PoStnina platana ▼ gotovini SR8DA, 4. MARCA MM 6 dinarjev leto VI. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO 5TEV. 9 (Pite Ivan Žebljiček) »Gospodarski vestnika pite, da a po rablja Narodna banka namesto stimulacijskega antibiotika metodo izplačevanja deviznih sredstev izvoznim podjetjem tudi 75 dni po obvestilu s souporabo petih urgenc. Nadalje Pite, da potrebuje Narodna banka včasih 19 dni in »oči, da izda akreditiv n inozemskega dobavitelja, medtem ko rabijo v zahodnih državah za to 15 minut Zli največ 24 ur. Toda, tovariSi, z ultramikrobioskopsko natančnostjo sem preiskal organizacijo Narodne banke in na podlagi stenografskih zapiskov ugotovil sledeče: Pomislite, koliko časa Je treba, preden se prepričate, kdo je dal nalog za akreditiv! Kaj če je to kak agent NKVD ali celo Stalinov zdravnik?! In podpia •bora romati v bančni kemični laboratorij. Po uničenju "9 kilogramov kemikalij in negativni preiskavi, so sestane purifikacijska komisija, sestavljena Iz članov, *i so se najmanj enkrat če udelečill pohoda na koloradskega hrošča. Ta komisija ugotovi, ali obstaja kritje za akreditiv ali ne. Bančnega knjigovodjo obe-siJo na steno in ko mu smodijo brke, mora priznati, ali ima nalogodajalec kritje ali ne. Pri tem ugotavlja komisija, ali je bil pogled knjigovodje z osmojenimi brki verodostojen ali ne. Če je bil, se sestane zunanjepolitična komisija Narodne banke, ki presodi mednarodni politični položaj, ker bi v primeru bllinje vojno akreditiv lahko šel po gobe. Prvi svetovalec t« komisije je knjigovodjcva žena, ki je bila pred enim letom na obisku pri svoji sestri v Grazu in tam marsikaj slišala. Ko da zunanjepolitična komisija svoj pristanek, skliče NB sestanek geografov, ki ugotovijo, kje je država in kraj prebivališča Inozemskega dobavitelja. 1'u pride navadno do spora, ker so se nekateri geografi učili geografijo v stari Jugoslaviji, nekateri pa Po osvoboditvi. Končno se le sporazumejo in dajo banki potrebne Informacije. Takrat pa nastane v banki direndaj. Kdo zna inozemski jezik, da bo izvršil akreditiv? En dan prej javijo komercialisti s srednjo in visoko šolo, da so bolni in ne morejo v službo. Kot brez glave tečejo vsi k portirju, ki je bil svojčas avstro-ogrski vojak in obšel vse fronte. Končna slikat nižji komercialist, ki z eno roko stresa portirja, da bi baj pametnega spravil iz njega, z drugo roko pa drži slovar in črkuje besede. Končno je akreditiv izvršen. V Narodni banki priredijo interno slavje: Dvorana je okrašena. V ospredju je na črnem baržunu pripeta parola: »Ljudje! Otrok se rodi po dev.etih mesecih, akreditiv pa naj bi se v [nanj kot 19 dneh! Kje je logika?« Portir govori v "'ozemščini, knjigovodja brez brkov pije s kolegi v‘no, njegova žepa koketira s predsedniki komisij, Sodba zaigra koračnico, vrata dvorane se odpro, v '■orano stopi nižji komercialist v črnem fraku In e >Javi: »Akreditiv je bi! ravnokar ekspediran!« Vpitje, Ploskanje, pesem: "Srček dela tika-tuka / ko na tebe (banka!) čaka, c si b'la Nerodna banka / ko želel sem akreditiv ...« LETA 1999 (Perspektivna risba naiega karikaturista ob letoSnji prvi obletnici povojnega »Totega«) icDO* . mam' in tšvAotiaviA I2MA741 V JRlIUH ! I 50 uitov e«cLAue\ /V f MAB.tR.oe HaPALltlCA 2 I DA N E S Komorni Borec za enakopiavnoif žena (Izrezek iz slike na strani S) KULTURNE ASOCIACIJE (Kaj si Tun ek misli, če vidi...) V ROMUNIJI... ... sem videl same policaje. Vprašal sem enega, čemu je to potrebno, pa mi je pojasnil, da drug drugega stražijo. Povprašal sem tudi za Ano Paukerjevo, pa se je nič več ne spominjajo. Dežela je zelo bogata na Stalinovih slikah. Teh dobiš za bagatelo, kolikor hočeš. Nikjer drugje nisem opazil, da bi cena Stalinu tako padla. NA CESKEM... ... s prehrano ni tako mi-zerno, kakor pripovedujejo nasprotniki. Govoril sem s človekom, ki živi v Pragi. Vprašal sem ga, če je lačen. Dejal mi je: »Jaz sem že vsega do grla sit!« V GORICI... še niso dobili atentatorja na slovensko šolo. Našli ga bodo, čim ga bodo pričeli iskati. Ker pa ga ne bodo začeli iskati, ga tudi našli ne bodo. v V SOVJETSKI ZVEZI... ... mora biti na železnici, ki vodi v Sibirijo, izredno visok popust: vsi vlaki so nabito polni. V GRAZU... ... sem opazil znanega nogometaša iz Maribora — Pacija. Zeni se z neko svojo staro simpatijo, nove stike pa navezuje s trenerjem Sturma. Za Avstrijo fant ne bo velika pridobitev, za nas pa nobena izguba. Protestna resolucija De G a * p e r i RIM Zahtevamo, da na prvi vladni seji razpravljate o naši protestni resoluciji, katere prepis bomo — če bo pri vas naletmia na pravilen odmev — poslali tudi Organizaciji združenih narodov. Ze neštetokrat