Posamezna številka 30 vinarjev. Slev. i. v UdIMI. v UM. dne 2. Mrli is:9l Leto XLVH as Velja po poŠti: s sa oelo leto naprej .. I 80--sa ea mesec „ ,,,, B.M aa inozemstvo . „ 70'— V Ljubljani na dom Sa oelo leto naprej.. K 38-— sa ea meseo „ .. K 5-— V upravi pre]eman meteBno „ 4-M ss Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 18-— aa inoiemstvo. 15 — Inserati: Enostolpne petitvrata (M mi široka m 3 tam vUoka ali a|a prostor) sa enkrat .... pa Hi sa dva- ln večkrat , „ 41 „ prt večlth naročilih prtnerea popust po dogovora. Ob eobotab dvojni Uril •—1— Poslano: sat Bnostolpna petitvrsta K 1' Izhaja vsak dan tsrsasill aa« dalje tn nraralke ob 3. url pop. Bedna letna priloga vosal red MP" Oradalitfo le v Kopitarjevi allol Itov. 6/m. Rokopisi se ae vračajo; aefrankirsna plana se ne sae sprejemajo. — Uredniškega teletoaa štev. 50. *= Političen list za slovenski narod. Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nltol it. 6. — Bačna poštne branllnloe avstrijske it 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. it. 7563. — Upravnlikega telefona it 50. Vfemšhlh nasllsfeu na Koroj|ieni naj bo fenmct Legija prostovoljcev ustanovljena- Včeraj dopoldne je bil v veliki dvorani hotela »Union« številno obiskan protestni shod proti nemškim nasilstvom na Koroškem. Predsedoval je shodu dr. Oblak, ki je v svojem otvoritvenem govoru naglašal, da še nikdar ni bilo na Koroškem takega zatiranja slovenskega prebivalstva kot sedaj od strani Nemcev. ; Boj sa svobodo se šele pričenja. Prvi govornik, komisar Narodne vlade za Koroško, vikar Fr. S m odej je med viharnim odobravanjem izvajal: Niso še ugasli žarki naše prave svobode, ki nam je posijala na podlagi naše deklaracije. Ko se je ta deklaracija za osvobojenje našega naroda proglasila, so stopili na čelo vsega gibanja prvi naši možje in oni kot tudi množica so prisegali, da žrtvujejo tudi smrt za našo svobodo. In danes prihajamo iz tužnega Korotana, kakor ga žal moramo še vedno na-zivati, da vas prepričamo, da Jugoslavija še ni refena. Mnojii mislijo, da je boj za svobodo Slovence, ampak za celo Jugoslavijo. Celovec in Beljak sta središči, važni železniški križišči, ki ju moramo dobiti v svoje roke, ker bi se drugače morali voziti Jugoslovani iz enega dela Jugoslavije v drugi del preko nemškega ozemlja. To stanje bi bilo samo ob sebi umevno nevzdržljivo. Nemci so organizirali zadnjega moža od vasi do vasi, in ne ogrožajo samo nas, ampak tudi Štajersko. Na ta način zna priti na vrsto tudi Maribor. In potem ne boste imeli le koroških beguncev, ampak tudi štajerske. Ne gre tu za malenkost. Gre tu za nas, za ves narod koroški, končno pa tudi za vas same. Za to gre, da vam ne bodo kdai očitali vaši otroci, da ste naše najlepše in najbogatejše kraje pustili v rokah sovražnika. Polževa pot vlade. Sedaj ni več čas za polževo cincanje, ki smo ga doživeli od strani vlade. Dosedaj smo molčali, ker smo mislili, da bo še slabše, ako Nemci to zvedo. Pa sedaj oni vse to že natan- končan. Jaz pa pravim, da je sedaj prišel šele- i čno vedo, m brez ozira na levo in desne> re- oni trenutek, ko se nam je v resnici treba šele ! cem. Vlade pridejo in gredo, generalni štabi boriti za popolno osvobojenje našega naroda, j pridejo in izginejo, narod pa ostane. Pri tem Mi se moramo zavedati, da Jugoslavija ni sa- smatram kpt svojo, dolžnost, da izvzamem gg, mo od Italijanov ogrožena, ampak tudi od barbarskih Nemcev, in to samo za to, ker smo prezaupni in premalomarni. Ako ljudstvo ne umeva položaja, pa bi morala vedeti inteligenca, da nobena država ne more živeti od samih veselic, ako ni pri tem poštenega in pa miselnega dela. Idealizem je pričel izginjeva-ti. Toda poglejmo na Čehe, kaj so oni naredili. Niso čakali na pomoč od nikogar, z lastno močjo in silo so zasedli pokrajine, ki jim pripadajo. Ako smo zrel narod, potem smo vredni svobode, ako pa ne, je tudi ne moremo pričakovati, Eno ali drugo. Naše Kosovo polje. Vemo, da je treba vsakemu narodu nekaj idealnih točk v zgodovini, ki ga drže kvišku in mu kažejo smer. Srbi imajo svoje Kosovo polje. Danes je osvobojeno, toda prej so se oči vsakega posameznega Srba upirale na Kosovo polje. In pri nas? Imamo svoje sveto go-sposvetsko polje. Kje se čuje govoriti o njem, kdo se meni za pomnike slovenske svobode in moči? Srbi niso mirovali, da niso osvobodili svojega Kosovega polja, a kaj delamo mi? Begunci. V svetovni vojski premagani Nemci so bili potrti in zlomljeni ter so se tresli strahu pred nami. Danes pa se Nemci zavedajo naše zaspanosti in oni premaganci zopet dvigajo glave. To, kar delajo danes Italijani na našem ozemlju, ni niti senca proti temu, kar delajo Nemci na Koroškem. Begunci prihajajo ne samo iz Primorske, ampak tudi iz Koroške in prihajalo jih bo še več. Ako se ne bo naš narod zdramil, potem boste imeli beguncev, da ne boste vedeli kam ž njimi. L. 1914. so Slovence zapirali v ječe, toda danes je še hujše. Kamor pridejo roparske nemške tolpe, mora izginiti edini narodov zagovornik, slovenski duhovnik, slovenski kmet in sploh vsak pred-stavitelj slovenstva, ki jih neprestano ogrožajo z najbrezdbziraejšimi nasilstvi. Nemci in mi. Pravijo, da se ne more vsega naenkrat ukreniti. Vprašam pa, ali so Nemci napravili vse naenkrat. Nemci so že v prvih tednih organizirali svoje ljudi. Nemška vlada ni imela nič drugega kot svojih 800 oficirjev. Te so poslali ven in nahujskali vse. kar leze in gre, na boj proti Slovencem. Z Dunaja in Solnogra-škega so vlačili svoje, a pri nas se vsled počasnosti naše vlade do danes nihče ni zganil. Le tako je mogoče, da nas je začel napadati po dveh mesecih narod, ki se je smatral za premaganca. Danes obstoja nevarnost, da zaradi naše brezbrižnosti izgubimo našo zemljo, ker smo mi koroški Slovenci našli povsod namesto pomoči le gluha ušesa. Zato dvignimo sami slovenski prapor in pojdimo v vojsko, da dosežemo sami. česar nam nočejo dati oni, ki so v to poklicani. Kje je junaštvo? Naglašati moram, da niti vlada, niti generalni štab nista storila svoje dolžnosti. Odlašalo se ie in odlašalo. Vsak dan se v Celovcu vrše shodi, na katerih hujskajo na boj proti nam, vprašamo pa: kjer se pa na naših shodih govori o Zatiranih koroških bratih? Prej sc je vedno govorilo in pisalo o junaštvu slovenskega naroda, kako so naši junaki korakali v boj. Kje pa je sedaj ostalo to junaštvo, ko je treba braniti lastno svobodo? — Jaz pa pravim: Ako bo Koroška padla, bom jaz kot duhovnik ž njo padel z mečem in s puško v roki! Ako pride sovražnik z nasilstvi, potem pa tudi mi ne moremo mirno pričakovati. Pojdimo zato med narod in organizirajmo, da bomo štrli tega nemškega zmaja, da se nikdar več ne bo dvignil. Govor komisarja Smodeja so zborovalci spremljali neprestano z viharnimi ovacijami za koroške Slovence. Beljak in Celovec. ^ Drugi govornik dr. Ferdo M ii 11 e r je naglašal v svojem govoru: Ne gre zato, ali ima Jugoslavija 50.000 Nemcev več. Mi bi se vseh teh ljudi srčno ra di iznebili. ako bi to le bilo mogoče. Brez Beljaka in Celovca pa ostala Koroška ne more Živeti. To vprašanje je važno ne le za koroške dr. Brejca in dr. Verstovška, ki pa nista našla dovoli zaslombc pri drugih zastopnikih vlade. Nemško delo. S početka je bil res položaj težaven. Takrat smo prvič potrkali na ljubljanska vrata, a bila je Ljubljana sama v velikih skrbeh, ko so se vozile še skozi velikanske množice vojaštva s fronte. Ako se takrat ni oziral nobeden na nas, razumem. Toda, tisto vojaško preseljevanje se je medtem že tudi končalo. Nemci pa so že takrat delovali za svoje namene. Vojaki, ki so se vračali s fronte, niso hoteli poslušati vabljivih besed. Zato so Nemci šli od osebe do osebe in so zbrali v prvem času nekaj dijakov in drugih elementov za svojo meščansko stražo. Prihajali so tudi vojaki najnižje vrste, ki so samo kradli, kar so Nemci tudi sami priznali. Takrat so Nemci hoteli te najslabše elemente poslati na deželo za vzdrževanje reda kot so rekli, toda mi smo odgovorili,, da bomo svoje kraje že sami varovali. Zaradi aprovizacije. Takrat so vrli slovenski vojaki zasedli sami od sebe Pliberk. Takrat je že tudi nastopil naš slovenski general Maister, ki tudi spočetka ni imel vojaštva, ki pa je z 80 možmi držal ves čas mariborski kolodvor in ki je z nekaj sto mož zasede! Maribor sam. To je mogel storiti mož, ki je bil navdušen, ki pa se ni držal politike odlašanja. To, kar je naredil Maister na Štajerskem, bi se tudi lahko storilo na Koroškem, pa ko smo sc obrnili na Narodno vlado, je bilo prvo vprašanje: Kaj pa z aprovi-zacijo? Mi smo povedali vladi, da je v Celovcu in Beljaku vse polno moke, ampak verjeli nam niso. Nekdo drugi pa nam je odgovoril: Mi absolutno nismo za krvolitje, krvi pa ne moremo videti! — Vprašam pa, ali ootem ne bo še hujšega krvolitja, ako bodo Nemci navalili na nas? Lep je ta princip, ako pa pride ropar v našo deželo, ga gotovo ne bomo pre-prijazno mogli sprejeti. Vladna pomoč. Ob priliki pogajanj Nemcev z našo vlado nedavno v Ljubljani, so nam hoteli Koroški Nemci milostno priznati Pliberk, Dobrlo vas in Borovlje. Mi s tem seveda nismo bili zadovoljni in so tedaj nemški zastopniki z Dunaja in Gradca pustili koroške Nemce popolnoma n "t t- r% r I 1 I 1 • InJn, r. m n » A ... 1 1 1 1 J - * _ i zdravili z neizrečenim navdušenjem. Treba pa je, da delujemo s skupnimi močmi, da dosežemo, kar želimo. Pozdravljam predlog dr. Mullerja, da naj sc formira prostovoljna legija, ki je pripravljena, boriti se za svobodo naše slovenske koroške zemlje. Izjavljam, da sem pripravljen stopiti med prvimi v to legijo. Zavedam se, da sem po svoji najboljši vesti vršil svojo dolžnost in jo hočem vršiti tudi v najnižji službi. Pozivliam vas, da vsi vstopite v to legijo, da gremo v boj za svobodo domovine! Prosim, da prihitite vsi, ki ste dobre volje, da se vpišete v to legijo! Na poziv dr. Pogačnika so prihiteli na oder častniki, vojaki, dijaki, delavci, več sto po številu, ki so se začeli takoj javljati za vstop v novo legijo. Med velikanskim navdušenjem je občinstvo stoje pelo ^Lepo našo domovino«, na kar se je dr. Mfiller ganjen zahvalil za izkazane simpatije preganjanim koroškim Slovencem. Končno je dr. Pogačnik najj.lašal, da sedaj ni časa posedati po kavarnah in popivati tako, da se moramo sramovati pred vsakim olikanim tujcem, ki pride v našo zemljo. Naj bo konec alkoholu, konec pijančevanju — puško v roke! Nato je dr. Oblak shod zaključil. Popoldne ob 4. uri se je vršilo v dvorani Uniona pod predsedstvont dr. Lovra Pogačnika posvetovanje članov nove legije o podrobni organizaciji in propagandi za novo legijo. Med drugim se je sklenilo pozvati so-kolsko in orlovsko organizacijo, naj se pridruži tej legiji. Sprejemajo se v legijo samo prostovoljci. Na Koroško odide čimpreje. Prostovoljci naj se priglašaio pri majorju Henriku Saboti v belgijski vojašnici, kjer je za sedaj določen stan nove legije. — Pri seji ie bil tudi poverjenik za notranje stvari dr. Brejc. Pololaj na Koroškem, Ljublianski keresp, urad poroči dne 31. decembra ob polu sedmih zvečer iz uradnega vira: Na Koroškem se danes ni pripetilo nič samo Savo, Dravo in Sočo po imenu. Otro ško obzorje ne sega čez domača vas, stara kranjska politika pa ni poznala obmejnih Slovencev. Zato so pisali, Drava bodi meja na Štajerskem in Koroškem. Potemtakem se ni čuditi, da nam je bivši cesar Karel ponujal Ilirijo do Drave. Taki politiki bi izdali kar nad 200.000 Slovencev, nevede, da biva še onstran Mure do 70.000 Slovencev, ki bi bili izročeni trinoškim Nemcem in Mažarom. Z zvijačo in silo se potegujejo Italijani in Nemci za vsakega sv.ojega rojaka, mi pa bi lahkomiselno izdali kar 90.000 rojakov, ki bivajo onstran Soče, ako bi po časopisih pisali, na javnih shedih govorili ali morda celo na mirovnem kongresu zahtevali, da bodi Soča naša meja. Onkraj Soče biva na cedilu. Tedaj smo že mislili, da je stvar i namreč še 50.000 zavednih Primorcev in pomembnejšega. — Pri Medborovni* ci (Unterferlach) je nemška straža streljala na naš dravski breg in ranila enega ci« vilista. Odgovorili smo s topovskim ognjem in izstrelili 20 granat. Uničili smo dve sovražni strojni puški. Sovražnik je nato brez uspeha izstre'il štiri šrapnelne granate. — Na cesti iz Celovca v V e -likovec se pojavljajo nemške patrole. Očividno hodijo oplenjevat tamošnje prebivalstvo. Tako so n. pr. danes ponoči nemški vojaki v bližini Rakove gostilnice napadli nekega kmeta, ga izropali in ga hoteli ustreliti. Rešila ga je srbska patro-la. — Iz Vclikovca poročajo, da nameravajo Nemci napasti posadke v Truš-n j a h (Trixcn) in v Rudi (Ruden) v veli-kovškem okraju. Napadalci sc zbirajo. Ljubljanski koresp. urad poroča dne 1. januarja ob. pol sedmih zveče h vidnega vira: V Labudski dol - j- š k i o k o 1 i c i ter v R o . zbirajo nemški voiaki in ( novega. — Koroški Nem ljanskemu najvišjemu vo vu poslali parlamentorja, . veljništvom dogovarja o v ,. Sprejel ga je dne 28. decr •... , polkovnik UImansky ter i? i , z njim o vojaških stvarel^ r.c Iv jal, ker se koroški Nemci 1 zala izkušnja, ne drže no Nato je nemški parlamei je koroška nemška dežel.»