, da so nove in sodobne zgradbe boljše, lepše in odraz našega napredka. Značilno za Portorož je, da ima zelo visok odstotek nelokalnega prebivalstva in je bil že od vselej priljubljeno mesto za sekundarna bi­ vališča politikov in umetnikov vseh vrst ter nekaterih vidnih intelektualcev. Lucija se je razvila v stanovanjsko turistično središče z veliko marino. Problemi so manj izraziti kot v Por­ torožu, prav tako pa se pojavlja problem kulturne in vizualne identitete kot v Portorožu. Portorož naj se razvija kot letovišče zelo visoke kva­ litete, ki pa je tudi namenjeno slovenskemu gostu. Dejav­ nosti so dovolj pestre, kljub prizadevanjem za Portoroško noč in druge prireditve pa ima kot turistični produkt še zelo neizdelano identiteto. Turizmu v prid je tudi talasoterapija v Termah Portorož, ki bi jih bilo potrebno razvijati v smeri kompatibilne ponudbe turističnega pro­ dukta Portorož. Ocena zaledja in potencialni kraji za razvoj turizma v zaledju obale VIII. SEČOVLJE IN DRAGONJA Kot zaledje smo ocenjevali Sečovlje s solinami. Ob­ močje je označeno s solinarstvom, letališčem in cesto. Ta predel ne ocenjujemo kot obalni del, marveč kot zaledje. Območje je značilno kmetijsko, v dolini reke Dragonje. Prebivalci prav posebno cenijo Kraški rob, območje, predvideno za zavarovanje. Posebnost tega predela so tudi gozdne površine in izjemna razgibanost in raznolikost krajine, ki jo dodatno definira meja. V tem predelu se kaže možnost navezovanja na So­ linarski muzej, in sicer v smislu možnosti dopustovanja v solinarski hiši in podoživljanja solinarskega življenja. Posebnost predstavlja tudi reka Dragonja, predvsem v višjih predelih. Reka je zelo občutljiv ekosistem, zato bi morali njeno izrabo v rekreacijske in turistične namene strožje definirati in določiti "prag zmogljivosti" območja kot osnovo za rabo tega vodnega in obvodnega prostora. V zaledju so izjemne možnosti za pohodništvo, lov in ribolov. Posebnost pa predstavlja Kraški rob, ki je neodkrit biser Slovenske Istre. Po mnenju prebivalcev je to območje možno turis­ tično razviti s kmečkim turizmom, lovom in pohod­ ništvom. IX. ZALEDJE DO ČRNEGA KALA Za razvoj dodatne turistične ponudbe se je mogoče opreti na hribovito zaledje. To zaledje je razmeroma avtohtono in zvečine kmetijsko, čeprav je marsikdo za­ poslen tudi v industriji. Pri oblikovanju turističnega proiz­ voda pa so zelo nedomiselni. 348 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZM A NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 Prebivalci zaledja so bolj avtohtoni kot prebivalci ostalih obmorskih predelov. Njih značilnost je, da močno koreninijo na primorski zemlji. Kot možni turistični potenciali v zaledju so bila ter­ ensko identificirana naselja: 1. Gažon, 2. Padna, 3. Krkavče, 4. Šmarje, 5. Koštabona, 6. Pomjan, 7. Merezige, 8. Dekani, 9. Tinjan, 10. Osp, 11. Rižana, 12. Črni kal, 13. Korte, 14. Krog, 15. Socerb, 16. Parecag, 17. Dragonja, 18. Hrastovlje. Opis posameznih krajev 1. GAŽON Strnjena vas pod vrhom hriba, s številnimi naravnimi in kulturnim i znamenitostmi, z relativno bližino morja, je okrnjena, ker se je večina prebivalcev odselila, sedanji prebivalci so povečini priseljenci. Cerkev sv. Petra ima glagolski napis iz leta 1470, pod beležem pa so ostanki fresk iz 15. stol. To območje bi bilo uporabno v turistične namene lahko le dolgoročno, ko se bo v naselju izo­ blikovala značilna lokalna identiteta, trenutno prevla­ dujejo le želje po "zaslužkarskem" turizmu, ne pa po pravem turizmu, kjer si nosilci turizma prizadevajo za vračanje gostov. Vas je v zadnjem času zelo uničena z novogradnjami. 