$t. 104. Ubaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ;B sotioto ob 4. tiri popoldne ter stane po poŠt' "rfjfmwia ali v Gorici nft dom poSiljana: P vse leto ........15 K V, . ,.........io » V,...........B • Posamične Številke stanejo 10 rtio. „SO(/A" ima naslednje iar&ne'pril6l>et'G«"n6- *' ,eta leta ..Kalipot po Gorilkem in SradiSCanskem" in latipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva v letu „Yo«ii red želetnic, parnikov in poštntt * i Ke*" u'r mesečno prilogo nSIo?enskl Tehnik". Sarcčnino sprejema apravništvo v Gosposki uUci ,ev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarnic » A^*Gahrž8ok.^ t |j »aroCtla brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstau če ¦kinu) l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka tst^. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — „ Heklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za abliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v soboto dne 14. septembra 1907. Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Larrič. Uredništvo i* ae nahaja v Gospos i ulici St. 7 v Gorioi v I. naiM" Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8.-do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. dol?, dopoludne. UpravniStVo! se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni, Harocnino in oglase je plafiati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniltvu. »PRIMOREC" .izhaja neodvisno od »SoBe« vsa-petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1-60. »So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v našib knjigarnah in teh-le tobakaraah: Sohwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališcni ulici,!. Matiussi v Slici Formica, I. Hovaiisk. v Koienski ulici gt. 22; v Trstu v tobakarni Lavren5i8 na trgu della Casorma. avčic v Gorici, — Telefon it, 83. — »Gor. Tiskarna« A, Gabrščck (odgov. J. Pab6i5) tiska in zal. trta nemška gimnazija. (Članek izven uredništva.) Med mnogimi slovenskimi stariši razvito mnenje, da je tisti srečen, kateri se navžije nemške kulture in da je najboljše za slov. otroke, Če pohajajo domske zavode. Da bodo pa videli, kako gadovo gnjezdo so nemški zavodi, podati jim hočemo tukaj par številk, ki govore bolj razumljivo kakor besede, in sicer jemljemo dobo od leta 1898. do leta 1906. — V 1. 1898. je stopilo na c. kr. goriški gimnaziji v I. B-razred, ki je imel nem-Ikega razrednika ... 70 dijakov med letom jih je padlo, ozir. izstopilo .... . . 8 » __ konec leta ostalo .... 62 dijakov Od teh 62 jih je bilo pomaknjenih v II. razred 36 » f padlo jih je torej .... 26, reci JMtindfaJset, neuraČunSi onih 8 iz I. semestra. Če izračunamo, vidimo, da jih je padlo že v prvem letniku približno 49 odstotkov. Nadaljujmo: Od teh 3G dijakov, ki so bili pomaknjeni v II. razred, je pižio tekom osmih let, t. j. v 1. 1906. urno 14 (reci Štirinajst) do mature. Prvi razred torej, ki je imel v letu 1898. 70 Vencev, je prišel za 80% pomanjšan | do zaželjene mature! Z drugimi bese- L dami rečeno: Od vsakih 106slovenskih dijakov pride samo 20 do mature. Ali ci to vnebovpijoča krivica ! ? In kdo je kriv, da mora slovenski oSe brez nobenega dobička izdajati za svoje otroke denar? Nobeden drugi, kakor nemški profesorji, ki neusmi-SjtMio pehajo slovenske otroke iz šol, iv ne razumejo njih tirolskega "ari-cja. Zahtevamo od ravnateljstva, da zastavi za razrednike slovenskih oddelkov »mo slovenske profesorje, ki otroku khko pomagajo iz zadrege, če se ne zna slučajno dobro izraziti v nemškem jeziku, ne pa, da se takoj v prvem razredu muči slovenske dijake z nemškim razrednikom. Zlasti I. c*razred 1« navadno kar izročen na milost in nemilost nemškemu razredniku, ki pozna dobro migljaj, katerega občutimo koncem Šolskega leta: dijakov ?ado, da je groza! Zahtevamo pa obenem od merodajnih faktorjev, naj potonejo pri ministerstvu na Dunaju bolj *gilni ter naj vendar enkrat vzamejo v roke tudi zahtevo po slovenski gimnaziji v Gorici!! Na razpolago je črez 250 slovenjih učencev. Ce bo stalo na mestu Nemškega slovensko učilišče, smo prepričani, da ne bo dajalo od 100 dijakov l sanio 20%, ampak vsaj 50% matu- ' fantovi akciji vlade za Primorsko. (Konec.) Brezplačne posredovalnice. Važen korak v emancipaciji delavstva ^ 8Inatrati ustanovitev posredovalnega urada, Sl»islu zakonov so državljani pred zakonom enaki, toda zakoni so se vedno bolj množili iu zakonodajstvo je postalo vedno manj pregledno, tako, da velika večina delavstya ne pozna in ne more uveljavljati svojih pravic. Ker je delavec primoran se zatekati v vsakej pravni zadevi k pravniku, provzroča mu to neprestanih troškov, katerih pa ne more zmagovati, in v premnogih slučajih baš vsled tega ne more uveljaviti svojih pravic. Neobhodno je torej potrebno, da ustanovi visoka vlada kakor skrbi za zdravje in življenje delavca z bolniškimi blagajnami in z zavarovalnicami proti nezgodam, ¦— brezplačno posredovalnico za vse delavstvo. Zakon o pelagri. V naši deželi razsaja pelagra in razven v Goriško-G radiščanski deželi občutijo to Šibo le na južnem Tirolskem. Sporazumno z visoko vlado je sprejel deželni zbor že davno deželni zakon -o zatiranju pelagre. Eno glav-nejših točk zavzema v zakonu določilo o zgradbi pelagrozarija v Gradišču. Po zaslugi človekoljubnih gospa in gospodov, njim na čelu Nj. vis. namestnik princ Hohonlohe, priredila se je v Gradišču v prid pelagroza-riju velika slavnost. Dohodek je nadkriljeval vsa pričakovanja. Razven tega prejemka so zajamčeni tudi izdatni prispevki iz deželnega zaloga. Zakon o pelagri ni še potrdil Nj. Veličanstvo cesar,, iu ravno to je, kar ovira od deželnega zbora