(f ASLOV—ADDRB8S: GMb 18.1 Mast« 6117 ST. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America Kranjrito • Slorenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša xlovevxlca bratska podpor rta oromizacija t Ameriki Posluje že 38. leto OBŠLO K. 8. K. J. Ji: "Vse za vero, dom in narod !H fliililllJ tztor«4 ee Sa«aa*-Claaa Matter Dwuib «r ista. l«3 si the Post Offfea al Oar»la*4 Ohle. Urtcr tile AH Aecest St 1SU. mil*M ter Mesta* e» Spadal rele »f Paštete Fr * * - » a i— ■ _ — OftlVV iPr Ui BfC Met UN, A* b« af Oefc »kar tri, 1917. Aetheriaa« ee May tt.A ISIS. Stev. 22 — No. 22 CLEVELAND, O., 31. MAJA (MAY), 1932 LETO (VOLUME) xvra. VESTI XL CLEVELANDA Smrtna kosa: Po dvateden-ski bolezni je umrla Kristina Janežič, rojena Všenica, soproga posestnika Antona janežiča na 23931 St. Clair Ave., v Eu-clidu. Ranjka je bila doma iz Hoste pri Toplicah, kjer zapušča očeta in mater, dva brata in pet sester. V Ameriko je dospela pred 14. leti. Tu zapušča poleg soproga še sinčka in hčerko, Milan, star osem let in pol, in Bertha, stara šešt let in pol, in dve sestri, Mrs. Angela Božeglav ter Marija Murn. Bila je članica društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ, društva Cvetoči Noble, št. 250 SNPJ, in Oltarnega društva sv. Kristine. —Dne 23. maja, je po kratki bolezni preminula v St. John's bolnišnici Frances Filipič, rojena Furlan, stanujoča na 3147 W. 103d St. Stara je bila 30 let. Tukaj zapušča soproga, dva otroka, stara sedem in dve leti, očeta Joseph Furlana, dva brata Joseph in Oton, ter sestro omoženo Nagode in veliko sorodnikov. Pokojnica je bila rojena v Clevelandu. Naj v miru počivajo! Nadi graduanti: Več kot 6,000 dijakov in dijakinj bp graduiralo tekom prihodnjih dveh tednov iz višjih šol v Clevelandu in v predmestjih. Med njimi je par sto Slovencev in Slovenk. . Na Cathedral Latin višji šoli bodo graduirali dne 12. junija sledeči slovenski dijaki: Lawrence Bandi, Karl Belle, Albin Celesnik, Filip Cerne, Louis Gliha, Robert Kalish, Rudolph Kenik, Ernest Krai, Joseph Marinko, James Močilnikar, Lawrence Novak, Rudolph Praznik, Francis Ponikvar, Joseph Primožič, Joseph Smajdek, Stanley Vidrich. Na Notre Dame dekliški srednji šoli bodo te dni graduirale sledeča naša dekleta: Stephany Erbežnik, Helen A. Levstik, Adele E. Misevich, Mary F. Mo-žina, Alma Petsche, Agnes T. Videnšek in Louise V. Vidmar. Naše iskrene čestitke graduan torn in njih staršem. Dan zastave. Dne 14. junija se bo v Clevelandu praznoval dan ameriške zastave. Priredi se parada, katere se bo udeležilo najmanj 50,000 ljudi. Zabava igralcev Pasijona. V soboto, dne 4. junija se vrši v Knausovi dvorani domača zabava igralcev Pasijona. Ob tej priliki bo Mr. Anton Grdina kazal filmske slike, katere je povzel povodom zadnje vprizo-ritve Pasijona. Rojaki so vabljeni, da pridejo ob 7. uri zvečer v Knausovo dvorano. Vstopnina za cel večer je 35 centov, igralci so prosti. Obeta se torej imenitna zabava in razvedrilo, katero pri redijo igralci Pasijona. -o Spomenik Lindbergbovemu sinčka Hopewell, N. J.—Prebivalci mesta Hopewell nameravajo postaviti spomenik odpeljane-mu in umorjenemu otroku Lind-bergha. Na mestu, kjer so na šli njegovo truplo bodo postavili kamenito ploščo, na kateri bo vrezano otrokovo ime, dan rojstva in smrti. Vaščani bodo sami plačali za spomenik. FILMSKE SLIKE IZ MINNES0TE Zadnjo sredo večer smo videli v Grdinovi dvorani v Clevelandu zopet zanimivo serijo slik, katere je Mr. A. Grdina šele pred nedavnim posnel za časa svojega obiska v Minneso-ti in Wisconsinu. Sledeče slike smo videli na platnu: Duluth, Minn., Calvary pokopališče z nagrobnim spomenikom pokojnega mučeniškega misijonarja Lovrenc Lavtižarja in grob nepozabnega nam Msgr. Josip Buha. Zatem so prišle na vrsto slovenske rudarske naselbine: Eveleth, Gilbert, Chisholm, Hibbing, Virginia, Tower, Soudan in Ely. Izvzemši Vir-ginije, smo videli vse tamošnje slovenske cerkve in njih župnike. Tako smo tudi lahko v duhu pozdravljali na slikah označene nekatere naše Jednotarje železnega okrožja, kakor: na Evelethu, dom in družino brata Martin Sfrukleta, predsednika nadzornega odbora KSKJ; hišo in družino brata John J. Sterleta na Chisholmu, Mihn.; članstvo društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., ko je obhajalo 25-letni društveni jubilej. Dalje je bila na vrsti slika glavnega urada J. S. K. Jednote na Ely, Minn., z glavnim tajnikom Mr. Anton Zbašnikom in njegovi mpisarniški mosobjem. Zanimiv je bil prizor z Elya, ko se naši rojaki rudarji vračajo z dela v rudniku in pa največji odprti rudnik 'na Hibbingu. V nobeni drugi državi Amerike in sploh na svetu nimajo tako velike in krasne višje šole kakoi na Iron Range v Minnesoti, kamor pohaja v obče tudi naša ameriško slovenska mladina. Na Chisholmu, Minn., se nam je smehljala na sliki 15-letna Anica Govednik, najboljša mlada plavalka na svetu, ki je nedavno preplavala 300 čevljev v 18.5 sekundah. Poleg hiš na selbine Tower, smo videli tudi slovensko cerkev in neko staro poslopje, kjer je bil pred 40 leti tiskan Amerikanski Slovenec. Videli smo tudi najstarejši minnesotski rudnik v Sou danu. Gotovo najbolj nas je pa zanimala slika najstarejše ameriške slovenske farmarske naselbine pri Sv. Štefanu (Brock-way) v Minnesoti, kjer sta bila rojena naša elevelandska veljaka Rev. J. J. Oman in Dr. M. F. Oman. Na tamkajšnjem pokopališču je tudi krasna grobnica pokojnega škofa Jakob Trobca. Zatem nas je Mr. Grdina s svojimi filmi popeljal v St. Cloud, St. John in St. Paul, Minn. V St. John smo videli nagrobni spomenik opata Loč-nikarja, Rev. Grossa in Rev. Rajgla; v Ss. Paulu pa smo videli slike naših slovenskih duhovnikov, Rev. Dr. Seliškarja, profesorja Grudna in profesorja Misije, stoječe na vrtu velikega semenišča in dijake. Seveda, tudi največja ameriška slovenska farmarska naselbina, Willard, Wis., je bila na vrsti. Videli smo lepo farmo brata Ludvik Peruška, ko je nakladal na voz drva in čistil neki del posekanega gozda in videli smo tudi farmo brata Trunklja. BEDA V CHICAGU, ILL. Chicago, 111.—V tem, ali drugem največjem mestu našega kontinenta, kjer se ima vršiti prihodnje leto velika mednarodna razstava, vlada vsled depresije tudi velika beda. Izmed 3,376,000 prebivalcev jih je dandanes brez dela in zaslužka nekaj nad 700,000, torej ena petina izmed celokupnega prebivalstva, oziroma 45 rA od de-lazmožnih oseb. V tem mestu, kjer se vrši prihodnji mesec (junija) republikanska, tako tudi demokratska narodna konvencija, trpi pomanjkanje vsled brezdelja 105,000 družin, vsled česar so iste primorane iskati pomoči od raznih mestnih, okrajnih in državnih podpornih dobrodelnih agencij ali družb. Vseh družin v Chicagu se računa na 825,000. Seveda, če bi imelo mesto denar na razpolago, bi bilo lahko pomagati prizadetim v pravi meri; toda ta javna podpora $5.75 na teden vsaki družini, pa gotovo ne zadostuje za vse potrebščine, ker pride komaj 82 centov dnevno za eno družino Pomniti je pri tem treba, da morajo te družine z označeno svoto plačevati tudi rent. K sreči niso vsi hišni gospodarji ali lastniki enako brezsrčni, da bi podili s silo svoje revne stranke iz stanovanj; nekateri izmed teh niso dobili že več mesecev nobene najemnine. Velika beda med delavškimi sloji chikaškega prebivalstva povzroča mestni vladi sleherni mesec do tri milijone stroškov. Ves denar, kateri je bil določen v pomoč brezposelnim, bo s prvim avgustom t. 1. že pošel; kaj bo potem vneti in skrbni chika-ški župan A. Cermak naredil, še nihče ne ve. Mestna blagajna bi še izhajala, če bi ljudstvo plačevalo davke; zaradi zastarelih davkov je pa ta dolg na-rastel že na 600 milijonov dolarjev. Se za leto 1930 je za več milijonov dolarjev dolga na neplačanih davkih; hišni lastniki istih ne morejo plačati, ker ne prejemajo običajnega renta. Poleg mestnih delavcev so vsled depresije hudo prizadeti tudi učitelji; dobili so namreč od avgusta, leta 1931 samo dvakrat plačo. Pri tem je vštet? tudi policija in ognjegasci. Bedo med chikaškim prebivalstvom je poleg depresije povečalo tudi dejstvo, da je številno bank propadlo, kjer je imelo ljudstvo svoje prihranke. Dotične propadle banke so v obče še vse zaprte in vložniki bodo morda ob milijone in milijone. Taka je današnja slika velemesta Chicago. NOVI SLOVENSKI ZDRAVNIK Število ameriških slovenskih zdravnikov se bo te dni pomnožilo zopet za enega, ko bo dne 2. junija t. 1. na Chicago College of Osteopathy graduiral in dobil doktorski naslov naš elevelandski rojak in sobrat Frederick J. Makovec, član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Kakor znano, je širom držav že več naših doktorjev vsega zdravilstva (M. D.), in več zobozdravnikov ali dentistov, toda br. Frad Makovec je pa prvi ameriški slovenski osteopat, (zdravnik za kostne, živčne bolezni in v mišičevju). Osteopa-tija pomeni namreč kostoslovje. V svoji seriji slik je Mr. Grdina pokazal tudi zadnjo slav-nost društva sv. Jožefa, št. 169 iz Collinwooda, povodom izročitve srebrne kupe in pa nedavno slavnost razvitja zastave podružnice Slovenske Ženske Zveze v Euclidu, O. Za nameček smo pa lahko videli še nekaj slik iz Jugoslavije. Vsak udeleženec tega kaza nja slik se je vračal zadovoljen domov. Vei člani vsis družine bi morali biti zavarovani pri naif Jednoti. RAZNE VESTI - Odlikovana avijatorica Washington.—Dne 24. maja je senatna in kongresna zbornica soglasno sklenila podeliti Mrs. Ameliji Earhart-Putnam zaslužni kongresni križec, ker je dne 21. maja uspešno dovršila svoj polet preko Atlantika iz Nord Foundlandije na Irsko. To je bil prvi slučaj v svetovni zgodovini, da je kaka ženska sama v aeroplanu preletela atlantsko morje. Navedenka je s tem dosegla rekord glede brzine, kajti razdaljo čez ocean je poletela v 14 urah in 54 minutah. Mrs. Earhart Putnam je doma iz Massachusetts in mati treh malih otrok; njen soprog je izdajatelj neke revije v New Yorku. Dr. Makovec je bil rojen v Clevelandu dne 8. aprila, 1908. Oče mu je bil v tej naselbini svoječasno zelo priljubljen in občeznani Frank Makovec, bivši gostilničar, ki je umrl pred petimi leti; mati Mrs. Mary Makovec pa še živi in je med našim ljudstvom znana osobito po svojem karitativnem delovanju kot uradnica Community Welfare kluba, ker deli v imenu kluba baskete z jestvinami med revne slovenske brezposelne družine, tako tudi obleko in obuvalo. Svoje prvo šolanje je pričel naš Fred na akademiji sv. Jožefa, Villa Angela v Clevelandu, O.; leta 1927 je dovršil East High šolo, potem pa eno leto na Oberlin kolegiju, nakar se je podal v Chicago na Osteopathy kolegij, kjer bo sedaj promovi-ran. Bil je jako nadarjen v učenju in priljubljen med svojimi tovarši, vsled česar ga je doletela čast biti podpredsednik Senior razreda. Po graduaciji ostane za nekaj mesecev v svrho svoje prakse v neki bolnišnici v Chicagu, zatem se pa poda za nekaj časa še v London, na Angleško, da na tamkajšnji znani Osteopathy kliniki pridobi še več prakse za svoj poklic, nakar se bo nastanil v Clevelandu, O. Mlademu sobratu doktorju naše iskrene čestitke, ravno tako tudi njegovi ponosni materi. o- Aeroplani v službi žetve Letošnjo pomlad so na Ruskem prvič vporabljali aeroplane pri setvi pšenice, ovsa, semena solnčnic in riža, kar se jim je zelo dobro obneslo na prihranitvi dela. Blizu Stalin-grada in Dagestana so posejali 10,000 akrov s pšenico, 1,500 akrov z ovsem, v Mali Aziji pa 8,000 akrov z rižem. Zakopal svojo ženo živo Muskegon, Mich.