je bilo utemeljeno tn dokazano, da Jugoslavija krivično poseduje čisto italijanske pokrajine, vendar želimo še enkrat navesti ose dokaze, ki govore za to, da nam mora Jugoslavija vrniti »okupirana« ozemlja, predvsem našo popolnoma italijansko Dalmacijol 1. Prava jugoslovensko-italijanska meja mora potekati na Dtnartt V Jugoslaviji je plačilno sredstvo dinar, po čemer nosi to gorovje tudi imet. Zahtevama, da bo tostran. Dinare izključno plačilno sredstvo Ura. 2. V Italiji »oziramo vsa dalmatinska mesta s imeni Spala to, Cattaro, Sebenico, Fiume itd., kar že samo po sebi kaže, da imajo ta mesta popolnoma italijanski značaj in pripadajo na vsa k način naši državi 3. Vse reke v Dalmaciji se izlivajo v Jadransko morje. Da pa ja Jadransko morje popolnoma in izključno italijansko, menda ni potrebno ponovno dokazovati. 4. Vsa italijanska diplomatska govoric a sc v večji meri sestoji iz psovke. Besede kot porco dto, ostia, parca malara itd. zasledimo ob vsej dalmatinski obali, kar zopet kaže, da ljudstvo v Dalmaciji popolnoma obvlada ne samo navadno italijanščino, ampak tudi diplomatsko izrazoslovje V zgornjih točkah Je naša zahteva, da Jugoslavija vrne nam nasilno odvzete pokrajine, ponovno utemeljena. zatorej naj vlada p odvzame vse odločilne korake, da bodo ta zasužnjena ozemlja takoj vrnjena Madrepatriji. Živela Velika Italija! NESPORAZUM »Torej, Aldo, ti si rekel, da se ne bi šel borit za osvoboditev svojih bratov izven Trsta, ki ječijo pod jarmom krvnikov našega naroda? !« »Ne, signor tenente, tega nisem rekel. Ravno nasprotno, rekel sem, da bi dal celo svoje življenje za to!« »Vidiš, to je pa lepo od tebe. Vojaki, poglejte si tega junaka, ki bi dal celo svoje življenje za osvoboditev trpečih bratov!« Glas iz množice: »Tudi jaz bi dal svoje življenje. Samo — Jaz nimam nikogar v taborišču v Italiji tako kot Aldo, ki ima tam kar tri brate partizane!« »Kakšna knjigo neki bo zdaj izdala naša založba?« »Aha, skoraj t>i pozabil na popoldansko nogometno tekmo!« THOREZ BERE V MOSKVI PISMO LISTA »HUMANTTE« DRAGINJA »Ti, v Perziji pa mora biti strahovita draginja!« »Odkod pa veš to?« »Ali nisi čital v časopisih, da stane Perzijca en sam šah kar 1,800.000 dolarjev?!« LAZ »Serjoža, sedaj pa imamo jasne dokaze v rokah, kako lažejo zapadni časnikarji. Poglej: tukaj najprej pišejo, da pobegne vsak dan iz Vzhodne Nemčije približno 1000 ljudi. Takoj nato pa trdijo, da jih je v februarju mesecu pobegnilo kar 30.000!« »Pcrtem pa ne lažejo! ”30 krat 1000 je točno 30 tisoč!« »Ampak mesec februar ima vendar samo 28 dni!« »Kaj je več es ali lev?« »Lev, to se samo po sebi azume!« .TT.nrtnl nnhri ča BOLGARSKI HUMOR vredno — pes*”i!ez mejo, boš plačal za to 10.000 levov. Ce pa spraviš nekaj levov čez mejo, pa plačaš samo tisoč levov kazni. No, ali ni pes •Ej, e J, nisem še prebral zadnje kritike domačega filma!« »Saj res, radijske naročnine za ta mesec že tudi nisem poravnat!« »Na zadnjem gledališkem jubileju so si igralci res lepo čestitali!« KONCE »...Dragi Tborez, v Francijo pa nikar ne pridi, ker bi te tu zaprli...« VMEŠAVANJE »Signor Bartoli, jaz sem proti temu, da italijanske čete zasedejo Trst!« »Kaj se pa vi vmešavate v to! Oprostite, vi ste vendar Tržačan!« »... in končno, dragi moji farani, ne pozabite, da lahko vedno najdete zavetje v naročju matere Cerkve.« Bikec: Bančna balada z ljubljanskim refrenom Ce banka zaračuna za vsak prenos kovafa, na tak način štacuna se kmalu več ne splača! Pa saj bo bolj’, pa saj bo bolj’, ko leto to bo naokol’... Ce banka zavlačuje vse posle v nedogled, kredite zateguje kaj češ, to njen je red! Pa saj bo bolj’, pa saj bo bolj’> ko d’narja bo za vse dovolj. Ce banka sme kršili zakone in uredbe, se pravi norca briti vsled napačne zasedbe. Pa saj bo bolj’, pa saj bo bolf, če banki vzamejo vsaj — monopol... Kameleoni siiei>i zime Pravijo, da so kameleoni zopet v modi. Vsaj pri mariborskih trgovcih, ki so. se na svojem nedavnem zasedanju odločili najprej za dežurstvo trgovin ob sobotah. nato za angleško, na koncu pa za socialistično soboto. Zanimivo je, da so vsi delegati glasovali za vse predloge, čeprav so si te-ti med seboj hudo v la-s<$». Družbeni razvoj bo šel * sreči tudi — mimo kameleonov in zaprtih trgovin. »PODALJŠAN« PUST Na pobožno željo nekaterih je bil letošnji pustni torek do nadaljnjega podaljšan. Številni lepaki in transparenti na raznih točkah Ljubljane, Maribora, Celja in drugih krajev še vedno vabijo ljudi na Pustne veselice. Gripa je postala moda ... Morda neprijetna moda, toda katera moda že ne postane neprijetna, vsaj sčasoma. Toda če bolj zanimivo kot to pa je, kako možje, izumitelji pameti, nikoli ne storijo tisto edino pametno, kar se da narediti, če ima kdo gripo — da namreč ležejo v posteljo? — Ta fenomen pa izgieda nekako takole: Mož se zjutraj zbudi, se počuti strahotno slabo in pravi s tožečim glasom: »Zdi se mi, da imam gripo!