~ vkc. ___ yladi SHS v Ljubljani poslala dopis, Itjet izjavlja, da je dogovor podpolkovnika UI-manskega nemškemu parlamenterju vzela v vednost. e -■ič rfj. O* . h. d-se ■rs. Dasfct o -ircitri s o£a? že rešena, da bo naša vlada izprevidela, da so ti koroški Nemci samo votel strah, ki je v sredi prazen, okoli ga pa ni. Toda pomoči ni bilo. Obljubila se je v 14 dneh, v 8 dneh, nato pa je padel Grabštajn, Št. Pavel in sedaj sta na vrsti Marija na Žili in Velikovec, in to zaradi Ttega, ker naši ljudje verujejo v poštenje Nemcev, ki ga šc nikdar ni bilo na svetu. Na boj! Na ta. način ne gre več naprej. Šrapneli, bombe 'in puškina kopita so edina sredstva za koroške Nemce. Nemške čete tudi niso tako močne, da bi jo ne mogel podreti slovenski ali slov. meč. Bojna t.roba poje po koroških logih. Treba je. da prihite vsi na pomoč, častniki in vojaki. Ustanovite posebno legijo prostovoljcev! Slovenski Sokoli in Orli, sedaj razvite zopet sfovenski prapor in ponesite ga vihrajočega na Koroško! Cela Jugoslavija vas bo spremljala! (Burno odobravanje.) i in Gorice. Če bi mejile reke na Furlanij6, morala bi Jugoslavija segati do koroške in \V časopisih in na javnih fhodih sc rezijanske Bele do izliva v Tilmen, potem venomer trobi, da bodi naša zaoadna meja °b reki Malina (Mulina) in spodnji Nadiži, Soča. Saj vendar nismo otroci, ki poznajo . čez Krmin in hrib Fortin do Soče, poten; samo Savo. Dravo in Sočo oo imenu. Otro- pa naj Soča meji do morja. Da bi bila ta meja pravična, vedo naši sosedje Furiani, katerim želimo iz srca, da se osvobode iz italijanskega jarmu in nam ponudijo prijateljsko roko. Živela svobodna republika Furlanija in nje najboljša soseda, do zadnje sloven ske koče segajoča Jugoslavija! Primorec, ki pozna Benečijo. laške nasilnosti v Trstu. Trst, 29. decembra. (Lj. kor, ur.) Da-nes opoldne se je vršil v gledališču Polite-ama Rossetti javen shod, sklican od italijanske vseučiliške mladine. Na tem shodu kakor na drugih shodih, sklicanih za danes po raznih mestih Italije, se je govorilo za najnovejšo italijansko zahtevo, da morata Reka in vsa Dalmacija pripasti Italiji. Ta shod pa so tržaški Italijani izrabili v to,' ds so začeli nanovo s povečano silo svojo gonjo proti tukajšnjemu slovenskemu elementu, gonjo, na katero smo že navajeni izza časa pred vojno, a ki je sedaj še strast-nejša vsled neprestanega hujskanja po italijanskem časopisju k sovraštvu proti vsemu, kar je jugoslovansko. — Po shodu je Sel sprevod udeležencev z zastavami po glavnih ulicah do stana poveljnika tretje armade vojvode d'Aosta, pri katerem je bil ravno isti čas (udi vrhovni poveljnik 40.000 beneških Slovencev in Rczijanov, ki so tudi naši bratje po krvi in po veri. Z večjo pravico smemo in moramo mi Jugoslovani zahtevali, kar jc naše, kakor pa Italijani, kar ni njihovega. Naša naravna meja sega do tje, do koder se govori slovenski. Mi ne potrebujemo rek in hribov /.a strategično mejo, kakor strahopetni Italijani, ki poznajo v vsaki vojski le rakovo pot; naša najbolj zavarovana meja je naše jugoslovansko junaštvo, ki se ne umakne nikdar in nikjer. Nenasitni Italijani in Nemci bi ne bili z nobeno strategično mejo Ustanovitev prostovoljne legije. Na to je govoril poverjenik za narodno obrambo dr. Lovro Pogačnik, ki je na- i sodiščc za spore med narodi? , .. . - .. •• UCglCn°,n!T : italijanske armade general Diaz. Od tu so idovoijni, marveč bi v svoji lmperialistic- | ^Jorr,™-!,.,.,«;________« .J , 50 ni domišljavosti silili celo v osrčje Jugoslavije, češ ta meja ni dovolj strategična, moramo si drugo poiskati. Sicer čemu strategičnih mej, če bo militarizem odpravljen, če sc ustanovi raz- Ako zrna- Bodite prepričani, da. nikdar nočem braniti napak. Storil sem, kar se je dalo. Sami veste, da v Ljij^ljani od začetka nismo imeli niti enega svojega vojaka. Imeli smo le četico, ki se je zbirala v jugoslovanski bolnici. Naših kadrov ni bilo in ko sta sc vrnila naša slovenska kadra iz Tolmezza in Linca, so voiaki predvsem hoteli domov na dopust in veliko iih je bilo, ki so sc počasi vračali k našim četam. V Grabštanju naše srbske čete o sovražniku niso imele nobenega poročila. Tc čete tudi niso tako prvovrstne kot so frontne, ker so bile sestavljene iz bivših ujetnU kov raznega orožja. Prosili smo cel čas po-ni iči iz Rdgrada in Zagreba. Oošel jc hrabri bataljon '. srbskega pcšpolka, ki smo gtf po- dajo in se udejstvijo načela sv. očeta, papeža Benedikta XV., ki iih je sprejel tudi ^''ilson \ 1 oj program, tedaj še kola ne bo treba staviti na meji, ker je pravica trdnejša in varnejša meja kot vse reke in vse gore. . Torej pravice malim narodom, ker imajo veliki narodi itak že preveč pravic in predpravic. Naj se tedaj ne pi»e ia ne govori več o Soči, kot meji Jugoslavije, marveč naj se demonstrantje prihrumeli pred škofovo palačo. Velika gruča je vdrla v škofove pisarne in v škofovo stanovanje.' S silo so vlomili štiri vrata in pokvarili ključavnice, Vdrli so cc o v domačo kapelo in v sobe č, sester, ki vodijo škofovo ekonomijo. V sobah so razmetali knjige, spise in slike tv.r pokradli nekatere premete, med temi dragocen binokel. Večino spisov in 1 njig so razgrajači pometali skozi okno na ulico, kjer jc bilo zbranih par tisoč demonstrantov, ki so spremljali vse te vandalske čine z velikim kričanjem in vzkliki: »Ev-vjva Italia! Abbasso il veseovo! Fora i sci-(2ivela Italija! Dol s škofom! Ven s avi! Slovani!) Med tem so vlomilci — bilo pn je kakih 200 do 300 — razsajali po vseh ško-. *ovih prostorih. Ena gruča je navalila v pri-vselej in povsod poudarja, da mora naša vatno škofovo pisarno, s silo izdrla preda-meja biti najmanj 20 km zahodno od Kanala l le iz pisalne mize in prebrskala ter odne- sla škofova privatna pisma, njegove spise in beležke. Škofovemu slugi, ki je hotel to zabraniti, so rekli, da imajo ukaz, preiskati in zapleniti škofovo zasebno korespondenco. Druga (Jruča, kakih 50, je s huron-sklroi kuci podrla v notranje prostore do školu dr. Karlina. Obkolili so ga, grozili mu s pestmi, kričali: »Abbasso il vescovo šča-vo! Morte al vescovo!« (Dol s slovanskim Škofom! Smrt škofu!) Zahtevali so od škofa, naj takoj zapusti svoje škofovsko mesto ter naj gre na balkon, na katerem so medtem razvijali italijansko zastavo, in naj on pred množico, tbnno na ulici, kriči: »Ev-viva 1'Italia«, kar je škol odločno odklonil. — Od škofovega tajnika č. g. Pahorja, iz čegar sobe so razgrajači pometali tudi vse spise in knjige na cesto, so zahtevali, grozeč mu nad glavo s kolom italijanske zastave, naj poljubi zastavo ... Med razgrajalci je bilo mnogo gospo-dičen, nekaj italijanskih vojakov, en podčastnik in en poročnik, ki se niso prav nič zavzeli za varnost oseb in lastnine. Navzoči so bili tudi karabinjerji, nc da bi hoteli intervenirati in ščititi osebe in lastnino, dasi je to zahteval od njih škofov tajnik. Neki italijanski vojak je celo z bajonetom ulomil ključavnico vrat, ki zapira dohod po stranskih stopnjicah iz pisarne v pritličju v stanovanje v I. nadstropju, da so mogli udreti v zgornje prostore demon-strantje, ki so prihajali iz pisarne. — Opustošenje in razgrajanje je trajalo do tri četrt ure. Ko so podivjanci odhajali, so prepevali italijansko nacionalno himno in žugali, da se povrnejo. Nato so izdali geslo: K ^Edinosti«.! — Od škofijske palače, ki je v južnem delu jnesta, je krenilo več sto demonstrantov v severnovzhodni del mesta, v ulico Sv. Frančiška, kjer so odtrgali s stene ploščo z naslovnim napisom in jo z zmagoslavnim vikom nosili po ulici. .Gruča mlajših ljudi pa je vdrla in vlomila v upravništvo in uredništvo lista »Edinost«, ki je v I. nadstropju in kjer isti čas ni bil nihče izmed osobja. Tudi tukaj so gospodarili prav van-dalsko. Skozi okna so metali na ulico časopise, rokopise, knjige in zemljevide. Tu so vlomili v pihalne mize in omare ter so razmetali vso vsebino po tleh in pa skozi okna. Skozi okno so vrgli tudi veliko slovensko zastavo z drogom vred, katero Je druhal na ulici med sramotilnimi vzkliki zažgala. Pri tem so se tudi čuli klici: »Abbasso la Serbia! (Dol s Srbijo!)« — V strahu za lastno varnost, dobro vedoč, da se nahaja v tiskarni bencin in petrolej, so stanovalci III. nadstropja, Italijan Uxa, stot-jiik občinske požarne brambe, njegov brat in oče posredovali pri razgrajalcih, ravno ko so hoteli vdreti iz uredništva v tiskarno, da bi tudi tam pustošili in razbijali. Ti so tudi preprečili, vlomilcem, da niso zmetali in znosili miz in omar na ulico, za kar so se ravno pripravljali. Značilno je, da ni bilo ves čas, ko so razbijali in razmetavali v I, nadstropju ter požigali na ulici slovensko trobojnico, niti enega karabinjerja ali drugega varnostnega organa v bližini, da bi ščitil tujo lastnino in varnost oseb. Jis&esKaviia. Črnogorci za svobodno in edinstveno Ju-gosslavijo. Cetinje, 28. dec. (Lj. k. u.) Cetinjski tiskovnj urad poroča: Črnogorci, zbrani na velikem ljudskem shodu na Cetinju dne 27. decembra, so povodom izjav na sestanku v Rimu z dne 16. decembra sklenili nastopno resolucijo: 1. Obžaluiemo, da se je v prestolnici ujedinjene Italije našlo politikov in meščanov, ki zahtevajo, naj Črna gora še na-nadalje ostane posebna država. S tem gazijo sveto načelo narodnosti, ki je ujedini-lo Italijo, ter nasprotujejo izrecnemu na- j svetu Cavourjevemu, testamentu Mazzini-jevemu in ulogi, ki jo je Tomasseo odme-nil Dalmaciji. 