2. PADNA Strnjeno naselje na pomolu vzpetine, v njem je otro­ štvo preživel slikar Božidar Jakac. Naselje je tako sli­ kovito, da ga nameravajo razglasiti za kulturni spomenik. Težava bo s prebivalci, ker so predvsem stari in ne- iniciativni. Tu bi bilo možno razvijati turizem dol­ goročno, ker so za tovrstni razvoj dane naravne, ne pa antro-pologene danosti. V bližini raste zametek "počitniškega" naselja, s katerim je vas oblikovno in socialno načeta. 3. KRKAVČE Primer tako kulturniškega, kmečkega in gostinskega turizma. Krkavče so eden najzanimivejših krajev Slo­ venske Istre, zaradi manjših kulturnih sestavin, predvsem zaradi starega jedra naselja na živi skali, kjer stoji tudi cerkev sv. Ane s slikami delavnice Bossanov. Kraj je bogat z narodopisnimi zanimivostmi, kot so ognjišča, žrmlje, stope z ostanki, kot so gradišča. V času Be­ nečanov so si sami volili župana. Razvito je kmetijstvo in tako naravni pogoji kot pripravljenost ljudi bi bili primerni za turizem na kmetih v navezavi s Koštabono. Krkavče se razvijajo v smer, ki zagotavlja tovrsten razvoj. 4. ŠMARJE PRI KOPRU Šmarje so pomembno lokalno središče, ki sooblikuje lokalno identiteto doslej naštetih naselij, saj je lokalno središče, ki je bilo že v zgodovini zelo napredno. Do druge svetovne vojne so se prebivalci ukvarjali predvsem s kmetijstvom, danes pa so pretežno industrijski delavci, ki se vozijo na delo v Koper, Izolo, delno so zaposleni v lokalni tovarni kovinske galanterije. Šmarje imajo nekaj lepih povojnih stavb z lepim razgledom. Možen je razvoj lovskega turizma zaradi okoliških gozdov s fazani, je­ rebicami in zajci. 5. KOŠTABONA Koštabono bi bilo mogoče delno preurediti v muzej na prostem, ki bi deloval kot "turistični muzej". Kazal bi poselitev in kulturo prebivalcev Slovenske Istre. Lokal­ ni prebivalci pa bi bili zaposleni kot "živi eksponati" - tipa francoskih ekoloških muzejev, kjer pogorski pre­ bivalci izvajajo tradicionalne obrti in ekološko "tradi­ cionalno" kmetujejo, pripravljajo "lokalno hrano", turisti pa si lahko najamejo hišo, v kateri lahko živijo na "tra­ dicionalen način". Čeprav je zunanjost slabo spome­ niško preurejena, se lahko razvije ekovas. Za predlagano ima največ kulturno-zgodovinskih pogojev, kot so slikovito starinska naselja z ostanki dveh starinskih gradov, troje cerkva. Cerkev sv. Elije iz 1446, stoji na mestu, kjer je nekdaj stalo pogansko svetišče, v cerkvi sv. Kozme in Damijana so freske iz 15. stol., cerkev sv. Andreja iz 15. st. so prezidali v 18. stol. Po starem izročilu naj bi tu stala rimska trdnjava CASTRUM BONAE s hramom boginje zdravja. Vaščani so znani tudi po tem, da so najdlje obdržali pogansko vero in so znani pod imenom DOSKARJI - staroverci. Nekaj tega izročila je še ohranjenega in to je dodaten razlog za predlog muzeja - skansena na prostem. Ljudje so pripravljeni sprejeti tovrstno ponudbo. 6. POMJAN Gručasta vas, ki se stopničasto vzpenja na slemenu Pomjanskega hriba, s katerega se odpira razsežen po­ gled in na katerem so ostaniki predzgodovinskega gra­ dišča. Pomjan je primeren za gostinski in kmečki turizem dolgoročno, ker so prebivalci trenutno še močno us­ merjeni le h kmetovanju in dodatnemu zaslužku v in­ dustriji. 349 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 7. MAREZIGE Vas z značilno mediteransko arhitekturo in razvitim gostilništvomza razvoj regionalne identitete pomembno naselje, lokalno središče z značilno dramsko in posojil- niško kulturo. A. Moniha, ki je pisal igre za marežganske diletante in tudi ustanovitelj hranilnice za Slovensko Istro. Problem je vodovod. Med prebivalci je zaznati izrazito željo po gostilniškem turizmu. 8. DEKANI Dekani so precej strjena dvovrstna vas na S strani Rižanske doline, kjer so hiše v položnem pobočju in na nizkem slemenu ob vznožju Šanc. Problematično je dejstvo, da je ta vas sredi umazane industrije, v bližini je IPLAS. Prebivalci imajo več gostiln, majhne kmetije in vse bolj so zaposleni v bližjih industrijskih obratih. M enijo pa, da imajo možnosti za gostilniški turizem z lovom, ki privablja številne Italijane ohranjajo marsi­ katere običaje in še vedno praznujejo stare praznike, ki privabijo marsikoga iz Slovenske Istre, pa tudi Italijane. Prav to naselje je prežeto z izrednim lokalnim interesom. 