zapričeto akcijo, ki stremi za tem, da reši prebivalstvo te strašne bolezni. Razven v zakonu zapopadene akcije, hi mogla država pospeševati zgradbo zdravih in racijonalnih kmečkih hiš, za katere je deželni odbor pripravljen dati na razpolago pripravne načrte in preudarke. Saniranje deželnih financ. V zadevi saniranja deželnih financ, na katero je začela obračati pred kratkim visoka viada svojo pozornost, mora vztrajati deželni odbor na nekaterih deželnozborskih sklepih in sicer: Da sprejme stroške za nastanitev orožniMva drŽava izključno na svoje breme in sicer, ker je to služba, ki se opravlja izključno v interesu države. Da se sprejmejo troški za ljudsko Šolstvo istotako na breme državne blagajne. Da se odstopi pobiranje užitnine deželi in da se deiinitivno opusti pobiranje potom zakupov, kateri so se spoznali škodljivimi. Da se zviša davščina na žganjine v svrho, da se razdeli diferenca med dežele in sicer kot povišek prispevka, ki se sedaj razdeluje, to pa ne glede na akcijo v saniranje deželnih financ. Ta ukrep bi bil dvojne važnosti, in sicer bi se z istim izboljšale deželne finance« zajedno pa bi se alkoholizem omejil. Dolžnost zavarovanja. Ako bi se uvedla splošna dolžnost zavarovanja, (— katero je vlada predlagala z naličnim zakonskim načrtom) — za vse tiste vrste zavarovanja, za katere so se ustanovile v deželah deželne zavarovalnice, pospešil bi se razvoj deželnih zavarovalnic, v neprecenljivo splošno gospodarsko korist, kajti deželne uprave izvršujejo slične naprave brez stremljenja za dobičkom, ker gre ves dobiček zavarovancem. Saniranje občinskih financ. Da se občinske finance uspešno sanirajo, morala bi visoka vlada začeti pri tem, da bi občine za opravljanje poslov v prenesenem delokrogu odškodovala. V mnogih prošnjah in spomenicah se je visoki vladi obrazložilo, s kolikimi troški za občine je zvezano opravljanje poslov v prenesenem delokrogu. Teh podatkov ni torej treba tu ponavljati. Na vsak način, ako bi nameravala c. kr. vlada ugoditi tostvornim željam vseh občin, pri-pMjen je deželni odbor poslužiti jej z natančnimi podatki. Nadalje more visoka vlada podpirati občine pri izvršitvi kanalizacijskih del, pri preskrbitvi vode in pri drugih asana-cijskih delih, katera more podpirati deželni zalog le v tistih ozkih mejah, ki mu jih je odkazala dolžnost skrbeti za mnogo drugih potreb. Občinski red. Med deželnimi zakoni, ki že dolgo Čakajo Najvišje potrdbe, se nahaja tudi občiuski red, ki ga je sprejel deželni zbor v nado-mestite^ starega občinskega reda iz leta 1864, kateri ne odgovarja več današnjim zahtevam. Ako bi se novi občinski red potrdil, nastopila bi za našo deželo nova doba, kajti isti obsega radikalno ureditev vsega občinskega poslovanja, katera (ureditev) temelji na gospodarskih, civilnih in socialnih zahtevah nove dobe. DOPISI. Iz kanalskega okraja. (Z Kanila. (Utok klerikalcev zavrnjen.) — Kakor smo pričakovali, tako se je zgodilo. Utok, ki ga je skovala klerikalna stranka radi obč. volitev, je bil ovržen. Radi tega je v klerikalnem taboru zašumelo in nekdo se je čutil opravičenega, da si vsaj deloma ohladi svojo jezico v predalih „Gorice". — Kdor pazno zasleduje članke, katere prinaša ta list pred volitvami in po dokončanih obč. volitvah, si zamore ustvariti samo jedno sodbo, namreč, da bi se klerikalna stranka neizmerno rada prikobacala do gospodarstva v našem županstvu. Napadi na osebo g. župana so neutemeljeni. Tem vrsticam ni namen braniti njegovo osebo, podati pa hočemo nekoliko pojasnila, da bode obzorje čisto. Tvornico za utoke ima Rogač Val., upokojeni orožnik. Ljudje pravijo, da je poseben spe-cijalist v tej stroki. Duh, ki ga čestokrat opazujemo pri teh penzionistih, preveva tudi Rogača po vseh škripcih. Še vedno misli, da mu visi ob boku britki meč, kateri mu s pomočjo § podeli moč zapovedovanja, in gorje onemu, ki bi se protiyil njegovim ukazom. Že leta in leta se preriva, da bi zasedel mesto obč. odbornika, toda ne gre in ne gre. Pri ljudstvu je nepriljubljen. V tem pogledu moramo ča-stitati volilcem na sploh. In dokler se bodo ogibali dr. a la Rogač, bodemo prepričani, da imajo v notranjem zdravo jedro. Ta Rog?*' je postal uneti bojevnik klerikalne stranke. t«.-fa kljub tolikemu pogumu ne more biti -.ci stranki v ponos. Pred leti se je tožaril z &. Mihom Zega, kateri je bil tačas član izvrš. odbora nar. napr. stranke. Le ta spor je uzrok, da je pristopil k Zegi nasprotni stranki. Tu se torej nikakor ne more govoriti c prepričanju. Le gola, grda maščevalnost mu je ponudila v roko neprimerno orožje, katero mu je služilo v boju z nasprotnikom. To pa ni junaško! Kar se tiče utoka, stojimo na stališču, katero je edino pravo. Utok lahko napravi slednji davkoplačevalec in nihče mu ue krati te pravice. Ostro pa kritikujemo ono neopravičeno napadanje na posamezno osebo. Poudarjali emo že, da se s strani nar. napr. ni oziralo na izvolitev župana, temveč se je tu upoštevalo druge razmere. Situvacija sedanjega starešinstva je taka, da je docela izključeno, da bi zasedel županski stolec kak napihnjen klerikalec. Najsibode pa župan kdorkoli, vsakomur bode podeljena čast, da ga bodo obsipale strelic6 gori omenjenega junaka. Izrecno povdarjamo pa, resnici na ljubo, da je bil A. K. izvoljen od volivcev III. razreda, in da se za to ni trudil čisto nič. Očitanje, da je imenoval v komisijo može, kateri niso njegovi nasprotniki, je že malo smešno, toliko previden je, da za tak posel ne postavi svojih pravih sovražnikov. Radi tega pa se volitev vseeno vrši pravilno. Sicer pa je v tem oziru ravnal tako pošteno, da mu mora vsako častitati. (O priložnosti pojasnimo