2. Najodločneje protestiramo proti akciji, ki gre za tem, da se pod izgovorom varnosti Jadrana za Italijo stvori ločena Črnagora. S tem bi se Črnigori naložila inrzka uloga službovanja tujini. Ko je bil ves Balkan v robstvu, je Črnagora toliko včkov ščitila luč svobode. Zato jo naziv-Ijajo -diamant srbske krone«. Verna svojim tradicijam, je Črnagora po volji naroda stopila v sestav edinstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Edino tako je Črnagora svobodna in vsak poizkus, ki temu nasprotuje, se bo, pa naj izhaja s katere strani koli, razbil ob naši odločnosti. • 3. V interesu reda in miru in pa prijateljstva, ki si ga vsi iskreno želimo z italijanskim narodom, katerega razlikujemo od njegovih imperijalistov, zahtevamo, da se neodložno umaknejo italijanske čete iz Črnegore, ker njihove navzočnosti ne zahtevajo vojne potrebe, ko vendar v naši deželi vlada popoln mir, in ker njihovo nadaljnje bivanje v Črnigori samo škoduje našim medsebojnim prijateljskim odnoša-i<-m. Istotako zahtevamo, da Italijani za-puste vse zasedeno ozemlje države SHS, in nn}s«crgičneje protestiramo zoper t«;ror, ki kb njihov« CciG vrse v teh kt» iu. 4. Apeliramo na naše močne in plemenite zaveznike, pa tudi na Italijansko demokracijo, na} zaščitijo našo pravično jugoslovansko stvar in naj ne dopuščajo, da se med Jugoslovane in Italijane poseje seme nesoglasja, ker bi moglo škodovati ne samo medsebojnim, nego tudi občnim interesom. To resolucijo so podpisali Andrija Radovič, general Janko Vukotič, dr. Lazo Tomanovič, Marko Radulovič, general Mi-tar Martinovič. bivši črnogorski ministri in predsedniki, ki predstavljajo vse politične strujc v Črnigori. Istočasno sta jo podpisala cetinjska narodna poslanca Ljubo-mir Glomažič in dr. Radovič. Shodu je predsedoval bivši minister Ljubomir Ba-kič. Glavne govore so imeli Andrija Radovič, poslanik Glomažič in vladika Gavro Milčevič. — S to resolucijo je jasno izpričano edinstveno čustvovanje vseh črnogorskih političnih stroj v našem narodnostnem vprašanju. Polkovnik Pribičevič i neših skupnih zadevah. Polkovnik Pribičevič ;e imel v seji Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 23. decembra obširen govor, v katerem se je dotaknil mnogih stvari, ki so važne za medsebojno poznavanje Srbov in Slovencev. Razvil je tudi svoj program glede reorganizacije armade. V naslednjem podajamo nekatere misli iz govora. V uvodu je izrazil svoje veselje, da se je dosegel cilj, za katerega je živel. On je v prvi vrsti Jugoslovan in ne dela med posameznimi plemeni tega naroda nobene razlike. Velikega pomena naše nove skupne države nc vidi v nacijonalnem momentu, ker ta sam še ne osreči ljudstva, ampak v kulturnem momentu; sedaj je šele dana podlaga, da se razvije med jugoslovanskim narodom resnična kultura na vseh poljih, ki bo šele dala novi svobodi vsebino in pravi pomen. Srbski narod v zadnjih 15 letih ni utegnil baviti se obš:rno z raznovrstnimi kulturnimi vprašanji, ki so okupirala mišljenje Evrope. Srbski narod je moral osredotočiti vso svojo skrb in delo v treh točkah: da se je ojačil v gospodarskem oziru, da se je pripravljal na neizogibno vojsko, ki jo je moral izvojevati, ker so mu sosedje onemogočili svoboden gospodarrki razvoj, in da je vzgajal ljudstvo za cilje, ki jih je srbski narod še moral doseči. Ta cilj je dosežen. Sedaj se začne nova doba, doba kulturnega dela, da se dohiti to, kar je moralo začasno stopiti v ozadje vsled neodložljivih važnejših dolžnosti. Pri tem delu stavi srbski narod velika pričakovanja na Slovence, ki so najbolj izobraženi del jugoslovanskega naroda. Kar se tiče vojaštva, je treba najprej omeniti v splošnem, da bo nova armada res državljanska^ ljudska armada, da to ne bo nikak militarizem iz avstrijske dobe. Aktivna vojaška služba bo trajala šest mesecev. Ne bo se pa dogajalo, da bi bili vojaki tako zanemarjeni kakor so sedaj. Vojak mora biti dobro preskrbljen s hrano, obleko in posteljo. On ne bo samo ekser-ciral, ampak se bo v vojašnici tudi vzgajal. Upeljali se bodo kurzi za analfabete, predavanja o nalezljivih boleznih, alkoholnem vprašanju, raznih gospodarskih vprašanjih in predavanja splošno izobraževalnega značaja. Gojilo se bo petje in plemenita zabava. Častniki in izobraženci bodo do moštva v tistem naravnem razmerju, katero vlada v civilu med izobraženci in tistimi, ki jim ni bila dana prilika, poskrbeti za širšo izobrazbo. Da bo pa' mogoče armado reorganizirati, naj sodeluje vsak z besedo in dejanjem, kdor razume njeno potrebnost. Prekmurje oteto! Vesele vesti prihajajo iz krajev, kjer prebivajo ogrski Slovenci. Naše jugoslovanske čete so zavzele že vse ozemlje med Muro in pa Dravo, kjer prebivajo ogrski Slovenci, Dne 24. decembra so naše čete zavzele trdnjavico Čakovec (Czakaturnija). Od tam so pomnožene s srbskimi oddelki in jugoslovanskimi mornarji prodirale na vzhod, na severovzhod in na sever ter so v malo dneh zavzele telo Medjimurje do izliva Mure v Dravo. En naš oddelek je dne 27. decembra prekoračil celo Muro pri Razkrižju in je zasedel na ogrski strani nekaj vasi. Ogri so se takoj zbrali in so po vročem boju potisnili naše nazaj čez Muro. Ogri so bili v veliki premoči napram naši četi, ki ie štela samo 15 mož. Naši so se nad Ogri maščevali in so napadalce drugi dan skore vse zajeli, l/. Medjimurja so naši prodirali zadnje dni preteklega tedna v Prekmurje in so v petek zjutraj, dne 27. decembra zavzeli Lendavo, ki je najvažnejše središče Prekmurja, nadalje 28. decembra Selotince in druge važnejše trge in kraje. Stotnik Jurišič je v soboto, dne 28. decembra s četo mornarjev zavzel drugo večje mesto Soboto (Mura Szombat) in je dne 29. decembra odkorakal dalje proti severu. Zasedenjc Midjimurja in Prekmurja se vrši večinoma brez večjih bojev. Ogrsko vojaštvo je po večini zbežalo dalje proti vzhodu. Našim'četam je prišlo v roke mnogo dragocenega plena. Dobili smo več topov in strojnih pušk. V Lendavi so naši odvzeli Ogrom nad 6000 pušk in so dobili v roke za 36.000 K srebrnega denarja. Velike so tudi zaloge živil, ki so mišic našim 1 roke, Ogri niso mogli srravili ne S! • i nc in ne drugih drago- cenosti na ogrski strani. Noš sunek v te kraje je bil precizno in izvelen, da Ogri niso mogli misliti na cl. iigo, nego da zbeiijo /. golim življenjeni. Ljudstvo sprejema in pozdravlja jugoslovansko vojaštvo kot svoje rešitelje in jim gre povsod na roko. Generala Maistra so prosili prekmurski Slovenci, naj pošlje na Prekmurje slovenske učitelje in uradnike. Ljudstvo prekmursko, veren in nepopaden slovenski rod vzklika in joka veselja, da je oteto stoletnih verig ogrskega suženjstva. Prebivalstvo hiti od vseh strani v kraje, kjer je vojaštvo nastanjeno, pogošča vojake in poljublja častnikom v globokem spoštovanju in hvaležnosti plašče. V cerkvah pa se vršijo zahvalne službe božje. Nemški talci v Mariboru. Maribor, 31. (Lj. k. u.) General Maister, poveljnik jugoslovanskih čet za Spodnje Štajersko je izdal na nemlko prebivalstvo v Mariboru razglas, po katerem mora radi anonimnih pisem, ki vsebujejo grožnja proti nJemu in drugim jugoslovanskim voditeljem in radi huj-skajočih govoričenj na cestah, na železnici, v društvih itd odrediti to-le: Določil sem 21 uglednih mariborskih meščanov, da jamčijo so-jidarno s svojim življenjem, da se ne udejstvi-io te pretnje bodisi proti meni, bodisi proti kaki drugi jugoslovanski osebi. Prav tako jamčilo ti talci z življenjem radi vsakega nasilstva proti oblastvom SHS ali sploh radi kršitve jav-' nega miru in reda. Svarim torej vse prebivalstvo glede vsakega nepremišljenega dejanja, zakaj usoda talcev je v njih rokah. To bodi na znanje vsem. Maribor, 31. decembra 1918. General Maister.* Po trije talci morajo biti internirani v vojašnici za domobranstvo. Prvi so bili danes internirani odvetnik dr. Mravlag, tovarnar z usnjem Herman Berg in veletrgovec Kokoschinegg. Med 21 talci je tudi štajerski deželni poslanec Wastian. Aretacije t Mariboru. Maribor, 31. (Lj. k. u.) Jugoslovanska državna policija je včeraj aretirala Ijudskošol-skega ravnatelja Alojzija Sedlatschka in ga odvedla na okrožno sodišče. Govori se, da so ga aretirali radi tega, ker je grajal aretacijo evangel. duhovnika dr. Ludvika Mahnerta. Pastor Mahnert zaprt. Mariborska državna policija je včeraj po natančni hišni preiskavi aretirula v njegovem stanovanju lutrovskega pastorja Mahneria. Proti njemu se jo nabralo zaradi znanih huj-skarij toliko obtožilnega materijala, da ga jo policija obdržala v zaporu ter pa izročila sodišču. Koliko je Italijanov t Istri? Letošnje leto so istrski rodoljubi izvedli v Istri privatni popis prebivalstva v Istri. Te dni so pregledali ves nabrani materijal v Zagrebu. Po teh podatkih stanuje v Istri okoli 305.000 Hrvatov in Slovencev, a le okoli 115 tisoč Italijanov, med katere smo pa vračunali okoli 55.000 naših ljudi, ki so poitalifančenl. Pravih Italijanov je, dobro računano, le okoli 69.000. Francozi zasedajo Dalmacijo in Črnogoro. Ženeva, 31. (Lj. k. u.) •»Information« poroča, da bo francoski general Veral, ki bo prevzel višje poveljstvo nad ententnimi četami, zasedel Dalmacijo in Črnogoro. Protesti proti laškim nasilslvom. Iz Želoznikov se sporoča: Na številno obiskanem shodu dno 26. t. m. je bila med splošnim odobravanjem sprejeta s:k Ječa resolucija. ki izraža mnenje celega ž< .niškega prebivalstva: »Celi Železniki izra<.. jO svojo vdanost princu-rcgontu Aleksandru in njegovi vladi in slovesno protestirajo proti italijanskemu nasilju in nujnb poživljajo SHS narodno vlado, da zastavi vse svoje sile in ves svoj vpliv na to, da pride tudi zadnja vas in poslednja jugoslovanska koča pod okrilje mlade jugoslovansko države. Kakega kompromisa v tem oziru nočemo in vsakega odločno odklanjamo.« Iz Zalega loga: ' Prosimo, da pridružite protestnemu shodu in protestu, ki se je vršil v Ljubljani v »Unionu« dne 22. dec. t. 1. proti zasedanju ozemlja SHS in proti laškemu nasilju z drugimi protesti tudi naš protest, ki se je sklenil ob udeležbi občanov soriških, zaliloških, sel-skih itd. v Zalem logu dne 26. decembra t, 1. ob 11. uri dopoldne po dopoldanski službi božji: »Protest. V času, ko se vsi olikani narodi oslobojujejo izpod jarma močnejših, go-spodujočih narodov, ob času, ko se je naš tro-odini narod SHS otresel nemškega, mažarske-ga in turškega nasilja, ugovarjamo najodloč-nojšo in protetujemo, da bi italijanski narod, ki se šteje docela katoliškim in visoko naobra-ženim, zasedal naša najlepša ozemlja in bi si podjarmoval naše nam najbrhkejše tirate in sestre, najkremenitejše domoljube in bi tri-noško potujčeval našo kri, naš jezik in našo z dragim trudom pridobljeno in kupljeno narodno izobrazbo in kulturo. Kličemo vse olikane narode celega sveta, naj pohitijo nam na pomoč, ko Italijan tako brutalno steza roke po naši zemlji in jo z nezaslišano pohlepnostjo zaseda ter internira naše vrle može in fante! — Italijan! Proč od naše zemlje, proč od naše krvi! Slovenec ti noče tla.aniti; pač pa ti hoče biti pravičen sosed, ako boš dostojen in pravičen tudi ti! K. N. S. Zalilog, D«mšar, Hribar.« Spodnja Idrija. Že nad en mesec imamo pri nas to laško nadlego. Prišli so k nam kot »naši edrešitelji — kot kulturonosci«, pa menim, da je ni večje ironije kot te besede iz laških ust. Rešujejo nas s tem, da gonijo naše fante in može v mrazu in snegu v Kormin po nekake legitimacije, kakor da jih no bi mogli izdajati tu ali vsaj v Igri ji, kjer imajo baje kar tri generale; zaprli so nam mejo, jesti nam nc dajo nič, denarja tudi nič, pač pa vse zidove polne ukazov raznih poveljnikov. Imamo tudi vse polno obljub, da je V Italiji živeža dovolj, la mostovi črez Piave morajo biti popravljeni, pa bomo kar plavali v laških dobrotah. No, mostovi so že gotovi — živežp pa le še ni nič. Le nekateri srečneži so ga nekaj dobili v Idriji, pa presneto drago: sladkor 11 K 20 vin. kilogram, kava po 38 K, fižol do 7 K, argentinsko meso po 17 K, i-i* po 2 K, moke nič, le na vsako osebo v-. . ' niha za štiri dni v teži 600 g po 40 •a Rudarji in ponzijonisti niso dobili denarja, za duhovnike in učitelje pa ■ •!:> •• šujejo, kolity> so imeli preje plače, ■ i o r" < ■ i d i nobenemu ničesar. Zaprli so kol :->vj*j> V. ronosei« tudi vse šolo, ki jo ni pri . e ■ 111 vsled bolezni, potem pa vsled 1 vedi že od 1. novembra nič, tako na vsa podivjana, krade, kolne in lu. ker nima nič dela in nič jela. Lahi pomaknili nekoliko iz naše v. biniori (žandarji) so še ostali, da ) i še tistih par mož. ali -itov, ki ji il. in pa morebiti zoj kakšno O' s ki io v stiski kukn preskr- bela svojo Številno družino, si upala z nuj večjim naporom preko mejo po živež, a so jc pri povrutku zalotili Lahi na meji, ko jo morda poleg živeža prinesla šo knk nedolžen časo pis. Popolnoma odrezani od civiHzIranofea sve ta brez duSovnc In telesno hrane kličemo Van in Vas zaklinjamo: »Rešito nas vendar to laški nadlege, da ne poginemo še prejo, prodno U podpisana mirovna pogodba. Pod Lahom no čemo ostati, rujo smrt nogo laško jerobstvol. Iz CeSke. Cehoslovaki na Slovaškem. Praga, 31. (Lj. k. u.) General Piccioni {• odredil, da se mora razorožiti civilno prebivalstvo v okupiranem ozemlju Slovaške. Isto* časno je izdal obširne odredbe proti mažar-skim agitatorjem. Budi mpešta, 31. (Lj. k. u.) Čehoalovaiki tiskovni urad poroča: Košice so zasedle čeho-slovaškc čete. Posestva Friderikova se konfiscirajo. Praga. 