—Policija je 23. maja aretirala tu živečega tovarnišRega delavca John Ko-zuna, ker je priznal, da je dne 30. oktobra lanskega leta v prepiru ranil svojo ženo in isto zatem zakopal v kokošnjaku na dvorišču. Prepir je nastal čez dan, na kar je mož ženo s kladivom udaril po glavi. Kmalu na ta je šel v kokošnjak in iz-"fkopal primemo jamo. Potem se je vrnil v hišo in rekel ženi. da jo bo spravil v bolnišnico; namesto tega je pa isto še živo zagrebel v kokošnjaku in jamo zadelal s cementom. Policija je izkopala jamo in našla v nji truplo Kozunove soproge. Morilca zadene primerna kazen. -o- Telefonični razgovor Beograd-New York Poslanik Zedinjenih držav v Beogradu g. dr. Prince je 28. aprila po telefonu govoril s centralo General Telephone Co. v New Yorku. Pogovor je trajal deset minut in se je dobro slišal. Bil je to prvi telefonski pogovor med Beogradom in New Yorkom. Triminutni razgovor stane 3,600 dinarjev, ali okrog $66.00. Žrtve avtomobilske vožnje Leta 1931 je bilo v Združenih državah ameriških vsled neprevidnosti avtomobilistov do smrti povoženih 35,000 oseb. Kakor razvidno iz dosedanjih podatkov, se bo letos to število zdatno povečalo, kajti januarja in februarja znaša število teh žrtev že 4,800, oziroma za 500 (10 'A) več kot lansko leto v prvih dveh mesecih. Najbolj previdni so avtomo-bilisti v mestu Lowell, Mass. V dotičnem mestu, ki šteje nad 100,000 prebivalcev, ni bilo letos v januarju in februarju nobenega smrtnega slučaja vsled avtomobilske nesreče. --o- Dementirane vesti iz Jugoslavije Dne 20. maja smo prejeli sledečo brzojavko od biroa jugoslovanskega poslanstva v Washingtonu:. "Vesti, ki jih je javila United Press Agencija iz Rima o zatvo-ritvi jugoslovanske meje radi neredov in o nekih poskušenih atentatih na življenje predsednika vlade, Dr. Vojislava Ma-rinkoviča, so popolnoma izmišljene in iz gotovih virov sistematično razširjene." DRUŠTVENA SLAVNOST V BARBERTONU, 0. Zadnjo nedeljo, dne 29. maja je bil za barbertonsko naselbino velik dan povodom obhaja-nja srebrnega jubileja društva št. 110 in št. 111. Vsa prireditev se je vršila ob najlepšem Vremenu in ob veliki udeležbi domačih društev in raznih društev iz Clevelanda. V veliki dopoldanski paradi, ki se je pomikala v cerkev, smo našteli 61 avtomobilov udeležencev in šest društvenih zastav; izmed teh je bilo četvero društev iz Clevelanda s svojimi zastavami. Sv. mašo je daroval Rev. Josip Medin, slavnostno pridigo je pa imel Rev. Milan Slaje iz Collinwooda. Te slavnosti se je udeležilo šest glavnih uradnikov KSKJ, in sicer glavni predsednik brat Frank Opeka, druga glavna^ podpredsednica Mrs. Mary Hochevar, glavni tajnik brat Josip Zalar, vrhovni zdravnik brat Dr. Oman, finančni odbornik brat John Zulich in urednik Glasila; navzoč je bil tudi urednik "Our Page," Stanley P. Zu-pan. Pcpoldne se je vršil piknik v Hopocan Gardan, kjer so bili glavni odborniki in zastopniki vnanjih društev predstavljeni občinstvu in ki so Čestitali društvu št. 110 in št. 111 povodom njih jubileja. Bolj obširno poročilo o tej slavnosti bo priob-čeno v prihodnji izdaji. -o- Posebne vrste dobrodelni klub Na Calumetu, Mich., se je nedavno ustanovil nav klub pod imenom "Let George Do It' ("Pustite Juretu storiti"). Klub si je nadel nalogo, da bo pomagal kolikor bo v njegovi moči potrebnim in brezposelnim. Malo čudno ime, kaj ne, pa vseeno pomeni isto, kar je smisel kluba, to je, da bodo člani sto rili, kar bodo mogli za ubožne. Denar se ne kolekta, niti se ne bo delil, pač pa bodo njega člani pripravljeni pomagati pri tem in onem, karkoli bo že potrebno. Če je kaka ženska v potrebi in potrebuje na primer drv, katere si ne more iti sama sekat, se naj obrne na klub in ta bo dobil pomagače, ki bodo šli v šumo, nasekali drv in jih pripeljali ženi na dom. Kje bo imel klub svoj stan še niso naznanili. "S. H. N." • Slovenec najboljši dijak Chicago, 111. — Ponosen je lahko 21-letni Tony Alic na čast, ki ga je doletela pretekli teden. Fant je dijak na tukajšnji chicaški univerzi in študira trgovinstvo. Za svoj briljantni napredek je bil odlikovan z na slovom najboljšega dijaka na celi univerzi, kar se je zgodilo na banketu, nalašč v ta namen prirejenem. Starši mladega od« likovanca žive na 2243 S. St. Louis Ave., in njegov oče je bivši premogar........."A. S." -o- Nemško ministrstvo odstopilo Berlin, Nemčija, 30. maja.— Danes je podal svojo resignaci-jo sedanji ministrski predsednik Dr. H. Bruening z vsem kabinetom; resignacijo je predsednik nemške republike von Hindenburg odobril. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrl Jože Jerman, posestnik iz Marija Reke, star 77 let.—Na Stari Vrhniki je umrla Marija Rodetova. — V Spodnji Šiški je umrla Marija Plehanova, soproga železniškega uradnika v pokoju.—V ljubljanski bolnici je po daljši bolezni umrla 55-letna Marija Re-žekova, soproga tovarniškega kurjača na Jesenicah.—Na Črnučah je umrl Anton Pečlin, okrajni orožniški poveljnik v pokoju, star 71 let.—V Mariboru je umrl Anton Požanko, ključavničar državne železnice, star 75 let. — V Ljubljani je umrl Rudolf Jerše, uradnik deželnega sodišča.—V Mariboru je umrla Marija Topolčikova. Strašna smrt v plamenih. Na obronkih Fruške gore ' je zalotila 62-letnega Matijo Jankovi-ča huda burja, da se je starček kemaj obdržal na nogah in s težkim naporom prilezel do vasi Bingule pri Sremski Mitrovi-ci. Napotil se je v prazno kočo, si tam na ognjišču zakuril cgenj in utrujen zaspal. Plameni so med tem zajeli strop in celo kočo. Ljudje so slišali klice na pomoč, a niso mogli več pomagati. Zjutraj so našli zogljenelo truplo med kadečim se tramovjem. Tragedija na pašniku. V tako imenovani Grabi, na občinskem pašniku, sta se 9. maja sestala 23-letni Janko Sajato-vič in 60-letni posestnik Nikola Magovac iz vasi Malenci, občina Radatoviči v metliškem okraju. Oba sta pasla vsak svojo čredo in oba sta si bila že tudi dolgo v sovraštvu. To sovraštvo je pa imelo prav žalosten konec. Staremu Magov-cu namreč ni bilo po volji, da je Sajatovič pasel svoje govedo ob robu tega pašnika. Kričal je, da bo vsakega s sekiro posekal, kdor se bo njemu proti-vil. Prav tedaj pa je prišel za Sajatovičem na travnik njegov mlajši brat, 18-letni Ilija, in oba sta Magovcu ugovarjala, da je tudi ob robu občinska paša in tudi tam ima vsak pravico, da pase svojo čredo. To je Magovca tako razkačilo, da je pograbil za sekiro na dolgem toporišču in v jezi zamahnil proti Janku Sajatoviču, ki se je vsled silnega udarca takoj zvrnil po tleh. Od groze ves trd je Jankov brat Ilija, ko je prišel malo k sebi, bežal v vas, ker se je bal, da Magovac še njega pobije. Sajatovič se je čez delj časa zavedel in se z veliko težavo zavlekel v bližnjo vas Dvor, kjer so mu ljudje obvezali hudo rano na glavi in ga na nosilih prenesli v Dragoše-vac, od tam v Metliko in naprej, j vlakom v kandijsko bolnico. $500 za poročno dovoljenje St. Paul, Minn.—Na današnji seji Meščanske dobrodelne zveze je Mrs. Bertha Orteil predlagala, da naj se poviša mestno in državno pristojbino poročnih dovoljenj na $500. Govornica je pri tem navajala dejstva, da bi se s tem pomagalo mestni blagajni in bi se tudi omejilo številne razporoke, ki izvirajo iz porok. DRUŠTVENA NAZNANILA Društvo sv. Štefana, it. 1, Chicago, ID. Člane in članice našega društva vabim na redno mesečno sejo, ki se bo vršila prihodnjo soboto v navadnem prostoru. ^ Ponovno želim pri tej priliki prositi članstvo, da, kdor le more, naj pride plačat svoje društvene asesmente na dan seje v dvorano ,kjer pobiram prispevke od polsedmih (6:30) naprej. Prosil bi, da pridete pred sejo, da potem lahko nemoteno sledimo med sejo dnevnemu redu. Tisti pa, ki nikakor ne morejo priti na sejo, naj pridejo na moj dom plačat. Na razpolago sem jim vsak torek zvečer od šeste ure naprej in vsak petek popoldne med tretjo in šesto uro. Druge dneve ni gotovo, da me dobite doma, in bi torej prosil, da blagovolite vpošte-vati omenjene ure. Besedo tistim, ki vsled brezposelnosti ne morejo plačevati svojih mesečnih prispevkov, in so zato v 'zaostanku. Kakor je bilo že objavljeno, je Jednota dovolila, da bo dajala takim revnim članom posojilo, s katerim se bo pri društvu založilo za njih asesment. Posojila daje Jednota toliko, kolikor znaša asesment za šest mesecev. Kdor torej ve, da gotovo še ta me- za poletne m«a*ce premenilo datum mesečnih sej ; iste ae v tej dobi ne bodo več' vršile ob nedeljah popoldne, ampak vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer. Torej bo prihodnja seja dne 2. junija v navadnih prostorih, udeležite se iste pol-noštevilno. Druitvo je sklenilo, da se seje vršijo vsak prvi četrtek v mesecu do konca novembra, potem od meseca decembra naprej se pa seje vršijo zopet vsako prvo nedeljo. S sobratskim pozdravom, August C. Verbič, tajnik. Društvo sv. Barbaro it. 24, Blocton, Ala. Prememba naslova uradnikov S tem se naznanja premem-bo naslova predsednika in tajnika našega društva kakor sledi : Predsednik Frank Jurjevic, Route 8, Box 313, Birmingham, Ala.; tajnik in blagajnik Nicholas Rados, Route 8, Box 313 Birmingham, Ala. S pozdravom, Nicholas Rados, tajnik in blagajnik. Iz št. urada društva sv. Vida, 25, Cleveland, O. Tem potom se naznanja vsem našim članom in članicam, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji, da se vas opozori na prihodnjo društveno sejo, ki se sec ne bo mogel plačati, naj j vrši dne 5. junija, da seiv naj-pride gori bova se bodo skupaj drfaOi; to je edina pot, po kateri zamoremo delovati a teamom. V slogi in bratski ljubezni je moč in lep uspeh. Pri prvi igri v Ligi je haš igralec Stanley Kozjek naredil "home n>n,M izven Lige v tretji igri pa brat Leo Mladič. Naši igralci niso v obče ob začet* ku igre tako navdušeni, pač pa proti koncu, da naredijo kar po 11 točk. — S pozdravom, Joseph Ziherl, zapisnikar Društvo sv. Petar i Pavao, broj 64, Etna, Pa. Bračo i sestre: Pozivate se, da nefaljeno dodete na našu redovitu sjednicu 5; j una na mjestu 110 Bridge St.j Etna, Pa. Na (jnevnom redu imeti če-mo važnih stvari za riješavati za korist naše blagajne i piknika. Članovi, koji su bili prisutni na prošloj sjednici znadu, da je dato odboru u ruke, da se izvidi mjesto u pogledu piknika. Ali u ovim nepovoljnim vreme-nima, u ko j ima se nalazimo, odbor ne može sam zaključiti bez sviju, da li če se piknik lezni, zato je tudi vseh članov okolice Pittsburgha. k meni na enega izmed večjem številu mogoče udeleži- omenjenih dveh dni, da te, ker imamo nekaj zelo važ-sestavila potrebno proš- nih točk za rešiti. Torej pridi- njo. Naj se torej te ugodnosti, te in izrazite svoje mnenje, da ki jo nudi Jednota, posluži ti- ne bo potem kakšne nezadovolj- sti, ki nikakor ne zmore toliko, nosti. S sobratskim pozdravom, Anthony J. Fortuna, tajnik. Društvo sv. Alojzija, Št. 47, Chicago, 111. Kakor je bilo na tem mestu da bi poravnal svojo mesečnino. Društvo namreč nima nikakega sklada, da bi zalagalo za tiste, ki ne plačujejo, in se torej v naprej ne bo moglo nikogar več! čakati, kdor bi iz napačnega ponosa ali kakega drugega vzro- že parkrat poročano, ima naše ka ne hotel vložiti prošnje za društvo svoj baseball team, ki omenjeno posojilo. Pojdite to-1 prav lepo napreduje. Fantje in rej, prosim, samim sebi, dru- nekaj mož se je redno udeleževalo vaj, vršečih se nekaj časa v Harrison parku, zdaj so pa štvu in tajniku na roko. Na bolniški listi imamo to-časno sledeče člane: Anton iste v Grant parku in v Douglas Brodarich ml., ki se že več me- parku. Za vaje se zbiramo pred secev zdravi v nekem v nekem mojim domom na 1830 W. 22d sanatoriju v New Mexico; An- St., ob 6. uri zvečer vsak dan. ton Stonich, ki je bil pred do- Zadnjo nedeljo, dne 22. ma-brim mesecem operiran, a se ja je bila žogometna sezona od-mu zdravje, kakor čujem, po- prta. Težko je za nastop, ker voljno vrača; Louis Stritar, ki ni časa za igranje. Ob nedeljah ga je zopet napadla njegova imamo igrišče na razpolago sa-prejšnja bolezen, od katere je mo dopoldne od 10. do 12. ure; pred dvema mesecema nekoliko tedaj moreno končati, če je okreval; Math Kajzer, ki se je igra dovršena ali. ne; Čas pote-pri delu poškodoval na roko, a če, pa moramo drugim prostor se je pozneje izrazil, da ni tako prepustiti. Na ta način se ne nevarno, da bi moral ostati v more ugotoviti, kateri so boljši bolniškem staležu; Josip Toma- ker igra ni pravilno končana. vas održati ali ne? Zato vas molim j oš jedamput, pohrlite na ovu sjednicu; čim nas bude više, bolje čemo moči rasprav-ljati. Isto molim članove, da svoje pristojbe točnije uplačuju- i da