9. TINJAN Gručasta vas vrh Tinjskega hriba, ki je najimenitnejše razgledišče, kar jih premore Slovenska Istra. Naselje je zelo slikovito, ker preproste kamnite hiše stojijo druga nad drugo tako, da daje kraj vtis trdnjave. Vrh hriba je stalo prazgodovinsko gradišče in njegovi zidovi so vidni kraj baročne cerkve. Tu so tudi pomembna lovišča divjačine. Možen je lovsko-gostilniški turizem. Sam kraj pa bi zaradi svoje slikovitosti lahko postal muzej na prostem. Prebivalci sami niso preveč iniciativni. 10. OSP V naselju je poslopje starega občnega mlina iz 16.stol. V bližini je jama Grad. Pred jamo je obrambni zid iz časa turških vpadov. Strma stena za vasjo privablja al­ piniste na plezalne treninge. Daleč naokrog je znana Gostilna Pod pečino. Možnost razvoja gostinskega turiz­ ma. V naselju je zelo močna lokalna iniciativa. 11. RIŽANA Rižana je precej razpotegnjena vas v dolini Rižane ob glavni cesti. Okolica je poznana po precej bogatih loviščih divjadi; zajcih, srnah, fazanih, jerebicah. Pred­ vsem v zaselku Bižaji bi bilo možno razvijati turizem, ker je sama Rižana preveč hrupna zaradi regionalne ceste Ljubljana - Koper. Naselje ni primerno, ker je preveč omejeno. 12. ČRNI KAL Jedro vasi je tik pod prepadnimi stenami na flišu. Črni Kal sodi v kulturno-zgodovinsko območje z naj­ denimi predmeti od paleolitika naprej. Vas je vedno igrala pomembno vlogo zaradi prometne lege in jeznana po vinu, saj ga hvali že Valvazor, in po sadju. Benkova hiša iz leta 1489 je najstarejša datirana kmečka hiša na območju Slovenske Istre. Na strmi skali nad vasjo so ruševine gradu, ki so ga zgradili kot utrdbo v 11.st. Iz vasi in stene je prelep pogled na okoliško Slovensko Istro. Razvito in znano je gostil n ičarstvo, v vasi ohranjajo še nekaj znanih vaških običajev. 13. KORTE Strnjeno pozidana slemenska vas z lepim razgledom, posebno z bližnjega vrha Koštelir, kjer so ohranjeni sledovi prazgodovinskega Gradišča. V cerkvi sv. Antona Puščavnika, ki je bila prezidana leta 1799, je glagolski napis iz leta 1482. Naselje ima kulturno-zgodovinske znamenitosti in domače gostilničarstvo. V vasi je znana tipična istrska gostilna Pri Lucijanu. 14. KROG Krog je razgledna točka vzhodno od letališča Por­ torož. Na Krogu so ostanki samostana sv.Onofrija. Ce­ loten vrhnji predel hriba je v cerkveni lasti. V delu neporušenega samostana je ljubiteljska konjušnica s ko­ nji za izposojo. Hkrati nudijo jahalni program za otroke in odrasle ter eno do večdnevne pohode s konjem in z vodičem po Istri. 15. SOCERB Lega gradu in naselja je edinstvena, saj znaša višinska razlika med njima in dolino s 300 metrov. Pomembno stateško lego so spoznali že Iliri in tu zgradili gradišče. V starem veku je bil obrambna postojanka, v dobi pre­ seljevanja narodov je prerasel v utrjen grad in postal sedež fevdalnih gospodov. V okolici gradu je vhod v Sveto jamo. Izredna točka z izrednim pogledom na Trst in celoten Tržaški zaliv. Kulturnozgodovinski in gostilniški turizem je možno razvijati. Domačini so dovolj podjetni za tak razvoj naselja. 16. PARECAG Parecag leži na pobočju Malijskega hriba, kraju se nudijo možnosti razvoja predvsem v Gocendu in na bližnji razgledni točki Kaštelir. Domačini so dokaj pod­ jetni, razvijali bi gostilniški turizem in si pomagali s so­ linami in solinarskim muzejem na prostem ter z običaji solinarjev. 17. DRAGONJA Mejna vas med Slovenijo in Hrvaško, kjer je že uveljavljen turizem na kmetih, in bi ga bilo potrebno dodatno podpreti. Območje, ki je posebno cenjeno z naravo varstvenega vidika. 