« In če mu na to odgovorite: »Potem ostani vendar v postelji!«, je to najboljše sredstvo, da bo pri priči vstal in šel med ljudi razširjat bacile gripe ter jim Maksi Zdraha: 38*2 (Prispevek k psihologiji gripe) dopovedovat, kako obupno se počuti. Pri tem uporablja vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi presenetil nič hudega sluteče sodržavljane in kakorkoli speljal pogovor na svojo bolezen. Pri tem je spreten kot žepar in vsiljiv kot akviziter za reklame. Ce ga na primer kdo na cesti čisto nedolžno vpraša: »Kako pa kaj ti?« in ve, da pričakuje kot odgovor kvečjemu: »Tako tako, hvala!«, ali pa »Dobro, kako pa ti?ji — maž s gripo brezobzirno krfei pravila igre in pravi prav nedolžno: »Oh, hvala, le nekoliko vročine imam!« In to pove s toliko zahrbtne koketerije, da je oni drugi naravnost prisiljen vprašati: »Pa menda ja ni gripa?« »Menda bo že nekaj podobnega!« pravi nato mož z gripo naivno in če oni drugi še ni Izučen ter ga vpi’aša še dalje: »Pa sl si meril vročino, človek dragi?«, bo dobil uničujoč odgovor: »Seveda! Kakih 38,2 je bilo zjutraj.« Sedaj ga mora žrtev nujno vprašati: »Zakaj pa ne ležeš, za vraga?« Toda mož z 36,2 odgovori pripravljen na vse s proti-vprašanjem: »Ali bi ti šel v posteljo?« — »Seveda!« pravi nato oni drugi, ki se je med tem pogovorom nalezel že bacilov gripe, da — ko se prihodnje jutro zbudi — se že počuti strahotno slabo in — seveda, prav tako ne ostane v postelji ter hiti raznašat bacile gripe naprej med usmiljene, neprevidne In lahkomiselne ljudi... Takšni smo, mi možje. Cemu ne ležemo., & smo bolni, to je — toogme — zelo zanimivo vprašanje in rad bi o tem enkrat temeljito razmislil. Toda sedaj nimam časa za kaj takega, pa tudi počutim se že nekaj dni obupno slabo, imam vročino 38,2 — .strahotno, vam pravim... TO PA NE GRE! »Poslušajte! Vam, gostinskim podjetjem, so vendar znižali cene vode, elektrike in plina — toda vaše cene lezejo še vedno raje gor kot pa dol?!« »Kako pa drugače! Saj sicer bi dejali, da smo res zato pooenill vino, ker je voda cenejša ...!« PRAVIJO ... ... da so nekoč ravbarji ujeli savinjskega kmeta. Razjezili so se, ker ni imel denarja, pa so ga tepli. On pa se jim je samo -smejal. Začudili so se in mu rekli: »Zakaj se pa smeješ, ti butelj, te nič ne boli?« On se jim je pa samo široko zarežal in rekel: »Saj ne tepete pra-a-vega!« ... da je kmet iz Crešenc prišel iz Celja, kjer je jedel makarone. To je bilo že pred davnim časom, ko še makaroni niso bili tako v navadi. Kmet je hotel razložiti ženi, kakšno imenitno jed da je jedel. Zato je rekel: »Jej, jej, žena, kaj sen te ti jaz v Cejli jedel! Cajz nu čajz (čez in čez) je mjah-ko (mehko), skauz nu skauz (skoz in skoz) ma lukjo, pa bojde v Ameriki roste!« IZ KONJIC Nekoč so kmetje iz konjiške okolice radi govorih: »Pauvsoud stoji samo Gaunobic, Gaunobic, teh prekletih Konjajc pa nikjer nej!« »Seveda — Nemci so kraj že dolga stoletja imenovali po svoje — Gonobitz. In vendar je bilo ime kraja prvotno slovensko. Dokaz je stari tržni grb na občinski hiši, ki kaže belega konja na zelenem polju. V avstrijskih časih je pokojni dr. Rudoll Nemce rad hudomušno opozarjal na to dejstvo. Pokazal je na konja v konjiškem grbu ln rekel: »Sehen sle — da Ist der ,Gon‘ von Gonobitz!« (Nadaljevanje x 2. strani) STALINOVA BIOGRAFIJA t Socialist — ko se je rodil Trockist — ko je doraščal Antisemitist — ko je postal Velikorus Leninist — ko je koval načrte Internacionalist — ko je organiziral Informfeiro Neofašist — ko je v nevarnosti, da umre. Rlpravfčcna priio^a — Natakar! In temu pravite vi — mehek zrezek?! — Ja, vidiS, toliko Sasa. da židalje »e naročite na »VEČER«, dobite ta' 140 dinarjev mesečne naročnine vsak dan dnevnik, vsak petek kot prilogo družinski tednik »7 dni«, vsako sredo pa le »Toti list«! M.UZE SE MUZAJO Resk: PROTEST borca za honorarje SpUe Dcdo •vojo knjigo — in za vraga ■ lepa stvari Noče vzeti honorarjev, noče biti milijonar. • Jaz pa tolčem se in vztrajam, vse založbe obletim, če mi kdo vrstico tiska. niti pare ne spustim. • Pa se najde takle Dedo in me spravi v slabo luč — na tem mestu protestiram, saj jc to druStveni pufi. • K temu tole že predlagam, da ne more biti član, le če ožje bo to druStvo, se obeta lepSi dan. • Svoj protest tako zaključim: Dedo mora vzet’ denar, če res noče, mu recite, naj da meni honorar. SLOVENSKEMU OBISKOVALCU KINA (Ob živahni polemiki okrog Kajžarjev