31. (Lj. k; a.) Čehoslovaški kor. ur. poroča: Zborovanje bivših čehoslo vaških političnih kaznjencev in internirancev za časa voj. ne, kojega so se udeležili tudi ministri dr. Ra-šin, dr. Soukup in dr. Vrbenski, je sklenilo, da se konfiscirajo posestva nadvojvode Friderika ter porabijo za odškodnino čehoslovaških političnih kaznjencev in internirancev. V resolucijah zahtevajo nadalje. nqj se suspendirajo vsi uradniki, ki so zakrivili zlorabo uradne oblasti pri internacijah, obsodbah in preiskavah v velcizdajniških procesih. Pokret lužiških Srbov. Berlinski listi poročajo, da se v saški Lu« žici vedno bolj opazuje slovansko gibanje io da lužiški Srbi na javnih shodih /.ahtevajo, da mora biti tudi njihov delegat zastopan na mirovni konfercnci. Francoska zbornica. Pariz. 30. (Lj. k. u.) Agcncc Havas poroča: Zbornica jc v soboto nadaljevala razpravo o začasnem proračunu za prvo četrtletje leta 1919. Poslanec Stern je konstatiral. da znašajo dolgovi Francoske 162 miliard. Ako se k temu prišteje tudi ostale vojne izdatke znašajo skupni izdatki Francoskc 250 miliard. Angleška ceni svoje terjatve ria 200. Belgija na 20 miljard. Aliiranci bi imeli torej pravico, zahtevati od Nemčij,« 470 miljarci. Predsednik odseka za zunanje stvari je izjavil, da je bU odsek mnenja, da tvorijo vprašanja Alzaškc-Lorenc in Saarskc kotline en sam problem. Ne more se namreč zahtevati, da se ne bi smela Francoska zopet polastiti rudnikov v Saarski kotlini, ki jih je Prusija vzela Francoski leta 1815. Na drugi strani pa jc odsek proti vsaki aneksiii prebivalstva proti njegovi volji. Kar se tiče Rusije, smatra govornik intervencijo za potrebno, vendar pa nc sme bili po- Polnoma vojaška. Minister za zunaijie stvari ichon jc izvajal: Pogodba v Brest-Litoviku je predstavljala za sovražnike nepreračunljivo zmago. Kako bi mogli ostati pri tem brezču6t-veniV Vse naše intervencije v Rusiji bc bile naperjene proti Nemčiji, da bi taraka). pri " .'i njene čete ter obenem preprečili, da a-udrle v Rusijo. Ententa ni nikdar vpli.».^j,< ri kakega Rusa, da bi prisilila Ruse, voKii Ira'. vlado. Minister je nato sporočil, da si je • armada priborila v zadnjem času zna „ j,-go. Polastila se je mesta Perm, pri : bitne pravice. Dogovori med Anglijo in Francijo bodo po našem mnenju še nadalje obstojali.^ Pariz, 30. (Lj. k. u.) Minister zunanjih stvari Pichon je nadaljeval: Izkrcali smo čete v Odesi in Batumu. Rumunske armade so zopet vzpostavljene. Postopanje zaveznikov je imelo namen, obvarovali Rusijo pred učinki boljševizma. Mir, ki bi dopustil v Rusiji meščansko vojno in to strašno vlado na krmilu, ne bi bil pravičen mir. Vedno bi nas ogrožal ponovni izbruh yojne. Minister je nato prečital poročila oseb. ki so bile priča groznih' dejani rusk« vlade v Moskvi in nadaljeval: Vlada bo skrbela, da spravi interese zaveznikov v sklad. Na vprašanje poslanca Lafonda glede Poljske je dejal Pichon: Naša vlada ima zveze s polj« sko vlado v Parizu, ki so jo priznale vse zve« zne države in vse politične skupine. V naših očeh je to prava vlada. Z njenim pbsredova-njem smo započeli politično gibanje proti nem« ški oblasti. V zvezi je z vlado v Poznanju in se bo jutri sporazumela z varšavsko vlado. — Poslanec Renaudel je zahteval, naj zbornica dovoli namesto trimesečnega le enomesečn* kredit. Ministrski predsednik Clemenceau i« izvajal: V par dneh se v Parizu sestane konferenca državnikov, ki bo odločevala o usodi vseh delov sveta. Francija se nahaia v težav* nem položaju. Je Nemčiji najbližja država Amerika Je oddaljena in je rabila precej časa, predno je dospela. Anglija je na poziv AsquU tha p riši n takoj. Vse dežele so organizirale obrambo tn so stremele za tem, da zaaobe, kar xmoremo imenovati ravnotežje velesil. Ako bi se Anglija, Amerika. Francija in Italija sporazumele in bi rekle, da bi vsak, ki napade eno ten držav, napadel ves svet, ne bi bilo prišlo do vojne. Ta sistem zvez, ki ga nočem opustiti, mora biti na konfercnci vodilna misel. Zato bom žrt1 oval vs . Poznam popolnoma vse zadeve, ki se tičejo moje domovine, in vse moje misli se vedno bavijo z zadoščenjem, do katerega iina Francija pravico. Mnogo ie zahtev, ki jih imam zastopati. Med njimi je mnogo takih, ki jih bom mogoče žrtvoval lastnim interesom. Vsakdo bo zastopal svoje zahteve. Če bo potrebno doprinesti žrtve, sem za to pripravljen. Prosim Vas, da za nekaj tednov varujete diskretnost. Poravnati imam vso krivico. Razgovori so se zopet začeli. Wilson Je zelo odkrit duh in vsled priprostosti svoje besede in p'e-menilosti svojih misli vzbuja povsod •potovanje. Ako sc nc sporozumcaio, mir ne bo tra- f, len. Trudili se bomo, do bodemo služili do-mo« ini dobro, ako nam zaupate. — predlog poslanca Renaudela je nato zbornica odklonila s 398 proti 93 glasovom in s 477 proti o glasovom sprejela začasni proračun. Paril, 30. (Lj. k. u.) V svoiem govoru le minister za zunanje, stvari Pichon izvaja Se sledeče: Glede pravice Francije do ozemlja v Mali Aziji moramo na mirovni konferenci zahtevati popolno svobodo, menimo pa, da nas še vedno veže med Anglijo in nan» sklenjen dogovor. Trudil sem se, vprašanje naših mrt uj stoletna prava v Mali Aziji urediti na podlagi medsebojnih dogovorov. Te dogovore bodemo predložili mirovni konferenci, da se o nitti razpravlja. Gotovo je, da jih bo Anglija rat -ficirala, ako drži besedo, kakor smo jo držali mi. Glede Afrike je izjavil Pichon,. da bo mirovna konferenca uredila vprašani« nemSkih kolonij in osvobodila Franci« gledeMaroka spon, v katere so jo uklenili algeciraški akti. O Poljski je izjavil govornik: Želimo, da se ta država osvobodi in zopet vpostavi ter da dobi dostop do morja. Poljski narodni odbor so priznali vsi aliiranci. Polagam važnost na to, da izjavim javno, da vse države odobravalo sklepe tega odbora. Upamo, da bo v bližnu bodočnosti sklenjen dogovor med vsemi merodainimi elementi, ki bood sodelovali pri obnovitvi pol)-ske države. Polisko. Pollaki ▼ Poznanju. Berlin. 30. (Lj. k. u.) Dne 29. t. m.dopol- 'dne je bilo zopet več spopadov, Voiaška ob-last je poverjena meščanski brambi. Mrtvih ie, kakor poroča tiskovni urad vojaškega sveta, P"b Bcrllnf 30. (Lj. k. u.) O razmerah v Poznanj'! poroča očividec, ki se je vrail od tam, listu »Vossische Zeitung«: Oborožili so nedorasle mladeniče s puškami in ročnimi granatami. Razorožili so vsakega nemškega voiaka, ki se h pokazal na ulici. Nemško govoreče vojake in častnike so oropali in jih po prekem sodu ustrelili zato, ker so nosili orožje. Uprava, brzojavni in telefonski uradi so v rokah Polia-lov. Kolodvor je zasedlo več sto oboroženih Pcljakov. Kjerkoli še posluje nemški uradnik, Ja straži Poljak z nabito puško. Za Berlin do-iočeni živež je zaplenjen. Med Poznanjem in Varfavo se baje pogajajo. Domneva se, da po-31 je Nemčija čete v Poznanj. Zato nameravalo odposlati tja poljske legijonarje, Berlin, 31. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Gnezno so zasedli Poljaki, razorožili dva nemška polka in zaplenili dve volti blagajni s 15 milijoni mark. Boji med Pollaki in Ukra|inci. Lvov, 31. Poljski generalni štab poroča, da so Ukrajinci napadli z močnimi silami zopet Lvov, toda bili so odbiti. Volitve na AngleSkem. -Zmaga Lloyda Georgeia. Haal 31. (Lj. k. u.) Brezžično poročajo, parlamentu z več kot 511 glasovi. Med izvo-parlamentu s več kot 511 glasovi. Med izvoljenimi poslanci je poleg grofice Markiewicz Še ena ženska. London, 28. decembra. Izid volitev jo sledeči: koalicija: Unionisti 347, liberalci 127, delavci 10. Nasprotniki koalicijo: pristaši As-ouitha 37, neodvisni unionisti 48, delavska stranka 65. irski nacionalci 7, sinfeinovci 70. Izid volitev v treh okrajih jc neznan. Koalicija si je priborila veliko zmago. Dosedanji ministri so vsi izvoljeni, dočim je prejšnje liberalno ministrstvo izgubilo vse mandate. Runciman, John Simon. Henderson, Mac Ken-na, Ascpiith. Mac Nemara in Herbert Samuel 60 podlegli svojim protikandidatom. Pacifisti so povsod doživeli poraz. Snovvden ni izvoljen, ravno tako no Jowett in Ramsay Macdonald. Lloyd George je dobil v svojem volilnem okraju 13.993 glasov, njegov nasprotnik pa le 1095 Na Asquitha je. odpadlo 6994 glasov, nted tem ko je dobil njegov nasprotnik 8996 glasov. Amsterdam, 30. dec. Na podlagi poročila iz Londona o potoku volitev so dobili nasprotniki koaliciji veliko več glasov, kot je bilo pričakovati po prvih poročilih. Na koalicijo jc odpadlo 5,293.976 glasov, na nasprotnike koalicije pa 4 090.699 glasov, tako da bi koalicija pri pravičnem volilnem sistemu dobila le neznatno večino. Število volilnih upravičencev jc znašalo 21,611111 oseb. Volitev se je udeležilo 10,755.268 oseb ali 49,3 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za koalicijske unioniste je glasovalo 3,527.613 volilcev, za koalicijske liberalce 1,460.683. za koalicijske delavce 151.171 volilcev. Od nasprotnikov koalicije so dobili unionisti 687.889 glasov, liberalci 1,330.978, nacionalisti 330.010. delavska stranka in socialisti 2.451.648, neodvisni kandidati 408.791 in sinfeinerji 497.522 glasov. Amsterdam, 30. dec. (K. u.) Kakor je izvedel Reuterjev urad iz Londona, se smatra izid volitev kot velika osebna zmaga Lloy-da Georgesa. Dežela je vojsko dobila in želi sedaj dobiti tudi mir ne samo s tem, da naloži sovražniku strogo pravičnost, marveč da vstraja na izpeljavi tlalekosežne socialne reforme. Hažarl. Francozi na Ogrskem. Budimpešta, 30. (Lj. k. u.) Ponoči bo dospelo 1500 afrikanskih spahiiev in 30 častnikov Gambettove brigade semkaj. Budimpešta, 31. <(Li. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Pri odhodu poveljnika francoskih čet generala Berthelota v Arad je došlo do krvavih izgredov m(jd Rumuni in pa Mažari, ki so hoteli z neke hiše odstraniti ru-munsko zastavo. Mrtve so 4 osebe, 16 pa jih ie ranjenih. Premoga ni na Ogrskem. Budimpešta. 30. (Lj. k. u.) Budimpeštanski magistrat objavlja komunike, da se bo radi skrčenja obrata v plinarnici dobavljal plin le med sedmo in osmo uro zjutraj in med pol sedmo in osmo uro zvečer. Župan ie brezžično naprosil predsednika Wilsona, Poincareja in Masaryka, naj odrede, da se odpelje za Budimpešto določeni premog takoj tjakaj. Razna poročila. Proti Wilsonn. Amsterdam, 31. (Lj. k. u. Dun. kor. u.) Nizozemski tiskovni urad Radio poroča iz Wa-abinfitona: *Newyork World z dne 27, m. poroča, da nameravajo Koosevelt, Lodge in Knox v predstoječem volilnem boju diskredi-tirati predsednika Wilsona in uničiti njegov vpliv na mirovni konferenci. Upajo, da jih bodo v Evropi podpirali. Toda kai dosežejo s tem? Hočeio-li v slučaju reakcionarnega miru prevzeti odgovornost za boljševiko Evropo? ad francoska zbornica Kriza r Italiji. Amsterdam, 30. (Lj. k. u.) Glasom Reu-terjevejja urada piSeio rimski listi, da ie vsled odstopitve ministra Bissolatija neizogibna kabinetna kriza v Italiji. Orlando je zaman skušal pregovoriti Bissolatija, naj ostane v kabinetu. Listi menijo, da bo po posetu predsednika Wilsona moral odstopiti tudi ministrski predsednik Orlando in da mu bo potem kralj poveril sestavo novega kabineta. Italijanska demobilizacija. Ženeva, 31. (Lj. k. u. Cehoslovaski tiskovni urad.) Italija bo demobilizirala letnike do L 1880. Ententa proti boljševikom v Rusiji. Praga, 30. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča Čehoslovaški tiskovni urad: Francoski in angleški listi pišejo soglasno, da je potovanje francoskega generala Francheta v Pariz, kjer bo konferiral z vlado, .v zvezi z predstoiečim imenovanjem generala za vrhovnega poveljnika ekspedicijske armade proti boljševikom v Rusiji. živež za Nemško Avstrijo. Bern, 29. (Lj. k. u.) Kakor poroča dunajski kor. urad, je v včerajšnji seji ententnih in nemško-avstrijskih zastopnikov izjavil italijanski delegat, da dovoli Italija Dunaju poleg dosedanjih 4000 ton živil še drugo pošiljatev nekaterih vagonov kondenziranega mleka, limon in riža. Ententni zastopniki so se po daljšem posvetovanju obrnili na Pariz, naj dovoli izvoz 30.000 ton žita, 3000 ton maščobe in 1000 moremo imenovati ravnotežje velesil. Ako bi v torek na Dunaj. Z istim vlakom odpotuje tudi del nemško-avstrijske delegacije. Spartakovci ▼ Berlinu. Berlin, 31. (Lj. k. u.) O državni konferenci skupine Spartakovcev, h kateri je prišlo včeraj približno 95 delegatov iz vse Nemčije, poroča >Vorwarts-: Državna skupščina zveze Spartakovcev odločno odklanja udeležitev pri volitvah za narodno skupščino, zavezuje svoje člane, da se ne udeležijo volitev in jih po-zivlje, naj preprečijo ustanovitev jn protirevo-luciionarno delovanje tega parlamenta. Naposled so sprejeli resolucijo Liebknechtovo, ki pomenja strog odkref od neodvisnih. Seja trgovske in obrtne zbornice llubtsanske. Dne 30. decembra 1918 se je vršila seja trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Iz uvodnega poročila zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza posnemamo: Kar se je zdelo, da mi starejši ne doživimo, je danes resnica: ujedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov je izvršeno; v svoji, samostojni, svobodni državi smo. Hvala in slava vsem, ki so karkoli pripomogli k temu, nas tako osreču-jočemu dejstvu, pred vsem pa največjemu izmed plemen troedinega našega naroda: bratom Srbom, ki so, neizrečeno trpeč, z žila-vostio in hrabrostjo, ki ne najdeta primere, v zgodovini, ob strani in pomoči velikih zaveznikov štrli strašne spone, ki so nas oklepale stoletja. Veselje naše nam sicer greni, da še najnaprednejšemu delu Slovencev trdo gospoduje tuje gospodstvo, da so prav za našo trgovino, industrijo in obrt najvažnejši kraji v tujih rokah. Toda kakor srbski naši bratje, ko jim je bila vzeta domovina, niso obupavali, trdno verujoč in krepko delujoč, da si jo zopet pridobe, tako tudi mi delajmo in trdno veruimo, da se nam vrne, kar nam po vsej Sravici gre. Živela ujedinjena Jugoslavija! Navdušeno odobravanje.) Predsednik prebere na to povodoma proslavlja ujedinjenja prestolonasledniku Aleksandru poslani brzojavni udanostni pozdrav in odgovor, ki se sprejme z navdušenjem. Preobrat, ki se je izvršil na koncu oktobra, je tudi zbornici pomnožil delo. Vsled vladne naredbe se je okoliš zbornice začasno razširil na vse ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Krajevno se je potemtakem razširil zbornični delokrog vsaj na dvojni obseg dosedanjega. Da zmaga podvojeno delo, je bilo zbornici misliti na to, da pomnoži svoje uradniško osobje. Razpisali sta se takoj dve službi zborničnih konceptnih pristavov, Službi sta se podelili gospodoma dr. Ladislavu Štempiharju in Ivanu Mohoriču. Radi razširjenja krajevnega okoliša je treba pomnožiti število zborničnih članov. Predsednik predlaga v imenu združenih odsekov, da se obrne zbornica do poverjeništva za trgovino in industrijo, da odredi pomnoži-tev zborničnih članov z zaupniki iz pridruženega ozemlja ter da določi to število na 24; obenem predlaga, izreči željo, da se imenovanje zaupnikov prepusti zbornici sami, even-tuelno proti odebritvi poverjeništva. Sprejme se ta in nadaljni predlog, da je poverjeništvo opozoriti na lo, da konec leta potečejo mandati zborničnih članov ter da je v ta namen, da more zbornica delovati, treba podaljšanje mandatov obnoviti dotlej, da se izvrše nove volitve. Dalje ie zbornični član gospod Ivan Hribar naznanil predsedstvu, da se začetkom prihodnjega leta za stalno preseli v Prago; prosi vzeti na znan'e, da preneha biti član trgovske in obrtniške zbornice. Predsednik izreka gospodu ravnatelju Hribarju za dolgoletno velezaslužno sodelovanje v zbornici najtoplejšo zahvalo ter izrazi prošnjo in nado, da bo na svojem novem mestu, kjer in kadarkoli bo prilika nanesla, krepko podoiral slovensko trgovino, industrijo in obrt. Na mesto gospoda Ivana Hribarja bo ooklk kot pravega člana onega, ki je dobil . o» litvi največ glasov za njim, t" h-dreja Šarabona, trgovca v L' • Predsednik nato naznani? or- ničiym uslužbencem izplačal - i. |ra-draginjske doklade s pribitk l*i • • n v zadnji plenarni seji. To, 1 lepi glede drugih draginjskih n<-' i < nič- nim uslužbencem, analogne ovo- Ijene državnim uradnikom, • : ■ i - tudi v prihodnje. (Sprejeto.) V času po naši Osame oiit -i j. zbornici silno pomnožilo info> < posredovalno delo v prid trgov ' in obr tu. Zadevalo je ri-znov v< kakor odpravo potrdil o potr< rr-;V«t obrtništva z usnjem in s sukar za uvo* in izvoz raznega blaga, preskrbo zdravil in špirita itd. Zbornica je nalje takoj po preobratu opozorila Narodno vlado na nujno po-l.rebno naglo ukrenitev v ta namen, da se doseže plačilo terjatev naših trgovcev, industrijalcev in obrtnikov do eraria bivše avstrijske države za različne dobave v teku vojske. Kakor znano, jc na to vlada izdala poziv, da je pri zbornici prijaviti te terjatve, da sestavi seznamek ter ga predloži vladi, da jih bo potem poizkušala skupno uveljaviti ter po možnosti izposlovati kritje, oziroma plačilo. Prvi seznamek je zbornica že predložila vladi. Vsota v tem seznamku obsežnih terjatev znaša 23 milijonov 604 tisoč in 242 kron 86 vin. Prihajajo pa še vedno nove prijave. Radi nastalih prometnih težav se je zbornica obrnila do vlade za odoravo ovir, izvršila pa v tej zadevi tudi enketo zastopnikov intere-siranih krogov, ki so se je udeležili tudi vladni zastopniki. Razmotrivalo se je temeljito zlasti vprašanje odškodnine za med transoor-tom izgublieno in poškodovano blago. Zbornica je prejela na to od poverjeništva za promet doniš, v katerem javlja, da je na naših železniških progah odrejeno, da se sorejema blago v Jugoslaviji brez vsakega zadržka oziroma brez 'ziave glede obveznosti odoošilja-telja. Odškodnina za izgubljeno in pokvarjeno blatfo se plačuje po istih načelih in predpisih kakor prej. Na lastno odgovornost se sprejema blatfo le v zasedeno ozemlie in sicer iz lahko umljivih razlogov. Kar se tiče transporta našega blaga po inozemskih železnicah, pripominja poverjeništvo, da je glede tega Nar. vlada že v dogovorih z drugimi državami, zlasti z Nemško Avstrijo in je upati, da se bodo ta vprašanja v kratkem povoljno rešila. Obenem smo pri poverjeništvu za notranje zadeve storili potrebne korake, da se bo posvečala največja pažnia varnosti blaga po železnicah na našem ozemlju. Na intervencijo, da bi se zopet omogočil poštni paketni' promet, jc poštno in brzojavno ravnateljstvo SHS za slovensko ozemlje zbornici naznanilo naslednjo ukrenitev: V mejrh ljubljanskega in zagrebškega poštnega ravnateljstva je celokupni poštni, brzojavni in telefonski promet in posebno tudi promet s poštnimi zavitki zopet dovoljen. Jamstvo v zmislu prednisov prevzame poštna uprava razven za kraje, ki so vsled vojaških operacij ali večjih nemirov ogroženi. Taki kraji se od časa do časa razglašajo. Pisma se predajajo zopet zaprta. Glede prometa z Dalmacijo, Bos-no-Hercegovino, Srbiio, Črnotforo ter ozemlje izven Jugoslavije bodo odredbe sledile.« Naposled predsednik še sporoči, da je predsedstvo primemo pozivu vlade takoj uvedlo samoslovensko uradovanje. Sprejemajo se sicer vloge v drugih jezikih, rešujejo se pa samo v slovenskem jeziku. Po poročilu zborničnega svetnika gosp. Josipa Perdana se je sprejel zbornični proračun za leto 1919. Glede na razširjeni krajevni okoliš se zvišajo kakor stroški tako jdohodki. Potrebščina znaša 290.347 kron, pokritje pa 298.344 kron — ob 8% ni zbornični dokladi, katere pobiranje se sklene predlagati vladi. Po poročilu zborničnega tajnika gospoda dr. Viktorja Murnika sklene zbornica podeliti naslednje podpore: Slovenskemu trgovskemu društvu ^Merkurju-« 500 K; Društvu rokodelskih mojstrov v Ljubljani za leto 1918. 300 K. za leto 1919. 500 K za vzdrževanje vajenškega zaveti&ča;^ obrtni nadaljevalni šoli v Trbovljah 100 K; Zavodu za pospeševanje obrta se subvencija za leto 1919. zviša na 2500 K: za učence višje stavbne in višje me-hanično-tehnične šele na državni obrtni šoli v Ljubljani se ustanovi 5 ustanov po 500 K; Slovenskemu trgovskemu in obrtnemu društvu v Mariboru se za trgovski tečaj načeloma zagotovi prispevek, o višini pa se bo sklepalo, ko predloži proračun stroškov in pokritja. Odobri se imenovanje naslednjih zborničnih zastopnikov v odbofih obrtnih nadaljevalnih šol: v Idriji gospoda Dragotina La-pajneta, v Cerkr"._i gospoda Frana Šerkcla, v Žireh gospoda Matije Dolenca, v Toplicah pri Zagorju gospoda Dragotina Korbaria in nanovo izvoli gospoda Fcrdota Tomazina, trgovca za šolo v Šmartnem pri Litiji. Rekurz Kranjske hranilnice proti predpisu zbornične doklade se zavrne. Sprejmejo se nato sae'lasno naslednji nujni predlogi: 1) gospoda zborničnega svetnika Engelberta Franchettija, ki se glasi: : Predsedstvo trgovske in obrtne zbornice se prosi, da stori potrebne korake, da Narodna vlada SHS razpusti vse vojaške delavnice in stavbne oddelke ter da se delo odda samostojnim obrtnikom; dalje da se odpravi vnovčevalnice klavne živine in razdeli prodaja mesa med mesarje, ki so obrta izučeni.* 2) Nujni predlog zbom'čnega svetnika gospc.da Ivana Ra-kovca: »Trgovska in obrtniška zbornica skleni naslednjo resolucijo: Narodna vlada se poživlja, da odpravi vse maksimalne cene, katere so danes uveljavljene bodisi v trgovini, bodisi v obrtu, ker dokazano je, da so prav maksimalne cene bile povod slaboglasni verižni in zahrbtni trgovini, kar je bilo v kvar tako konsumentom kakor trgovcem in obrtnikom, 3) Zbornični svetnik gospod Jernej Ložar opozarja na nedostatke v železniškem prometu vsled nezadostne preskrbe s premogom ter se sprejme njegov predlog, da je naprositi poverjeništvo za promet, da okrepi svoje prizadevanje za odpravo nedostatkov.« 4) Zbornični član gospod Ivan Rakovec opozarja na čevljarsko obrt v okolici Tržiča, ki ima izdelanega mnogo čevljarskega blaga za eksport; te vrste čevlji se pri nas ne nosijo ter jih pri nas ni moči prodati. Mnogi imajo to blago v inozemstvo žc predano in celo že denar v rokah, ki bi ga morali vrniti, ako se jim ne dovoli eksport. Preprečitev eksporla te vrste blaga bi povzročila več sto delavcem brezposelnost. Predlaga zategadelj, da zbornica posreduje, da bi se ta izvoz dovolil. (Sprejeto.) Na predlog zborničnega svetnika Engel-berta Franchettija se odpošlje brzojavni pozdrav trgovski zbornici v Belgradu. Pozdrav se glasi: »Trgovska in obrtniška zbornica, v Ljubljani, v današnji prvi svoji javni seji v uje-dinjeni Jugoslaviji s čustvi iskrene hvaležnosti se spominjajoč velikanskih činov bratov Srbov za ujedinjenje našega troedinega naroda, pošilja prisrčne pozdrave zbornici posestrimi v prestolici naše kraljevine, krasnem Belgradu. Pripravljena z vsemi svojimi močmi k vzajemnemu delu z zbornico po-sestrimo, kadarkoli bo prilika in želja zbornice poSestrime za skupno delo, izreka zbornica trdno nado, uu naše delo rodi kar najlepši sad in kar najbolj povzdigne gospodarsko moč našega naroda Živela naša kraljevina, živela naša vladarskn hiša!. KatolISko narodno di« Jaitvo! Z ozirom na poziv tov. Evgena Lovšina v »Slov, Narodu« in »Jugoslaviji« za ustanovni shod društva za ustanove jugo-slov. dijaštvu, in ker obstoja nevarnost, da sc udeleži istega s kat. nar. strani premalo zainteresiranih, sklicujem za dne 2. prosinca 1919 ob 6. uri zvečer v mali dvorani »Ljudskega doma«, II, nadstropje, kakor tudi za dne 3. prosinca 1919 ob 8. uri zjutraj shod celokupnega slov. kat. narodnega dijaštva, bodisi srednje-, visokošolce, vojake in semeniščnike, katerega naj se imenovani kolikor mogoče polnoštevilno udeleže, da zavzamemo skupno, organizirane stališče napram nameravanemu društvu ter mu damo tako od naše strani popolni značaj legitimiranosti. Bogorlovci, vojaki, Ljubliančanje ter starešine Danice«, »Zarje« in »Dana«: Pridite vsi! — Franc Žužek, stud. iur. ac ex acad. — Malavas p. Videm pri Dobrepoljah, Politične novice. + Koroška. Včeraj jc bilo na shodu v »Unionu« sklenjeno, da se začne zbirati prostovoljska legija za osvoboditev Koroške od Nemcev. Razume se, da je zadnji čas, da se za koroške Slovence kaj naredi sicer izgubimo še to, kar imamo. Toda potrebno sc nam zdi pri tem opomniti sledeče: Združeni smo sedaj s Srbijo v enotne državo SHS. Zakaj doslej Jugoslavija, katere del jc Sfbija, ni še od entente priznana? Zakaj se to ne zgodi? Kje tiči vzrok, nam ni znano, vsekakor pa je to nujno potrebno. Dokler pa se to ne izpelje, ostane Srbija Še vedno član entente. Kot taka bi po nalogu entente imela zasesti Koroško e svojimi čtami, — kakor to že delajo Srbi, Rumuni in Čehi na Ogrskem. Prepričan' smo, da bi sc Nemci tako legitimiranim četam ne upali ustavljati. To bi bila n-; mirnejša rešitev koroškega vprašan Lr preprečeno bi bilo prelivanje krvi. --logo, da to izvede, ima naša skupr v Belgradu. Njej velja ta na3 poziv Med tem pa Nemci nasiln naše kraje, plenijo in izvršujejo i .»ac Slovenci. Tu pa ni časa, da dip. «iacija. ki je vedno počasna, kaj ukrene. Zato na, se v obrambo našega slovenskega ljudstva na Koroškem postavijo zadostne sile, ki bodo zabranile nemška grozodejstva, dokler se stvar diploma lično ne uredi. 