paze na pomladak svoj. Nekoji članovi, koji su si izposudili no vac od Jednote na certifikat, imaju djecu, i slabu pažnju posvečuj u na djecu; neče da pla-tiju i za bolesnu potporu. Sto-ga molim, da članstvo ovo uvaži. Sa bratskim pozdravom, Marko Rukavina, tajnik zetich, ki se je javil bolnim s farme z Evansville, Wis., kjer Naš team društva sv. Alojzija je v prvi igri izgubil igro s se je poškodoval pri delu; kot; teamom društva sv. Štefana zadnji se je javil bolnim pre- No. 2. Vsega skupaj smo igra-tekli teden John Fabian z 22. li že trikrat in vedno izgubili; ceste, ki se je moral podati v iz tega se vidi, da je to šele za- bolnico v svrho operacije. jčetek in vsled tega še ne sme- li koncu želim pripomniti za mo obupati; vsak začetek je te-tiste, ki jih ta zadeva zanima, žak. da ima naše društvo dve base- Predzadnji pondeljek smo že bali igralski skupini, kateri ste prejeli športne jopiče (srajce) pod upravo in vodstvom športnega kluba našega Starejša skupina igra v z napisom naše dične Jednote društva, i in društvene številke. To bo za KSKJ ! letos zadostovalo; drugo sezone žogarski ligi, v kateri so včla- (drugo leto) se pa morda časi njene igralske skupine vseh zboljšajo in tedaj bodo naši društev zapadu. maja je ta skupina igrala v Milwaukee; prihodnjo nedeljo popoldne pride pa v Chicago skupina iz South Chicage, s katero se bodo naši igralci uda- Jednote v osrednjem igralci tudi že bolj izvežbani Preteklo nedeljo, 29. kakor letos. Torej le korajžo, pa bo šlo! Vi starejši člani pa, ki se morda zanimate za društvo in šport ter za vaše sinove, ki igrajo, pridite gledat igro in rili popoldne v Douglas parku, jim dajte korajžo, kajti fantje Komur je mogoče in se za to so bolj veseli in navdušeni, če igro zanima, naj gre ta dan tja so člani društva navzoči. "rutat" za naše igralce, da bodo imeli več korajže. Naš večletni agilni in navdušeni predsednik brat Kozjek se Mlajša igralska skupina na- je dobro obnesel, ker je temu šega društva je pa včlanjena v teamu iz svojega žepa daroval ligi društev, ki spadajo pod na- $10, tajnik brat Josip Kreme- šo faro. Tudi ta skupina se dobro postavi. Bratski pozdrav in na svidenje na seji prihodnjo soboto. P. Vidmar, tajnik. 1847 W. 22d St. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, HI. S tem naznanjam članstvu sec pa $5. Obema lepa hvala? Posnemanja vredno! Kako je pa z onimi tiketi, katere smo izdali v korist našega teama^? , Res so zdaj slabi časi za prodajo; toda malo potruditi se je treba. Torej fantje in možje na noge, ker to bo v korist nas vseh. Dosedaj so naši fantje prišli sklep zadnje seje, da sg je stalno skupaj in vse izgleda, da Druitvo sv. Roka it 113, Denver, Colo. Vse članstvo našega društva se tem potom opozarja, da se gotovo udeleži prihodnje redne mesečne seje dne 13. junija v navadnih prostorih., ■« Na zadnji seji je bita predložena prošnja za pomoč pri na bavi novih orgel za našo župno cerkev Kraljice sv. Rožnega Venca; ker pa naša pravila velevajo, da se mora vse članstvo obvestiti predno se izda denar iz društvene blagajne v kak' drugo svrho kakor za asesment na Jednoto, torej je vaša dolžnost, da se udeležite prihodnje seje in odločite kakor veste da bo prav. Posebno opozarjam one čla ne, ki so se udeležili zadnje seje, da se oni gotovo udeležijo seje dne 13. junija; lahko se bomo pomenili glede piknika, ako ga bomo priredili to poletje, ker zdaj je zadnji čas da društvo kaj ukrene glede tega. Z bratskim pozdravom, Frank Okoren, tajnik. enaka dolžnost skrbeti za društveno blagajno. In ker smo zadnje leto nazadovali v tej blagajni, je bilo to sklenjeno. Torej brez izjeme vsak član bo moral vzeti za $1 tiketov, katere imam že na rokah. Torej prosim vse člane, ki pridete na prihodnjo sejo, da prinesete $1 več in boste dobili omenjene tikete. To velja tudi za one, ki pošiljate svoj asesment po otro-kih ali ga prinašate na moj dom; tudi pri meni na domu boste dobili tikete. V obče prosim cenjeno članstvo, da bi te tikete takoj plačalo, ker drugače mi ni mogoče voditi pravilnega računa in je treba celo leto kolektati za one tikete. To velja tudi za vse naše člane na potnih listih izven Sheboygana, ali dar se kateri ne bi udeleži) piknika, oziroma kupil tiketov, bo moral plačati meseca julija $1 v bolniško blagajno. Nadalje naznanjam, kakoi mislim, da že vsi veste, da nam je smrt ugrabila našega člana t>rata l»eter Kranjec. Vsem je znano, da v slučaju smrti člana, plača vsak član 50 centov društveno blagajno, da se s tem denarjem pokrijejo pogrebni stroški društva; tudi teh 50 centov se bo pobiralo na prihodnji seji.' Je še nekaj članov, ki imajo še za umrlega brata Karol Kregel plačati tozadevni prispevek; tudi te prosim, da poravnajo prej ko mogoče, ker naša društvena blagajna je tudi letos nazadovala, ker imamo izredno veliko bolnikov. Nadalje kakor vsi tajniki, moram tudi jaz opominjati, da bi eni člani bolj redno plačevali asesment; ko je treba poslati na Jednoto mesečni asesment, mi še skoraj vsak mesec manjka do $200. Kako jih naj jaz pošljem, če jih članstvo ni plačalo? Denar na Jednoto mora biti točno poslan vsak mesec. Ni res tako; kakor si nekateri člani predstavljajo: saj Jednota ima denar, saj lahko čaka' Glavni .tajnik ima tudi pravila, katere je zanj naredila konven-čna zbornica; teh pravil se mora vestno držati. V Jednotinih pravilih je tudi točka, ki se glasi, če društveni tajnik pošlje premalo asesmenta, oziroma če ostane društvo dolžno Jednoti več kot $25, mora glavni tajnik takoj, opom n it i društvenega predsednika, *kar se je pri nas zgodilo zadnji m^sec; potem si pa članstvo, misli, da tajnik na- Za dobro i jeftino podvorbu jamči Odbor. Druitvo Marij« Pomagaj i*. 174» Wilhurd, Wis. Cenjene sosestre: Kot vam je znano, nismo imele prireditve (bazarja in veselice) na Materinski dan, kakor je bilo sklenjeno, ampak smo bile prisiljene isto preložiti vsled gotovega vzroka. Torej ta prireditev se bo šele sedaj vršila, in sicer na nedeljo, dne 12. junija, na Očetov dan (Father's Day). Omenjeno je že bilo, da bomo naredile "chicken dinner" in bazar dopoldne, zvečer pa ples za vse. Le pridite vsi! Posebno vabimo očete, ker bo to njih dan, ali praznik združen z Materinskim dnevom; pa tudi drugi ne izostanke, ker me pričakujemo vas. Že danes opozarjam naše članice, da vse pomagate; vsaka naj kako stvar prinese, "či-kence" ali kaj drugega za ba zar; saj veste, da je pri tem tre ba kaj pomagati. Pridite tudi vse žene in dekleta. En dan v letu, na naš dan, si bomo že odtrgale; torej ne pozabite priti vsi ta dan v dvorano; vsi ste uljudno vab ljeni. Posebnih novih ni sedaj iz naše naselbine. Filmske slike, katere je začetkom tega meseca tukaj kazal Mr. Grdina, so se vsem dopadle; vsi smo jih bili veseli, posebno pa tisti, ki je lahko videl svoj rojstni dom ali svojo rojstno vas. Res je smelo vsakemu žal, če ni šel teh slik gledat. Pa zopet dru gič kaj več. S pozdravom, Mary Gosar, tajnica. piknikov te naselbine. Rev. Odilo so rekli, da mora priti na ta piknik vse, kar leze ino gre, in da ne bi nobenega farana manjkalo. Pisatelj teh vrstic se tej želji pridružuje, da ne bi manjkalo tudi tistih, ki po zraku zaeroplani letajo. Ftoroča se mi, da bo na tem pikniku dosti zabave in razvedrila; tako se bo nekaj okrep-čila za želodec na ražnju peklo in vrtelo, da ne bo nihče omagal vsled lakote. Tudi za druge bo preskrbljeno, da jim ne bo treba suhe sline požirati. Ženske bodo vlekle vrv ali štrek, katera skupina bo bolj močna. Tako bomo tudi kozo po staro-krajskem načinu spodbijali in živega prašička lovili. Torej vidite, da zabave bo .dovolj; samo pridite vsi! Zato odbor vabi v imenu društva Marija Pomagaj vse člane in članice, da se v velikem številu tega piknika udeležite, isti se prične takoj po sv. maši. Ni vam treba kosila doma pripravljati ali čakati, kajti vse se bo dobilo na pikniku. Upam, da tudi poti do Travnikarja ne boste zgrešili, ker za isto zna že skoro vsaka "Lizika," kje ravno se je treba ustaviti. Mr. Joseph Miketich je od bolezni malo okreval; Mary Rom in Agnela Ilenich sta se vrnili domov iz Highland Park bolnišnice. Mr. Charles Prazen, predsednik društva Marije Pomagaj in njegova soproga sta se podala v Joliet, 111., da obiščeta ondi živeče starše in sorodnike Mrs. Pražnove. S pozdravom, John Gosenca. rad iznebil, da bi mu ne bilo treba dati neke obljubljale dote. Ta vloga je bila težka, pol-■ raznih veselih in žalostnih POZOR članstvo društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O. Ne pozabite, da bomo imeli takoj po prihodnji redni mesečni seji dae 1&, junija'Card party in ples. Zabava bo imenitna. ZANIMIVA GLEDALIŠKA IGRA NA EVELETHU, MINN. Eveleth, Minn.—Nedelja, 8 maja bo ostala Evelethčanom in drugim na Range se dolgo v trajnem spominu. Ta dan zvečer smo namreč videli v mestnem avditoriju lepo in vse hvale vredno igro "Domen," ki je bila do pičice lepo in umetnp vprizorjeha, tako da se je vsak čudil in moral pripoznati, da Vstopnice po 25 centov za to prireditev, dobite pri meni na take igre na Evelethu do sedaj demu ali pa na seji. Na veselo ,še nismo imeli, svidenje 8. junija! — Pozdrav! Mary Vidmar, tajnica. -o- na prizorov, katero je pa krasno pogodil Mr. M. J. Prebilič. Jurec, kmet, ki je vedno poslušal graščaka Sovo in vse delal po njegovih nasvetih, da je nazadnje še svoji hčerki Anki prepovedal shajati se z Dom-nom, je bil pravi tip pokornega kmeta, ki posluša graščaka. To vlogo nam je izvrstno pokazal Mr. John Hobyan. Anka, Jur-čeva hči in Domnova ljubica, je izvrstna igralka in kakor rojena za to vlogo. Predstavljala nam jo je Mrs. J. Klemenčič. Sova, graščak, katerega se je vse balo radi tega, kar je bil pač "gospod," in je imel nekaj več besede pred gosposko kakor priprosti kmet. Ta vloga je bi-a igrana pogumno in resno, katero nam je podal John Krall. Ne smemo tudi pozabiti tistega dolgočasnega berača Urha, ki je vedno stikal okoli in prenašal vsakovrstne novice in je spravil občinstvo tolikokrat v vesel smeh. Ta, da ga boste vsi spoznali, je bil Mr. Anton Kor-cha. Vlogo Jerice, dekle pri Jurcu in Ankine prijateljice, ki je bila pogumna in vse hvale vredna in je znala Anko izvrstno tolažiti, ko je žalovala za Domnom, nam je kaj lepo igrala Mrs. J. Laushine. Istotako ne smemo pozabiti naše biriče, Mr. Frank Dergantz, John Rupert in Tony Novak, ki so bili res pravi sta-rokrajski biriči, opravljeni v prave stare uniforme in so jako resno nastopili v svojih vlogah, da jih je bilo prav zanimivo videti. Na graščakovo povelje so vklenili Domna in ga gnali v Ljubljano k vojakom. Ta prizor je segel vsem pričujočim do srca, ko so videli, kako sta se Meta in Anka z jokom poslavljale od Domna. Marsikateremu je ob tem prizoru zaigrala solza v očesu in ljudje še danes ne. morejo^pozabiti ganutja tega pribora. Vlogo župana je imel Mr. John Laurich, ki se je kaj lepo in resno postavil ter pripovedoval svojim vaščanom, da so po- 2e večkrat sem imel prilož- biričem vloviti Dorfina. DOPISI Detroit, Mich.