cenj. čitateljem, kako zna klerikalni Terkuč izbirati može h komisiji). Pred volitvami je šel nalašč v Gorico prosit, naj mu c. kr. okrajno glavarstvo pošlje komisarja, ki bode navzoč tekom volit- e, da se iste izvrše kar mogoče pravilno. V očigled tega dejstva smo z gotovostjo računali, da c. kr. natnest-ništvo utok zavrne kot neutemeljen. Podkupoval ni glacov nihče, ker pa se je dopisnik javno zatokel k državnemu pravdništvu, bomo imeli morda kmalu čast poročati izid podlega sumničenja. H koncu pravi dopisnik, da ima na razpolago še mnogo opazk. Le na dan ž njimi I Če iste slone na istini, je strah, da bode »Gorica" zaplenjena in vsi somišljeniki postavljeni v preiskavo, neopravičen. Mi se resnice ne bojimo. Če smo res tako mnogo zagrešili, smo pripravljeni odslužiti tudi primerno kazen. Taki odstavki so za nas značilni, ker nam kažejo klerikalnega prenapet-neža v pravi luči. Volit« župana»Kanalu. — Za župana je izvoljen g. A. Križnic. Podžupani so gg.: Bajt v Logu, Tomažič v Morskem, Debenjak za Mostom, Vidič v Logeh, Garlatti v Kanalu in Gorjup na Vrhu. — Klerikalcem je sedaj zavezan jezik. Iz tolminskega okraja. Slika Iz sedanjega časa izpod skrajnih tolminskih gora. — (Konec.) — Vidi, kako 30 njegovi učenci zavrnili njegov predlog glede od-stranjenja mirodvorovega zidu, ki mu dela senco v hišo in zavrgli isti načrt regulacije, ki bi občino stala tri tisoč, kako besni radi tega, kako se mu porodi misel radi tega maščevati se... kako se sklene združiti i župnikom in pridno širiti klerikalizem in s t«,m dobiti njegova naklonjenost, da mu pomaga to doseči. Vidi, kako je pričel polagoma delovati v prid klerikalizmu, kako so ga učenci zalotili pri tem delu, kako ga učenci opominjajo, kako se mu včasih oglasi vest, kako se hipno sramuje svojega dela... Kako se pogreza bolj in bolj v klerikalizem, kako na skrivno deluje za Gregorčiča, a očitno učencem obljubuje svoj p[las, kako so ga začeli naprednjaki prezirati in se ga sramovati, kako je nadučitelj nevpogljiv kakor skala, kako se srdi radi tega, ker nima vspeha trud spreobrniti učence, za kar blati nadučitelja. Kako vabi učence, naj rov? sledijo, hoteč s tem izolirati nadučitelja, & tu J se mu rogajo, da celo ugovarjajo in med njegovim govorom, o skali, ki ga je vstavila, med seboj šepetajo, da je mirodvorov zid tista skala... Vidi njegovo prošnjo, da se duhovnika nikar ne imenuje „faru s posmehom poslušano ia zavrnjeno: »Smo se od Vas naučili". Vidi, kako njegovi učenci kljub njegovi volji delajo za naprednega kandidata, in njega celo zaničujejo... kako on besni, kako vdriha po na-predniakih z vsemi sredstvi, katera so ga poniževala. Vidi, kako se ga bivši učenci ogibajo... kako on vsejedno ni zadovoljen, dasi je imel na klerikalnem shodu čast, biti predsednik, govoriti in reševati vero(l), ki je bila v grozni nevarnosti. Vidi, kako se je ponesrečila njegova govorniška vaja, katero je za-beljeno z raznimi psovkami posvetil nekemu iz.'cerkve prišedšemu naprednjaku v pričo iz cerkve dospelega ljudstva. Vidi, da je njegov govor padel na*nerodovitno zemljo in rodil osat v podobi kazni in plačila velikih stroškov, katere mu je naložila sodnija, kako je bilo razkrinkano njegovo napadanje... Vidi, kako so se razsodni ljudje veselili zadoščenja, vidi, da se ljudje ne dajo voditi sebičnosti, da je resnica voditeljica in povišana... Vidi, da so grožnje radi občinskih volitev brez vspeha. — Vide" nevspehe, navdan besnega sovraštva do naprednjakov, ki so tudi njega bližnji — zbija, kriči... navdan s sovraštvom se tesneje združi s prej toli od nJega obsovraženim župnikom, kateri je z denuncijacijo v Gorici dobil fijasko in zaslužen odgovor. — Predrami se iz dežele sna. Vstane, glava mu je težka, kakor po omotici, vzklikne: moram iti pokazat dopis. Med srdom, bridkostjo in zavestjo, da je svet nehvaležen, dospe na prag hiše... Polašča se ga melanholija, pa pogled v naravo jo prežene. Solnce je z vso močjo pripekalo v mirodvorov zid. Kamenčki so se svetili vsled žarkov, skale vrh zidu so odbijale žarke, kar je povzročalo prijetno vrvenje. Maček se je grel in leno prevračal, zadovoljno motril z očmi zid, kakor bi se veselil, da zid še stoji in da bode še stal, ter kazal poznejšim rodom svojo preteklost... Zdi se mu, da se mu zid in maček rogata... Z bolnim srcem se umakne... Epilog. — Popoldne je grmelo in treskalo v naprednjake v gostilniški sobi: Deset naprednjakov je, a še ti bodo kmalu uničeni, ne morejo plačati, kar zapijejo, vse noči pijejo itd. Ki se pa domislil, da bode on že trikrat prekopan, a napredne ideje bodo Še vedno vodile ljudstvo k blagostanju in v. korist stare Slave. Napredni možje so že mnogo več plačali, kakor bi bilo treba, kar bodo o priliki povedali. Poditi jih tudi ni bilo nikdar treba, marveč se jih je še pridrževalo. Silvius. Iz cerkljanskega okraja. Razpuščen občinski zastop ? Cerknem. — Na- mestništvo je ugodilo klerikalcem ter razpustilo cel občinski zastop. Klerikalci so kar iz sebe, vsi veseli. — Pa naj bodo, zadnje veselje je boljše od prvega. Iz goriške okolice. TltMl 1 BHJali. — V sredo ponoči in četrtek zgodaj, to je 11. in 12. sept. so pokradli neznani tatovi pri Merljaku v vasi perila za okoli 20 K. — Pri Masku, po domače pri Tužu so vlomili ključavnico, pa so dobili noter v shrambi sam krompir; niso nič vzeli. — Pri Pericu Florjanu so stikali po kurniku, pa Florjan jih je prepodil, ko je slišal kričanje kokoši in ropot. Florjan je rad sam kokoši, pa tudi svinjino! — Pri Orlu Andreju so pokradli 2 kokoši. — Pri Bratkoviču, po domače Bokalk, so ukradli svinjo, vredno 40 K. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeče neprek03ljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatije K 2*— Ponarejanje se sodnrsfco zasleduje. Holl-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepCoJoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Orif?« steklenica K 1*90 Na prodaj $ o vseh lekarnah in mirodUnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. iu kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tucbiaubcn 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Crhtofoietti, L. Gliubich, A. Gkoncoli. Domače in razne nouice. Za dražlio Si. Cirila in Metoda se je nabralo o priliki volitve župana v Kanalu K 20. Tikozvani „kaečka stranka" je imela v četrtek zaupni shod »pri Jelenu" v Gorici, PreiMdovcl je župan Locatelli iz Vrtojbe. Dr. Fran ko je povdarjai, da je začela kmečko stranko napadati »Slogina" stranka, ki je proti kmečki stranki ustanovila ,,Kmečke zveze". Pravi, da ni res, da bi bila kmečka stranka brezverska. Povzdigniti hoče ljudstvo v gospodarskem, kulturnem in političnem pogledu; za vero se ne briga, ker to ni njena naloga, pač pa se protivi zlorabi vere v politične svrhe. Glede programa pravi, da kar se tiče kmeta, je agraren, ozira pa se tudi na trgovstvo, obrt in delavstvo... Torej tako! Sedaj pa vprašamo razsodne ljudi: Kaka razlika pa je torej med »kmečko* stranko in narodno-na-predno? Če vpoštevamo besede dr. Fran-kota in program napredne stranke, moramo reči, da ni nobene razlike. Vse, kar je povedal dr. Iranko, je že v programu napredne stranke. Čemu torej dve jednaki napredni stranki na Goriškem?! Jednaki pravimo! Da, jednaki. — Kajti takozvana »kmečka stranka" se je ločila od svojega prvotnega stališča. Prvotno so govorili le: kmet in kmet, kmečka stranka, kmetu se mora pomagati, kmet na dan itd. Kazali so se stroge agrarce. Takrat smo rekli, da pri nas ni tal za pravo res agrarno stranko. »Agrarei" so takrat ugovarjali, ali dandanašnji nam dajejo že prav, ker so popolnoma opustili ozko agrarno stališče ter se postavili na tisto Široko stališče, primerno in odgovarjajoče razmeram in potrebam med goriškimi Slovenci, na katerem stoji naša napredna stranka. Agrarna stranka, kakor je bila spočeta, je že izginila; stranka, ki je zborovala v četrtek »pri Jelenu", ni nič drugega nego nekaka druga napredna stranka. Vse tisto so povedali, kar se je culo že zdavna iz naprednih ust. Prepričani smo, da se izrečejo tudi za tako svobodno šolo, za kakoršno se je izrekla napredna stranka. Saj sta pri stranki tudi učitelja K r i ž m a n iz Dornberga in M e d v e-šček iz Sv. Križa. Oba sta pač za proti-klerikalno šolo!! — Oglasil se je tudi Frane Kocijančič, rekoč, da odbor ni popoln,ker manjka v njem izkušenih politikov; zato je vabil navzočega dr. Turno, naj vstopi v stranko in odbor. Dr. T u m a je rekel, da je socialni demokrat. Potem pa je povedal, da če hoče stranka kaj doseči, se bo morala bojevati. Ne stranka miru in sprave, ampak stranka boja ima bodočnost — tako jim je povedal. Povedal jim je prav, ob jednem pa jih je tudi obsodi!. Z oljkovo vejico miru in sprave je hodil dr. Franko | okoli, Mermolja in Štrekelj (ki je pa že izginil nekam proč od »agrarcev") sta pa zatrjevala na ysa usta, da pridobita v novo stranko vse kmete: napredne \ in klerikalne, da bo to močna kmečka stranka. Vse pa da se izvrši lepo v znamenju miru in sprave. Mir hočejo imeti in pa delo. Kako so se torej varali. Dr. Franko je pri prvem svojem nastopu pred meseci obsojal »bratomorni boj" in nastopal kot apostol miru in deia v goriški deželi. Sedaj pa je prišel dr. Turna ter mu povedal v brk, da le stranka boja ima bodočnost. »Mirovno akcijo" Frankotovo smo mi že takrat označili za ne-izvršljivo. Sanjal je celo dr. Franko, da pridobi del duhovščine — ali prišlo je vse drugače. Tomahavk, katerega je zakopaval, bo moral odkopati in začeti se bojevati, kajti drugače ne bo nič. Stranka miru in sprave nima bodočnosti... Dr. Tuma je videl, da iz Frankotove moke ne bo kruha, zato je »za enkrat" odklonil sodelovanje. Molk med poslušalci. — Sklenili so ustanoviti si lastno glasilo; kapital bi spravili skupaj potom deležev. — Navzočih je bilo okoli 150 mož. Povdarja se, da so bili med njimi skoro sami naprednjaki, klerikalce? nijfid-nega. Tisti, ki so bili navzoči, so pač lahko sprevideli, da je »kmečka stranka" prispela popolnoma na stališče napredne stranke. Torej čemu dve jednaki stranki? Klerikalci se smejejo, in sicer povsem opravičeno, ako se bodo kosali naprednjaki ? prilog klerikalne stranke. Ne kosajmo se! Ne delimo moči! Klerikalci so strnili svoje vrste ter jih zvezali — naprednjaki pa naj bi s« srepogledili v dveh strankah. Ne smešimo se vendar ter ne delajmo mi z razdvojevanjem za klerikalizem bolj nego klerikalci sami! drugi sicer ne, ali pravo protitežo bi bilo j potreba šele priboriti. Napredna stranka išče protitežje v svoji organizaciji po okrajnih odborih, »kmečka stranka" bi bila pa tudi morala kaj storiti, če je hotela biti res kmečka stranka. Toda vsa tista agilnost pred volitvami v državni zbor je po volitvah prenehala. »Kmečka stranka" je mirno gledala ustanavljanje »kmečkih zvez", niti ganila ni — pričakovalo pa se je od nje, da bo protiteža »kmečkim zvezam!" Pred volitvami je bila bojevita, ko je bil pravi čas za delovanje »kmečke stranke" proti »kmečkim zvezam", ki ne bodo nikdar nič koristile kmetu, marveč ga le vežejo na farovž, je mirovala, sedaj ko se bližajo deželnozbor-s k e volitve, se je pa zopet pojavila. Torej samo pred volitvami! Ljudje pravijo, da je stranka le za to tukaj, da bi zlezli nekateri gospodje do mandatov! Povdarjamo, da tako čujemo dan na dan. — In radi