'T n •pa je v prvi vrsti stvar nas Slovencev, ki ne smemo čakati, da bo zadnji koroški Slo-vei\ec poklan ali pregnan in da bo zadnji slovenski dom na Koroškem — pepel in razvalin^! Sedaj je ta obramba potrebna. Ne bilo bi je potreba, ko bi — kar sme vedno pričakovali — že sedaj ententa (Srbija, Francija) sama zasedla te kraje, k za nas niso soorni, ki pa jih Nemci ošabno in naduto reklamirajo za se, kakor bi pat nemških oholežev šc danes hotelo obdržati Alzacijo-Loreno, — Skupna vlada t Belgradu, stori svojo dolžnost! Slovenc pa se tudi ne smemo zanašati na pomoi od zunai, da ije bo prepozno! -f Shod v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Dne 5. januarja 1919 se vrši v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu velik jugoslovanski shod, katerega nriredi narodni odbor za okrožje Spodnji Dravograd Ker ie bilo div. janje nemških razgrajačev na šentjarškem shrdu dne 7. aprila 1918 vzrok, da je cel civilizirani svet spoznal nasilnost Nemcev, kater; je bil izoostavljen naš slovenski narod, jc ori-čakovati, da se tega shoda udeleže vsi Slo venci iz bližnje in daljnie okolice, da izraziic svojo hvaležnost vsem, ki so nam. pripomogli streti verige, v katere nas je vklepal skoz; stoletia oho'i N~mcc. - Konflce. Dne 29. dec. se je vršil pri nas manifestacijski in protestni shod za koniiški o>rai. ! ateretfa se ie udeležilo ogromno število ljudstva. Odpos'nle so sc resolucije, v katerih se izraža veselje nad ujedinjenjem vseh Jugoslovanov in sc nrotestira rroti italijanskemu zasedaniu. Po zborovanju se jc vršil obhod po konjiškem trgu. ki se je izvršil v najlepšem redu. Tudi naše Konjice so dobil' čisto slovensko lice. -1- G'8si'o nr^fdr-c^n dennkraU dr. Glo-mbinskcla n'k. Poleg tega na še kot benc-ficvat v Kroni, pri Kaneli in kot žtmnik na Bohinjski Beli. Zadnjih pel in pol leta jc preživel v ookoju, tri v Bohinju, dve ir pol na Brezjah. I.•'«••'r,mM darrr:'/iv, gos*o ljub en do skrajnosti. Lalko ročtino, ca .u-di v dobi najsrditejših slrankarr'-.ih bo;ev ni imel osebnega nasprotniki. Duhovniki in lajiki, domači in tuji, .so sc ob posetu bajnega Bohinja radi oglašali pri njem v srednievaSkcm župnišču, čc jih ni sam zalotil in k sebi spravil. Večkrat se jih je nabralo toliko, da ni bilo za vse naenkrat prostora pri mizi in da so morali nekateri, zlasti dijaki, čez noč v seno. In ta zlata duša je bil vesel svojih številnih gostov, morda bolj kot oštirji in hotelirji svojih. On pač ni mislil, da pridejo ti hudi draginj-skj časi, ko bo njegova pokojnina, na katero se je zanašal, še za tako skromno življenje premajhna. Zadnje leto mu niti ni več dopuščala, da bi si privoščil kozarec vina na dan, več ga tako ni pil. Ko bi bil par tednov bolan, ali v mestu umrl, ali hotel imeti primeren nagrobnik, bi njegova zapuščina ne zadostovala. Zato je prav primerno ukrenil glede zadnjega počitka. Malo pred smrtjo je prosil samostansko predstojništvo, da bi ga mrtvega sprejelo med svoje rajne. Ubog je hotel počivati med ubogimi. Kajpada se jc tej njegovi želji, Želji vedno naklonjenega prijatelja, vzornega tretjerednika in posinovljenca serafinskega reda, rado ustreglo. Tako smo ga kljub temu, da je brzojavno oznanilo v »Slovencu« nekje zastalo, slovesno spremili na zadnji poti. Dvanajst svetnih in osem redovnih gospodov ter lepo število njegovih bivših župljanov mu je prihitelo izkazat zadnjo čast. Primeren spomenik bo težko kdaj krasil njegov grob. Pa saj ima v bližini lepšega — krasno romarsko cerkev, ki jo je on kot takratni mošenjski župnik dovršil. Naj počiva v Bogu! — »Slovenka«. Naročnina za »Slovenko« »o lahk» tudi osebno plača v Katoliški tiskarni II. nadstropje. Sicer naj se pošilja poštnina po poštnih nakaznicah, ker poštnohranilničnih položnic sedaj ni mogoče dobiti. Kakor hitro pa bo poštnohranilnični promet urejen tudi za Jugoslavijo, bomo poskrbeli za položnice. »Slovenka« stane na leto 12 K in bo izhajala 15. vsakega meseca na 24. straneh z ovitkom. Vsi spisi, tikajoči se upravništva ali uredništva naj se pošiljajo na upravo oziroma uredništvo »Slovenke«, Ljubljana, Kat. tiskarna. —J Akademski dom. Društvo s tem imenom in namenom ustanoviti ter vzdrževati ea slovenski akademski naraščaj v Zagrebu posebni akademski dom, se snuje v Ljubljani. DniStvo bo oskrbovalo slovenskim akademikom v Zagrebu, ki jih je že dosedaj priglašenih 389, dom, hrano in popolno oskrbo, bodisi proti popolnemu aH delnemu plačilu, bodisi brezplačno. Društvo, v čigar prirravljal-nem odboru so zastopane vse tri stra.ike enakomerno, računa sicer na vladno pomoč pri svojem delovanju, obračati pa se mora v prvi vrsti do požrtvovalnosti slovenskega občinstva, ki gotovo svojega dijaštva ne bo zapustilo v trenutku, ko zapušča nemške visoke Sole v tujini in se korporativno seli v Zagreb. Zato prosi pripravljalni odbor vse, ki imajo srce za našo akademsko mladino, da podpira društvo z darili in podporami, oziroma da pristopijo k društvu kot člani, član društva S ostane lahko vsaka fizična in pravna ose-a. Redni c lani plačalo letno 20 K članarine, ustanovniki pa 1000 K pri vstopu v društvo, požrtvovalnosti darovalcev pa se seveda ne stavljajo meje. Ustanovni občni zbor se vrši v soboto, dne 4. januarja zvečer ob 8. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Članske prijave sprejemajo imenom pripravljalnega odbori: ravnatelj dr. Fran Detela, odvetnik dr. Oton Fettich in odvetniški kanditat dr. Milan Jaklič. Denarni prispevki (članarina in darila) pa naj se pošiljajo Ljubljanski kreditni banki pod označbo -»Akademski dom.« — Pripravljalni odbor. ' _ Poziv akademikom, ki po]de]o študirat v Zagreb. Oni akade.miki, ki se dosedaj še niso javili pri poverjeništvu za uk In bogo-častje zaradi sprejema v Akademski dom v Zagrebu, naj pošljejo odslej svoje prijave in proSnje naravnost društvu Akademski dom (v roke t. č., predsednika pripravljalnega odbora odvetnika dr. Otona Fetticha, Sodna ulica št. 11. Vsi naj navedejo svoje rojstne in domovinske podatke, študijsko stroko, semester, v katerega vstopajo, in sedanji naslov. Oni pa, ki reflektirajo na popolno ali delno oprostitev plačevanja, naj priložijo v izvirniku ali poverjenem prepisu svoj imovinski in študijski izkaz, dalje tudi izkaz o eventuelnem vojaškem službovanju v zadnjem letu. Vse to vsaj do 4. januarja. Pripravljalni odbor. — Kočevski strahovi. Pri nas že gotovi ljudje skrbe za to, da se ne pomirimo. Te dni krožijo govorice, krvave in strašne. Pravijo, da bodo-bivši vojaki napra vili pogrom na Slovence ter jim tu in tam res grozijo: »boste že videli, kaj bo, le počakajte!« Seveda se dobijo med Slovenci ljudje, ki to verjamejo, ki tudi kaj takega prisodijo Kočevcem. Tem plašnim dušam v preudarek to-le: Težko je verjetno, da. bi bili tudi najstrupenejši zagrizene; tako nespametni, da bi segli po orožju ter stregli Slovencem po življenju. O, radi bi pač, to je gotovo; saj ni dolgo tega, kar je bivši avstrijski poročnik nekoga Slovenca označil kot zre-Ij&a za »gavge«, to bi bile najboljše zanj! Sploh »gavge« igrajo veliko vlogo v domišljiji Kočevcev, kadar jim pride v spomin, da morajo biti sedaj v Jugoslaviji pod slovensko vlado! Torej: te »pobožne« želje imajo ti ali oni mlajši Koč Stara, s celim dnom, lljUHIK], se proda. Naslov prodajalca povn npr»va „S!ovenaa" pod št. 5457. Več krojaških pomočnikov JU0; šivilj sprejme takoj K. PučniU, Sodna ul. 3, za Ljubljano in za Kranj. vsake vrste po zmernih cenah dobavlja redno tvrdka FRAN MEDICA, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba solidna. 5446 Parna naprava skve, 7.5 atm., predgrelnika in parnega stroja 40 konjskih sil se za ceno od K 20.000--, in parni stroj, 4 do 5 konjskih sil, montiran na stoječem parnem kotlu od 5 atm. za ceno od K 5500"—, in elektr, motor, 3'/, konjskih sil, 9-6 amp., 440 voltov za ceno od K 3500.-proda. Poštni predal 47, Ljubljana. Obrtnik, zdrav, 37 let star, z enim 3 letnim fantom, s stalno dobro službo se želi spoznati z dekletom ali še ljubši z vdovo z enim ali dvema otrokoma. Gleda se samo na dobro srce, premoženje nima pomena. Samo resnične ponudbe naj s« pošljejo pod šifro ,.Srečno novo leto" na upravništvo „Slovouca". 5436 ženltna mik SCJS z boljšim poklicem, v srednjih letih, se želt v svrho žonitve seznan.ti z dekletom ali vdovo z nekaj premoženja. Ponudbe do 15. jan. pod Tiha sreča 5154. 2 težki brej! kravi Kano. Pravijo 2ft, p. fet Vid n. Ljubljano. Uda j a konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik; Jotijo Gostinčar X LiubliaaL Katoliška tiskam v Liubliani. Narodna vlada. Iz 39. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 27. decembra 1918. Minister notranjih zadev v Beogradu Sve-tozar Pribičevič naznanja Narodni vladi SHS v Ljubljani in Narodnemu Veču v Zagrebu imenovanje prve skupno vlado in ustavno po-slodice, ki so s tem v zvezi, v sledeči brzo-javki: »Javljam Vam službeno, da jo Njegova kraljeva Visokost prestolonaslednik Aleksander imenoval prvo ministrstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da so člani ministrstva prisegli njegovi kraljevi Visokosti 20. t. m. Ministrstvo je sestavljeno tako-le: 1. predsednik ministrskega sveta brez port-felja Stojan Proti d; 2. podpredsednik ministrskega sveta brez portfelja dr. Anton Korošec; 3. minister zunanjih zadev dr. Anto Trumbič; 4. minister notranjih zadev Svetozar Pribičevič; 5. minister za vojno in pomorstvo general Mihajlo Rašič, 6. minister za prosveto Ljubo-mir Davidovič; 7. pravosodni minister Mihajlo Trifkovič; 8. železniški minister Volislav Vu-lovic; 9. minister za pošto in brzojav dr. Edo Lukinič: 10. minister za javna dela Milan Ka- Sotanovič; 11. finančni minister dr. Momčilo linčič; 12. minister za trgovino in industrijo Stojan Ribarac; 13. minister za socialno politiko Vitomir Korač; 14. minister za verstvo dr. Tugomir Alaupovič; 15. minister za ljudsko zdravje dr. UroS Krulj; 16. minister za gozdarstvo in rudarstvo dr. Mehmed Spaho; 17. poljedelski minister dr. Zivko Petričič; 18. minister za konstituanto dr. Albert Kramer; 19. mini ster za prehrano in obnovo Miloje Jovanovič; 20. minister brez portfelja Miloslav Rajčevič, O imenovanju ministrstva je treba takoj obvestiti vse oblasti. Ker jo bana in člane vlado imenovalo Narodno Večc, kateremu so tudi prisegli, je potrebno, da ban zaeno z vsemi člani vlade in prav tako tudi veliki župani kot politični eksponenti vlado predlože demi-sijo Njegovi kraljevi Visokosti. Zaeno javljam, da spadajo odslej v izključno kompetenco državne vlade v Beogradu resorji zunanjih zadev, vojne in pomorstva, državnih financ, železnice, pošte, brzo-java in telefona, vrhutega resort za prehrano in obnovo zemlje, za trgovino, obrt in industrijo, resor za socialno politiko in ad hoc ustanovljeni resor za pripravo za konstituanto in izenačenje zakonov; ob priliki imenovanja novo pokrajinske vlade se tozadevni resorji, v kolikor so obstojali, ne bodo več zasedli. Zaeno Vam javljam, da je z imenovanjem državne vlade prenehala funkcija Narodnega Veča kot administrativne korporaeijc; odslej so imajo člani Narodnega Veča samo za člane začasnega narodnega zastopstva, oziroma državnega Veča, ki so bo oživotvorilo; vsled tega proneha posebna organizacija Narodnega Veča. Zato izdajam navodilo, da se razpuste vse pokrajinske organizacije Narodnega veča prav kakor tudi njihove pokrajinske straže, administrativna oblast pa preide popolnoma v roke podrejenih upravnih organov. To navodilo temelji na sklepu ministrskega sveta z dne 22. t. m. V tej seji se je istočasno tudi sklenilo, da se izda navodilo pokrajinski vladi, da ho merajo v vseh občinah, v katerih ni zakonitih občinskih (mestnih) odborov, ti odbori potom volitev upostaviti, oziroma obnoviti.