IZ NAŠIH MEST UMRLI SO Kipar Alojzij Gangl. Dne 2. oktobra 1935 je umrl v Pragi upokojeni strokovni učitelj Alojzij Gangl, prvi sodobni slovenski kipar, ki se je uveljavil doma in na tujem in povzpel do monumental- nih plastičnih del velikega stila. Pokojnik je izvršil mnogo kiparskih kompozicij, med njimi nekaj kvalitativno prav krepkih del. Ljubljančanom je bolj kot po svojih portretnih in religioznih plastikah znan kot tvorec Vodnikovega in Valvasorjevega spomenika. Zato bo prav, če se ga spomni tudi naš list. Gangl se je rodil 8. junija 1859 v Metliki. Začel je kot rezbarski vajenec v neki delavnici v Št. Rupertu, nato v Ljubljani, odkoder je prišel v Gradec. Tam je najprej obi skoval umetnostno obrtno šolo, nakar je te nauke nada ljeval na Dunaju, kjer je kmalu vstopil na akademijo in pri kiparju Zumbuschu dokončal specialno šolo. Po študijskem potovanju po Italiji, kamor so ga kot nadarjenega dijaka poslali s posebno ustanovo, je leta 1894. postal strokovni učitelj na ljubljanski umetnostno-obrtni šoli. Zaradi živčne bolezni, ki se mu je stalno ponavljala, je bil prisiljen pu stiti poučevanje. Leta 1905. je bil upokojen v IX. čin. raz redu s 17 leti vračunljive službe. Nato je kesneje nekaj časa živel v Splitu, potem se je pa preselil sprva na Dunaj, od tam pa v Prago, kjer je preživel zadnja desetletja svojega življenja. V Smichovu je v Zahradni ulici št. 22 stanoval in tam tudi umrl. Kipar Alojzij Gangl je pričel prav pri temeljih. Kot va jenec in pomočnik pri rokodelcih podobarjih in rezbarjih se je do dobra seznanil z osnovnimi oblikovalnimi ele- menti in si pridobil potrebno ročno spretnost, poznavanje materiala in obvladovanje različnih tehnik. Naravna na darjenost in pridnost sta ga gnali, da si je k praktičnemu izkustvu skušal pridobiti še teoretično znanje. Začel je z nauki na obrtni šoli, končal jih je kot dovršen umetnik na akademiji. Od svojih učiteljev si je pridobil dosti znanja, s katerim si je ustvaril sicer malo svojski, a prikupni, uglajeni klasicistični slog, ki se je pozneje, ko so minili šolski vtisi, nekam pomehkužil. V kesnejših letih ga je močno privlačeval realizem, pravo nasprotje njegovih pr votnih, čisto idealističnih stremljenj. Od Gangla je pri nas znanih razmeroma malo del, saj sploh ni bil posebno plodovit, ker ga je bolezen močno ovirala pri delu. Prvič je mladi kipar, star 26 let, zbudil zanimanje med našim občinstvom s portretom pokojnega politika Šukljeta, ki ga je izvršil leta 1885. Izmed del, katera je ustvaril po naročilu zasebnikov, so najbolj znani portreti barona Jo žefa Sch\vegla, marmorni relief za Cimpermanov nagrob nik (ki je zdaj v Narodnem muzeju), potem pa poprsja Prešerna, Ernestine Jelovškove in Stritarja. V ljubljanskem muzeju je tudi marmorni relief »Maria in stellis«. Od jav nih del bi bil omeniti veliki marmorni relief Vstajenje, katerega je naročil Strossmaver za pročelje katedrale v Djakovu. Za zavod Sacre Coeur v PreBbaumu pri Dunaju je izvršil lipovo reliefno kompozicijo, leta 1919. pa za naše zunanje ministrstvo bronast kip kralja Aleksandra. Poglavitno priznanje je pa dosegel Gangl za oba svoja spomenika v Ljubljani. Zlasti Vodnik ga je na mah postavil v prvo vrsto slovenskih upodabljajočih umetnikov. Leta 1887. so pred mirno gosposko pročelje stare gimnazije na KRONIKA 193 lepo zaokroženem trgu postavili ta spomenik, ki je še da nes eden najboljših ljubljanskih javnih umotvorov, čeprav ne more več pravilno učinkovati, ker pogreša potrebno ozadje. Glava sohe je idealizirana, celotna postava je sicer nekoliko konvencionalno zasnovana, ves spomenik pa, če prav ni posebno izviren, vendarle okusen in neprisiljen, dobro proporcioniran in še bolje postavljen v prostoru, za katerega je bil namenjen. Manj posrečen je Valvasorjev spomenik, katerega so od krili leta 1904. na trgu pred muzejem. Predstavlja požrtvo valnega učenjaka