tega aaj bi se cepili, da zmaga ta ali oni, ko leži na dlani resnica, da se po taki poti pomaga le klerikalcem! Dijaška kuhinja- — »Trgovsko-obrtna zadruga" v Gorici je ustanovila »Dijaško kuhinjo" v svoji hiši v ulici S t. Giovanni. Upravo in splošno nadzorstvo je poverila v prvi vrsti slovenskim šolnikom, vodstvo ku-hiajskih zadev pa rodoljubnim gospem, Umeje se, da ne more »Trgovsko-obrtna zadruga" sama vzdrževati te rodoljubne naprave; pripomoči morajo k temu narodni denarni zavodi, slovenske občine in zasebniki. Ker moramo računati na redne in stalne podpore, se obračamo do slavnih županstev, občinskih in drugih denarnih zavodov, do rodoljubnih zasebnikov, da blage volje podpirajo »Dijaško kuhinjo" po svojih močeh z letnimi »Kmečka stranka" In »kmečke nize". — če bi bila ostala »Kmečka stranka" res le kmečka stanovska stranka, potem bi bila lahko protiteža »kmečkim zvezam* klerikalne stranke. Spočetka bi bila protiteža še precej majhna, kajti reči pač moramo, da v času, ko so se ustanavljale klerika'se »kmečke zveze", so stali kmetje pod vplivom klerikalnih »zmag" pri zadnjih državnozborskih volitvah. Kar je bilo klerikalnega, je Slo v »kmečke zveze", Odzovite se našemu pozivu. Delajte tudi med znanci in prijatelji za »Dijaško kuhinjo al Dobrodošli so nam darovi vsake vrste. Deželni pridelki: krompir, fižol, sadje, moka, žito itd. pride nam ravno tako prav, kakor denarni doneski. Koliko nadarjenih, pridnih, vrednih slovenskih sinov mora ostati v ozkem krogu priprostega življenja. Pot v srednje ali višje šole, kjer bi si razvili in popolnili svoje duševne zaklade, jim je zaprta radi revščine! Nastavimo svoje moči. Potrudimo se, da povzdignemo število nadarjenega slovaškega naraščaja v šolah. Očitanja, da naas odjeda tujec najboljše kose kruha, mora ponehati, ko bomo imeli v vseh strokah dovolj svojih ljudij! Darovi se naj pošiljajo na naslov: »Dijaška kuhinja" v Gorici, ulica St. Giovanni. Vse podrobnosti naznanjamo po časnikih. Z rodoljubnim pozdravom: pripravljalni odbor: Ivan Košnik, c. kr. profesor, Josip Kovač, c. kr. dež. sod. svetovalec v p., Fran Plohi, c. kr. š. svetovalec, Jakob Zupančič, c. kr. profesor, Ivanka Gabrščekova, Marija Kopačeva, Amalija Lavričeva. »Trgovsko-obrtna zadruga". V album »krščansko mislečim" učiteljicam. — Upamo, da je minuli četrtek, na katerem so si »krščanske misleče" učiteljice zaslužile pre-milostne pohvale »Prim. Lista", pretekel brez nevarnih posledic za nadaljni razvoj človeštva, zato si tudi ne delamo posebnih škrupljev, ampak le konštatujemo, da poglavje o ženski logiki še nikakor ni izčrpano, marveč se je začelo tam, kjer neha trezen razum za pojmovanje takih prikaznij. Dan za dnevom lahko opazujemo, koliko neumornega resnega dela in napora se žrtvuje od strani ženstva, da bi doseglo sebi primerno socijalno stališče in ravno učiteljice so, oziroma bi morale biti po svojem stanu, delovanju in izobraženosti nekake naravne zastopnice ženske emancipacije. Kako pa spraviti žensko emancipacijo in klerikalizem kot dvoje ostro nasprotje pod eno streho, je gotovo uganka, koje rešitev je ravnotako nemogoča, kakor trditev, da je mogoče varovati svoje pravice, obenem pa božati in gojiti tistega sovražnika, ki se redi in množi ob zatiranju omenjenih pravic. Da je naša priprosta žena, kmetica, delavka še vedno ena glavnih opor obstanku klerikalizma, se ne moremo čuditi, se pač komaj razvijamo, a da se moderna žena, izobražena učiteljica klanja tistemu verskemu fanatizma, ki uči, da je greh prišel na svet po ženi (sv. Pavel do Rim V., 12) — je pri Ženstvu, ki je drugače za svojo čast tako občutljivo, naravnost neumljivo. Čudno, da se »krščansko misleče" učiteljice ne bojijo za svoje toalete, ko Terkuljan obsoja ženo z besedami »Žena, bodi vedno polna skrbi, bodi oblečena v cape ! tvoje oko naj bo polno solza. Ti'1-uničila človeški rod". Naj li omenjaj Še sv. Hijeronima, ki imenuje ženo „vrat hudičeva, pot krivice, želo škor-pijonovo"? -—In emancipirana žeuska, iz* obražena učiteljica, naj se taHin gavrizankar skim neslanostim ne protivi, naj se celo m milost in nemilost udaja oni sekti, ki take neumnosti razglaša kot neovrgljive resnice v Duh, ki je navdajal zborovalce provin-cijalne sinode v Maconu (6. stoletje), da >:0 resno razpravljali o tem, Ima H sploh Jejj dllŠO, isti duh v obliki verskih predsodkov jP dandanes moli svoje roge iz črne klerikalne teme v prosvitljeno 20. stoletje, ki ima ™ svojem zapostavljanju žene, kljub vsej {,ro. svitljenosti se vedno mnogo sorodnosti s prvimi stoletji, dokler ne črta iz svojega živ-Ijenskega programa načela: Žena bodi moh pokorna. — Nekdanje sovraštvo verskih pre-napetežev do žene, ki je označilo ženo kot izvor vsega zlega, ono sovraštvo, iz katere^ se je izcimilo naziranje, da je občevanje z ženo nečastno in izveličanju nevarno ter u podlagi tega domnevanja rodilo celibat, to so-vraštvo v našem klerikalizmu z nadaljevanjem gojitve takih načel še vedno bujno cvete \u žena, ki se tolikemu poniževanju in krivic-nosti ne vstavlja, ampak ga še celo podpira z ojačenjem klerikalizma, taka Žena, iu naši bo tudi učiteljica, ne zasluži, da bi se njeno zahtevo in željo po samostojnosti in emancipaciji smatralo resno. Naj bi postali vsi učitelji tako „ krščansko" misleči, kakor si jih želi pobožna „u rica", bila bi to le ena več ali manj neod-pustljiva zmota, toda če se učiteljica udaja klerikalizmu, ki goji za njo taka poniževalna načela, je to naravnost z an ič e v a nje suni eg a sebe. Mnenje mlečnozobegn, dani nistiški grčayega Likarja pač ne more biti v tej smeri kompetentno, kakor tudi ne oao patriarhalnega /.b-ama. Časi so drugačni ne„'o so bili nekdaj in ako govorimo o enakopravnosti stanov in spolov, ni to samo navadna fraza, u^ipak resna potreba, izvirajoča iz pametnega socijalnega stremljonja vseh slojev, zato pa naj v svrho dosege enakopravnosti deluje vsak po svoji moči in to ti m bolj oni. kater.