—Zadnjo nedeljo dne 22. maja se je tukajšnje društvo Marije Pomagaj, lašč ne pošlje zadostno svoto ^ ^g KSKJ korporativno ude- Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis. Tem potom se priporoča vsem članom našega društva, da se udeležite kolikor mogoče v obilnem številu prihodnje društvene seje dne 5. junija, ker ima mo par važnih točk za rešiti, kakor tudi da se pogovorimo glede društvenega piknika, vršeč se dne 26. junija. Oni, kateri ste bili na glavni seji meseca decembra lanskega leta, veste, kaj se je sklenilo glede piknika. Da bodo pa še oni vedeli, ki niso bili na glavni seji navzoči, nartianjam s tem sklep dotične seje, da mora vsak član, ki je zavarovan za bolniško podporo vzeti za $1 tiketov, za katere bo dobil na pikniku, kar si bo želel za okrepčilo. Dosedaj so se društvenih piknikov udeleževali vsako leto eni in isti člani in nekaterih članov ni bilo nobeno leto na spregled; to se je vršilo zaradi tega, ker je bilo vsako leto prosto člarfstvii; kateri je šel na piknik, je bilo dobro, kateri pa ne, pa tudi dobro. Ker pa vežejo vse člane, zavarovane v bolniškem skladu enake pravice in ker imajo tudi vsi enake koristi v slučaju bo- na Jednoto. Kako jo bo poslal, sv če iste ni prejel od članstva? Res je, da so slabi časi; toda z malimi izjemami ostajajo dolžni po več mcsecev večinoma ravno eni in isti člani kakor so ostajali dolžni v dobrih časih. Torej prosim, držite se bolj točnosti, pa bo vse v redu. Kateri član pa res ne more plačati, naj pride na sejo in naj pove, da mu ni mogoče plačati, da naj ga društvo malo počaka, kar bo na seji zbrano članstvo rado vpoštevalo; ni pa lepo in pravilno zaostati po več mesecev, in ko se ga opomni, pa pravi enostavno: ven me vrzite!" To je ravno tako, kot bi dotičnik denar kradel iz društvene blagajne. K sklepu še enkrat vabim vse člane na prihodnjo sejo dne 5. junija. S sobratskim pozdravom, John Udovich, tajnik. Vabilo na piknik Hrvatsko potporno društvo sv. Mihalj, broj 163, KSKJ u Pittsburghu, Pa., prireduje svoj prvi ovogodišnji piknik u ne-djelju, 5. juna, 1932 na novom dobro poznatom mjestu, Logan St. Grove, Millvale, Pa. Piknik počima u 1 sat posle podne, pa do kasno u noč. Na pikniku če svirati dobro poznata glazba Radich. Pozivlje se sve ukupno članstvo i svi ostali prijatelji okolice Pittsburgha, da nas posjete. ovaj dan, to jest 5. juna. Mjesto izleta je ljepo uredeno, jedno od najljepših maše, ki je bila darovana za vse žive in pokojne matere omenjenega društva in za pokojne matere članov po naročilu društva. Pri tej priliki je veliko število članov in članic pristopilo k mizi Gospodovi, da darujejo sv. obhajilo za pokojne matere, ki so se že preselile v večnost. Prav lepo je bilo videti, ko je društvo korakalo iz dvorane po ulici z zastavo na čelu pred zastavo sta pa belooblečena hčerka Mr. in Mrs. George Kotzeta in sinček Mrs. Elizabetr Kaushek nesla . .vsak šopek belih rož v roki. Ne plačam, j Po sv maši ge Je dalo ceiokup. no društvo slikati pred cerkvijo. Druga novica je ta, da v De-troitu bomo imeli žegnanje, toda ne pri cerkvi sv. Janeza kot v stari domovini, in tudi lec-tarja ne bo zraven s sladščica-mi na svojem štantu, pač bo to žegnanje ali cerkveni piknik v prosti naravi in sicer dne 5. junija na 11 Mile in Dequindre Rd. pri našem dobro poznanem rojaku Mr. Travnikarju. Ves dobiček je namenjen za novo cerkveno stavbo, ker gospod župnik, Rev. Father Odilo želijo, da bi bila ena izmed najlepših v Ameriki. Bog daj, da bi se njih želja kmalu uresničila. Za ta cerkveni piknik se pripravljajo vsa tukajšnja katoliška društva pod vodstvom cerkvenega odbora, da bi bilo na pikniku več uspeha. Lahko se trdi, da bo to eden izmed najboljših in največjih slovenskih nost videti igro "Domen" tukaj v Ameriki in enkrat tudi v starem kraju. Rečem pa, da kolikokrat sem jo videl na naših Dalje nesmemo pozabiti Klemena, Mr. John Paznik; Tenkorja, Mr. Tony Erjavec; Skeneta, Mr. George Krall; Golobeka, slovenskih odrih, ni bila nikjer Mr Tony Masel ki so bili res tako precizno igrana, kakor so jo igrali omenjeno nedeljo na pravi dolenjski kmetje in jim je kot takim pristojala vsaka Evelethu, ki so premagali celo kretnja. Posebno so se pokaza- izkušene igralce v starem kraju. Po Evelethu se sedaj skoro ne sliši drugega, kakor le o krasno uspeli in igrani igri "Domen." Ljudstvo se ne more na-čuditi in ne prehvaliti igralcev. Enako se čudim tudi jaz, da ima Eveleth tako izvrstne igral- li možake na preji. Učitelj, Charles Tekautz, je tudi resno nastopil, prav tako, kakor je navada med starokraj-skimi učitelji. Vloga krojača je bila v rokah John Straha. Ta je uganjal burke prav po krojaško. Prinesel je v vas novico, ce in igralke, ki so v resnici i _ ... pravi mojstri na odru. Nikdo |da Domen binčem ušel m to ni mislil in ne vedel, da so Mr. in Mrs. Prebilič tako sposobni in zmožni, kar se tiče iger. Sedaj sta se nam pa pokazala v pravi luči in reči se mora, da sta v resnici vredna vse naše pohvale in častita ti jima moramo kar vsi od kraja. Četudi se moram tudi igralcem in igralkam, ki so vsako vlogo tako resno in popolno rešili, bila mu je prav lepo uspelo. Tudi dekleta. Miss J. Kotnik. Miss Marv Shukle, Miss Rose O'Korn in Miss Louise Eller-sich, ki so bile na preji, so prav lepo pele in se smejale ter si pripovedovale vsakovrstne dovtipe in tako prav kratkočasile poslušalce. No ja, kaj naj rečem o naših dolenjskih fan- tih. Isadore Novak, John Klau-kakor bi ta igra sploh ne se in Tony Rapar? Tudi ti so igra. ampak da se vse vise na preji kaj lepo postavili, resnici godi pred našimi očmi, da jih je bilo veselje gledati in tako naravno in neprisiljeno je poslušati. bilo vse. Igra Domen, kakor videli in slišali, ima veliko prav lepih dovtipov, med katere je vpletenih več žalostnih in veselih prizorov, prav kakor se v resnici godi v človeškem življenju. Igro je najprej razložila M. J. Prebilič. Poleg omenjene igre se je Sm° ■ vprizorila tudi kratka angleška scena, ki se imenuje "Scenes in the Union Depot," iz življenja prejšnjih naseljencev v Ameriki, ki je bila kaj lepo igrana. V tej igri so nastopili sledeči igralci in igralke: Rose Banich, Osebe v igri so bile sledeče: Dor<>thy Debevec, John Zemlin, Meto, osebnico, katero je še v Frances Nemgar, Marry Karo-mladih letih zapeljal graščak sich? Norbet Sterle, Marian Sova, ki je imela sina Domna. Kotnik, Elizabeth Prebilič, Joe za katerega je veliko trpela, sa- Skubic, Margaret Virant, Frank mo da bi bil enkrat srečen, je Rakovetz, John Kranc, Frances igrala Mrs. J. Nemgar, ki je Usenik, Margaret Kochevar, vlogo krasno izpeljala. Domen, sin graščaka Sove in Mete, je bil od rojstva preganjan od svojega očeta, ki bi se ga bil Elizabeth Nemanick, Frances Kaucic, Louis Skubic, Frances Primozich, Edward Nemgar, (Dalje na S. strani) GLASn^OK. S. K. J., MAY S1S», 1M2 (Nadaljevanje s 2. strani) Prank Zemlin, Frances Babnik, Anton Laurich, Tony Banich, Joe Rupert, Frank Novak, Henry Svetlin, Stanley Hace, Hen-. ry Fortuna, Frank Pleshe, Albina Perushek, Michael Prebi-lič, John Hace, Frances Andol-šek. Dorothy Lushine, Joe Ba-yuk, Joe Kinkella, Mary Nem-gar, Frances Jurjevich, Margaret Petrovcic, Jennie Laurich, Louis Andolšek, Francis Fister, Margaret Fortuna, Dorothy Tanko, George Begich, Frances Intihar. Med igro m med dejanji je igrala posebna godba in vmes je tudi večkrat nastopila s farsami in burkami mlada Miss Josephine Rozinka in Frank Frol. Kar moramo posebno pohvaliti je to, da so vsi igralci in igralke jasno, glasno in razločno izgovarjali vse besede, da jih je bilo prav lahko razumeti. Čestitam torej vsem igralcem in igralkam, ker so vredni vsake pohvale. V dolžnost £i štejem čestitati Mr. in Mrs. M. J. Prebiliču, ki sta igralce in igralke tako dobro izvežbala. Vsi smo vam hvaležni za vaš trud in želimo, da nam zopet kaj takega pokažete. Pozdrav vsem citateljem. Ph. F„ prijatelj dramatike. PROSLAVA PETLETNICE PODRUŽNICE ŠT. 8, SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Steelton, Pa.—V nedeljo, dne 8. maja na Materinski dan je naša podružnica proslavila svojo petletnico in zaeno tudi Materinski dan. V ta namen smo imele lepo igro "Materin blagoslov." Res, krasna in v srce segajoča igra. Kakor se čuje sodbo navzočih, je bila igra popolnoma vsem v zadovoljstvo. K tej igri smo še dodale živo sli-1 ko z deklamacijo "Spomini matere" (Mati hčerki lase češe), in pa "Urna Nežika." Res, ta urna Nežika nam je prinesla poln svoj košek smeha; to pa zato, ker je znala naša predsednica Miss Mary Sukle stvar tako modro izpeljati. Vzela je namreč košek na rame in cekar v roke in nam povedala in zapela, kako zna gospodo goljufati. Zapela nam je tudi od naše glavne predsednice, da kako je korajžna, čeravno nima hlač. Res, naša društvena predsednica Miss Mary Sukle je zelo navdušena za vsako stvar; to je pokazala oni večer v nastopu "Urne Nežike" in potem v vlogi čarovnice in ciganke; vse je tako fino izvršila, da boljše ni mogla. Zato ji gre vsa čast, ter se ji prav lepo zahvaljujemo. V igri so bile še sledeče druge članice, katerim se tudi zahvaljujem v imenu odbora in vseh članic; tudi te so svoje vloge fino pogodile: Mati, Agnes Vraničar; njena otroka, Janko: Theresa Sukle; Anica, Katherine Plut; kraljica: Ama-lia Marentic; dvorjanka: Mary Husič; spremljevalke: Mary Gorup, Anna Gorup, Mary Sukle Jr., Mary Belie, Mary Ko-čevar, Anna Dermes; trubino: Mary Mesarič; ciganska sirota: Margaret Husič. Deklamirale so: "Materam,'' Johanna Sukle in Theresa Belle. Mr. Skoda, naš stari pijonir, ki je prestal že več kot 80 let na tej zemlji, je nam pa zapel znano koroško narodno pesem "Gor čez jezero." Vsem gori omenjenim se najlepše zahvaljujemo. Vsem članicam, ki so nas tako lepo razveselile, še enkrat hvala. Dalje se zahvaljujemo našim častit im šolskim sestram, ker so nam pri tem delu veliko pomagale. Hvala našemu Fathru Ga-brielu, ker so nam bili tako na roke ves čas. Lepa hvala fantom, ki so nam pomagali na odru in sicer: Frank Sukle, Anton Kocevar in Frank Gornik. Hvala našim srbskim so-sestram, ki so se v tako lepem številu udeležile naše predstave in vsem, ki so nas posetili ta večer, da je bila dvorana tako napolnjena. Torej še enkrat hvala vsem skupaj 1 Ve igralke ste pa pokazale, kako čislate milo materino govorico, ker . ste tako lepo v slovenščini govorile; s tem ste javno pokazale, da se ne sramujete, ker ste hčere slovenskih staršev.. Vsa čast vam! Odbor. ZAHVALA Barberton, O.—Tukajšnja podružnica Slovenske Ženske Zveze, št. 6 se najlepše zahvaljuje vsem za tako obilen poset na naši zadnji prireditvi dne 14. maja. Ker so se igre in razne druge prireditve vršile kar zaporedoma skoraj vsako soboto, nismo pričakovale tako velike udeležbe in ne tako velikega uspeha v gmotnem oziru. Torej še enkrat najlepša hvala vsem! Vidi se, da zna naš narod ceniti trud in žrtvovanje, ki ga vedno posveča naša podružnica pri svojih prireditvah tukaj rojeni mladini. Pri letošnji prireditvi je nastopilo 23 oseb, ki so bili razen treh vsi tukaj rojeni. Trinajst je bilo otrok v starosti od 6. do 14. leta. Lepa hvala Mrs. Jennie Okolish, ki se je sama.tako trudila z mladino, da je naučila male deklice petja in deklama-cije. Tako je tudi sama učila obe igri in uredila ves program. Lepa hvala tudi članicam, katere ste se trudile s predprodajo vstopnic in vsem drugim, katere ste nam drugače kaj pomagale, ter tistim, katere ste kaj darovale v jestvinah, da so se zmanjšali stroški. Najlepša hva vsem igralcem, posebno pa otrokom, ki so bili vsi pridni in poslušni ter so vedno točno prihajali k učnim vajam in se pri dno svojih ulog učili. Vsem se še v bodoče vljudno priporočamo. Najlepše pozdrave vsem. , Frances Ošaben, tajnica. V BLAGOHOTNO VPOŠTE-VANJE Zadnji čas so se nekatere podružnice Slovenske Ženske Zve ze navadile pošiljati svoje društvene objave v naš list. Pri tem zatrjuje tajnica, da so večinoma vse članice njih podružnice tudi članice naše Jednote. Doslej smo še vedno radi ustregli v takih slučajih, kei visoko cenimo edino in prvo slovensko žensko podporno organizacijo v Ameriki, Slovensko Žensko Zvezo. Ker ima pa navedena organizacija tudi svoje lastno glasilo, radi tega bi priporočali onim tajnicam, da naj v prvi vrsti pošiljajo svoje uradne in druge objave svojemu glasilu, koje tudi prejema vsaka članica njih podružnice. V bodoče bomo primorani enaka naznanila smatrati kot oglase, katere bo treba plačati in sicer 50 centov za vsak palec. Upamo, da zaradi tega oporni na ne bo nobene zamere. Uredništvo. LISTNICA UREDNIŠTVA V zadnjič priobčenem seznamu naših krajevnih društev in njih odbornikov ni bilo pri društvu-sv. Alojzija, št. 223, Kirk-land Lake, Ont., Kanada, ozna čeno ime predsednika. Ker bomo navedeni imeiflk objavili zopet šele čez tri mesece, naj bo s tem omenjeno, da je predsednik društva sv. Alojzija, št. 223 brat Anton Turk, P. O. Box 585, Kirkland Lake, Ont. -o- • Društvo sv. Srca Jezusovega, št. 243, Barberton, O. Ker bo v petek 3. junija praznik