SNOPIČ 2 XIX. LETNIK ČASOPIS IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO v MARIBORU. UREJUJE « pr0f. fr. rovačič MARIBOR, 1934 Mariborska tiskarna d. d, Vsebina 2. snopiča. I. Razprave. Ljubša Matij a, Zemljepisni razvoj sedanjih lavantinskih župnij na levem bregu- Drave dio Jožefa II. ... 49 Druzovič H., Zgodovina slovenskega petja v Mariboru . 80 Ko t nik Fr., Pasianska igra iz Železne Kaple .... 101 II. Izvestia. Ilešič dr. Fr., Božična praznoverja v Mazurih . . '. 108 Kotnik Fr., Prispevki k slovenski bibliografiji II . • .110 S tr mšek d r. P., Župnik Jožef Lipoid . ,.....Ill Kidrič d r. F r., Anto1^ Breznik in njegova »Pratika« • .112 Premrou Miroslav, Pismo Mihama Voliča 1630 . . 116 III. Slovstvo. Razprave I. Fr. Kovačič ...... . . .118 Kontler in Kompoljski, Narodne pravljice iz Prekmurja, J.Qlaser 121 Schober Arnold. Die romisehen Grabsteine von Noricum u. Pannonien .......Dr. B. Saria 122 Zeitsclirift des Hist. Vereines f. Steiermark . M. Ljubša 124 Nekaj slovstva o zadrugi.....Dr. M. Pivec 124 IV. Nekrolog: Dr. Fran Kos .......126 V. Društveni glasnik ............126 Sklep uredništva 10.' jul. 1924. Zemljepisni razvoj sedanjih lavantinskih župnij na levem bregu Drave do Jožefa II. M. Ljubša — Maribor. Ko je solnogiraška cerkev .po pritisku bavarskih vladarjev v drugi polovici 8. sitoletja razširila! svoje defllovamje na-. slovenski Korotan- se je oglejski patrijairh spomnil, >d)a so do prihodi Slovencev ti kraji neki spadali pod nad-oblast oglejske cetrkve, katero pa je zgubila v dloibi Ijudlskiega preseljevanja. Patrijairh Ursuis in siOlnograški nadšlkof Annon se nista mogla sporazumeti in sto zato' celi spoir predložite inemškoHrknskemiu cesarju 'Kairolu Velikemu, lirsuis je med tem umiri (807), zato je cesar med njegovim1 naslednikom Maksencijem in Arnom prepir tako razsodil, da je 811, junija 14. v Aaohenu, določil reko Dravo zia mejo med1 obema cerkvama v celem njenem toku po Karantaniji. Samo ako bi imela katera cerkev svoja, posestva na drugem bregu reke, naj tista ostanejo tiuidJi zanapirej last te cerkve.1 Glede Panonije pa sta bržčas že 1. 796 na škofijskem zborovanju ob 'donavskem bregu ogtlejski paftriijarh Pa/viMn in solnogralški (takirat še siaimio) šikaf Annan določila isto reko. kot mejo svlojte škofijske oblasti.2 Tako določena južna mejla solhograške cerkve proti oglejski je ostala do 1. 1786 nespremenjena. Da je 1. 1228 uistaniaviljema lalbodlska Škofija mejila nia jugu ob Dravo, ne spremeni na trditvi nič, ker je imenovana škofija bila sufragan solnograške nadškofije, kot od nje ustanovljena in iz nje izločena. Še le pri ureditvi škofijskih mej1 v Notranji Avstriji po cesarju: Jožefu II., 1782—1786, je izgubilla tukaj solnograška cerkev vso svojo oblast (razen pravice do imenovanja labodtekega in sekovskega škofa). Solnograška nadSkofija je morala vso svojo' oblast rta Štajerskem odstopiti sekovslkiernim šklofu, )ki je razen tega dobil tudi celi dosedanji štajerski del labodlske škofije in še nekate.re župnijie južno od Drave, ki so ležale v mariborskem okrožju, tudi od1 goriške škofije. Pa jožefinska preureditev škofijskih mej ni bila stalna. Že po smrti prvega it; edinega škofa ljubenskega (Leobern), grofa Bngla, iso začeli mMiti na novo ureditev, tako da bi sekovski škof oldlstbpll ceiloi mariborsko okrožje labodskemu škofu, sam pa zato dobil celo Zgornje Štajersko kot nadbmestilo za izgubljeno mariborsko okrožje, ki je obsegato tudi skoraj celi zapadni del nemškega Srednjega Štajerjia* Vendar poganjanjla so se razbila, oziroma zavlačevala, dokler ni prišlo po zaslugi laboidlskega škofa Antona Martina Slomšeka do sedanjih škofijskih mej 1. 1857 z dtejamskto velj&vo z dlnem 1. septembra 1. 