3 5 0 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 V zaledju občine Izola je za razvoj turizma primeren predvsem Malijski hrib z zaselki, vendar dolgoročno kot gostilniško-kmečki turizem. 18. HRASTOVLJE Hrastovlje imajo ohranjen srednjeveški ambient z oh­ ranjenim četverokotnim taborskim obzidjem iz 16.sto­ letja, znotraj katerega je romanska cerkev sv. Trojice iz 12. in 13.stol. z znamentimi srednjeveškimi freskami na temo mrtvaškega plesa. Hrastovlje so gručasto naselje z nekaj spomeniki, med njimi pa je tudi 500 let stara hiša. Med ljudmi ni prave iniciative za turizem, Čeprav imajo lepo število obiskovalcev, ki si ogledujejo freske. Po ponovnem pregledu stanja na terenu in dodatnem anketiranju imajo prioriteto naslednji kraji: 1. Koštabona kot ekovas. 2. Krkavče kot primer kulturniškega, kmečkega in gostinskega turizma. 3. Pomjan predvsem za gostinsko-kulturniški turizem. 4. Črni Kal kot kulturno-zgodovinsko jedro z naj­ starejšo datirano hišo v Slovenski Istri. 5. Tinjan kot najimenitnejše razgledišče, kar jih pre­ more Slovenska Istra. 6. Osp z znanim gostiščem in steno, ki privablja alpiniste. 7. Socerb z izjemno lego, kulturno-zgodovinskimi spomeniki in lepim razgledom na Trst. 8. Dragonja kot mejna vas, kjer se je že uveljavil turizem na kmetih. POVZETKI VREDNOT PREBIVALCEV Posebno pozornost smo posvetili vrednotam in mne­ nju lokalnega prebivalstva, ki bo moralo pridobiti pov­ sem novo vlogo pri prostorskih odločitvah, in sicer tako, ki pritiče razvitim demokracijam. Postopek, razvit iz Kul­ turološke analize za načrtovanje urbane prenove na primerih iz Slovenije in Škotske (Glasgow, 1992), je bil prilagojen za ugotavljanje razvojnih potencialov v okvirih raziskovalne naloge: Oblikovanje turistične po­ nudbe in zasnova dolgoročnega turizma v turističnih območjih Slovenije (Ul. RS 1992). V slednji raziskovalni nalogi je bila uporabljena v letu 1991 izvedena analiza vrednot prebivalcev, ki je bila del eksprertize za MV OUP. Rezultati te raziskave so podani v zbirni karti po naslednjih kategorijah: 1. Prvobitna narava. Prebivalci so izbrali območja, za katera menijo, da so najkvalitetnejša prvobitna narava, ki jo je potrebno varovati. Vidimo, da so zajeta vsa območja zakonsko varovane naravne dediščine in tudi tista območja, ki so predlagana za razglasitev. Prav tako zelo cenijo zaledna območja naselij, ki smo jih raziskovali kot možne potenciale za turizem. 2. Pretežno naravno okolje visoke kvalitete. Prebivalci so v to kategorijo uvrstili območja, ki so načeta in za katera menijo, da jih je mogoče sanirati. 3. Prednostna območja za sanacijo. Iz 2. točke logično sledi 3. Iz vrednot prebivalcev, ki temeljijo na kulturni identiteti, razviti iz močne re­ gionalne identitete, izhajajo naslednja območja, ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost, ker predstav­ ljajo del kontinuitete prostorske in socialno - kulturne identitete Obale. Prebivalci so predlagali sanacijo dolo­ čenih območij po naslednji prioriteti: A - Ankaranska plaža med Adrijo in pomolom Sv. Katarine, B - Jernejev zaliv v Lazaretu, C - Obala med Izolo in rtom Ronek, D - Obala med Koprom in Izolo. 4. Seznam območij - krajev, ki so po mnenju pre­ bivalcev zanimiva za turistični obisk 1. Gažon, 2. Padna, 3. Krkavče, 4. Šmarje, 5. Koštabona, 6. Pomjan, 7. Merezige, 8. Dekani, 9. Tinjan, 10. Osp, 11. Rižana, 12. Črni Kal, 13. Korte, 14. Krog, 15. Kaštelir, 16. Malijski hrib, 17. Sečoveljski zaliv, 18. Pacug in Fiesa z zaledjem, 19. Rtič Ronek, 20. izolsko zaledje, 21. zaledje med Koprom in Izolo, 22. zaledje Miljskega polotoka, 23. zaledje Debelega rtiča, 24. Debeli rtič, 25. Ankaran pri sv. Katarini, 26. izolska obala, 27. Strunjanski zaliv, 28. dolina Dragonje, 29. zaledje Dragonje, 351 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 30. Sečoveljske soline, 31. Strunjanske soline, 32. Socerb. 