Presvetega Srca Jezusovega in ob enem tudi god društvenega imena, zato na čast njemu, kateremu je posvečeno na še društvo, se vsi skupno udeležimo sv. obhajila, da tako dostojno, praznujemo društveni god; obenem pa tudi praznujemo prvo obletnico obstanka našega društva in smo veseli in ponosni na lep, miren razvoj in uspeh mladega enoletnega društva in še celo, ako se vzamejo sedanje razmere v poštev, ker je toliko bratov in sosester v vsem Članstvu Jednote prizadetih po brezdelju, zato je naša dolžnost, cenjeni sobratje in so-sestre," da se svojemu patronu zahvalimo za vse, kar smo dosegli do sedaj, ker vidi se nam, da je bil Njegov blagoslov nad nami, in prosimo ga še naprej Njegove pomoči. Prosim tudi obilne udeležbe prihodnje seje 9. junija, da s? pomenimo, kako bomo bujo krhali na Stangarjevi farmi, kajti narava postaja krasnejša vsak dan in nas vabi v svojo prostost, kjer nam nudi zabavo; kakoršne ne moremo imeti v zaprtih prostorih. O našem izletu, bo poročano še pozneje. In da se vsi spomnimo našega praznika prihodnjo nedeljo 5. junija in prejmemo sv. zakramente v ta namen. Pozdrav vsem, Angela Beg, tajnica. -o- F. S. Finžgar: Na pragu • • • Tiho je odgrnila rdeči zastor na majhnem oknu in pogledala v noč. Po vsej dolini se je pa-.sla siva megla, ki se je plazila nizko, potuhnjeno po tleh, tako nizko, da je gledal iz nje zvonik podružnice svetega Mihaela. Kjerkoli je tičala vas pod gričkom v soteski, povsod tjakaj se je iztegal od doline tenek, dolg, siv prst, širil se in razblinjal, dokler ni tudi teh kotov pokrila in objela megla. Kakor skrb," je preudarila ona pri ol^nu. "Vsakega najde, vsako hišo, vsako družino—ta megla." Pa se je nemudoma prestrašila te misli. O, in jaz imam toliko skrbi, in vendar do naše hiše ne se- „ »» ga- Prav tedaj pa je zakipeld sredi megle. Od spodaj se je dvignila, iz srede je zrastla visoka kopa in se nagnila proti hišici na rebri. Vztrepetala je. Oči so zako-prnele v strahu kvišku, kjer se je radovalo "brezskrbno nebo zlatih milijonov. Po železni prečki so zadrseli rumeni kroŽ-ci, rdeče rožasto blago je zagrnilo okno. Seveda, k nam se ne iztega ,skrb s prstom, z dlanjo. S kopo je navalila na hišo!" Sedla je za mizo in se zamislila v nekaj črnega, ki je stalo sredi hiše. Ob slabi luči so se komaj razločili temni obrisi črno pobarvane skrinjice z zaokroženim pokrovom. Dišala je še po sveži barvi. Ko je uprla pogled s skrinjico, jo je nenadoma stisnilo krog srca. Kakor bi se bila velika, težka kopa megle v tem hipu prevalila nad hišo in z vso težo legla na njeno dušo. Zavzdihnila je. Hotela je, da bi bil ta vzdih čisto brezslišen, kakor vzdihne trpeča in skrbeča' duša, katero čuje samo nebo. Ali bil je gla-san tta vzdih. Njo samo je vzdramil, da se je boječe ozrla v kamro, kjer so bili že vsi pri pokoju. Prisluhnila je. Toda nihče se ni genil, nihče obrnil na ležišču. Le ona sama je slišala ta glas; čulo ga je bolj srce, čutila ga je bolj duša kakor uho. Zakaj v tem vzdihu je bilo upanja in strahu, sreče in žalosti—polna kupa. "Kako težko smo se odločili —in vendar—kako radi! Jutri pojde. Zgodi se božja volja!" Tedaj je vstala od mize, prijela luč in jo postavila na klop, da je obsvetila skrinjico. Varno ti je dvignila pokrov in pokleknila k njej na tla. Dvakrat je že zložila in preložila vanjo perilo in obleko—in vendar ji skrb ni dala pokoja. Še tretjič je začela s skrbno roko ravnati in predevati obleko. Prevzemal jo je tih ponos, ko je dvigala lepo zlikane nove srajčke, preštevala rutice, pogledala še enkrat po gumbih; je li vse v redu in dobro prišito. Kakšno perilo! In koliko so pripravili! Še nihče ni imel pri Vse nakupljeno v mestu, nare- križcu. Andrejčkovih toliko obleke, kar se spominja ona. In takšne! jeno pri najbolj spnetni šivilji! Ko je tehtala posamezne skupine, so se ji zdele težke kot same dragocenosti. Na vsakem šivu, na vsakem koščku se je poznala njena skrb, je gorela njena ljubezen. Kolikrat je pri-trgala družini boljši prigrizek, da je kaj odprodala in prištedi-la. In ona sama! Kako bi se ji bila prilegla dninarica ob žetvi! "Nikar," je rekla možu, "ne išči najemnikov! Bomo že kako prebili!" In tako jo je pozdravil prvi svit na njivi in Zdrava Marija ji je odzvonilo na polju, vse zaradi njega, vse za sina Andrej-čka. In sedaj je vse njeno delo, ves pot in vse trpljenje celega leta zloženo v skrinjico, oškropljeno s srčno krvjo kakor daritev. Bili so dnevi trpljenja in truda polni; toda skrinjica se je napolnila, vse je minilo, vse je pozabljeno . . . "Previdno, brez ropota se je zazibal krivi pokrov in pokril in zaprl skrinjico. Mati se je dvignila s tal, segla na klop po svetil j ko in obstala za trenutek sredi sobe. Napotila se je po prstih iz hiše v izbo, kjer je spal An-drejček. Še enkrat mu je morala pogledati v speče lice, napiti se še tistega smehljaja, ki je igral sinu krog ustnic v pokojnem snu. Z materinsko previdnostjo je odprla vrata, da bi ga ne predramila. Svetiljko je zasenčila z roko, da so le motni prameni osvetili Andrejčkovo lice. V tistem hipu je pa sin bo-lesfno zaječal in zaklical na pomoč : "Mama, mama!" Mati je odmeknila roko od luči, da se je vsul poln svit ▼ sinovo lice. Začudila se je. Prišla je po smehljaj, pa je našla grenkobo. "Sanjalo se mu je. Hude sanje. Revček! Tudi njega mori skrb. Od doma—tako mlad, od matere—utfožček . . ." Materi je silila grenkost v oči. Roko je odmeknila od njegovega lica in tiho odšla iz sobe .. . Ko je legala, ni legel k njej na skromno ležišče spanec, ki bi ji zatisnil oči. Ko je upihni-la luč, se je vzdramila v čudovitem strahu, ki je hipoma prevzel njeno dušo. Vnovič je zagledala ono sivo, težko kopo megle, ki se je nenadoma dvignila proti njeni hiši in jo zagrnila. Iz megle so se sedaj motale pred njeno oko dolge, grozeče sence. "Zakaj pehaš od sebe nedolžno dete?" Tako so jo vpraševale sence. "Ali več, kam gre? Kam tvoj Alojzij—kam? V tujino, v svet, v pohujšanje! Kri boš pila sebi in očetu, kri prestrezala sestricam in bratu, da boš hranila sina v tujini, kjer te pozabi, kjer se izneveri, in ti ljubezen povrne—s sramoto..." Poglej študenta tam z drugega konca vasi, ga poznaš, kajne? Poznaš mater in očeta . . . Ali jim ni izpil mozga, ali ni pojedel dote sestram, ali ni omajal trdni hiši vseh voglov. In sedaj—kaj pa je? Nič. Ko bi bil kožar, bi bil nekaj. Ko bi bil črednik, bi bil imeniten. Ko bi bil "hlapec, bi bil spoštovan, in gospodarji bi se spopadli za njegovo delo ... In tako. Oče se je skrivil do tal, mati se je izsušila kakor drevo, ki redi črva v srcu, sestre se starajo, in nihče ne vpraša po njih, ker so prazne ... In, hiša na koncu vasi je bila trdna—tvoj ar pa je sirotna. Pomisli, kam gre tvoj Andrejček, kam pehaš otroka—srce svojega srca! Premisli, mati! ... Do roba je pritiral hišo, do groba potisnil očeta in mater—in sedaj ni— nič. Soseski v pohujšanje, pa metnim ljudem v zasmeh. Siva senca se je kruto zare-žala iz goste noči materi v lice, da se je krčilo srce in je roka sama od sebe segla pod vzglav-je in tipala po blagoslovljenem —naš ne bo tak, ne sme biti—predober je—tako mehkega srca . . ." "Predober je," je razkleščila senca čeljusti. "Predober, pre-blag—mehkega srca ... Toda ali zgubljeni študent ni bil dober? Ali. ni bil mehkega srca? —Ali veš, kako si ga z zavistjo ogledovala v cerkvi, kako si hrepenela, da bi imela tudi ti takega sina ?—Sedaj ga imaš. Sedaj tebe zavidajo zanj—matere in dekleta—kakor so zavidale nekdaj ono s konca vasi. Danes je ne*.zavidajo. Danes pa molijo: Bog me varuj takega otroka!—Premisli, mati!" Meglena senca ji je zapretila z dolgim prstom. Mati je stisnila blagoslovljeni križec na prsi, ga pritisnila k ustnicam, razprla oči in jih zaklopila, da bi ne videla pošastne sence. Obrnila se je na ležišču in molila: "Tebi ga izročam—varuj ga—brani ga . . ." Mirna uteha se je polagoma selila v njeno bridkosti in strahu polno srce. Grozeča senca se je razprhnila, kakor bi soln-ce prodrlo meglo. Luč vesele nade je posvetila v dušo, iz žarkov je rastel čudoviti soj—kakor angel. Nenadoma je zazvonilo z vsemi zvonovi, zastave so se zibale v jutranje mvetru, zadehtelo je po zelenju in po vencih . . . Vsa župnija je zbrana pred cerkvijo—vse čaka—vse hrepeni.—In tedaj se dvigne sprevod ; mlad, bled mašnik v zlatem plašču se prikaže pri vratih—sivi župnik ga spremlja s častjo—in poleg njega ona— mati poleg sina ... O ta hip— ta zlati trenutek! Da bi ga doživela, da bi ga učakala.—Vse bolečine—vse stradanje—vse bo kakor palo v morje v tem trenutku, vse solze bodo posušene. Soj angela se ji je nasmehnil z grenko resnobo. Z ustnic mu ie govorilo Pismo: "Veliko je poklicanih—pa malo . . In mati se ob teh besedah ni prestrašila kakor še je zgrozila 3b sivi, žugajoči senci. "Malo je izvoljenih," je ponavljala. Morda je Andrejček poklican, morda ni . . . Zakaj Gospod je govoril apostolom: "Jaz sem vas izbral, ne vi mene."—On je, ki kliče. On je, ki vodi in izbira. Zgodi se Njegova volja. Ce nisem vredna, in če ni vreden on—rajši nikar. Začutila je, da ji na trudne veke pada teža. V polsnu je gledala Andrejčka, kako je prišel domov z dolgo, učeno brado, kako prihajajo sosedje k njemu po svete, kako prinaša in pošilja iz mesta sestram lepih daril, kako ga čisla in ceni vse— •poštenjaka in učenjaka . . . Karkoli—zgodi se Tvoja volja, samo da ostane zvest Tvoji —in moji ljubezni . . . Veke so se zaklopile, v nemirnem snu so plule pred očmi s skrbjo obtežene matere žarki in ^ence skrite bodočnosti. Ko sta v rano jutro sedla oče in Andrejček na voziček, je stala mati na pragu; v roki je imela dvignjeno oljčno vejico, orošeno z materinim blagoslovom. Še enkrat se je ozrl Andrejček po materi, še enkrat je napolnil njegov nedolžni smehljaj z radostjo materino dušo, nato je počil bič, kolesa so se zgenila in voziček je zdrčal po klancu ... Tedaj se je pa zazdelo materi, da je odrinila na piano morje drobna barčica, ki je nosila njeno dušo in srce ... Ali pri-plove srečno k bregu, ali se ogne skal, ali jo pogoltnejo valovi? . . . Roka z oljčno vejico je omahnila, po licih so' se ji usule solze. Prijela je za roko hčerko in mlajšega sinčka ter jih vedla v hišo v kot pred bridko martro ... Voz je drdral v svet, mati je pa molila: "Gospod—karkoli—zgodi se Tvoja volja, samo da ga ohraniš Svoji in moji ljubezni . . ." DOBER IN ZANESLJIV! ČASOPIS ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI "AMERIKANSKI SLOVENEC" Prinaša dnevno podučne gospodarske in politične članke. Onim, ki nimajo slovenskega duhovnika, prinaša tedensko poljudne nedeljske govore. Prinaša najzanimivejšo povest o življenju v Afriki, o "Tarzanu." Za to povest ima "A. S." izključno pogodbo. Priobčuje zanimive domače slovenske in druge romane in povesti. Iz slovenskih naselbin prinaša najtočnejša poročila. Kratko, to je list za ameriške Slovence! Stane letno $5; polletno $2.50. Za Chicago, Canado in Evropo letno $6; polletno $3. Pošljite na Upravo "Amerikanskega Slovenca," 1849 W. 22d St* Chicago, 111., in prejemali boste ta list skozi dva meseca za po-skušnjo. $1 TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC je edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Cenjenim društvom in posameznikom se najtopleje priporoča za naročila raznih tiskovin. Društvene tiskovine so naša posebnost. V zalogi imamo vplačilne knjižice za društva KSKJ, ki jih je odobril glavni tajnik KSKJ. Cene znižane vsem tiskovinam. KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC ima zalogo vseh slovenskih knjig, ki so na trgu. Velika zaloga slovenskih, hrvatskih in angleških molitvenikov. Pišite po cenik. Obenem ima naša knjigarna tudi vse slovenske gramafonske plošče Columbia in Viktor izdelka Slovencem po Ameriki se priporoča AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22d Street Chicago, 111. O ZDEHANJU Znani angleški zdravnik dr. Thomas Lewis se je zanimal za vprašaivje, zakaj človek zdeha. Zanimalo ga je zlasti, zakaj poslušalci pri dolgočasnem predavanju ali govoru zdeha j o nalezljivo. Ce namreč vidiš svojega soseda zdehati, začneš zdehati tudi sam. Pri pozornosti, ki jo posvečamo temu ali onemu pojavu v svoji bližini, deluje tako zvana reakcija čuta. Srce deluje hitreje, kri se hitreje pretaka po žilah in skuša priti v glavo. Ce je pa okrog nas vse dolgočasno, če se za nobeno stvar ne zanimamo, se živčni sistem sprosti, kri začne teči počasneje in toksini, strupene snovi, se zbirajo, da povzročajo bolečino, podobno krču. Organizem se pa vsake bolečine brani in da pospeši obtok krvi, povzroči zdehanje. Zdehanje torej ni nič drugega, nego samoobramba organiz ma, kakor je vročina pri bolezni, in z njim vzpodbuja organizem v tilniku nabrano kri, da odplavi toksine, ki so se začeli zbirati. Ce se ta ali ona mišica skrči, stisne sosedne žile in kri teče po njih hitreje. Za žilice v vratu in grlu zadostuje zdehanje, da sprosti mišice v til-J niku, ki jih človek potrebpje.' če hoče razviti pozornost. Angleški zdravnik pravi, da zdehajo živali vedno po veliki pozornosti. Mačka, ki je preža-la nekaj minut na svoj plen, pa ga ni dobila, zazdeha. Vse živali, ptice in tudi večina plazilcev zdeha. Ne zdehajo pa žuželke, ki jim jemlje narava toksine drugače. Nalezljivo zdehanje pa nastane iz posnemanja, človek zazdeha, sosed mu vidi na obrazu, kako mu je odleglo, in zazdeha še sam. Nekaj podobnega vidimo tudi pri kašlja-nju. KOROŠCEVE PROSLAVE PREPOVEDANE Ljubljanski Slovenec poroča z dne 10. maja sledeče: Belgrad, 9.' maja.