14
t
Iz svečeniške moje knjige.
Zložil Silvin  Sardenko.
»pet sam!   Po sobi samotarski večerni zor se mi je svital. Odprl sem knjigo svečeniško in sedel sem in čital.
Ni stara. Komaj pet jeseni ( odkar sem prve pisal liste ; a mnogo v njih je hipov jasnih in mnogo sreče čiste.
Ko žalost hoče trudna k meni, v tej knjigi berem svečeniški. Spet radost čutim, kot bi trgal na vrtu cvet deviški.
Saj vem, saj vem, da se nikdar moj sen mladostni ne izpolni, tako je lahen in mehak kot jagnetovi kodri volni.
Na holmu rad bi zgradil dom v bršljanovem nakitju, z ograjkom trtnim ograjen, odtujen hrušču, vpitju.
1. Na holmu.
Po holmu naj bi vir šumel v nemirni srebrnini in nosil naj bi moj pozdrav okoli po dolini,
Pritekla bi ga deca pit in zdrava odhitela, ozrla bi se deva vanj in radostno zapela.
Utrujen starec bi zajel iz mojega studenca, po čelu več ne begala skrbi mu težkih senca.
Prišla bi mati, zmučena od bolečine silne, blagost bi v gube dehnila iz vode ji blažilne.
A jaz bi tam na holmu stal, visoko dvigal hvalo : Nebo, nebo, pozdravljeno, ki tak si vir nam dalo!
Pa kaj — ko vem, da se nikdar moj sen mladostni ne izpolni, preveč je lahen in mehak, kot jagnetovi kodri volni.
Rekli so mi: Jutri stopiš pred mladino prvikrat, poc^jal boš nežno njivo in ob žetvi boš bogat.
Stopil sem pred mlada srca, kot bi stopil pred nebo, sto oči je vame zrlo, gledalo me zvezd je sto.
2. Neposcjana njiva.
Včasih zvezda se utrne tam z nebesnih sinjih cest, a nobena utrnila ni se mojih jasnih zvezd.
Moja duša se je vanje potopila brez besed, kot na rosni cvet čebela potopi se v sladki med.
In umita spet je vstala iz otroških teh oči, posestrila se je z njimi, krotka kakor davne dni.
In govoril sem besede, ki Gospodu sem jih vzel, padale so v mlada srca kakor sneg na njivo bel.
Kaj je ljubezen?
Zložil An t. Medved.
m
Dušica draga, kaj je ljubezen? Ali je čednost ali je strast? ali je zdravje ali  bolezen? ali je pelin ali je slast?
S solncem se smeje, plaka ob luni, nikdar ni mirna, kot ocean. Ne preudarja, nič ne računi, zanjo vsa doba en velik je dan.
Zlobnih nastav in bridkosti ne sluti, kakor otrok ne vpraša, kaj sme, vsako srce jo enkrat občuti, s sanjami pride, s sanjami gre ...