5. Možni turistični potenciali Obstoječa naselja, ki jih je po mnenju prebivalcev mogoče razvijati v turistične namene, so: - Socerb, ■ 9 SP' - Črni kal, - Tinjan, - Dekani, - Marezige, - Pomjan, - Šmarje, - Gažon, - Koštabona, - Krkavče, - Padna, - Dragonja, - Korte. Sklepne ugotovitve, ki izhajajo iz vrednot, razvojnih potencialov, ki so bili ocenjeni na osnovi razvitosti kul­ turne identitete in regionalne identitete, so naslednje: Nacionalni pomen obale in celotne Slovenske Istre je hkrati simbolne in ekonomske narave. Slovenija se z morjem uvršča med pomorske države. Prav ta vidik pa je razumljen drugače na nacionalni kot na regionalni in lokalni ravni. Slovencem morje pomeni relativno ve­ liko, tako kot vsaka voda: prvobitno privlačnost za pros­ točasne aktivnosti. To je zelo prvobitna in biološko po­ gojena vrednota. V celinski Sloveniji obstaja na splošno vrednotenje morja na tej ravni, zato se. dopušča tako industrijski razvoj obale: od turističnega razvoja, indu­ strije, locirane na sami obali, do ekstenzivnega in eko­ loško spornega razvoja Luke Koper. Odnos do morja kot izjemne - enkratne kvalitete v slovenskem prostoru se še ni uspel razviti, razen pri nekaterih strokovnjakih in lokalnem prebivalstvu. To je odraz "otroške dobe" slovenske države. Do nedavna smo se identificirali s celotno obalno črto bivše skupne države, sedaj pa se omejujemo na 42 km slovenske obale. Meja je obalo zarezala in otežkočila vezi in tokove, ki so spontano tekli po pretežnem delu celinske Istre, predvsem pa po Savudrijskem polotoku. Odnos do morja kot do vrednote se konstituira, dosedanje gledanje in ravnanje z njim pa je bilo zelo industrijsko, saj smo se do pred kratkim lahko identificirali z 200 km obale. V kolikor je bil ta odnos in način izrabe morja sprejemljiv takrat, pa nedvomno ne more biti več danes in v prihodnje. Usklajevanje nacionalnega, regionalnega in lokalnega nivoja in pogledov na razvoj je potrebno prenesti na strokovno višjo raven, predvsem v pogledu rešitev, za­ konitosti izvajanja in dolgoročne vizije razvoja Slovenije, katere komparativna prednost je prav njena raznolikost na majhnem teritoriju in relativna neokrnjenost narave. Vrednost ima Istra kot celota, kjer vzpodbujamo so­ žitje in razvoj tako obale kot tudi zaledja. Dediščinski princip nas zavezuje do iz antike izvirajoče urbane kon­ tinuitete, ki jo je nasilno pretrgal srednji vek, ter izpričana moč in zavednost meščanov, ki se je ponovno vzdignil v 19.stol. Vse povojno razdobje, od priključitve Istre k Jugoslaviji naprej, pa je bil ta del slovenske zemlje iz­ postavljen visokim migracijam in hlastanju po industrij­ skem razvoju. Tako se je tik ob morju locirala industrija, Luka Koper kot pomembno okno v svet, vendar pa v ekološkem in prostorskem ter mikroklimatskem pogledu katastrofalna. Prenova starih mestnih jeder Pirana in Izole nikakor ne more steči. Infrastrukturno je celotno območje Slovenske Istre slabo, zato so se praznila naselja v zaledju in nastajala je nova ekstenzivna urbanizacija. Za Obalo smemo trditi, da je zanjo značilen urbanizem gradbenih firm z vsemi negativnimi posledicami v pro­ storski organizaciji in oblikovni kvaliteti grajenega okolja. Lokacije za infrastrukturne objekte so bile največkrat zgrešene, predvsem nove ceste in npr. bolnišnica v Izoli. Potrebno je vzpostaviti urbano kontinuiteto z raz­ vojem, ki ne bo prvenstveno industrijski, ampak post­ industrijski z večjimi vlaganji v šolstvo in kulturo. Pri tem konkretno mislimo na ustanovitev tretje univerze na Obali in s prenovo urbanih mest: Pirana, Izole in Kopra in organsko zraslih naselij v zaledju, ki nam ga nalaga dediščinski dolg do tega prostora; predvsem na možnost kontinuitete kulturne identitete Istre, in njenih nujnih komplementarnih