—Dne 8. maja je bil v Ljubljani shod v proslavo 60-letnice g. dr. Antona Korošca. Nekateri so hoteli izkoristiti to priliko za demonstracijo proti režimu in obstoječemu redu s tem, da so razobesili v lokalu, kjer se je vršilo zborovanje, plemenske slovenske zastave in vzklikali: "Doli vlada!" —"Živela samostojna Slovenija!" — "Živel dr. Korošec!" Oblast je razpršila demonstrante in pri tem aretirala 11 oseb. Komunike kr. banske uprave Dravske banovine glede proslav 60-letnice g. dr. Korošca Kraljevska banska uprava Dravske banovine je dovolila javno proslavo 60-letnice gospoda bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Koro šca, za narod in državo zaslužnega moža. ter je prireditveni odbor odločno izjavil, da "na kake politične demonstracije absolutno ne misli in jih bo ljudem tudi odsvetoval, ker mu je na tem, da se morejo v redu izvršiti proslave tudi drugod po deželi." To jamstvo je bilo podkrepljeno s tem, da je predsednik pripravljalnega odbora sam osebno prevzel razdeljevanje in prodajo vstopnic za proslavo v Ljubljani v svoji pisarni ter imel po zaupnikih pri vhodu v proslavno dvorano točen pregled vseh udeležencev. Kljub temu je pri tej proslavi nekaj desetin povabljenih udeležencev povzročilo izgrede in pozivalo na izpade, ki so v nasprotju z danim jamstvom, pa tudj niso v skladu z obstoječimi zakoni in iskrenim čuvstvovanjem riaroda. Ker se je s tem kalil resnični pomen proslave in je dokazano, da pripravljalni odbor ni zmožen izpolniti svojega jamstva, je kraljevska banska uprava odredila, da se nadaljnje tozadevne prireditve ne do vole. Ta objava se pošdje vsem slovenskim dnevnikom. Ljubljana, dne 9. maja 1932 Ban: Dr. Maruiič, 1. r. -o- ŽENITNA PONUDBA Vdovec, star 52 let, s tremi nedorastlimi otroci se želi seznaniti z vdovo njegove starosti ali pa malo mlajšo. Jaz imam nekaj prihranjenega denarja in svojo hišo. Želim se seznaniti s Slovenko, ki ima nekaj polja ali farmo, ker me veseli delati na polju. Katero veseli, naj piše na sledeči naslov: Ženitna ponudba, care Glasilo. 6117 St. Clair Ave. ' Cleveland, O. (22-23-24) •u? m. OBAMD GAHMZOL2AN m the "- "{ROOM ot tlM UAA. OFFICE: «117 Bt Gtatr Avenue »» CUEVSLAND, OHIO For Member* Yearly. Por Nonmembers. Foreign Countries.... NAŠIM KANADSKIM SOBRATOM V nasi sosedni Kanadi ima sedaj K. S. K. Jednota 10 svojih krajevnih društev, in sicer pet v provinci Ontario, dva v Quebec, enega v Alberti, enega v Manitobi in enega v British Co* lumbia. Po starosti osmo, oziroma predzadnje društvo je društvo sv. Štefana, št. 234 v Noranda, Que., ki je začelo zadnji čas tako lepo napredovati, da je sedaj že drugo naše največje kanadsko društvo, broječe 67 članov. Pri tem gre posebno priznanje vrlim in agilnim uradnikom tega društva. To so tudi pokazali pri zadnjem velikonočnem obisku jednotinega duhovnega vodje Rev. John Plevnika, kateremu so pri njegovem delu pomagali z vsemi svojimi močmi. V spomin na ta obisk našega duhovnega vodje, so se dali ž njim skupaj, slikati. URADNIKI DRUŠTVA SV. ŠTEFANA, ST. 234, NORANDA, QUEBEC, CANADA Na sliki so od leve na desno: Sobrat Frank Pečarič, blagajnik; sobrat Valentin Jagodic, predsednik; Rev. John Plevnik, duhovni vodja K. S. K. Jednote, in sobrat John Snoj, tajnik društva. Predsednik brat Valentin Jagodic je doma iz vasi Sv. Lanart, župnija Senturška gora, blizu Kranja, na Gorenjskem. Tajnik John Snoj, Ljubljančan, je iz znane Snojeve družine v Ljubljani. Blagajnik brat Frank Pečarič je bil rojen v Čurilah, fara Metlika v Belokrajini. Njegov brat Janez Pečarič je župan v Čurilah pri Treh Farah, ki je lansko leto povodom obiska K. S. K. Jednote k Trem Faram, jednotine izletnike uradno v navdušenem govoru pozdravil in njegova prijaznost je gotovo ostala vsem v trajnem spominu. • ' SLOVENSKE ŠOLE V AMERIKI Naša ameriška Slovenija stopa s svojimi potomci iz tretje že v četrto generacijo. To bi lahko sklepali po starosti prve slovenske naselbine v Ameriki, sv. Štefana (Brockway) v Minnesota ki je bila ustanovljena leta 1866; torej že pred 66 leti. Važno vprašanje nastane sedaj: Koliko let bo ameriška Slovenija še obstojala po svojem imenu, oziroma, koliko let bo naša slovenščina še na površju v deželi strica Sam-a? Po sedanjih razmerah in okoliščinah bi ji lahko prisodili samo še eno generacijo, ali 20 do 26 let; potem bodo. pa tudi ameriški Slovenci vtonili v morje amerikanizma, kakor se to vrši tudi z drugimi manjšimi tukajšnjimi narodi. Cez 25 let ne bo več nobenega slovenskega časopisa; naše podporne organizacije bodo še obstojale, toda njih uradni jezik bo angleščina; naši Narodni Domovi bodo šq stali, toda slovenskih prireditev ne bo več v istih. Tako bo polagoma izginil tudi slovenski jezik iz naših cerkva po raznih naselbinah, kajti starejši ljudje bodo pomrli in nova generacija se bo pa oklepala samo deželnega jezika—angleščine. Vzrokov zato bi se lahko več navedlo. Prvič bomo izginili s površja kot ameriški Slovenci vsled tega, ker nas ni veliko; morda še nekaj nad 200,000, in še ti živimo jako raztreseno širom držav. Drugi vzrok je iskati v tem, ker nam je bilo nemogoče, da bi bili tudi narodno kot celota organizirani. Lahko pač kažemo veliko skupino in moč v naših bratskih organizacijah, kamor spada nekaj nad 148,000 našega naroda, starejšega in mlajšega; toda kakor že omenjeno, bodo tudi te naše organizacije v doglednem času začele rabiti samo angleščino za svoj uradni jezik in bodo imela tudi samo angleška, glasila. Tretji vzrok, da bomo že čez 20 do 25 let vtonili v morje amerikanizma je pripisovati naši lastni brezbrižnosti in malomarnosti, ker smo v prvi vrsti dajali priliko naši mladini, da je prezirala slovenščino, ker smo jo prezirali tudi mi, in sicer s tem, da nismo slovenskega jezika ohranili pri naših družinah in v naših hišah. Kako razveseljivo je dejstvo, kjer že odrasli sinovi in hčere doma ali pa javno s svojimi starši govorijo njih materin jezik, namreč slovenščino. Kjer tega ni, je v prvi vrsti kriva mati, ki ima v obče vzgojo otrok v sVoji oskrbi in ki največ občuje s svojimi otroci. Popolnoma napačna je misel matere, da se mora njen otrok že zgodaj naučiti deželnega jezika-*angleščine; to bo gotovo dosegel in bo moral doseči, ker je v vseh šolah Širom Amerike angleščina obvezni jezik. Tam se bo tega jezika lahko privadil pravilno in veliko boljše, kakor ga zna mati ali oče otroka. In ne samo to; tudi angleščina v pisavi ipu bo šla dobro izpod rok. # Ali ni bolje, da zna človek več jezikov? Saj nam pravt naš pregovor, da človek toliko velja, čim več jezikov zna. Angleščino razume vsak navadni ameriški cestni postopač, in se za druge jezike nič ne briga. - -v* Glede narodne zavesti in ponosa, naj bi nam bili vzgled ameriški Cehi, Poljaki in Italijani. Tudi ti stopajo že v tretjo generacijo; a njih otroci so še vedno ponosni in zavedni narodnjaki in se ne sramujejo svojega materinega jezika. Da bomo tako kmalu vtonili v morju amerikanizma, lahko v Jem, ker m nismo dosti brivci sa slovenske so se naši rojaki po večjih naselbinah začeli Iste ztfnimsti. Ta pomemben in vesel korak opešamo osobito idsk't metropoli. Dosedaj imajo še trije naši Na-i svoje slovenske šole, kjer se nudi mladini brez-v tam j triku. In še več! Pri fari Marije Vnebovsete . b farno slovensko šolo tamkajšnji kaplan Rev. Milan pri «v. Lovrencu v Newburgu bodo pa te dni otvorili slo-o šolo, pod vodstvom novega kaplana Rev. SUpšaka. •mo med našo mladino kolikor toliko ohranili še slovenske narodne zavesti in naše pesmi, moramo za to dati priznanje gotovim slovenskim faram, kjer otroci med šolsko mašo prepevajo izključno slovenske pesmi. To čujemo tukaj v Clevelandu, to smo čuH v Chicagu, in tudi v JoKetu. Za to gre čast in pri znanje dotičnim gospodom župnikom. Nekaj k dosedanji ohranitvi slovenščine so nam pripomogle naša kulturna (prtska in dramatična) društva, ki vabijo in rabijo našo mladino za nastop. V krajih, kjer ni tega, je slovenščina še izginila s površja. Edino sdravilo, da rešimo našo ameriško Slovenijo prezgodnje smrti, so slovenske šole in pa, da tudi doma pri naših družinah gojimo naš mili slovenski jezik. o kjer zavarovanje proti bolezni bazira sedal It na prostovoljnem zavarovanju, h kateremu le delavec prispeva. Zadnja izmed četvoric« so-cijalne negotovosti je nezaposlenost, ki je fooijflna bol, za rešitev katere treba najvišje ln-teligencije, razumevanja in poguma vse druibt. Mnogo evropskih držav je vporabilo so-cijalno zavarovanje kot sredstvo proti temu strašilu današnje družbe. Tudi v Ameriki se sedaj mnogo razpravlja o tem. Ali to je vprašanje, katero potrebuje posebnega članka. F. L I. S. Ivan Zupan: VIJOLICA IN TULIPAN Za vrtno ograjo ponižno vijolica skrita duhti, za druge se rože ne zmeni, samote se rada drži. Pred njo se pa tulipan rdeči ponosno dviguje iz tal, rad zrasel bi preko ograje, pokazal, da vrta je kralj. Pa reče vijolci ponižni: "Kaj delaš napoto mi tu? Kdo zate se v obče le* zmeni, ker skrivaš 'se polna strahu?" Nastane viharna pa ploha, po vrtu besni in divja; glej, tulipan sredi je debla prelomljen se zvrnil na tla. Vijolica mirno to gleda, tovar'šu omeni tako: "Kdor baha, se rad povišuje, ta enkrat ponižan ves bo." -o- Socijalno zavarovanje Tipični Amerikanec predsto-letne dobe je bil mali farmar, ki ni bil izpostavljen negotovostim in negotovostim, ki so izkušnja modernega industrijal-nega delavca. Rokodelstvo je bilo splošni nači*< produkcije, se ni delalo z današnjo hitrico in nezgod na delu je bilo malo. Celo kadar je delavec zbolel, delo na farmi se je vendar nadaljevalo na kak način, s pomočjo ostale družine. Ko pa je star postal in ni mogel težko delati, je bilo vendarle zanj poskrbljeno. Zato je bil gospodarski obstoj delavca bolj sigu ren. Položaj je dandanes povsem drugačen. Tipični Amerikanec je dandanes mezdni delavec v tovarni, rudniku, prometu, gradnji alj trgovini. V prvih treh skupinah se vse delo vrši potom strojev in brzina dela je mnogokrat večja. Ako delavec ne dela vsled bolezni ali nezgode, tudi njegov dohodek prestane, in, ko je star in ne morr več delati, ga skratka odslovijo in le stežka najde mesta, kjer bi mogel rabiti kar je še sposobnosti v njem. Ako k temu še dodamo prestanke delavčevega zaslužka vsled nezaposlenosti bodisi radi sezonalnega značaja dela, gospodarske krize ali tehničnih vpeljav, se zavedamo, kolikim negotovostim je izložen današnji delavec. Pri tem se moramo zavedati, da mezde, ki jih dobiva moderni delavec so celo v Združenih državah premajhne v razmerju z današnjim standardom življenja, da bi si delavec mogel prištediti zadostno rezervo v zavarovanje proti vsem negoto vostim in pretečim nevarnostim. Celo v letu takozvane prosper!