-unu se v obstoječih sedanjih razmerah godi krivica! Se-li ne glasi kot bridka ironij;!, , v eno vrsto z Ilustjein, o katerem je znano, kako kruto spoštuje pravice svoje 1 a s t n h žene. Ni-li vredno obsodbe, da nekatere učiteljice, naj bodo še tako »krščansko misleče', silijo pod zaščito listov, kojiin je šola in uči-teljstvo trn v peti? Sicer se pa lahko tolažimo. Število takih učiteljic ob vsej hvali »Prim. Lista" ni toliko, da bi si ga radi ogromnosti nt1 mogli zapomniti. Iu tudi „Gorieau je lahko mirna. Krščansko mislečih učiteljev je že vedno dovolj, toda takih, ki znajo ločiti pravo krščansko mišljenje od brezpogojnega hlapce-vanja klerikalni nadutosti. Onim brumnim učiteljicam pa, ki so se izkazalo tako »nevstra-šene" v Šol. Domu, privoščimo njihovo e---vstrašenost, saj bi je še znale rabiti, ker t svojim oboževanjem klerikalnega moloha lezejo nazaj v prejšna stoletja, v katerih je verr-k: fanatizem zažigal grmade v prospeh ženske enakopravnosti, ali pa še prej, ko s^ 'L»;i nar.-napred. dijaštva nSvoboda". Celota naročnina 3 K (za dijake 2 K) je pač iio nizka, da je častna dolžnost vsakega na-jredujaka naročili naš list, ki bode vedno in o"sod, odločno in brezobzirno zastopal težnje ^.naprednega dijaštva. Naročnina naj se dovoli poslati na naslov: Ured. „Svobode" S?. Posamezna Številka stane 20 v in se [rcdaja v Gorici v knjigarni A. Gabršček. — anes 14. t. m. izide2. številka BSvobode". Akad. ter, Uništio »Prešteti" v LJubljani. -i il.niom feboru v Celju dne 5. t. m. novo- ;eni odbor se je na svoji seji dne 9. m- kon-"iirai tako-le: predsednik: cand, iur. Av-;it M u n d a; podpredsednik: cand. iur. 'to F e 11 i c h; tajnik: stud. iur. Josip •^epec: blagajnik: stud. iur. Fran Tram-f»ž; knjižničar: stud. iur. Rudolf Saj o vi c tud. agr. Albert Yedernjak; pregledna: cand. ing. Janko Hočevar in cand. fc- Anton Sodnik. Rilil ikirilHGI v krajih pod Kostanje-r-i je zaprt otroški vrt in laška šola^Fiima-&i*, pouk, ki bi imel pričeti v pondeljek, * odkži na nedoločen čas. Bralno In pnski društie i Št. Andražu nazna-5A da bo jutri 15. t. m. ob 1 uri pop. "^tvena seja v društvenih prostorih. KmelsKo-opeKirsko drušho ? Bufcoilci priredi v ^% dne 15. t. m. plesni venček. 6 ko-**dov 1 krono. Svira vojaška godba. Pld8l je 5 m globoko v papirnici v Pod-^ 18 letni delavec Avgust Stopar. Prenesli ft ga k usmiljenim bratom. IliUlIl. — Danes, ko je Avstro-Ameri-f^ ustanovila mnogo zvez z Luisiano. ho-**& dati nekatera pojasnila o tem mestu. . Luisiana leži južno od Združenih držav, sicer jo obdajajo države Arcansas, Missi-$l ui Texas. Ljudstvo se peča največ z bom-^m in sladkorjem. Za vsake 3 ha zemlje J Pridela 2 bali (500 funtov ena) bombaža. iti ? ^e moral kmet vpreči 12 volov' ako hotel pripeljati voz do najbližje postaje, hijene 30 milj. Prideluje se tu tudi riž, tobak, raznovrstno sadje ter les, premog in v zadnjem času so celo ustanovili velike zaloge petroleja. Luisiana je zelo rodovitno mesto. Zemlje je 46.000 milj. ha in 2406 milj. ha vode. Prebivalcev šteje od 1. 1900 1,351.625. Od leta 1891 do 1900 se je število prebivalcev povečalo 23.5 od sto. Ali, vendar dfela«k«4ioiPaiiVš^4reJn^^^^ V ve- liki množini premanjkujejo tudi služkinje, najsibode v mestu ali pa po vaseh. Vsaka pridna služkinja ima mesečne plače 12 do 20 dolarjev. ^ Neko društvo dam v Jfew-Orleansu se je zavezalo, da preskrbi'vsaki mladenki, hitro ko dospe tja, dobro službo. Pametne osebe si v malo letih prihranijo veliko denarja. Seveda takšne, katere ostanejo v eni družini več let, ne pa ene, katere menjajo vsaki mesec svoje gospodarje. Istotako najde delo vsaki priden delavec, naj opravlja katerokoli delo. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprtii v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna službi i lekarnah. — v času od 15. do 22. t, m. bo ponočna slnžba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Ustnica. — Raznim gg. dopisnikom: Pride vse na vrsto. Ali so pa tudi v resnici dobre ? Kaj — Fay-ove sodine mineralne pa-stilke ? Izvrstne, Vam rečem 1 Mi imamo najrazličnejša sredstva pri rokah, toda jaz jemljem najraje Fay-nove sodenske mineralne pastilke. In potem: kdor je kupil enkrat, pride zopet; iuuin odjemalce, kateri prav za prav skozi celo leto le zaradi pastilk v trgovino pridejo, in največ se proda Fay-ovih pravili sodenskih mineralnih pastilk. Tukaj, prosim, Škatljica stane le 1 K 25, vin. Dobijo se po vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro • Ogrsko: W. Tli. 6BNTZYEHT, Dunaj XII, Belghoferstr. 6. glede podraženja kruha sunil nekega redarja z namenom, da bi ta padel pod tramvaj. Laškega ,poba so zaprli. - V Barkovljah bodo slavili jutri desetletnico otvoritve .Narodnega doma". Jutri bo v Trstu velik shod slov. delavstva proti »izkaznicam", katere hoče uvesti soc. demokracija v svoj prid. — Divjaška laška druhal je pobijala sinoči,^a.demonstra-ciji radi podraženja kruha na več krajih šipe Dra§0 jajce. — Londonski Rotschild je' dal za jajce izumrle ptice Moa 250 šterlingov. Jajce je nekoliko večje kot nojevo in so ga .našli leta 1899. pri iskanju zlata v pesku reke Molyneux. Barve je temnožoite ter posejano z raznobarvnimi pikami in črtami. Na kongresu sfobodontlslecev vPragi je razlagal delegat Zenker bogastvo katoliške cerkve. Verski fond dolžuje državi 300 milijonov, pa vlada ne rubi cerkve, dasi iztirja drugače vsak vinar! Prt občinskih tolltiah i Vol. Lošlnju i Istri je zmagala hrvatska stranka v tretjem razredu. Občina je bila doslej popolnoma v laških rokah. BuskI žldje i Amirlko. — hit* 1906. se je izselilo iz Rusije v Zjedinjene države 186.089 Zidov, v Kanado jih je dospelo 9000, v Argentino pa 13.500. Ruska vlada je dovolila židovski kolonizacijski družbi, da odpre po vsej Rusiji pisarne, da na primeren način urejuje izseljevanje Židov. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Akcija za skupno nabavo sena, — Na okrožnico IzvrSovalnega odbora nar. napredne stranke se je dosedaj odzvalo z iskazi osem občin. Vsega skupaj naročajo te občine okrog 2500 kvintalov sena. Iz tega se vidi, kako velikanska je potreba sena po kraških okrajih in po ajdovskem okraju. Tem potoni se obračamo tudi do drugih občin, naj kmalu dopošljejo izkaze. Državni poslanec, g. Alojzij Štrekelj, pride v najkrajšem času v Gorico, da napravi potrebne korake za svoje volilne okraje. Letina medu na Kranjskem bo izredno ugodua. Oglašajo se že vnanji kupci. Koliko se popije i Trstu ? - Leta iool se je iztočilo v Trstu 167.379 hI vina, 96 902 hI piva in 4425 hI drugih alkoholnih pijač. Če se vzame, da se pomnoži prebivalstva od leta do leta za okroglo 4900 ljudij, je prišlo v letu 1904. na človeka 93.05 litrov vina proti 93,39 v prestopnem letu; 53.92 litrov piva proti 54.50; 2.46 drugih alkoholnih pijač proti 2.35. — Če izvzamemo otroke izpod 12 let ter vpoštevamo, da ženske pijejo malo, pride v Trstu na moškega poprečno 120.5 litrov vina, 70.34 litrov piva in 3.03 litre drugega alkohola. Razgled po suetu. Driatni Zbor bo sklican po zadnjih poročilih proti koncu meseca oktobra. Istrski ifeželnl Zbor je sklican na dan 19. t. m. v Koper. Kranjska. — V Zgornji Senici pri Medvodah je požar uničil 12 poslopij. Škode je 10.000 K. Sodi se, da je nekdo nalašč zažgal. — V Ljubljani je umrl veteran Radeckega Simon Jeras. — Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani se otvori 19. t. m. Trst — Godba japonske admiralne ladije je priredila v četrtek zvečer na velikem trgu koncert, kar je privabilo tje obilo občinstva. -—V Padričah se bo vrSila jutri velika ljudska veselica; priredi jo svetoivanski tam-buraški zbor s sodelovanjem društev iz Padrič in Gropade. ~ Trst šteje sedaj 200.962 prebivalcev brez vojaške posadke. — Neki 15 letni laški frkolin Beltramin je ob demonstraciji t^i)jiže\>i)ost Ignacij Fratnik ppi s$. Jfaciji. Priporoča svojo trgovino. Zaloga: moke, turšice, o\lsa, otrobi, cementa itd. Vse po najnižji ceni. Učence se sprejme na stanovanje in hrano isto se nahaja v bližini fol Semeniška ulica štev. 12. II. nadstropje. Noteltt In črtice. — Spisal dr. Ivo Šorli. Izšle pri Kleinmaver & Bambergu v Ljubljani. Cena 3 K (»0. Strani 228. — Zbranih je 11 črtic in novel, prikupljivih, lepo pisanih, kakor pač piše g. dr. Ivo Šorli. Knjigi je najboljše priporočilo ime pisateljevo. Brzojav! V teku par dni dospe v Gorico na Birsov prostor O ulici podelil ik cirkus „Kolozej" lastnik % tonalit. 50 najboljših moči, lasten orkester pod vodstvom kapelnika Franca Maler. Girkns Je pokrit z nepremočljivim platnom amerikanskega sistema v njem Je prostora za 1500 gledalce? in preskrbljen z vsem komfortom. Predstave se vrše ob vsakem vremena. Podrobneje se naznani potom posebnih odličnim spoštovanjem Evgen Grion na Komo - V GORICI - na Korno = JSfova = = kotlarska delavnica. = Zaloga neobdelane kotlovnic in v plasteh. - Kotil raznih velikosti. - Distilimi aparati. - Filtri. -Raznovrstne kuhinjske posode M. Htm* Vse po zmernih cenah. Žene! Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 244 pri Kolinu ob Ben!. J Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: ) »Gospa B. h W. piše: Lepa hvala! TaBa sredstvo jo učinkovalo Že 5. dan". Gospa L. v M. piSe: ,.PriporoJ5ala bom vsakomur ( VaSe izvrstno sredstvo ter ne boni sama nikoli brez njega*. i Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborno pbstreZbo se zahvaljujem. Pri moji Ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo". Proti pošiljatvi 1 marke nemške vejjave (tudi v znamkah) poSljem knjigo: „Motenje perjode" spisal 1 dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj so priloži znamko. plakatov. R. Horvath, lastnik in vodja. Božidar Božič pek In sladčlčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. Ddoua odda stanovanje prazno, ali meblovano in sicer: 1 ali 2 sobi s kuhinj«, ali brez iste. Ha razpolago je lep urt in duorišfe. Ozame najraje samostojno damo ali pa gospo in gospoda brez otrok. Pogoji ugodni. naslov poue upraoništuo tega lista. ' F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica a 17. Priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči sevsehvernlhduSdan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih ? .^i iz kraškega kamna naj' olje vrste za to K in više. ^ I V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, v^ umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko stroko spadajoča deia po prav zmernih cenah. Avstrijsko parobrodno društvo prej AUSTRO - AMERIČANI i in bratje Cosalich. Redna, hitra in direktna zveza z Ameriko. Y NEW-Y0RK odrlujeta| sledeča parnika: LAURA, 12.000 ton. odhod 28. septembra. ¦ iOQt-;-„ tuain> « * "- Cene iz Goriee v New-York: III. razred s hrano in posteljo K 170--, 1 ,a8tmca tKalfl.ce v *°W» Hradfo na I II. razred K 300*~, I. razred K 350- in više. i pruski meji na UeŠkem V NEW-0BLEANS odpluje dne 25. avgusta pr. m. brzopamik z\ Hočete J kupiti po ceni in dobro I prauobaruno blago? Mara Jirsova, učiteljeva soprog odpluje dne 25. avgusta pr. 9000 ton. GERTY. Cena III. razred s hrano in posteljo K 170--, II. razred K 300- , I. razred j K 350-- in više. Oprava I. vrste. Električna razsvečava in ventilacUa. DomaČa kuhinja. Zdravnik in] zdravila. — Vdobe se listki po znižani ceni za Buenos-Ajrres in Montevideo in za vse železniške postaje Zjedinjenih držav v Ameriki samo za III. razred in sicer za one, ki se podajo v notranje kraje. Za pojasnila, informacije in nakup listkov se je obrniti na Gla no zastopstvo Austro-Amerleana Gorica, Corso Josipa Verdi štev. izdeluje kanafas, cefir, damask, piatn kroazej, parhent, brisalke, žepne rob/' I frotirke itd. ' Poskusite in prepričajte se, na YV Slovanka bratski postreže. m Slovan k Slovanm Uzorci zastonj. 