centrov Reko na Hrvaškem in Trstu v Italiji z izkoriščanjem prednosti večetnične kulture. Večji preudarek gre kompatibilnosti posamez­ nih razvojnih načrtov v prostoru Istre kot celote s poseb­ nim ozirom na razvijanju kontinuitete in oblikovanju gospodarske identitete prostora v harmoniji s kulturno ideniteto. Ekološko osveščena in z dokumenti podprta us­ meritev in odločitev za okolju prijazen razvoj narekuje razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti in sanacijo ob­ stoječih Ekološko spornih industrijskih obratov, predvsem na Koprskem in v Izoli ter ekološko sporno delovanje Luke Koper, ki naj bi pripomogla k spremembi mikro klime. Vse našteto pa neugodno vpliva na razvoj ekoturizma, predvsem zdravstvenozdraviliškega, kmetijstva in pušča morju nepopravljive posledice. Okolju prijazen in prebivalcem sprejemljiv razvoj, ki bo ohranjal kvalietno okolje za zanamce, je mogoče doseči na obali z racionalnejšo rabo prostora, pri čemer mislimo na fizično prostorsko (kompatibilnost) primer­ nost in ekološko neoporečnost dejavnosti vtem prostoru in visoko kulturno-ekološko zavest pri razvojnih odlo­ čitvah. 3 52 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 SKLEPNE UGOTOVITVE - POMEN SLOVENSKE ISTRE Če povzamemo, lahko strnimo ugotovitve takole: 1. Komparativna prednost Slovenije je, da ima tako Alpe kot Mediteran v razdalji 7 0 - 100 km, kar pomeni 1-1,5 - urno vožnjo po slabih cestah. Alpski svet ima zelo raznolik. Slovenska Istra z zaledjem je neodkrit biser Slovenije, obale pa je le 42, km in še ta je v pretežni meri neprimerno urejena in izkoriščena. Od tega je le 17,4% zaščitene z odlokom naravne neo­ krnjene obale. V fazi strokovnih priprav je še zaščita za 15,2% obalnih površin. Iz teh odstotkov lahko skle­ pamo, da smo z obalo ravnali zelo nesmotrno in je raba prostora ob morju zvečine neustrezna. Dosedanja raba prostora omejuje ali celo ogroža že obstoječo turis­ tično izrabo obale. Na vseh ravneh je potrebno razviti miselni preskok iz prostorsko potratne industruje v pros­ torsko smotern razvoj, ki temelji na kompatibilnem in ekološko primernem in sprejemljivem razvoju. 2. Slovenija premalo ceni Istro kot "zimski sončni vrt" za pridelovanje zgodnje zelenjave in nekaterih agru­ mov. Biološka proizvodnja hrane pa bi bila dodaten imperativ za "zeleno in ekološko osveščeno Slovenijo". Negovanje kulturne krajine in ohranjanje redkih preos­ tankov neokrnjene narave in drugih zelenih površin bi morala biti dolgoročna razvojna strategija. Ohranjene zelene površine so največja komparativna prednost. 3. Načrtovati gre okolju in prebivalcem sprejemljiv ali prijateljski razvoj - sustainable development, kar po­ meni, da moramo ta prostor ohraniti tudi za zanamce in ga zato ne smemo gradbeno onesnažiti in pretežni del preostalih zelenih površin pozidati bodisi z indu­ strijskimi bodisi s stanovanjskimi objekti. 4. Pomorska usmeritev Slovenije ne sme dovoliti Luki čezmerne razširitve; že sedaj je prostorsko preveč ek­ stenzivna, saj je po podatkih, če jih primerjamo z luko v Glasgowu, izraba kapacitet le 20 - 25% (Ecology and Capacity Report 1990). Prav tako je tudi pretežni del razsutega tovora ekološko sporen (cca 35%), kar je že močno načelo mikro klimo v Koprskem zalivu. Luke Koper ne bi smeli razvijati v smeri ekološko sporne luke razsutega tovora, ki je običajno najnižjega ranga (Primer: pretovarjanje žive živine). Zaključki pričujoče ocene potencialov obalnega turiz­ ma pa so naslednji. V kolikor se država Slovenija deklarira kot ekološko visoko osveščena, potem se kaže pomen Slovenske Istre po naslednjem vrstnem redu: 1. kot naravni spomenikz neokrnjenimi predeli obale, 2. kot kulturni spomenik z istrskimi mesti in vasmi: Piran, Izola in Koper ter kot zaščitena naselbinska ob­ močja v zaledju; 3. kot turistični in