« Podpolkovnik Kvaternik poroča, da so dne 24. decembra zasedle jugoslovanske čete Ncdcljište, Čakovec in Prolog v Medmurju. Povsod vlada mir in red. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju pritrjuje podaljšanju pogodbe z dne 7. novembra 1918 do 15. januarja 1919 in prosi, da se mu sporoče točke v načrtu nove pogodbo, s katerimi Narodna vlada ni zadovoljna. Narodna vlada bo izdelala tozadeven predlog in ga poslala skupni vladi v odobrenje. Deželna vlada za Koroško jo poslala protest, češ da so jugoslovanski vojaki napadli Hrušico, in odgovor na noto generalnega štaba glede dogodka v Grabštajnu na Koroškem ino 15. decembra 1918. Da se pojasnijo razmere na Koroškem temeljito najširši javnosti, je poslala Narodna vlada potom ljubljanskega korespondenčnega urada obširno spomenico o nasilstvih Nemcev proti Slovencem na Koroškem deželni vladi v Celovcu, državnemu uradu za zunanje zadeve na Dunaju, skupni vladi v Beogradu ter ententnim vladam po posredovanju polkovnika Pribičeviča, dalje domačemu in tujemu časopisju. (Spomenico so naši listi deloma že objavili, bodisi v celoti ali v okscerptu.) Z ti &0rP0(lilt 0 vdova! fmaa gospodinja8 Razume se dobro na vse stroke gospodarstva, pa tudi v trgovini in gostilni. Sla bi tudi h kakemu staremu gospodu. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod štev. 5 97. 11 p 3 sobe, uli če je v kuhinji jU, štedilnik, tudi 2 sobi, se odda brez pohištva kaki gospej ali dvema osebama za takoj. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 5418 jp . par konj, rujavih, 15 in pol |U . visoka, 4 in 7 let stara za vsako težo, ne vojaška. 2 bara&i, 10X40 ve 7 ogrodjem, lahko tudi kompletno pos.uvljeno. 2 vagona bukovih drv, meter dolga lahko tudi večjo množino. 30 kg iirneža iz mirnega časa za pleskarje. Pojasnila daje lastnik FRANC MART1NCU mest. tes. moisler, LJubljana, Pru e št 8. Kot lovec aii oskrbnik SzViltTu ali graščini kje v bližini Litije ali Ljubljane ali sploh kje na Dolenjskem. — Naslov pove uprava ..Slovenca". 5:i86 kimate škatl e Srz trgovina (i. Cadež, Mestni trg. Pravo Franckcvj cikorio zamenjam zs živež oriroma laica. Osva.d Dobeic, LJubljana, Martinova cesta št. 15. pripravna za trgovino na prometnem kraju v Ljub-ijani. Cenieno ponudbe pod „Tryovine i000" na upravništvo Slovenca TT jn se išče za tovarno upog-]Q njenega pohištva v bližin Kamnika. Samostojen korespondent, vešč razen slovenščine in nemščine tudi italijanščine ima preduost Ponudbe z navedbo dosedan'ega službovanja tr.r zahtev glede plače na upravništvo Slovenca pod „&n1lgovodja". večja množina, je naprodaj v LJubiJani, 7pnjf pu Lastnik malega, a zelo dobička-uDUllUl. nosnega podjetja, 30 let star. se želi priženiti na hišo, gostilno ali trgovino. Gospodične v starosti od 18 do 26 let, ki ima t tudi le premoženje v denartu, a resnj voljo, se v kratkem poročiti, nai pošljejo svojo sliko in natančea naslov na upravo .Slovence' pod šifro. »Takojšnja sreča 1919«. Rožna ulica 15. solnčnice in repice, fi nega okusa in barve ponudi liter po 10 K, dokler je kaj za., loge. R. Hradec, bisab, kraj Za ieba Vin nji/ k ele!ttr0- in bencin- motorju, Uli l! Jim dobra in poštena moč, te sprejme proti dogovorjeni plači, prostemu stanovanju in hrani pri g. I. Oražem, Selo p. Moste pri Ljubljani. iin lini kje se nahaia Franc Kosmač >!liU lU AU! iz Kr. Gore 7. nazadnje pri bateriji 4/1—7, vo na pošta 255 — v Očakovu pri Odesi. Pl/3 liiiaka v 8tarosti 14 in 16 let iščeta ulfl llljllnfl stanovanje s popolno prehrano. Katera boljša rodbina bi ju vzela? Plačilo deloma tudi v živilih. Ponudbe pod šifro: »Strogo nadzorstvo« v upravo „Slovenca". Ifitln TDlio v vegji množini po primerni IValU flullB ceni se takoj odda v tovarni L Oražem, Selo pošta Moste pri LJubljani. Cfsnnu3n p s brano, eventuelno tudi lllullUlfllllU meblovano mesečno sobo šče gospodična. Naslov se prosi upravo »Slovenca" pod št. 5361. ua Mnfnnnn Irnln dobro ohranj«K>. fcrez. iMllUliU Milu, hibno delujoče, se proda. J.Rozman, Ljubljana, Florijanska ul.24. in9 kakor |l!d tudi Pisalni stroj in za pisarno pripravna omara se takoj kupL Ponudbe pod št. 5395 na upravo ..Slovenca". nilPflifl staro, za hiSo in vrt, Ul|l Q]U, ter lepa železna vrata kupim. Ponudbe pod >Železna ograja« na upravo „Slovenca". in tračno žago prodam, kupim pa c>rkuIarko in vrtalni stroj. Joiet Senica, mizarski mojster, Ljubljana, Za Bežigradom štev. 6. Dne 27. decembra 1918 je umrl v Velikem G^bru pri Št. Vidu na Dolenjskem udan in pripravljen v 75. letu Janez Plevaneč župnik v pokoju Pokopan je bil 30. decembra 1918. Vzorni duhovnik se priporoča vsem prijateljem in znancem v pobožen spomin in molitev. Onhovnlkl sobratje. Lesene podplate coklja izdeluje in dobavlja vsako množino tovarna SAMSA & CO. v LJubljani, Metelkova uUca 4. 4732 Krema za britje najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K T— 1 tucat 60 K. Milo za britie pristno, najboljše vrste 3 kosi 9 K 1 kg K 34 — Pošilja proti naprej- poslatvi denarja M. JttNKER, eksportna trgovina Zagreb 39, Petrinjska 3 III. Hrv. 2 amer. pisalni mizi pa Cirkutarko in vrti dobi, kdor preskrbi nekemu gospodu meblovano sobo s posebnim vhodom Ponudbe na upravo »Slovenca" pod šifro „Petrolej". Mcnainirn zel° dobro ohra-iPIIILU, njena, se radi od potovanja takoj proda na Miklošičevi cesti stev. 11, I. nadstropje. proda po ceni okolu pet vagonov, jt, prima, 10 cm močnih, i A Nagel, Kamnik Idrija. 27. decembra 1918. Kadar govoriš z našimi novimi sosedi, proredi hvalijo svojo domovino, blaženo Italijo. Ta jun nudi vsega v cbilnosti. Ne samo dovolj jim daje ali preskrbi s potrebnim, temveč vse še in abbondanza. Celo premog, katerega niti ne pridelajo, se v obilnosi.i nahaja, kajti kar gav primanjkuje, ga pa, kupijo. Tudi tega je in abbondanza. Biagrujejo Maše ujetnike, da je zanje tako očetovsko vse preskrbljeno, srečni smo tudi mi, ker so nis'oirli nemških verig in bomo lahko pod njih vlado oživpi: nomejeno prostost. Takim m enakim trditvam je kdo začetkoma res veroval, a sedaj nobeden več, dasi oni pa še vedno isto ponavljajo. 2o 40 dni se nahajajo pri nas. obljubili so nam začetkoma kar 20 vagonov živil, a do danes menda nista še dva vagona do Sla in kakor novejša poizvedovanja kaJejo, tudi nimamo kaj pričakovati. — Vojak-pod-častnik je dobil pecivo od doma. Skrnna mati mu je pa v hlebček zapekla pisemce, v katerem teži o pomanjkanju v domačom kraju. »Voliko bolj stradamo doma kakor vi na vojski,« tako se pismo konča. Podjeten idrijski trgovec se je napotil v blaženo Italijo naku-povat kaj živil. Ker je vedno le slišal, da je tam vsega in abbondanza, je bil prepričan, da privede b'aga v Idrijo, da se bomo kar čudili. Pri Kormiuu je začel poizvedovati, kje bi so kaj dobilo, a slišal je samo o draginji. Šol je naproj. V Udinah ni bilo nič, v Padovi nič, a menil jc za fronto, čez reko Piave, tam me čaka laška abbondanza. V Treviso dojde, a pravijo mu, da je vse pridelke vojna porabila, gro dalje celo v Rolonijo. Tu je križišče naj-gre dalje celo v Rolonijo. Tu je križišče največjih železnic, središče Italije, tu dobim obilo pomanjkanje se kaže spred in znd, zabavlja-njo vse križem, da še ni vojske konec. Revež so je vrnil v Idrijo prazen, zapravil nekaj stotin krone na potnih stroških, a blaga niti za ono krono prinosel. Čudijo se nekateri, da ne izbruhne revolucija v Italiji. Saj ni mogoča. Pri tako nevednem ljudstvu, ki ni nič poučeno, nič ne bere, a« boš pričakal upora. Je sicer več časnikov dobro, je naprodaj v večji , množini. Pojasnila se dobe v Rožni ulici št. 15, Ljubljana Gnoj zamenjam za Steljo. Več se poizve v Rožni ulici št. 15, Ljubljana iimaiiir. umivalnik ?t£SS&iSSE se prodasta dva črna damska velour. klobuka in kompletna garnitura iz bo-brovine. Poi. v Rožno dolino 42,1. nad. Kdo ve ka) o Edmundu Herczegu ki je služil v častniški kuhinji V bataljona 17. peSpolka kot kuhar. O Herczegu od oktobra 1918 ni sledu. Kdor bi o imenovancu kaj vedel, naj to naznani — na željo starišev — mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, Mestni dom. 5384 Trgovina v likvidacij ima naprodaj po zelo znižanih cenah vsakovrstno blaso za žensKg obleho in za pertls kakor: svilo, žamet, volneno blago, belo in barvano kotentno,parhent, kiot pisano platno itd. Samo lepo in trpežno predvojno blago Oddaja se le nad 500 K vrednosti. — Naslov trgovine pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenc&" pod št. 5398, ako znamka za odgovor« prave suhe pobe! Protlalovn: kremo n čevlic VZlriTKdrh Cele doze po K 28'—, tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in usnatimi podplati, sirkove in žimnate krtače, toaletno milo, kolomaz, tržne torbice, lesene in porcelanaste pipe, pralni prašek itd. po najnižjih cenah. Izvrstno lansko vino* borovničar, slivovko, tropinjevec, čajni £um, kavni in čajni nadomestek že sladkan. M RANT, Kranj. Išče se lokal v središču mesta Ljubljane, primeren za prodajo kandit in slašcic en gros. Cenjene ponudbe z navedbo najemnine in drugih pogoiev na JOS. RAJŠTER, tovarna kandit v Šoštanju, Štajersko. Drrava za spalnico, skupno 9fiipt°dt v posameznih delih v Kapiteljski ulici 7, pritličje. Ogleda se lahko od 1.—4. ure popoldne. Lepa prilika! Odda se v najem za tretji del za- služenega žita ozir. denarja popolnoma na novo urejen mlin na6 tečajev in obče znan IHalH in stope za ješprenj in kašo. — Mlin se nahaja na teki Krka, kjer Ja vedno tndl v naj« večji suši dovolj vode na razpolago. Tudi mletve Je skozi celo le'o dovolj. — Prednost imajo oženieni z družino, ker jo zraven tudi prašičereja. — Več se izve pri gospodarju Ivano TomSIč, Podgozd, pošta Dvor, Dolenjsko. 5411 Beležn! koledar. 5. januarja 1919 izide za pisarne, urade itd. ličen in praktičen Sonafeo beležili (tedenski) Koledar za leto 1910", cena K 4*—. Naročite ga takoj, ker je le majhna naklada. — Uradom in trgovcem itven Ljubljane se priporoča, da naroče skupaj po več izvodov, ker se posamezni zgube, ter se prihrani poštnina. Denar je vposlati naprej, prištevsi poštnino 1 Koledar bo v kras vsaki pisarni I Ljubljanska kartonaina tovarna i. BonaC sin o Lfnbllanl se sprefme k dvema, solo obveznima deklicama. Znanje: slov. nemško in šivanje. Stanovanje in hrana v hiši Povpraša se v trgovini G. Cadež, Mestni trg. Vnaiom a" na račun s konce-!!!!!)