17. Postavno zavarovano! Vsako posnemanje se kaznuje, Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam Adolf Fey •^•5-^pSt.^-^^l-^.-^p^-5-'^-5-<^K'^-St urar tn optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. j se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami Novodošlo blago za nastopno sezono z zeleno nuno. 12 malih ali dvojnatih steklenic aH 1 velika specijalna steklenica s patento- . •anim zamaškom K s*—« I Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst Thierrv - jevo Centifolijno mazilo proti vsem, še tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3'60 pošilja le proti predplačila zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najbolji povsod znani in starodavni. Naročila naj so naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj iu poštnine prostio Pijanosti ni ueč izdelka mleku, v • da hi Uzorec tega Cudezneg „C0ZA" se poSJje brezplat More so dati v kavi, i pivu, v vinu ali v jedilih pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovit«, tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta 1 prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga sinejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C02A" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemškem jeziki!. Zajamčeno je. da je prašek popolnoma neškodljh COZfl Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 stot. in optičnih predmetov. Za Vsako uro se jamči 1 leto Svoji k svojim ! Narodna tvrtka fl. Primožič, ICTITUTP" 62. Ghancerv lane. ID IILU It. London 255 (Anglija) priporoča svojo delavnico Gorica, na Koran Hor. 13. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. POZOR, GOSPODJE IN MLADENIČI! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ž« več nego 30 let, se mu je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR it 1. Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvainic. Stane franko ca vsako pošto 1 lonček 3 K 60 Vin., 2 lončka 5 K. naročajte samo pri meni pod naslovom: PETER JURTŠ1Č, lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi J9 posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. — KAPILOR štev. 2. povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvainic in priznalnic. Stane poštnire prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 Vin., 2 lončka 5 E. Naroča naj se samo od mene pod naslovom: == Peter Jurišič, == lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. = flnton Krušič, = krojaški mojster In trgovec v Gorici tekališče Josipa Verdi štev. 33 in v podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). za gg. enoletne prostovoljce. Ker imam naročenih že več ur"*orm za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroči obenem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg. dijakom za nabavo oblek po jako zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje tudi na mesečne obroke po 10 kron. To velja pa samo za civilne obleke. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. uelika zaloga = = oljkinega olji prve vrste najboljših tvrdk iz Istri, Dalmaciji Malfette, Bari ia y 8 prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 104 112, \'d 1'36,1-44, 1"60,180, 2'-, za luči po 80 4 ------ Na debelo cene ugodne. —J Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo pušča kupcu do popolne vporabe olja; vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalogi — mila in sveč. -Cene zmerne* Pozor! Flouosf '#'#"#v^^v»»v#»v^#^ »Union dslicat pecivo!1' Z firmo naročnika; po 1, i o ii 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarni itd. dosežejo s tem velikanski vspel delajo zase reklamo in dobijo 40% pj pusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti i.\ trgovce po 2 vin. za prodajo if>o i 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skiadkor Eranj. Kmetovalci pozor! Najboljše stiskalnice po zelo ugodnih pogojih fn cenalj se vdob6 pri tvrdki Saunig & Dekleva v Goric -------r-^ Magistratna ulica št. 1 z==-. Stiskalnice so n.-iji šega in najboljše; sestava z dvojno in :.-| pretrgano pritiskaš; močjo; zajamčeno \i boljše delovanje, ki ; kaša vse druge stiskali!:* Zastopstvo in zaloga razs-strojev za poljedelce ia t nogradnike tovarne K. & Ježek — Blansko. Pred nakupom oglejte si našo zalogo. — Cene zme ne. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MIL.AM jedini lastniki načina za izdelovanje, % ja najbolj učinkujoča želodčna grertčica sv!!!] Neizogibno potrebno v vsaki družini I Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavami 8e dobiva v vseh lekarnah. Nggboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lefcarnah. REVMATIZMU in PROTINU 18 likflr Eodilia !?d®lM T Trbtu v tek«™B Raffaal Oodlna, lokama „Alla Maooaaa dali« valuta" pri Sv. Jakobu p Josip Borilna, == mm ittlfalM I m U Tri* h ai MiirtOfa aaif nego 4 nffftlaaiai prati po?ntji ali ¦ipitj poilMln »ukorn E !•- proito poltiln.