zdraviliški potencial v Strunjanu -in Portorožu ter Debeli rtič z Valdoltro; 4. Kot pomorska usmeritev z Luko Koper, a ne taka, da bi žrtvovala izključno za luške dejavnosti celoten Koprski zaliv vse do Ankarana. Priloge: Ekspertne ocene obalnih območij: I. območje MILJSKI POLOTOK II.območje KOPER do IZOLE III.območje IZOLA IV. območje je STRUNJAN V. območje sta PACUG IN FIESA VI. območje je PIRAN VII.območje sta PORTOROŽ in LUCIJA I. MILJSKI POLOTOK Ocena ekološkega ravnovesja Prizadetost območja 33 Ranljivost območja 98 Ekološko ravnovesje 65 Zmogljivost za sanacijo 67 Lokalna identiteta Razvojni potencial območja II. KOPER DO IZOLE Razvitost identitete Lokalno prostorska identiteta 83 Stavbna identiteta 33 Gradbena onesnaženost 25 Razvitost socialne identitete 67 Razvitost ožje kulturne identitete 79 58 Skupna ocena Ekološko ravnovesje 65 Zmogljivost za sanacijo 67 Lokalna identiteta 58 63 Ocena ekološkega ravnovesja Prizadetost območja 34 Ranljivost območja 86 Ekološko ravnovesje 59 Zmogljivost za sanacijo 34 Razvitost identitete Lokalno prostorska identiteta 44 Stavbna identiteta 57 Gradbena onesnaženost 33 Razvitost socialne identitete 40 Razvitost ožje kulturne identitete 37 Lokalna identiteta 42 353 ANNALES 3/'93 V. PACUG IN FIESA Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 Skupna ocena Ekološko ravnovesje 59 Zmogljivost za sanacijo 34 Lokalna identiteta 42 Razvojni potencial območja III. IZOLA 45 Ocena ekološkega ravnovesja Prizadetost območja 31 Ranljivost območja 99 Ekološko ravnovesje 68 Zmogljivost za sanacijo 24 Ocena ekološkega ravnovesja Prizadetost območja 27 Ranljivost območja 95 Ekološko ravnovesje 61 Zmogljivost za sanacijo 49 Razvitost identitete Lokalno prostorska identiteta 80 Stavbna identiteta 14 Gradbena onesnaženost 60 Razvitost socialne identitete 40 Razvitost ožje kulturne identitete 70 Razvitost identitete Lokalno prostorska identiteta 72 Stavbna identiteta 65 Gradbena onesnaženost 15 Razvitost socialne identitete 56 Razvitost ožje kulturne identitete 63 Skupna ocena Ekološko ravnovesje 68 Zmogljivost za sanacijo 24 Lokalna identiteta 52 Lokalna identiteta 52 Lokalna identiteta 54 Razvojni potencial območja |48 Skupna ocena Ekološko ravnovesje 61 Zmogljivost za sanacijo 49 Lokalna identiteta 54 Razvojni potencial območja 55 IV. STRUNJAN VI. PIRAN Ocena ekološkega ravnovesja Prizadetost območja 17 Ranljivost območja 87 Ekološko ravnovesje 70 Zmogljivost za sanacijo 12 Lokalna identiteta 59 Razvitost identitete Lokalno prostorska identiteta 98 Stavbna identiteta 47 Gradbena onesnaženost 14 Razvitost socialne identitete 65 Razvitost ožje kulturne identitete 75 Ocena ekološkega ravnovesja Prizadetost območja 11 Ranljivost območja 98 Ekološko ravnovesje 89 Zmogljivost za sanacijo 48 Razvojni potencial območja |47 Skupna ocena Ekološko ravnovesje 70 Zmogljivost za sanacijo 12 Lokalna identiteta 59 Razvitost identitete Lokalno prostorska identiteta 90 Stavbna identiteta 85 Gradbena onesnaženost 10 Razvitost socialne identitete 62 Razvitost ožje kulturne identitete 69 Lokalna identiteta 59 Razvojni potencial območja |65 Skupna ocena Ekološko ravnovesje 89 Zmogljivost za sanacijo 48 Lokalna identiteta 59 VII. PORTOROŽ IN LUCIJA Ocena ekološkega ravnovesja Prizadetost območja 56 Ranljivost območja 80 Ekološko ravnovesje 68 Zmogljivost za sanacijo 27 3 5 4 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 Razvitost identitete Lokalno prostorska identiteta 63 Stavbna identiteta 58 Gradbena onesnaženost 48 Razvitost socialne identitete 63 Razvitost ožje kulturne identitete 71 Skupna ocena Ekološko ravnovesje 68 Zmogljivost za sanacijo 27 Lokalna identiteta 61 Razvojni potencial območja_______________ ¡51 Lokalna identiteta RIASSUNTO II presente saggio fa parte del progetto di ricerca, finanziato dal