!!! sijo aii brez nje iščem v mestu Ljubljana; tudi primeren lokal ni izključen Pismene ponudbe na, naslov: Ana Samperl, LJubljana, Kolo* dvorska ulic« »t. M po novih cenah v vseh oblikah In Teli-kostih zopet razpoiilia. „CeviJarska zadrusa" ftliten, začasno Vrboveo, p, Mozirje, Zahtevajte cenik« I v Idriji, prav redno dohajajo iz Milana in Rima, tudi nam jili ponujajo. A ko so je reklo, naj jih dajo raji priprostira vojakom, .se jo lastnik odrezal, saj pri nas nobeden ne bere, ko je 75 odstotkov analfabetov. In res nisem videl Se priprostepta vojaka s časnikom v roki. In naši vojaki! Vsak dan je bil »Slovenec« razprodan. So Se isti časi kakor 49. leta, ko je v Benetkah na Markovem trgu javno vprašal župan meSčane, kaj želo ali mir ali vojsko. In enoglasno so odgovorili: želimo polente, polente! K?jaSa M Pisfffife tvrdka h BfiBt*HfillA fiiijaika LJubljana, Sodna ulica 3 izdeluje najelegantnejše angleške dam-ske kostume ter pisSče in istotako najfinejše vsakovrstne obleke za gospode. Razpolagam le z nnjboliSiml delavskimi moCmi. Prevzamem tudi vsaka popravila in prenarejanja. . 5299 Opombe K dopisu »Nerodni Škandal v Vipavi". Izjava: Zavedne Vipavke smo ogorčene, da se nas sumniči narodnega izdajalstva ter ima tako malo zaupanja v našo narodno zavest. Poživljamo dopisnika članka »Narodni Škandal v Vipavi«, naj objavi imena tistih petih dam, ki so se udeležile laške slavnosti 4. decembra. Dovolj trpimo pod težo nesrečne usode in naš edini up je, da zmaga pravica in na« zopet združi s svobodno Jugoslavijo. Več Vipavk. Veliko so govorili naši ljubi Slovenci v svobodni Jugoslaviji o tem malem dopisu, na dolgo in široko so ožigosali tako narodno nezavedno početje vipavskega prebivalstva ter delali razne recepte, kako bi se moralo kaznovati tako narodno izdajstvo. Zaledje Slovenije je metalo kamenje na nas brez razlike, smo li vsi krivi, ali samo posamezniki niso pomislili, da nas to boli in da mi to bolj občutimo in bolj trpimo v času, ko smo od vseh zapuščeni, ko vlada nad nami laški bajonet in smo brez vseh pravic, med tem ko se veseli Jugoslavija v svobodi, zlati svobodi govora., besede ter gibanja in vseh drugih političnih pravic, mi pa prosjačimo za potno liste, če hočemo zapustiti, domačo hišo in smo izročeni milosti in nemilosti laških karabinjerjev. Prirejajo nam veselic« in nas vabijo na nje, vso oblast imajo v rokah, pa jim reci: ne grem! Vsi smo odklonili vabilo, le pet dam se je tako daleč spozabilo in so šle na laško veselico, kot smo poro-telL Imena teh dam so: Gospa.Cvctkova, Ska-lova, gdč. Bratovževa in še ena učiteljica ter družina Dekleva. V pojasnilo moram dodati: namen mojega dopisa jo bil le ta, da sem hotel pribiti ža-loatni dogodek v naši dolini pred slovensko javnostjo in tako opozoriti resno naše ljudi na prevelike in dalekosežne. posledice, ki izvirajo iz takih malenkostnih dogodkov, kot mislijo nekateri. Imena narodnih grešnikov in gre&nic mi niso bila natanko znana, zato sem počakal poročila in danes radevolje izpolnim zahtevo narodnih Vipavk. Še enkrat poudarim, da članek nikakor ni imel namena sumničiti naših zavednih ljudi narodnega izdajstva, temveč vodila me je edino le misel, udariti po omahljivcih, narodnih nezavednežih in posebno po prodanih dušah ter jih opozoriti na Jugoslavijo, ki gleda s pazljivim očesom na okupirane kraje in zapiše z debelimi črkami v knjigo narodne grehe in izdajalstva ter bo zahtevala strog račun od vsega tega, a sodba ne bo mila, to naj si gospoda zapomni! Mi vsi dobro vemo, koliko trpite sedaj vsi, ki čutite narodno in verujete v bodočnost Jugoslavije ter v zmago pravice. Mesto svobode ste v oblasti laškega vojaštva, mesto Jugoslavije pa laška okupacija in hočejo Vas za vedno priklopiti Italiji. Vaše stališče gotovo ni preveč rožnato, kupiti hočejo Vaše prepričanje z rižem in belo moko, Vaše otroke pa z belo kavo in slaščicami! Pomoči ni od nikoder, saj bi človek res obupal. Toda ne! Trpeli ste tri leta neprestano pod vojaško vlado, vzdržali ste. sedaj je odločilen boj, no odnehajte, ne udajte se, naši ste in ostanete, čeprav pgstavljajo • Lahi v Logatcu nove državne mejnike, to nas no loči! Mi Vas ne damo ca nobeno ceno. predragi ste nam! Ura rešitve ni več daleč, Italija bo morala poklekniti pred Wilsona, k temu moramo pa posebno mi sami pripomoči! ZIMA & K O. Čevlji tovarne PEte. KO iz najfinej. ševro, boks in lak usnja z usniatiml podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine tele-tine z gumijastimi podplati po K 85'— za moSke, K 73 — za ženske v zalogi LJUBLJANA, BREG. Objava. »Vzajemno podporno društvo", reg. zadruga z oinej. jamstvom v Liub-ljani javlja tem potom, da počenSi s 1. Januarjem 1919 obrestuje hranilne vloge do preklica po 31/«0/« na leto. AprovizaciJa. a Aprovlzaolja Južne železnice. Dne 2. januarja 1910 se prične razdelitev moke za mesec januar, in sicer po sledečem redu: Četrtek 2. jan. 1919 dopoldne št. 1 do 400, popoldne 401 do 800; petek dne 3. t. m. dop. št. 801 do 1200, pop. 1201 do 1600; sobota dne jan. dop. St. 1601 do 2000, popoldne 2001 do 2400, ponedeljek 6. jan. dop. 2401 do 2800, popoldne 2801 do 3200; torek 7. jan. dop. 3201 do 3600, pop. št. 3601 do 4000. Goveja mefio za gostilničarje in zavode bode oddajala mestna aprovizacija v petek dne 8. januarja od 1. do 3. ure popoldne v cer kvi sv. Jožefa. Maso na rdeče izakzniee B. Stranke z. rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek dno 3. t. m. in v soboto dne 4. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po naslodnjem redu: V petek dne 3. t. m. od 3. do pol 4. ure štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. ure štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. ure štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. ure št 601 do 800, od 5. do pol 6. uro štev. 801 do 1000 V soboto dne 4. t. m. popolffne od 1. do pol 2 ure štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. ure štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. ure štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. ure štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. uro štev. 1801 do 200. od pol 4. do 4. ure Stev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. ure štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. tire štev. 2-101 do konca. Speto za V. okraj. Stranke 5. okraja prejmejo špeh na rumena nakazila za mast v petek dne 3. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 200 od 9. do lO.ure štev.201 do 400, od 10. do 11. ure štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. uro štev. WJ1 do 800, od 3. do 4. ure štev. 801 do konca, stranka dobi za vsako osebo pol kilograma speha, kilogram stane 18 kron. Speh za VI. okraj. Stranke VI. okraja .»rejmejo špeh na rumeno nakazila zb mast v petek dne 3. t. m. pri Muhleisnu na. Dunajski cesti. Določen je ta-lc red: od 8. do 9. uro štev. 1 do 170, od 9. do 10. urn štev. 171 flo 340, ^d 10. do 11. ure štev. 341 do 510, popoldne od £>«2 3\ ure žtev> 511 'lo 680, "d 3. do 4. ure št. ,J d0 konca. Stranka dobi za vsako osebo pol i ulograma Speha, kilogram stane 18 kron. Hrvaiki prešiči v LJubljani. Mestna apro-/lzacija je dobila od dobavljenih prošičev iz Irvatsk,- večje število. Afirovizacija razdeli tpeli občinstvu na uovc izkaznice za must. Pri c\l priliki pa. opozarjamo občinstvo, da sr po-. 1 razpisanega špeha, ker za dogledni čas' it upati, da bi bil špeh cencji, kol ga oddaja' iprovzaclja oziroma »* cele lahko zgudi dal ;a spoh ne h«, na razpolago v tolikih množi-i lan, kakor sodo j. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Hfiifoffi Z. Finžgar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! 4'/., tucata (6 raznih vrst) samo K 21350 v zaboju franko vsake postaje, proti predplačilu K 113 50 in povzetju K 100 LeopoldZe sler, Zagreb,Margaretskafl/I podgane, Ir.delovanio m r(izpošil|fttev preizkus, radikalno uiiukujoiOKii unirovnlnega sredstva, za katero dohanM« vsak dnu zahvalna pisma. Za podgane m miši K 5 —i za flfturke K 5.—i tinlaura za gtonios k 2.—; poselmo možna tinktura za stenice iv i. -; umčevaloc moljev K 2.—i praiefe proti rarSeaom I in 4 K; tinktura proti u&em pri ljudeh ii S.— : mazilo za uit pri ilviul K ■i —\ prašek za uil v obleki in perilu K 2.—; inktura za bolho pri pseh K 1.50; tinktura proti mrvesu lin naflju iu zelenj&tll (uničov. rastlin) ii. 3 —. — 1'ošilja po povzetju Zavod zn pokon-čevanio mrčesa 170* M. Mer, Zagreli 39., Petri* ulica 3, Dražbeni oklic. V sredo 8. januarja 1919 ob 10. uri dopoldne prodal se bo potom javne dražbe v skladišču tvrdke „Balkan" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 5390 jpp- vagosi mila. -m Klavirje; harmonije ii m Mnnli prodaja in izposoja Hlfotiz Brestu, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. le prvovrstne znamke 2. in 3. velikosti so oddajajo za ceno K 12'— za 1090. Abad e, Snmum. Almuly itd. se dobi pc najnižjih dnevnih cenah pri JULfJU IVflč, Dunaj XV., Dmgelstedtgasse 24, 5303 močna in težkega dela vajene, če mogoče pod vodstvom akordanta, išče tovarna v Hočah pri Mariboru. Zaslužek do 20 kron na dan, prosta hrana iu stanovanje. VpraSa se pri obratnem vodstvu impregnacije lesa v Hočah pri Alorll oru. Žgana pli&ea kot iropinovec, konjak, sltvovcc, rum, likerie ponudi za ceno od K 16 •-■ in višje za liter na drobno in debelo D'Elia i HolujevSč, pecara i tvornica likera i Uoniaka, Zagreb, Prcratlov:čeva u. 32 Kdor si hoče nabaviti dobro in trpežno m I a t i i n i c o za roCni in vratilni pogon, daljo sti skalnico za sadje in grozdje, mline za grozdje, decimalne tehtnice, kotle za žganje kuhati, klinje za slamoreznice ročne mline za moko mleti, itd. naj si ogleda mojo zalogo, dokler so imenovani stroji v zalogi na razpolago. — Drugi poljedelski stroji se pa lahko naročajo pri Franc Hitti v Ljublmni, Martinova cesta št. 2. Največja zaloga poljedelskih strojev v Jugoslaviji. Gospodarska zveza je ravnokar prejela različne in sicer: brzoparilnlke, reporeznice ropkače za kotuzo, milne za sadje, grozdne milne, stiskalnice za sadje, travniške brane, mlatilnlce, klinje za slamoreznice, mečkalnlke, kultivatoije, tehtnice, gnojntčne sesalke, motorje itd. Poleg tega ima v zalogi: kavino pri-mes, kavni nadomesten, kis, čebulo, pralni lug, milo, sodo, metle, dišave in drugo špecerijsko biago. 5443 NAJSOLIDNEJSAIn najcenejša POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE iz ŠPANIJEIn PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE! ' Popolnoma belo platno morete dobiti z vporabo našega Izbornegt luga l^H/iŠEti. ZA PLHTNO. Velils prihranek In malo truda pri prsnju. 1 zavoj ISO aramov K 1-—, 150 gramov K 2-50. Nalmanj se more naroČiti 10 zavojev! Pri naroČilu 5 kg popust! Razpošilja sc po povzetju. Prodajalci dobe popust. Zavod za izvoz M. JUfe fkT/fn^l^t ■•■■■■■■■■■■■mbp-: ii»fvl®rashbf.- crtmlfbhmeprf esi Kranjska deželna podružnica n.-a.dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesSa 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških do», rontua in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. ~ Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. Kdor potrebuje po ceni luč naj takoj IWroči po povzetju, dokler je šc kaj zaloge, našo karbidno svetilko viseto ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino einaiii-ranc svetilke znaSa K 30"50. — Karbid vedno v zalogi pri K. §a-mer;>ik & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta št. 12. naannaanaaaaaana:,'3aoaDaac3c3ad — ..... CZJ Ustanovljeno I. 1SS3, C3 C3 ra E=3 CJ C3 C3 d C3 C3 ca 1=1 (=3 ca llj tz-i C3 CTJ d C_1 LZJ C.1 O Ustanovljeno 3, 1893. Vzaie n fiipm MM f Liliji refjistrovana zadruga z omeScnbn fntr.sVvom. Dovoljuje [Jonom posojila proli poroštvu, zastavi 2ivi|ensk!b polic, poseslev. vrednoslnih papirjev aii zaznambi na službene uriienikc. VraCajo se posojila v 7Va, 15 ali 21'/j letih v odsekih ali pa v poljubnih" dogovorjenih obrokih. kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani. Kongresni trg Stev. 19. ki daje vsa potrebna pojusnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 ■ t UruStveno lastno premožčnjo znaSa koncem leta 1U17. K 4SD.431-Deležnikov je bilo koncem lutn i9l7. U21 »14.850 deloži, ki icpie jo jamstvene glavnice za K I),7tf;!.4r>0'—.............„„„„„ '/o 1-79. llMMIMIIIIIlillMii r.j a c_a csi CT3 crs k—I tr.-J C3 C". CJ LT3 C-J ca CJ ca ca ca ca o ca H ca__tes (.jpaaaaaapaciaaacjaapaaaaaaaao