in slabem obisku filma) Naj kritikom verjamem ali ne, al’ to, kar režiser povedal, pretežka sodba je za me, saj vendar filma — nisem gledal., Igralcc: KAM? (Po Prešernu) Ko besen ves okrog divjam, prljatlji prašajo me, kam? Prašijte raje kritika, ki se baje na vse spozna, ki trga v člankih me vsekdar, ki je nad mano gospodar. Cim bolj se trudim in igram, n njega vedno nič ne znam. Sam6 to znam, sam6 to vem, da z njim sc srečati ne smem! Spozabile bi se rokč ln maščevale to gorjč! Dem: ESTETIKA Brinkec Brankec Brunkcc, hud estet, spustil spet Je v svet polnomasten pljunkec. Pljunke« ni Sc sunkeo, kje le sunek, dragi Brinek Branck Brunek. REDKOST Nekoč Je Gogolj srečal na ulici nekega znanca, ki te mu je zelo mudilo. »No, no, kam pa tako hitro?« Jc vprašal Gogolj. »Obiskati grem dobrega prijatelja!« se je glasil odgovor. n Kako?! Potem grem pa kar z vami!« jc vzkliknil Gogolj za njim. »Jaz nisem Se nikdar videl dobrega prijatelja!« , -bs-KlJun: KRIVI TON Ce kljun je kriv samo, Se ni tako hudo, če kriv je ton, je huje! To, kdor rad poučuje, beleži naj si za uho! Lahko si konservatorist, tvoj ton pa kljub temu n» čist. Le izobrazba ne velja, ker ton Je vedno stvar srca! Pripis: Ne mislim tebe, dragi Bri, zato ohrani mirno kri. KRAVATA Mark Twaln Je bil — kakor mnogi ljudje njegove vrste — kaj brezbrižen v oblačenju. Tako se je zgodilo, da je nekoč obiskal Ilariet Beecherjcvo, pisateljico »Koče strica Toma«. Stowe mu seveda niti namignila ni, da Je brez kravate. To je storila Sele njegova žena, ko se Je brez tega priveska vrnil domov. Nekaj ur pozneje se Je pri gospe Stowe oglasil sel s paketom. Ko ga je odprla, je našla v njem črno svileno kravato, poleg nje pa listek: »Priložena Je kravata. Vzemite Jo iz paketa, prosim, in si Jo oglejte. Danes sem bil menda pol ure pri vas brez kravate. Bodite tako prijazni, pa mi jo .po preteku pol urice vrnite, ker je edina, ki jo imam. VaS — Mark Twain.« 2S MARSA IN BLIŽE — To je silno težek slučaj. Zdravniki se nikakor ne morejo zediniti. — Zaradi diagnoze? — Ne, ne, zaradi honorarja. — Zaradi vašega dela v pisarni pa sl ne delajte skrbi! Čim bomo Ugotovili, kaj ste sploh delali, sl bomo vaše delo takoj razdelili. — Le koliko c&sa imajo nekateri ljudje! Zdaj opazujem ta dva že eno uro, pa se Se vedno pogovarjata! — ... in tako, vidiš, kupujem, prodajam, Importlram, eksportiram... — Kaj pa? — Ja, vidiS, tega pa ne vem! Nimam da bi se zanimal še za to! — Zdravo, dragi prijatelj! pa boš gotovo iipel kakšne pol urice zame, da sc malo pogovoriva o starih časih... Delo je užitek. — Dovolite mi, da vas pred svojim popularnim predavanjem »Umetnost pridobivanja množic« prav prisrčno pozdravim. — Strašno napureu dan je bil danes v pisarni. Sef me je ves čas gledal... ■■■■■■KI ■ : ■■ ■■■■. GENIALNTPOTNIK ali kako smo črtali iz besednjaka pojem »NEKURANTNO BLAGO« Aktualna tragedija v treh dejanjih in pol Nastopajo: Genialni potnik, nekurantno blago ln nekoliko nevažnih oseb (direktorji, nabavni referenti itd.) L DEJANJE PrizoriSče: Podjetje A Direktor A: Kaj naj storimo a tem nekurantnim blagom? Nihče ga noče vzeti niti zastonj — kaj Sele za denarl Genialni potnik: Znižajte mu ceno na eno tretjino, dajte mi visoko provizijo, pa vam prodam vse... Direktor A: Drži! Samo prodajte! Saj pravim, genialen potnik...! (V meddejanju — ki pa le za občinstvo vsake Vrste »krito — genialni potnik res proda nekurantno blago Podjetju B, tako da dobi *ho tretjino provizije nabavni referent podjetja B, drugo tretjino on sam, tretjo pa družno skupaj aapijeta.) II. DEJANJE Prizorišče: Podjetje B Direktor B: Tega blaga ne moremo in ne moremo prodati. Kaj naj storimo s njim? Se zastonj ga nihče ne mara — kaj Žele za denar! 'genialni potnik: Znižajte mu ceno na eno tretjino, dajte meni visoko provizijo, pa vam prodam Vse« Direktor B: Velja! Samo prodajte! Saj pravim, genialen potnik! (V meddejanju — ki je »a občinstvo prav tako skrito — genialni potnik proda nekurantno blago podjetju C: ena tretjina provizije nabavnemu referentu pod- jetja C, druga genialnemu potniku, tretja oštirju...) HI. DEJANJE Prizorišče: Podjetje C Direktor C: Tega proklete-ga blaga ne moremo in ne moremo prodati! Kaj naj storimo z njim? Se zastonj ga nihče ne mara — kaj šele za denar! Genialni potnik: Znižajte mu ceno na eno tretjino, dajte meni visoko provizijo, pa vam prodam vse.. .1 Direktor C: Kot pribito! Prodajte pošto-poto! Saj pravim, genialen potnik! (V tretjem meddejanju, ki ni nič manj skrito od drugih, proda genialni potnik nekurantno blago nabavnemu referentu podjetja A. Provizija: kot običajno — zadnjo tretjino oštirju!) POL IV. DEJANJA Prizorišče: Podjetje A Direktor A: Kdo vraga je kupil to nekurantno blago?! Nabavni A: Kako nekurantno — saj smo vendar starega vsega prodali! Razen tega je to za polovico cenejše, kot tisto, ki smo ga prodali... Direktor A: Toda kdo k vragu ga bo kupil? Nabavni A: Znižajmo mu ceno na tretjino in dajmo genialnemu potniku večjo provizijo ... (Zastor zardi in naglo pade) Fičafajev Tunek Maček v Mohorjevi hiši (Iz Celovca) »Kar potolažite se, gospod Tischler, saj niste ®dlni kandidat, ki je propadel,« sem včeraj tolažil ubogega profesorja matematike Jozla, ki ga je katastrofalen poraz »Krščansko-emigrantske stranke« Jako potrl, da Je pričel *rditi, da je SA na kvadrat ®uako nič in da Je vsota *aži in demagogije negstiv-®<> število. Spomnil sem ga ®a dejstvo, da je v Avstriji m stranka »Patriotischc Union«, ki je sicer dobila še nekaj glasov manj kot on ~~ reci in piši 26 (šestindvajset). »Toti list« s to Branko nima nobenih zvez, vendar pravijo, da so si Jo » . ^“Pustno šalo privoščili “e*‘ humoristi. Tako sem Predlagal fotru Jozlu, da se na prihodnjik volitvah Poveže s temi šaljivci, morji* bo potem njegova pro-P^žanda duhovitejša kot *°*rat, ko se je kot »Ein- heimischer a us dem windl-schen Sildkarntengebiet« in kot »heimattreuer Christ« povezal s OVP. »Šestindvajset glasov je kar lepo število, ki se v nekaj desetletjih z obrestovanjem po 3•/• temu primerno zveča,« je odvrnil foter Jozl, ki šc kar naprej samo sešteva glasove — namesto da bi upošteval še računsko operacijo odštevanja — »toda vprašati moram še preje na nemškem škofijstvu, če ti ljudje morda niso brezbožni, pomoči OVP pa ne smem zavreči saj so me tako lepo podprli s svojimi letaki!« Koroški Slovenci pa so 22. II< — na volitvah — izrazili nekoliko drugačno mnenje o »Tednik-Kro(ni)-karskem« apostolu, saj je kljub temu, da so ga podprli emigranti, izgubil skoraj 1000 glasov in dobil le 30*/« enega mandata. Nande Bula »Ku-ku!« — Kaj nimaš robčka, mali? Sin postajenačelnika pa ga ne posodim! »Jaz pa le pravim, da so vanj prišli molji!« TRAMVAJ, AVTO-, TROLEJ-, GIROBUS Ringa ringa raja, tramvaj nam nagaja, naj bo Iant aJ' punca, vsakega pregunca. Škriplje, komaj rine, . star je on In ilne. Križana nebesa/ to /e smrt za uiesal Tramvaj, kot vse kaže, v penzion se zmaže. Kaj dobimo polejf Avtobus al' trolejt Avtobus ta boie, oni ga pa noče, ta ie trolejbuse, oni glrobuse. A Ljubljančan gleda — ves v skrbeh, seveda — na problem škripavi In takole pravi: »Hitro preskrbite kakršen že — bus, sicer se peljali vsi bomo — cu/us/« EH, TA AKUMULACIJA! Prišel je Tine v lokal ljubljanskega obrtnega mojstra Godrnjača, pa se je začudil: »Mojster, zakaj ne počistite pajčevin pod stropom?« Mojster je dvignil roko proti nebu in vzdihnil: »Kje pa morem, ko je pa tale akumulacija tako visoka!« NARAVNO V prodajalni časopisov. — Imate, prosim, zadnjo številko »Gospodarskega vestnika«? — Kako je ne bi imela! Ta Gospodar sveta gre najbolje v promet.' UGANKA Kaj boš napravil, če se ti vname dlesen zaradi piškavega zoba? Ne veš? No, šel boš v sektorsko zobno ambulanto v Šiško, kjer ti bodo zob izdrli, žarišče v dlesni pa oblili z ledeno-mrzlo vodo. In pomagalo bo — če že ne drugače, ti bodo s tem vsaj -vnetje lokalizirali — na čeljusti DIOCENES IN USNJARSKA INDUSTRIJA Te dni je prišel v Ljubljano Dlogenes in iskal pri belem dnevu z lučjo lep in kakovosten Jermenček za svojo ročno uro. Oblezel Je vse trgovine in našel sam »klump«. V trgovini blizu bivšega »Figovca« so mu celo rekli, da so zaenkrat tudi takšni jermenčki dobri. Nič ni čudnega, če Je nekaj krepkih zinil na račun nekvalitete. — Medtem pa leže v domžalski tovarni TOKO celi kupi izredno lepih jermenčkov za zapestne ure. Diogenu ne moremo zameriti, če ni našel poti do tja. Saj je ne najdejo niti ljubljanske trgovine, ki imajo Domžale pred nosom. MARIBORSKE (V prestolnici oto Dravi) Cc bi njemu vzeli zadaj, kjer ima preveč, in dali njej zgoraj, kjer ima premalo, bi bila oba čedno oblečena. Kaka sreča, da so spuščali notri ljudi samo s povabili, drugače bi bil še dren. Akademski četrt POGOVOR MED PLESOM — Za ta ples je bilo pač težko priti do vabila! — Da, zato pa tem laže v dvorano! Po deseti uri si dal 150'dinarjev pri vratih in nihče ni vprašal za vabilo! RESNIČNA Radio na valu 278,1 ob 13.30: »Zaključujemo prenos IV. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. Pravkar je predsedujoči sporočil, da se danes Ljudska skupščina ne bo sestala in bo njeno zasedanje sklicano kasneje. .« Ob 17.00: »Ko to poročamo, se je v Beogradu sestala Ljudska skupščina FLRJ. Na dnevnem redu zasedanja je .