ministero della Scienza e Tecnología e dal ministero dell'Ambiente, intitolato "L'articolazione dell'offerta turística e lo sviluppo a lungo termine del turismo nelle regioní turistiche della Slovenia: area turística del Litorale" e realizzato nel 1992-1993, sotto la direzione di K. Repic, presso l'lstituto dell'Urbanistica della Repubblica di Slovenia. Lo studio dei potenziali e delle possibility di sviluppo del turismo nel Litorale e nel suo entroterra é stato realizzato tenendo conto dell'identitá dell'ambiente e delle caratteristiche della popolazione locale al fine di inserirle nel giudizio complessivo mediante un approccio culturale-antropologico alia pianificazione. LITERATURA: Boo, E. (1990) Ecotourism: The potentials and pitfalls, W orld W ild life Fund, Washington D.C. Bratko - Berce B. (1990) Kulturološka analiza kot me­ toda za ugotavljanje vplivov na okolje in kot metoda za izboljševanje okolja, doktorat FAGG, Ljubljana. Bratko-Berce B. (1991) Socialni kriteriji za opredel­ jevanje prioritet ali omejitev območij, prednostno na­ menjenih razvoju turizma, ekspertiza za MVOUP. Bratko-Berce B. (1992) Potentals for Development, Lec­ ture for Ph. D. Students Glosgow. Bratko - Berce B. (1992) Culturological Analysis in Re­ habilitation: Cases in Slovenia and Scotland, PhD, Uni­ versity of Strathclyde, Glasgow. Britton, S. G.(1980) A conceptual model of tourism in peripheral economy, 1- 12 v D. G. Pearce (1990). Campbell, C.K. (1986) An approach to reserach in recreational geography, p.85-90, Occasional Papers no. 7, Departement of geography University of British Co­ lumbia. Dixon,I.A & Sherman, P.B. (1990) Economics of pro­ tected areas, Earth scan Goudie, A. (1990) The human impact on the natural environment, Oxford, Blackwell. Greer, T and Wall, G. (1979) Re: a theoretical and empirical creational hinterlands: a theoretical and em­ pirical analysis, p. 227 - 45 v Wall G. (ed), REcreational Land Use in Southern Ontario, Departement of Geo­ graphy Publication Series, no. 14, University of Water­ loo. Johnston, R. J. & Gregory, D. & Smith, D. M. (1991) The Dictionary of Human Geography, Oxford, Basil Blackwell. Hewison, R. (1987) The Heritage Industry: Britain in the climate of decline,Chicester, Methuen. Hughes, C. A. (1992) The impact of Tourism on the Gaelic speaking areas of Scotland and Ireland: A com­ parative study, Ph. D. Study University of Edinburgh. Lundgren, J, O. J.(1982) The tourist frontier of Nou- veaux Quebec: functions and regional linkages, Tourist Review, 37, 10-16. Mariot (1976) v Matley, I.M. (1976) The Geography of international tourism, Resource Paper 76-1, Assn. of American Geographers, Washington Pearce, D.G. 1981, Tourism Development The Dic­ tionary of Human Geography, 1991, str. 493-494) Pearce, D.G. (1987) Tourism in france: regional per­ spectives, Cantenbury monogaphs, University of Can- ten bury Pearce, D.(1990) Tourism Today: A geographical ana­ lysis, New York, Longman 1 -3 Požeš, M. (1991) Razvoj podeželskih naselij v občini Koper,Geographica Slovenica 22,L, Ljubljana, IGU. Repič-Vogelnik, K. etal. (1991) Oblikovanje turistične ponudbe in zasnova dolgoročnega razvoja turizma, Lju­ bljana, Ul RS. 355 ANNALES 3/'93 Branka BERCE-BRATKO: POTENCIALI IN M OŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBALI IN ZALEDJU, 343-356 3 56 Vr ed no te pr eb iv al ce v o sl ov en sk i Is tri . Le ge nd a: 1. Pr vo bit na na ra va , ki jo po m ne nju lju di va ru je m o. 2. Pr ete žn o na ra vn o ok ol je , vis ok e kv ali te te za pr eb iv al ce . 3. Ob sto ječ a na se lja , ki jih je mo žn o ra zv ija ti v tu ris tič ne na m en e. 4 . Pr ed no stn a ob m oč ja za sa na cij o po m ne nju pr eb iv al ce v. 5 . Dr ža vn a m ej a. (K art o izd el al p o st ro ko vn i p re dl og i av to ric e Al ojz U m ek ).