Ob 90. obletnici rojstva SREČKA KOSOVELA V marcu, rojstnem mesecu Srečka Kosovela, se po svetlih hrastovih in bukovih gozdovih ter posekah v velikem številu razcvetijo bele podlesne vetemi-ce. Poleg svetlomodrih jeterni-kov so prve gozdne cvetlice, ki se razcvetijo po vsej Sloveniji in so znanilke prave pomladi. V različnih krajih so jim Ijudje dali različna imena. Pri nas ve-(ernicam rečemo tudi Marijine srajčke, drugod tudi Kristusove srajčice, mimike, srajčke in po-dobno. Srečko Kosovel pa jim je rekel velikonočnice. Ni jim na-menil pesmi temveč kratek proz-ni spis od katerega objavljamo uvodni in zaključni odstavek. »Velikonočnice so roie; sam čul sem o njih, pa se mi zdi, da jih poznam poblizu kakor najbolj znane cvetove naših tal. Kajti veli-konočnice niso samd rofe - so tudi misli, čustva, prošnje, moli-tve, strast, bolest, samota in spo-min. So lepe roie in rasto povsod, koder je te zatonila človekova stopinja. Greš naprej - trnje je preko poti, če pa se ozreš nazaj, se ti zdi, da dehti vsa pot od veli-konočnic, prvih in ponosnih cve-tov pomladi...« In... »Kadar cvetč velikonočnice, je srce bolno in veselo. S pomladjo se v človeku presnavljajo sokovi, rrdadi in tivi; v srebrnem studen-cu si otrč še poslednji sanjdr sanje Z oči in se zastrmi v prebujenje. Prvo jutro razige oči, ali drugi dan, če drugi dan zapoje srce s pomladjo. Sanje so samo še sa-nje o rasti in kipenju. Proč, o proč s temi trudnimi sanjami. Obrazi so strmeli, beli, bolni obrazi. Komaj so zativeli, so že ugasnili. Stopaj, človek, o, po-nosno stopaj z velikonočnico trp-Ijenja in Ijubezni v sreu, in naj bo ta velikonočnica en sam daljen spomin, iivel bo kakor iskreči se biser v prstanu neveste.« P.S. Podlesna velernica, kakršne trga deklica na sliki, spada v skupino anemon inje strupena. V Ijudskem zdravilstvu so jo včasih dajali na revmatične ude in s tem pogosto povzročili hude poškodbe. Zunanje povzroča mehurje, notranje pa zastrupi-tve. Zato najjih deklice ne trga-jo za svoje mamice, tudi za ma-terinin dan ne. Besedilo in slika S. G