« Brez komentarja. KJE SO HIBE, DA SE NI AKVARIJA ZA RIBE? Maribor bo dobil najmodernejši akvarij za ribe, to je kot pribito! Samo — kdaj? Pri vsaki šolski prirodoslovni uri naši profesorji obljubljajo dijakom: »To in to ribo si bomo živo ogledali, kakor hitro bo v Mariboru odprt novi akvarij«. A njega ni, a njega ni! Manjka še morska voda, manjkajo še filtri, manjkajo živali in manjka za vse to in drugo še 400.000 dinarjev. Kje dobiti sredstva? To je zdaj vprašanje. Državljani, priskočimo na pomoč! Za zgled si vzemimo bistre prebivalce Paga! Ujeli so kita, ga razstavljali in kasirali. Inkaso jim bo prinesel novo kanalizacijo! Kit sedaj že smrdi, kajti dolgo so razstavljali, a na Pagu zato ne bo več smrdelo: dobili bodo novo kanalizacijo. Zato: vsi na lov na kita! Ni hudič, da plava tudi v Dravi kaj takšnega! Ce ne dobimo enega, ki bi bil dolg 10 metrov, pa ujamemo dva po pet metrov! To bo še boljše, bomo pač na dveh krajih hkrati razstavljali in kasirali. Mi potrebujemo kita, ker potrebujemo 400.000 dinarjev, ker potrebujemo akvarij! Cim več bo denarja, tem večji bo akvarij. Ce bo zelo velik, bomo v njem lahko razstavljali tudi živega kita. Samo ujeti ga moramo! Zato: na lov na kita! Gre za akvarij. Ribe na suhem ne plavajo! Samo, pozor! Pri lovu bo treba biti previden, da ne bo kit tako napravil z nami, kot je tisti sulec z dok-torjem-ginekologom, ki ga je potegnil v vodo in bi se skoraj zgodilo nasprotno: da bi sulec doktorja razstavil — na drobne kose! VSE PO PLANU »Micka, prekrstiti se bom dal!« »Zakaj pa? Kaj pa ti manjka? Ali ni Jože zadosti lepo ime?« »To nima z imenom nobene zveze; Ampak toliko Jožetov nas je še v Industriji bombažnih izdelkov v Kranju, da bo prehitro konec proslavljanja godov in rojstnih dnevov v tovarniški menzi, če jih ne bomo začeli plansko izbirati. Tudi na tem področju bo treba uvesti neki red — tako kot pri planiranih dopustih!« MAŠKARADA NA Železnici Kontrolna služba je potrebna stvar — posebno na železnici, kjer bi se hotel tuintam peljati kdo brez voznega listka, kar morajo službujoči sprevodniki strogo pobijati. Zato se je zadnjič neki revizor oblekel v Pohorca in jokaje potožil sprevodniku, da se pelje že tri postaje zastonj, ker nima denarja za listek, da ima kup otrok' brez doklad itd. Sprevodnik je bil blaga duša, pustil je Pohorca v vlaku, za kar mu je Pohorc na končni postaji plačal dva deci vina. Dobrota je pa sirota: naslednjega dne je preoblečeni revizor natipkal in oddal merodajni instanci predlog, naj usmiljenega sprevodnika odpusti iz službe. Kaj bo s sprevodnikom, se še ne ve. Eno je pa gotovo: morala provokator- skega revizorja je padla pri kolegih globoko pod ničlo. JASNO — Kakšne narodnosti sta bila Adam in Eva? — Jasno, sovjetsko-ruske: nič nista imela za obleči, za jesti sta imela samo eno jabolko, živela sta pa v paradižu SLADOKUSEC V Ajdovščini sta se srečala dva znanca. — Tone, ti pa često zahajaš v slaščičarno, kajne? — Seveda. — Ali te ta šport mnogo stane? — Ne preveč. Veš, naročim si vselej samo majhen košček peciva za dva kovača, pa se kljub temu do sitega najem. — Kako pa to napraviš? — Cisto enostavno: z meni namenjenim pecivom ml po navadi servirajo še vse tisto, kar so prejšnji gostje pustili na krožniku. OOY!MGOREMm ZAMOTAN PROBLEM Občinski možje iz Krškega, Brežic, Sevnice in tamkajšnjih okoliških vasi se nikakor ne morejo zediniti, kam bi postavili sedež svojega okraja. »Toti list« meni, da bi bilo najbolje, če bi preselili sedež krškega okraja na severni ali južni tečaj. V primeru, da bi se en del občinskih mož odločil za severni, drugi pa za južni tečaj, predlagamo kak kraj v centralni Afriki — tik ob ekvatorju! O GNILEM VRTU V VETRINJSKI IN SE KAJ (Poroča naš posebni zasledovalec Gumipeta) O zadevi, načeti v prejšnji številki, lahko poročam, da sem ji že bolj blizu. Prizadete ne plačujejo za opravljanje obrti nobenega davka. Delo mi je pa otež-kočeno, ker so postala dekleta zelo previdna. Posebno opreznost polagajo na moški spol, ki nosi podplate iz gumija. Da bi se ka-mufliral, čakam na toplejše vreme in takrat bom hodil bos na zasledovanje. Tako me bodo težko pogruntale. Ena od njih, ki nekaj sumi, pa je podvzela drugačno metodo: spogledljivo me gleda in bi me hotela pritegniti nase. A jaz se tako zlepa ne dam, bo morala poizkusiti že bolj zgrda! — V interesu stvari kot take o tem danes nič več. se ena Železniška Na postaji v Pesnici. Pred skladiščem je stalo ogrodje šivalnega stroja; pripeljal je vlak in pričelo se je premikanje. Pet železničarjev je mahalo in žvižgalo, dokler ni vlakovodji uspelo vlaka tako ustaviti, da je stal vagon za prtljago tik ogrodja. Vlak je pri tem zgubil precej dragocenih minut. Ce bi dva