in domoljuba v viteški obleki, z listino v levici. Spomenik ne more na neskladnem, preveč od prtem prostoru priti do prave veljave, zlasti ker je tudi kamenitni podstavek pretežak, kip sam pa nekam potlačen in neokreten. V Valvasorjevi kretnji je pa dosti, čeprav morebiti malce teatralične slikovitosti. Za novo gledališče je leta 1890. izdelal Gangl plastično okrasje: nad timpanonom je postavljena skupina »Genij drame in glasbe«, v dveh stenskih vdolbinah sta pa ale gorična kipa Žaloigre in Veseloigre. Za vsa tri dela je prejel 5000 goldinarjev. Kipi se prav ugodno skladajo s klasično zunanjščino poslopja, so zelo slikoviti in prav krepko poživljajo renesančno pročelje. Gangl je živel večinoma izven domovine, zato je njegov vpliv na razvoj slovenskega kiparstva neznaten. Sam je dosegel precej visoko stopnjo dovršenosti in se približal umetnostnim idealom svoje dobe, ki je videla višek v staro- klasični antični umetnosti. Ker so bili Ganglovi stiki z do movino tako rahli, je šele njegova smrt opozorila sloven sko kulturno javnost na tega, svoj čas tako cenjenega umet nika, ki je bil prav za prav prvi zavestno slovenski kipar. A'. Dobida. Krnest Vargazon, načelnik direkcije drž. železnic v p., umrl 4. junija v Ljubljani. Rodil se je 11. januarja 1880 v Središču. Po končani gimnaziji je stopil v železniško službo. Zlasti važno je njegovo službovanje v Trstu, kjer je pridno delal v kulturnih in narodnih društvih. Tam ga je zatekla svetovna vojna. 1917 je bil imenovan za po veljnika beograjske žel. postaje in je na tem mestu storil neprecenljive usluge Jugoslaviji, ki se je snovala skrivaj, a tem bolj vztrajno. Prof. Evgen Jarc, bivši deželni in državni poslanec ter podžupan ljubljanski, član mestnega sveta ljubljanskega in urednik naše revije, je umrl 5. junija. Glej tudi osmrtni članek na drugem mestu te številke! Alojz Lilleg, posestnik in bivši trgovec, zlasti znan med starejšo generacijo, je umrl 8. junija v Ljubljani. Anton Leveč, dvorni svetnik v pokoju, je umrl 15. junija. Josip Mazi, ravnatelj I. drž. realne gimnazije v Ljub ljani, je umrl 25. junija. Rodil se je 24. januarja 1872 v Žireli, v Ljubljani končal realko, na dunajski univerzi pa študije matematike in opisne geometrije. Potem je prišel 1901 za profesorja na ljubljansko realko, kjer je učil pol- Ravn. Josip Mazi Župnik Janko Petrič nih 30 let, kasneje kot ravnatelj tega zavoda. 1931 je bil imenovan za prosvetnega šefa, a kmalu se je povrnil na svoj zavod v svojstvu ravnatelja. Pokojnik je bil odličen, strog, a pravičen pedagog in si je pridobil mnogo zaslug posebno po prevratu, ko je bilo treba zorganizirati naše šolstvo. Dr. Josip Fon, mestni zdravnik, je nenadoma preminul 27. junija. Ante Grom, carinski posrednik in bivši carinski urad nik, poznana osebnost v Ljubljani, je umrl 28. junija. Akad. kipar prof. Svetko Peruzzi je umrl 5. julija v Splitu. Rodil se je 1883 v Lipah na Barju. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako gimnazijo in tečaj za modeliranje na srednji tehnični šoli pri kiparjih Misu in Alojziju Ganglu. Iz Ljubljane je odšel v Zagreb in dalje na Dunaj, kjer je tudi priredil svojo prvo razstavo, na kateri je prejel prvo nagrado za osnutek cesarjevega spo menika, 1.904 pa je razstavil v Beogradu, kjer je spet pre jel prvo odlikovanje. Z Dunaja se je preselil v Ljubljano, odtod pa v Split, kjer je poučeval na srednji tehnični šoli do svoje smrti. Bil je ožji Meštrovičev sodelavec. Ustvarjal je mnogo. Izmed del v Ljubljani je omeniti zlasti spome nik Adamiča in Lundra, »Kranjskega Janeza« na ljubljan skem vojaškem pokopališču ter reliefe za šentjakobski most po motivih Prešernovega »Povodnega moža«, ki so shranjeni nekje v Ljubljani. Jernej Ložar, hišni posestnik, krojaški mojster in tr govec, je umrl 7. julija v Ljubljani. Rodil se je v Ljub ljani 27. avgusta 1877. Izučil se je krojaštva in odšel po svetu. Ko se je vrnil, se je osamosvojil. Približno pred 28 leti je bil izvoljen v Zbornico za trgovino, obrt in in dustrijo. Ves čas županovanja dr. Tavčarja je bil član ob činskega sveta ljubljanskega. Bil je tudi član nacelstva Mestne hranilnice in Kreditnega društva Kranjske hra nilnice. V Kostanjevici ob Krki je nenadoma preminul 11. av gusta mestni župnik Janko Petrič. Pokojnik se je rodil 25. maja 1875 v Vasici pri Cerkljah na Gorenjskem. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1898, nato je bil 1 leto semeniški duhovnik, nakar je postal kaplan v Škofji Loki, kjer je ostal 5 let, 1 leto je kaplanoval v Zagorju ob Savi, potem pa je prišel za kaplana k Sv. Petru v Ljubljani. Sempetrski župnik je postal 1912. leta s slovesnim usto- ličenjem dne 1. februarja. Duhovni svetnik Andrej Ažman je umrl zadet od kapi dne 19. julija. Rodil se je 12. septembra 1874 v Kropi, v mašnika je bil posvečen 1898. Kaplanoval je v Bohinjski Bistrici, v Borovnici, v Poljanah nad Skofjo Loko, v Se miču in Postojni. 1922 se je preselil v Ljubljano in postal katehet na meščanski šoli na Prulah. Za duh. svetnika je bil imenovan 1924. Pokojnik je posvetil vse svoje delo vanje šoli. V zasebnem življenju pa je bil velik prijatelj narave in planin. V Žirovnici je mirno preminul dr. Ivan Svetina, častni kanonik, biserni mašnik in gimnazijski profesor v po koju. Rodil se je 1851 v Žirovnici. Ljudsko šolo je obi skoval v Tržiču, gimnazijo pa v Kranju in pozneje v Ljub ljani. Po maturi je šel v bogoslovnico in je pel novo mašo 1874. Nato je služboval 1 leto v Idriji, potem pa je štu diral na graški univerzi matematiko, fiziko ter čisto fi lozofijo. Ko se je vrnil iz Gradca kot mlad doktor, je po stal prefekt v Alojzijevišču, kjer je ostal polnih 13 let. Z velikim uspehom je poučeval dolgo let na klasični gim naziji. Napisal je dve knjigi, in sicer verouk in dogmatiko. Skoraj do zadnjega je vodil »Ljubljansko dijaško in ljudsko kuhinjo«, kjer je storil mnogo dobrega revežem in dijakom. Ivan Podlesnik, znani kulturni delavec, je umrl 18. ju lija. Rodil se je v Ljubljani 1881. Študiral je Mahrovo šolo, bil potem nekaj časa uradnik Ljudske posojilnice, nakar je postal profesor na dvorazredni trg. šoli. 1907 je napisal prvo slovensko knjigovodstvo. Potem je služboval po raznih zasebnih podjetjih. Ril je zvest sodelavec pok. Janeza Ev. Kreka, ki mu je pomagal ustanavljati po deželi 194 KRONIKA zadruge; v Ljubljani pa sta skupaj ustanovila prvo slo vensko trgovsko šolo. Važno je tudi pokojnikovo literarno delo, bil je znan podlistkar, pred tremi leti pa nam je dal knjigo »Spomini iz Ljubljane«. Dosti reči je ostalo v rokopisu. Zadnje njegovo delo je drama »Na Krasu, tra gedija naroda«. V Kamniških planinah so našli smrtno ponesrečena 24. julija mlada turista Vida Janšo in Mladena Mikšiča. Janez Hieng, podravnatelj Kreditnega zavoda, je umrl 3. avgusta. Pokojnik je bil iz ugledne rodbine lesnega tr govca na Rakeku, rojen pred 50 leti. Po končani gimna ziji v Ljubljani je šel na trgovsko akademijo v Trst, ki jo je odlično dovršil. Potem je bil sprejet za uradnika v ta kratno Avstro-ogrsko banko, ki se je po prevratu preime novala v Kreditni zavod. Pokojnik je bil odličen bančni uradnik, ki je dovršeno obvladal več svetovnih jezikov. Helena Souvan, soproga ljubljanskega trgovca, je nena doma preminula v Volčjem Potoku l(i. avgusta. Jože Lapajnar, eden najstarejših ljubljanskih gasilcev, je umrl dne 23. avgusta, star 79 let. Rodil se je v Kamni gorici, v Ljubljani pa se je izučil mizarstva pri Dobrletu, potem pa je služil pri tvrdki Naglas polnega pol stoletja. Gasilec je bil celih 57 let. Pokojnik je bil odlikovan s šte vilnimi domačimi in inozemskimi odlikovanji za požrtvo valno gasilsko službo. Antona Juga, direktorja mestne ženske realne gimna zije so pokopali 24. septembra na viškem pokopališču. KRONIKA 195