-tete, 1938, je povprečni letni zaslujfek kakih 14 milijonov nepoljedeljskih mesdnih in pisarniških delavcev znašal po cenitvi prof. Douglasa Čikaške univerze samo 91,504 ali povprečno 129 na teden. To je povprečen zasluiek, kar pome-nja, da jako vslik odstotek je zaslužilo mnogo manj. Prof. Douglas računa, da j« ta povprečni zasluiek v mesecu juliju lanskega leta znašal le 924 na teden. Dejanski je bil ?aslu- Ako i žek veliko manjši, kajti ta tedenski zaslužek je izračunjen na podlagi urnega zaslužka in predpostavlja, da je delavec delal ves teden. Kakor znamo, pa temu ni tako, neglede na mi-e lijone, ki sploh ne delajo. V splošnem se lahko reče, da tudi, da ni sedanje krize, delavec zasluži premalo, da bi si nabral zadostne zaloge za slučaj bolezni, nezgode, nezaposlenosti in starostne obnemo-glosti. Vsled tega neštevilo družin prehaja vsako leto v bedo in siromaštvo. Vsled tega je dolžnost družbe, da zavaruje delavca proti najhujši negotovosti in mu povrne nekaj one razmerne sigurnosti, ki jo je imel v prejšnjih časih. Zato je tekom zadnjega polstoletja v glavnih deželah sveta nastalo gibanje za razne vrste socijalnega zavarovanja, zlasti proti nezgodam, bolezni, starosti in celo nezaposlenosti. Prva vrsta socijalnega zavarovanja, ki je bila sploh vpeljana, je bilo zavarovanje proti nezgodam na delu. Ko je bile vpeljano skoraj v vseh evropskih državah, je bilo končno v drugem desetletju tega stoletja uvedeno v 44 ,državah*Unije. Do pred kratkim je bila ta vrsta zavarovanja edini tip socijalnega zavarovanja v Združenih državah. V zadnjih letih so nekatere države Unije ukrenile nekaj, da se delavec zavaruje proti drugi največji nevarnosti : bedi vsled starosti. Sedaj imamo 17 držav, ki so uvedle kako obliko starostne pokojni ne. Najboljši primeri so tozadevni zakoni držav New York. California, Massachusetts in Delaware. Izmed 80,000 starcev, ki sedaj dobivajo tako pokojnino, skoraj 90 odstotkov jih živi v teh državah. Vsi ti zakoni določajo starost 70 let kot minimalno za dobivanje pokojnine. Te niso za vse, marveč za one, ki morejo dokazati, da njih privatni dohodek je nezadosten za minimalno vzdrževanje in da njih sorodniki niso v stanu jih vzdrževati. Večina držav omejuje pokojnino na $30 na mesec, dasi državi Massachusetts in New York, ki sedaj plačujeta tri petine vseh pokojnin, nimata nikake omejitve glede visokosti pokojnine. Zanimanje za zaščito visoke starosti se širi in treba je takih zakonov v mnogih drugih državah. Skoraj vse druge industrijske države sveta dajejo zaščito proti starostni obnemoglo-sti potom kakega načina pokojnin ali socijalnega zavarovanja, ki ne izpostavlja človeka ponižanju miloščine. Tretja negotovost, kateri je delavec izpostavljen, je bolezen. Skoraj vse evropske države dajejo delavcu zaščito v tem pogledu potom prisilnega zavarovanja delavcev proti bolezni. Zavarovanje zagotavlja delavcu denarno in zdravniško po* moč v slučaju bolezni. Bolezni je mnogo več med revnimi sloji in ti zraven še trpijo radi odpadanja zaslužka. Posledice bolezni so strašne. Družina pada v bedo in bolnik še bolj trpi. V tem pogledu treba v Ameriki še mnogo storiti, umre bras oporoka Kaj se zgodi, ako priseljenec, katerega družina živi v inozemstvu, umre, ne da bi zapustil oporoke ali testamenta? V takih slučajih državna oblast potom "javnega upravitelja" (Public Administrator) prevzame v svojo oskrbo zapuščino (estate) pokojnika* Najprej mora uravnati zapuščino (settle the estate), t. j. prodati nepremičnine, ako jih je kaj, in osebno lastnino ter potegniti iz bank vloge in prihranke pokojnika, na to mora plačati njegove obveze, vštevši pogrebne stroške. Končno mora poiskati dediče in poslati jim čisti preostanek zapuščine. To postopanje pa je žalibog večinoma jakd potratno, zlasti ako gre za majhne zapuščine, tako da mnogokrat jako malo preostane za porazdelitev med dediče. Ako "inozemec" umre, ki je imel precejšnjo bančno vlogo in se ne zna za njegove najbližje sorodnike, se kaj radi nabirajo računi na breme zapuščine, pred no javni upravitelj prevzame zapuščino ali predno konzul one dežele, h kateri pokojnik je spadal, je v stanu nastopati v interesu njegovih dedičev. Smrt, nenadna in nepričakovana, odnaša vsako leto veliko število inozemcev, ip večina izmed teh umne brez testamenta (intestate). Zlasti med tujerod-ci prevladuje mnenje, da oporoka je nekaj, kar se tiče le bogatih ljudi. Kdor ima le pa sto dolarjev na strani, je mnenja, da, ako bi naenkrat umri, bode že njegovi prijatelji pazili na to, da njegova skromna zapuščina pride v prave roke. [ Tega mnenja je bil seveda tudi neki priseljenec slovanske krvi, ki je umrl tekom influence v nekem mestecu na osrednjem zapadu. Njegovi prihranki so znašali kakih $800. Ko je pogrebec v dotičnem kraju izvedel, da ima toliko denarja, je takoj poskrbel za prvoklasen pogreb in napravil toliko brezpotrebnih stroškov, da je njegov račun znašal $450. Ko je tožil zapuščino, je bilo k temu dodanih še $100 na odvetniških stroških. Potem je bilo zapuščinsko-sodnijskih stroškov (probate fees), stroškov javnega upravitelja in končno od $800 je preostalo $112 za delavčevo ženo, ki je živela v Evropi. V nekem nedavnem slučaju, o katerem je Foreign Language Information Service izvedel, je neki priseljenec zapustil $1,100. Stroški pogrebnika, s o d n i j e, upravitelja itd. so znašali več kot polovico vse zapuščine in družina v Evropi je dobila le ?475. Da je bilo oporoke v obeh slučajih in da je pokojnik v tej oporoki imenoval kakega zaupnika kot "executor," lh% ali še več vse zapuščine bi bilo ostalo n« razpolago dedičev. Ako priseljenec, ki je umrl bres oporoke, ni bil ameriški državljan, tedaj njegov konzul navadno nastopa kot upravitelj (executor) zapuščine ln, ako se konzul poprime te zapuščinske zadeve pravočasno, utegne preprečiti, da se zapuščine potrati sa prvoklasne nepotrebne pogre be in za druge stroške. Upravitelj zapuščine, ki se imenuje v oporoki, utegne biti kak prijatelj, do katerega je po-kojnik imel popolno zaupanje. V času mnogi Amerikan-za "executor" ali kako bančno ustanovo; seveda to se mora oz rečno navesti v oporoki- Stttova oporoke Spisati oporoko je jako enostavna stvar. V večini drtav mora pravove-Ijavha oporoka biti spisana z roko (nekaj držav prlpoinava tudi oporoke spisane s pisalnim strojem). Zapustnik jo mora sam podpisati ali pa kdo drugi na njegovo zahtevo In v njegovi Letošnje olympijske Igre Letošnje olympijske igr« se bodo vrftile v mestu Los Angeles, Cal, in sicer od 30. julija do 14. avgusta. Te igre, katere izvirajo še izza časa starih Grkov, bodo največje v svetovni zgodovini. Dosedaj je priglašenih že nad 2,000 najboljših atletov 40 različnih narodnosti širom sveta, ki se bodo na tej olympijadi skušali za prvenstvo na ogromnem stadijonu, ki zavzema sedežev za 350,000 gledalcev. Ka- prisotnosti. Dve priči (v neka- kor smo čitali, bo Jugoslavija terlh državah tri priče), ki mo-jna teh igrah tudi zastopana, rajo biti prisotne, morajo podpi- Slovenski Sokol v Clevelandu sati oporoko. Adrese prič mora- bo na dotični olympijadi zasto-jo biti navedene v oporoki. pan po Sokolu Frank Jereb. Vsakdo lahko kupi tiskovine | -o- za oporoko, ki jih treba izpolni- j Dolgo ime ti. Ali posebne forme sploh ni V telefonski knjigi na otoku treba. Enostavna navedba, da Ceylon se nahaja gotovo naj- dotičnik hoče zapustiti svoje premoženje temu ali onemu, je ravno tako prtavoveljavna oporoka, kot vsaka druga oporoka, spisana z visokodonečimi prav- daljše ime kake družbe ali kor-poracije. Le predstavljajte si stranko, ki mora nastopno ime črkovati: Sri Gnanawimalagu-nanusmarana Samitiya. Last- niškimi frazami. Jako važno je, j nik, oziroma predsednik te kor-da zapustnik navede ime upravi- j poracije je S. T. Chidambara-telja (executor) ,ki naj izvrši thanadavamoorthia Pillai. zadnjo voljo. Ako oporoka ne -o- navede imena upravitelja, zapuščinska sod ni j a (Probate ali Surrogate Court) sama imenuje Plemenitaši na Švedskem Stockholm, Švedska. — Na Švedskem živi dandanes še 648 eksekutorja." plemenitaških družin. Od teh Najbolj praktično je, da se je 49 grofov, 125 baronov in oporoka sestavi v angleščini. AU 474 družin nižjih plemenitašev. ako je pisana v drugem jeziku, | -o- je ravnotako veljavna. Ni treba oporoke ni registrirati ni overoviti potom notarja. Podpisi prič zadostujejo, da je oporoka veljavna. Ako kdo hoče vničiti prejšnjo oporoko, naj se napravi novo Za povzdigo godbe in petja na Ruskem Sovjetska vlada na Ruskem je v svoji pjatletki vključila tudi povzdigo petja in godbe. V ta namen se bo izdelalo ter razdelilo en milijon gramofonov, Prejšnjo je najboljše raztrgati, j 50,000,000 plošč, 60,000 klavir-Lahko je tudi popraviti prejšnjo : jev in več drugih godbenih in-oporoko, ali dodati k isti. Ti do-1 si rumen tov. datki k oporoki se imenujejo; -o- kodicil." Zapustnik in priče Gozdni požar v Kanadi morajo podpisati tak kodicil. Winnipeg, Manitoba.—V več FLIS. I okrajih tega mesta divjajo gozdni požarji, katere je vsled vetra nemogoče ustaviti. Dne 23. maja je na tisoče ljudstva skušalo požar omejiti, toda brez TURISTOVSKA SEZONA NA JADRANU Letna sezona izletov iz Ameri- ke na našem Jadranu je v polnem razvoju. Ladje, ki plujejo, naravnost iz New Yorka v Dubrovnik, ki jih pošilja Cosulich linija, omogočijo turistom, da si ogledajo vse znamenitosti poedi- t uspeha. Zlate cerkvene posode dar državi Atene, Grška.—Da bo mogoče obdržati zlato državno de- nlh delov svete." že ko dospete v "ar"° je athenski nad- Sredozemsko morje in pa vse skozi do Dubrovnika, vidite te velike zanimivosti. Parnik Vul-cania odpluje iz New Yorka 24 škof vladi ponudil vse zlate posode grških cerkva, izvzemši 3nih, ki imajo že starinsko vrednost. Zaeno je nadškof iz- junija. Od Dubrovnika vzamete dal tud! oklic na Uudstvo, da železnico do Sarajeva, ki je sta- n*l 8V0J0 staro zla*nino daruje, ro in znamenito mesto. To me- rza%1-sto je bilo pod turško oblastjo 0 od leta 1440 pa do 1878, ko se je Vstavljen vlak vršila okupacija Bosne in Her- Camden, Ark.—Vsled odred-cegovine. Po zunanjosti je Sara- hf tukajšnje državne oblasti, je jevo orijentalsko mesto: bosan- bil dne H« maja semkaj došli ske hiše, spomeniki, pokopališča, dvorni vlak Missouri Pacific stotine džamij, minaretov itd. železnice ustavljan in pridržan Ima pa tudi moderne kavarne in Pelih 24 ur- Vodstvo omenjene hotele. železnice je bilo namreč obto- ženo, da nima zadostnega števila uslužbencev na vlaku. Ko je navedena železniška družba položila varščino $70,000, so vlak pustili iti svojo nadaljno pot. DELAVČEV PLAČILNI LIST ŽELEZNIČARJA V JUGOSLAVIJI Neki ljubljanski dnevnik poroča o tem, kakšen je plačilni list delavca. Neki železničar je prejel takle mesečni plačilni list: plača znaša 1,144 Din, premija 253 Din, skupno torej 1,- Tomado porušil kaznilnico V Miersingh, Indiji, je te dni grozen tornado porušil tamkajšnjo kaznilnico, vsled česar je 397 Din, Družina ima 6 članov bilo na mestu ubitih 22 jetni-in bi se ta družina s to plačo kov in paznikov; poleg tega je lahko še nekako preživljala — na varno zbežalo nad 200 jet-če bi delavec res dobil ta de- nikov. nar v roke. Toda k tem pre- _0_ jemkom pridejo še odtegljaji:! Mlad morilec 147 Din novega 5% odtegljaja, Detroit, Mich. — Policija je 77 Din stanarine za stanovanje ar.etira,fl ' » j v koloniji, 38 Din bolniški fond, SfeS* vil ? '* n A, t 180 Din za starostno savarova-^^ nje, 20 Din neposredni davek, ^ ®tm $0 Din kuiuk in 700 Din pre- H V IT dujem—skupaj 986 Din. Tako ^ače ^ je dobil delavec, hranitelj 6- ' __ članske družine dne 1. marca pHBoHn. \ „ na rnko 1* ai K ni« r ^Pripadnica Gandhija izpuščena is ječe Bombay, Indija.