ogrodje zgrabila in nesla do vagona, bi šla stvar hitreje. A preden bi se kdo na to spomnil, bi preteklo verjetno še več časa. NASA POSTA Pišete nam, da ste v »Delavski enotnosti« brali o vratarju, ki ima le 200 dinarjev manj plače kakor šef zdravnik. Zaradi tega se tudi vi razburjate. Toda pomislili pa niste, da je takle vratar bog bogova! Ce vrat ne odpre, tudi šef zdravnik ne more noter! Torej: kdo ima pravico na boljšo plačo? MOJE MNENJE Prijatelji so mi oni dan rckii. — Cefizelj, ti nam pa sedaj povej, kakšno je tvoje mnenje o cestni razsvetljavi v celjskih predmestjih! — Nikakršno! — sem dejal. — Nikakršno? Kako to? — Ko pa je tam rakšna tema, da razsvetljave nikoli ne vidim. V0HMCSVE Preteklo nedeljo ponoči smo slišali v nebo zavijati ptujsko sireno, ki je oznanjala hud požar v mestu. Seveda smo vsi častitljivi Ptujčani iz onostranstva planili na rajske zidove opazovat, kaj se bo zgodilo. Gledali smo iz nebeške perspektive vso zadevo in mnogi so pri tem zgubili živce. Prvo je začelo goreti. Nato je zopet tulila sirena. Potem je še gorelo in okrog požara so se zbirali radovedni ljudje. Tudi mi smo iz nebes gledali. Na rajsko obzidje se je prerinil Neron in začel navdušeno vzklikati: »Kakšen užitek! Odkar sem Rim požgal, nisem videl kaj podobnega. Glejte, kako božansko gori in nihče ne gasi!« Neki stari Ptujčan, ki je bil za življenja v mestni požarni brambl, pa si je pulil lase in stokal: »O, sveti Florijan! Kje so gasilci! Da je vsaj naša požarna bramba iz 18. stoletja s svojimi vedri pri roki!« Zdolaj v Ptuju pa je še gorelo. Iskre so se rojile kot čebele nad Ljutomersko cesto. Dolgo dolgo je gorelo, nato so prišli ptujski gasilci v polni bojni opravi in začeli so razvijati cevi do Grajene. Medtem je seveda še gorelo. Nekateri med nami, ki so posebno ljubili Ptuj, so dobili živčne napade. — Končno so prišli gasilci iz Maribora in začeli gasiti. Ptujski pa so še napelja-vali cevi in ko Je voda stekla skoznje, so na mnogih krajih počile. Vtem ko so zamenjavali te cevi, je pridrvel iz Maribora drugi avto z gasilci in tudi ti so začeli gasiti. Oddahnili smo se. Ogenj je začel počasi pojemati. Ko je bil že na izdihu, so začeli ptujski gasilci gasiti in v polni bojni pripravljenosti so škropili do jutra. Bili smo vsi srečni, samo Neron se je ujedal: »Presneti Mariborčani, da so posegli vmes! Erikratili so mi edinstveni užitek!« Upam, da so Ptujčani v nedeljo zjutraj opazili, da je kip svetega Florijana na Kvedrovem trgu rdel od sramu... Martin Vohljač, upokojenec VZORNA SLOVENŠČINA Stojim pred Sladkogorsko tovarno kartona in papirja. Pa pride ven možakar in nekaj časa radovedno ogleduje, a naposled vpraša: »Ali sto vi tisti gospod iz Mapurga za luftšucunta-rihtvejte, me morate ent-šuldigat, ker sem prišel malo prepozno!« Naslednja številka izide v sredo, 11. marca! Prodajalcem »Totega lista«! — Od šestih dinarjev prodajne cene ostane prodajalcem en dinar provizije! S VENGAU nastopi s svojim običajnim zanimivim sporedom: v Ltfvrencu na Pohorju v petek, 6. marca ob 19.30 uri; ▼ Poljčanah v soboto, 7. marca ob 19.30 uri; v Sladkem vrhu (tovarna) v nedeljo, 8. marca ob 15.30 uri. SPORED KINEMATOGRAFOV V KRANJU KINO STORZlC: do 8. marca »Knjiga o džungli«. KINO SVOBODA: od 5. do 8. marca »Pot v utopijo«, 7. In 8. marca ob 21. uri pa še »Knjiga o džungli«; v nedeljo 8. marca ob 9. in *1. uii matineja »Knjiga o džungli«. KINO ZADRUŽNIK: 6., 7. in 8. marca »^njjnT na zapad«. Opozoril« reševalcem nagradne uganke iz številke 8: Skrivnost hiše v Zaklani ul. 23 Dan na dan iprejeraamo mnogo rešitev in zato opozarjamo vse reševalce, da naj pazljivo rešujejo in nam polijejo rešitve najkasneje do 8; marca, kajti sicer ne bodo prišli v poštev pri žrebanju za tri denarne nagrade v višini 3000, 2000 in 1000 dinarjev ter 20 lepih praktičnih daril v vrednosti 20.000 dinarjev. Prilagajte kontrolne kupone! vv\> ROGAŠKA SLATINA IN ROGAŠKA SLATINA IN ROGAŠKA SLATINA JE ZDRAVJE! — Veste, tovariš milicam, luči mi je umanjkajo, pa uporabljam ponev, ki sem jo očistil z izvrstnim ZLATOROGOVIM čistilnim praškom VIT! mm mmp če urmneš kam ftoH0 * . ljudje tako drvijo? Srečo vsi za rep lovijo? Kam tak6 jih silno žene, deco, moške, deve. žene? NAGRADE: Prva: 3.000 din draga« 1.000 din tretja: 1.000 din Kdor ugane — tu na levi, čc bo kos vsej tej zadevi -čaka takšna ga nagrada, kot otroška je doklada! HUPO JV Tri nagrade v celoti! Zdaj uganke brž se loti! M6rda srečo boš imel, navsezadnje še zadel! GLAS GORENJSKE pripravlja za stare in nove naročnike, ki bodo poravnali naročnino za leto 1953 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Nagrade čakajo tudi nabiralce novih naročnikov. Citajte najbolj razširjen list na Gorenjskem! 0 o o o o o o o o v o o o o o o o o o o o o o o o o o t o o o o o Eftu ■dtin ...»»UMU——mm—ii —■ GEOGRAFSKA UGANKA Mladinci Branika, ki so bili drugi v državi, niso bili uvrščeni v nogometno mladinsko reprezentanco Slovenije, ki je v nedeljo izgubila proti Hrvatski 0:4. Nekateri praVijo, da so imeli organizatorji iz Slovenije v osnovni šoli nezadostno iz zemljepisa, ker niso vedeli, da je Maribor v Sloveniji. Drugi zopet pravijo, da ni tradicionalno, da bi Slovenijo zastopali dobri nogometaši. Tretji pa zopet trdijo, da je organizatorje vodilo demokratično načelo, češ da so občine sedaj decentralizirane in da bi bilo povsem centralistično zapovedati igralcem iz Maribora, da morajo igrati v reprezentanci Slovenije. DVOJNA VSTOPNINA Boksarska kluba Branik in Železničar iz Maribora se resno bavlta z mislijo, da bi za medsebojne nastope pobirala dvojno vstopnino. To pa zaradi tega, ker se velik del gledalcev na tekmah strastno izživlja, drugi — manjši in objektivni del pa ima priliko opazovati dvojne dramatične prizore: na ringu in med poblaznelimi navijači. Zaradi izboljšanja organizacije so za prihodnje tekme naročili štiri bolničarje iz Studenca pri Ljubljani, ki bodo prišli opremljeni s prisilnimi jopiči. USMILJENJE! V Beogradu je bil ustanovljen Biro za sklepanje pogodb o mednarodnih nogometnih tekmah. Z ozirom na to, da so še sedaj (brez tega biroja) naši klubi stalno v tujini, upajmo, da bomo sploh še videli doma kako dobro nogometno tekmo. Člani biroja so nogometaši Dinama, Hajduka in Crvcne zvezde, častni člani pa košarkarji Crvene zvezde. VZROKI Naši teniški igralci so zelo jezni, ker je angleški teniški trener VViUle ob odhodu iz Beograda dejal, da lahko dosežemo uspehe v tenisu tudi s slabimi žogami. K sreči ni navedel tudi drugih neutemeljenih vzrokov, tako da sc bodo lahko še nadalje izgovarjali morda na slabe ročne ure In slabe frizerje, ki ne znajo napraviti take frizure, ki pospešuje krvni obtok in s tem dobro igro itd. ar Vrhovni mednarodni sodnik: »Ej, Jugoslovana, tli sta znorela?! Kaj vendar delata!?« Jugoslovanski strelec: »Veste ... vso zimo nisva tič trenirala, pa sva vzela atomske naboje.. MALI OGLASI j KUPIM Kupim velik robec, s katerim bi se lahko pod nosom obrisal za tistih 50.000 dinarjev, ki sem jih zapravil na črni borzi v svrho nakupa ponarejenih dolarjev. Ponudbe je poslati v Cankarjevo ulico v Mariboru — toda previdno, da se ne vjamem zaradi prepovedane špekulacije. PRODAM SE Nogometnim moštvom javljam, da sem na razpo- lago. Pogoj: dobra, ne pretežka služba. Pripravljen sem delati v 14 dneh približno tri dni. Ostali čas potrebujem za trening pri dekletu, ki ga nameravam poročiti. TlC V tl LE, strogi amater v nogometu UGODNA PONUDBA Kupimo dva dobro ohranjena pljuvalnika znamke »Higiena«. Ponudbe je poslati pod šifro »Boks-rlng Maribor«. Igralec: »In končno zahtevam, da mi daste v drugem dejanju res dobro jed.. .€ Režiser: »No, dobro. Id v zaključni sceni vam bomo dali res pravi strup ...« • — Očka, zakaj pa pes moli jezik iz gobca, kadar teče? — Zato, da ujame ravnotežje z repom ... • — Prekleto! — se Jezi potnik. — Zakaj sem kupil vozni red, saj vlaki sploh ne vozijo po njem! — Pomirite se, kako pa bi sicer vedeli, da ima vlak res zamudo? • Oče svojemu sinu zdravniku: »Kaj misliš, Tonček, ali sem te zato dvajset let študiral, da mi boš zdaj prav tl prepovedoval vino in cigarete...?« • — Pravijo, da Je moja sestra v vsem moje živo nasprotje! — Da, sliSal sem, da Je prav čedno ln pametno dekle. — Tl, kaj pa igrajo danes v Operi? — Mozartov »Beg lz Se-raja«! — Kaj, tako staro stvar igrajo?! Jaz sem Jo že pred petimi leti videl v Zagrebu! Gospod sodnik, boga kličem za pričo, da sem nedolžen! — Prepozno, obtoženi, zasliševanje prifi Je že končano! Kljun: Ena na tiste, ki so sami vase zaprti Vratar: »Za koga pa bo to?« Delavci: »Za naš delavski svet, ki je tako zaprt!« (Po Prešernu) Posvečeno »objektivnim« sodnikom Cepec. Mor m i boksom ukvarja. «»j sodnik m« ode ka*a: če nasprotnika oamate. nnago mu r poru prctvai|al Res ni vredno s« boriti, v ringu tolči se za slavo, tam ponujat svojo glavo in po »piskru« jih dobiti. Ce ne znai se dobro kriti, ko nasprotnik te udarja, nič kaj dosti ne preudarja, z rokavico te premlati: uidel sedem sonc boi hkrati, cepec kdor se a »boksom« ukvarja. Ce pa ti delii klofute, tekmeca podii po ringu v hitrem In poskočnem swingu in zmagujei tri minute, da oči ima podplute tvoj nasprotnik — ga izmat* gong iz klavrne blamaže. Boljši nikdar n ima sreče, sreča le za nos ga vleče: saj sodnik mu osle kaže. Boksar trudi a«