—Miss Madeleine Slade, učenka in pripadni-Vsi člani vala družina bi ca znanega indijskega vodi-morali biti aavarovanLpri naši telja Gandhija je bila nedavno JadhiOtJ* izpuščena iz ječe, kjer je bila 2 • tri mesece zaprta na ukaz an- Bolvenlnost mladinskega od- gleške vlade. Miss S'.ade je ro-delka naše Jeinote znaša!dom iz Londona. na roko le 316 Din. S tem naj Živi družina do konca meseca! o.....j— Ameriki takoj prvi dan, ko m je »zvedelo o dedščini, 1,600 ženitnih ponudb, doslej pt že skupno okrog 7,000. Tudi i? Jugoslavije je prejela kar 29 pisem in prošenj m en dan." i ^tf« govorjenja o novi veri ni zameril*, ampak je razmišljala o njegovih besedah in opazovala njegovo življenje. Zakaj to dobro je bilo ▼ njenem ponosu kakor v ponosu vseh plemenitih duš, da jo je obvaroval površnosti in plitkosti; ker se je odvračala od plehke vsakdanjosti, je več razmišljala, trudila se, da bi prodrla stvarem v globino. Marsikaj se ji je zdele v vedenju moževem in v njegovih navadah čudno, ker tega ni vedela ne v hiši očetovi in ne pri drugi rimski mladini. Hvaležna pa je bila Aquilinu za njegovo zvestobo in vedno enako dobrotljivost in vedro milino. Pa si je dejala: "Ce res veruje moj mož v tistega judovskega Jezusa, ne more biči ta vera tako napačna. Tako zvest mi je ,tako enakomerno miren in skromen. In čutim, da ima z menoj mnogo potrpljenja." Se bolj čudna se ji je dozdevala Kloe, katero je zaradi njene krasote in izredne plemenitosti kmalu z vsem srcem vzljubila, česar pa ji v svojem ponosu ni posebno kazala. Opazovala jo je s bistrim očesom. Nekajkrat jo je zasačila, ko se je Kloe ni nadejala, na golih tleh klečati, vso v molitev zamaknjeno. Pa ji je nekega dne nenadoma dejala: "Kloe, ti si krist-janka." Deklica se je silno prestrašila. Prva njena misel je bila: 'Me bo li gospa izdala sodniku?" Po prvem strahu pa je padla Leonini k nogam in je priznala: "Sem, moja prejas-na gospa. In pripravljena sem, vs&k hip dati za Gospoda Jezusa svoje življenje." Zdaj se je čudila Leonina. V jubezni se je sklonila k sužnji in jo dvignila. "Vstani, Kloe. Ne boj se. Povedala mi boš kaj o tem svojem Jezusu." Kloe ji je čestokrat govorila > Gospodu križanem, Bogu mi-em in usmiljenem, pred katerim so vsi ljudje enaki, vsi nje-jovi otroci, tudi zadnje suženj. A v ponosni plemkinji se je ivigal upor: "Kako naj verujem v Boga, ki je bil v hlevu rojen, ki je hodil po svetu kot >erač in so ga pribili na sramotni les križa?" Ko je nekoč Aquilinus spet obzirno napeljal pogovor na novo vero, je tudi njemu to povedala. Aquilinus pa nato: "Leonina, nihče napuhnjenih ne more umeti tega, ponižnim je to povsem jasno. In glej, kako bi naj bil rešil Človeštvo trpljenja, ako ne s trpljenjem?" Leonina je premišljevala Aquilinove in vse besede Kloi-ne, ki je govorila o svojem Jezusu pač, kakor je vedela in mala, bolj s srcem ko z razumom. In si je čestokrat dejala vsa vznemirjena: "Ce je res ta Bog pravi, kako blodim v temi!" Pa se je po letu zakonskega livljenja začutila v svojem telesu blagoslovljeno. Postala je še nemirnejša. Razodela je sladko skrivnost nekega večera možu. Aquilinus je vzdihnil ves srečen: "Zahvalim te, Gospod Jezus. Prosim te, varuj mi mojo Leo-nino v teh težkih dneh." Tedaj mu je Leonina položila roke na rame, zaupno, kakor še ves čas od poroke sem ne. in ga je zaprosila: "Aquiline, moj soprog, razodeni zdaj tudi ti meni svojo skrivnost. Kaj ne, kristjan si, Aquiline?" Zrla mu je pozorno naravnost v oči, da bi takoj opazila v očeh vsak njegov nemir in vsako zmedo, če bi ji hotel prikriti resnico. "Sem," je odgovoril Aquilinus preprosto in brez obotavljanja. In ko je Leonina molčala in se pogreznila v nekako premišljevanje, jo je prijel za drobno roko in ji toplo dejal: (Dalje sledi.) Pripovedovati vam hočem, o bratje, o življenju in trpljenju sv. Agneze (Neže), da spoznate, kaj premore nežno dekličje srce, v katerem ogenj ljubezni plamti. Rimski plemenita* Aquilinus, veren Častilec pravega Boga, je videl čudežno lepoto mlade rimske plemkinje Leonine. Pa si je dejal: "Kakšna škoda, da v tako krasnem telesu biva duša, ki služi malikom in bo nekoč gorela v večnem ognju. Poskusil bom, bi si li mogel pridobiti srce in roko te deklice. Ce se mi posreči, ne bom miroval, da nje srce odvrnem od lažnjivih malikov in ga obrnem k večnemu Bogu ter rešim njeno dušo. Bila pa je Leonina deklica res po svojem imenu: mogočna, ponosna in samasvoja kakor levin ja. Tako Aquilinu ni bilo lahko priboriti si njeno naklonjenost. Se tudi ni lotil te naloge s samo posvetnimi sredstvi, z gizdalinskim vedenjem, priliznjenim govorjenjem in puhlim hvalisanjem njene lepote, s čimer so se borili za Leo-nino naklonjenost drugi mladi rimski plemiči; ampak v vročih molitvah je priporočal želje svojega srca Gospodu vsemogočnemu. In Vsemogočni, ki je vedel, da Aquilinus ne hrepeni po Leonini le iz mesene strasti, ampak da se mu smili njena neumrljiva, v blodnje poganstva zapletena duša, je na-tlonil srce ponosne mladenke navzlic se bogatejšim in ime-nitnejšim snubcem mlademu Aquilinu. Toda prava težava se je začela šele sedaj: pridobiti Leoni? no pravemu Bogu. Dasi je bil Aquilin pobožen in goreč kristjan, je bil tudi moder in previden. Ni se šiloma lotil izpreo-brnjenja mlade žene. Zakaj rekel si je: "Z nepremišljeno naglico bi morda več pokvaril nego koristil. Leonina ni ženska, ki bi si dala kaj izsiliti." Kakor mimogrede je omenil kmalu po poroki mladi soprogi junaštva spoznavalcev pravega Boga: kako drage volje da dajejo življenje za svojo vero in gredo pooč v smrt. "Ali se ti, o Aquiline, zanimaš za to vero?" ga je vprašala Leonina z vidnim začudenjem ter ga gledala napol dvomeče, napol sumljivo. "Zakaj se ne bi? Vera ljubezni je. Tem ljubša bi mi morala biti zdaj, ko imam tebe, Leonina, ki te tako ljubim." "A to je vendar vera beračev in sužnjev," je zaničljivo nasprotovala Leonina. "Kako to, draga Leonina, ko pa so vendar tudi mnogi rimski imenitniki dali življenje zanjo?" In Aquilinus ji je naštel lepo vrsto mučencev in mučenk iz najodličnejših rimskih hiš. "Pa hočeš, naj bi ga dala tudi jaz? Ne maram. Mlada sem še, hočem še živeti." Aquilinus je spoznal, da Leo-ninina ura še ni prišla. Podvojil je molitve, delil miloščino še bogateje, postil se še ostreje. Tako se je boril za dušo ponosne poganke. In v srcu je bil prepričan: "Izprosil jo bom od Boga sa Boga." Imel pa je Aquilinus med sužnjami deklico posebne lepote, pol otroka pol devico, Kloe po imenu. To je daroval na dan poroke Leonini; med vsemi sužnjami bi ji naj Kloe posebno stregla. Morda je na tihem snoval načrt: "Kloe je krist-janka, dobro bo vplivala njena bližina na Leonino." Sreča je bila, da je Gospod ranil srce Leonino z ljubeznijo do Aquilina. Tako mu njego- Solventnost aktivnega oddelka mala 102.36%; solventnoet mladlnskfga ■ oddelka mala 1MJ1% Od ustanovitve do 10. aprila. Itn mala skupna tsplsftans podpora $4*43,781 GLAVNI ODBORM t X X : ^^ Plaval predsednik: FRANK OPEKA, 36-10th Bt, North Chicago, UL Prvi podpredsednik: JOHN g krm. sit Kast o. St, Postalo,OoST MARY HOCHEVAR, 21M1 Miller Are, Cleveland. O. Glavni tajnik: JOSXPZALAR, 1004 N. Chicago St. Joliet. m. Blagajnik: LOOTS ZELEZN1KAR 1004 N. Chicago St, Joliet, UL Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNXK. 810 N. Chicago St., Joliet, UL Vrhovni adravMk: DR. M- F OliAlf. 6411 at Clair At*. Cleveland, a __nadzorni odbor: MARTIN SHT7KLE, gll Are. A. Eveleth. Minn , MRS. LOUISE LZKOVICR, 9637 Swing Ave, South Chicago, UL PRANK LOKAR, 4617 Coleridge St. Httetog^lC PRANK PRANCICH, 6811 W. National Ave, Milwaukee, Wis. GEORGE BRINCE, 716 Jones 8t, Eveleth. Miny, FINANČNI ODBOR: FRANK G06P0DARICH, 212 Scott St, Joliet UL JOHN ZULICH. 18116 Neff Rd, Cleveland. O. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa. _ _ POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN.. BOX 629, Forest City, Pa. MRS. AGNES GORlSEK, 5336 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUBS, 1101 EL 8th St. Pueblo. Cola WIIJJAM P. KOMPARE, 8206 Commercial Avbl, South Chicago, UL JOHN R STERBENZ, 174 Woodland Ave, Laurlum. ***** UREDNIK I N U PRA V N I K O L A S ILA : IVAN ZUPAN, 6117 8t Clair Ave, Cleveland, a Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se potlljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago Bt, Joliet UL; dopise, druitveae vesti, rasna namar^ia oglase ln naročnino pa na GLASILO K & K JEDNOTE, 6117 St Clair Ave.. Cleveland. O. USODNA PRETEKLOST (Nadalfsraa)«) Njegova rdečelasa glava sei je pojavila v mojem duhu in moje misli so se ločile—v dveh različnih smereh so se pomikale narazen. Hodil sem po škotskem posestvu in mislil pri tem na Irsko—ne! Danes še ne poj-dem na O'Molloyevo kmetijo! Hannah! Da, Hannah! A kako naj povem Madgi pretresljivo vest? To vprašanje me je tako zelo prevzelo, da sem dva krat zašel v lužo. Nadaljeval sem svojo pot pc levi stranski stezi in pustil škotsko srenjo na jugu. Le* ščarka se je preplašena dvignila v vis, krvoločen hermelin mi je križal pot in za trenutek se mi je zdelo, da vidim bežečo srno v gošči. Z glasnim kraka-njem si je dajala šoja duška radi motenja, med tem, ko je bilo slišati v kratkih presledkih tok-tok-tokanje žolne ob č r v i v c skorjo. Gotovo, v gozdu je mnogo več življenja kot v ravni, čeprav v nji prebivajo ljudje. Kako—za vraga—naj po vem Magdi, kaj se je zgodilo? • Okrog desetih sem prišel do Paul Durandove koče. Tam sva dala prebivati bretonski rodbini, ki je nama čez zimo čuvala živino. Gospa Le Floch je v svoji narodni frizuri in lesenih cok-ljah stala sredi svojih štirih paglavcev ter noSila s seboj že petega, ki bo menda kmalu prav tako zamazan kakor bratci. Zaslonila je čelo z roko in strmela vame. Povedal sem, da sem jaz. Ni vedela reči nič drugega, kot: "O milost božja! O ljubi Je zus! O milost božja! Torej vi ste, prav zares! Kaj takega! No glej. Pa kje je drugi gospod ? O milost božja! Jean Marie, ki se je vdninil pri Angležih, za setev, Masonovih, kakor pravimo, ne, kaj takega! A danes je sobota. Na večer pride domov. O milost božja! O ljubi Jezus! Ne, kaj takega." Razložil sem ji, da je Paul na severu umrl. Zagnala je glavo nazaj, da so ji pravi kodri kar švigali okrog ušes. Strmela je v grozi iz otožne lepote svojih umazano modrih otroških oči vame ter jecljala: "O, milost božja! Torej je imel čisto prav Jean Marie, ko je dejal: 'To se pravi izkušati Boga'—tako je rekel. 'V deželo snega!' O milost božja! Pra va sreča, da pride zvečer domov ! Jaz bi ne mogla sama spati. Jo j, gospod, ki je umrl— ljubi Jezus!—se mi zna še ponoči prikazati!" Poskusil sem ji raztolmačiti, da je umrl pred dvema mesecema. Ce se ji Paul do zdaj ni prikazal, se odsorej tudi ne bo posluževal te grde razvade. "Moj Bog! Dragi gospod! Ne veste, kaj mi govorite. Morda je vendar le prišel z vami semkaj. Mrliči se prikažejo, ko odbije ura 12, ali. Moj pokojni stari oče se je mnogokrat prikazal ljudem v vresju, o, mnogokrat." Na dolgo mi je začela pripovedovati storije o strahovih, dokler je nisem trdo prekinil. Hipoma je spreljala val besedi v drugo smer: "Ali ste lačni ? Jean-Marie me bo kregal, hočete mleka, kruha, jajec? Milost božja! Da nisem pomislila! Saj imam vse pri roki. Le pridite hitro, dragi gospod!" Kako malo časa je vendar potrebovala Le Flochova družina, da je izpremenila čedno Du-randovo hišico v tak svinjak! Pet mesecev in pol. Otroci so s svojimi umazanimi rokami popacali stene—na oknih in povsod je bilo videti odtise njih prstov. Miza je bila videti ka- kor zemljevid neznanega sveta. A najhujši pa je bil smrad. Da bi se česa podobnega domislil, sem se moral spominjati že na miroljubne Indijance iz rodu Chippewa—in ti so edini zares umazani domorodci—ter na Eskime. Morda bi se dalo primerjati, kar se tega tiče, tudi kolibe islandskih ribičev ob winnipeškem jezeru. A ne! Tam ni tako hudo! Francija se je mogla zahvaliti svojim Bretoncem za nov rekord. Treba je bilo resničnega junaštva, le za kratek čas hliniti napram prisrčni gostoljubnosti Marije Janniks apetit. Z največjim samozatajevanjem sem požrl nekaj žlic prežganke,