1859. Takrat so pripadle vse slovenske župnije sekoviske škofije k labodski škofiji razen /treh: Kaple, Špilja in. Marije Snežne (oziroma tudi Sv. Duha na Ostrem vrhu). To se je zgodilo z ozirom na politične ne pa toliko tudi na narod- mostne meje. Od koroške mete pa db Radgone je bila razen malih izjem pri Kapli, Sv. Duhu in Apačah v korist sekovske škofije in samo pri Sv. Ani v Slov. gor. v korist labodske škofije, povsod politična meja ob enem kot cerkvena meja dbločena- Marija Snežna je 1. 1870. prišla v laboidJsko škofijsko oblast, Kapla, Sv. Duh, Apače in koroški del Jugoslavije pa so falktično podrejene s 1. decembrom 1923 labodski škofiji, na dfcfiniitvno in staSno cerkveno priklopitev k labodlski škofiji pa je miisiitl še le po nekaterih letih. V naisledinjem se nameravamo pečati z onim deflbm sedanje laibodske škofije, ki je prvotno bill v cerkveni oblasti solnograške cerkve, ki leži torej levo od Drave- Tta so (od zapadla proti vzhodu) dekan i je Dravograd (deloma). Mairnbeirk, Maribor, Jarenina, Sv. Lenart v Slov- gor., Ptuj, Ljutomer in Velika Nedelja. Spis ima namen, pokazati, kako so se današnje župnije v svojem obsegu s časoma razvile iz prejšnjih, večjih, oziroma prvotnih župnij. Ta zemljepisni razvoj- naših župnij1 lev o od Drave pa se cMi: 1. v naravtni razvoj pred cesarjem Jožefom II., 2. v prisilni ali umetni zgodovinske meje zabrisujoči razvoj v času Jožefa II. Na cerkveno- -ureditev v rimski in staroslovenski dobi pred madžarskimi navali se ta spis ne ozira, 'ker je dejlanski. trefealo po odgomu Madžarov vse na novio staviti in le to se je ohrainlo v naslednja stoletja, -deloma do da/nes. Tokrat -se omejimo tudi le na razvoj pred Jožefom II. Štaijeirsk'0-imadžajrska meja, že od Aniže dalje id!o Ralbe je bila zopet kuiti-virana še le od srede 12. 'stoletja naprej, in to večinama po redloiviriikih. Vzhodni del Slovenskih goric (Ormož in Velika Nedelja) pa je pripadal še začetkom 13. stoletja O grom- Novo kulturo so prinesiSi tudi v maše kraje v prvi vrsti redovniki. Leta 1091. je ustanovil koroški grof Engelbert L benediktinski samostan pri cerkvi siv. Pavla v Labodski dolini in mu podelil obširna posestva v spodnji Labodski in Dravski dtaiaJni ter v Slovenskih goricah," razen grofa je tu (Ji soltoograški nadškof obdaril uoivft samostan in njegov zgled so posnemali še drugi velikaši.« Delo benediktinskih menihov se je kmalu videlo- Na Remšniku je nastalo nad stb 'kmetij. Benediktinci so tam sezidal cerkev (letnica na stoilpu: 1066 je seveda napačna) in ko- je Mb toliko- zemlje obdlelane, da je del desetine" zadostoval za obstanek lastnega duhovnika, so ustanovili tam posebno župnijo 1. 1201. Po zgledu menihov so začeli tudi drugi ikuiltiviiraltii zemljo. Velikaši so si vzeli od menihov v zajm posestva ali so si jih kratko-maio prilastili in so si začeli zddlati svoje gradbve. V teku 12. stoletja so- nastali gradovi v Dravogradu, v Vuzenici, na Kamnu (od 1. 1261. naprej imenovan Marnberg po novosezidani Marijini cerkvi pod gradom), Viiituš pri Kamnici, v Mariboru, Šlemski grad (Schmierenberg) itd. Zidale so se cerkve, nastale so nove župnije in prejšnja puščava 'je postala obdelana zemlja. Sprednje Slovenske gorice se imajo tludi -redovnikom zahvaliti v prvi vrsti za svojo kulturo. Lastnik zemlje je bil solnograiški nadišikof. Nadškof Konrad I. je bržčas sezidal cerkev ob jareninskem potoku; da pa bi cerkev imela obstanek, je imenovani nadškof 1- 1139. cerkev in obširna posestva podelil benediktince m v A d m o n t u. Ta cedkev je mejillia nai severu deloma na Muino in dalje na Upniško župnijo, nia jugu nia Pesnico staraj old iiizivina idta pritoka Drvanje, potem na Drvanje (radgonska pražupnija) in dalje čez Sv. Ano do Mure na vzhodu. Še tretji red moramo tukaj omeniti: Nemški vite ž ki -red, ki je dbbil 1. 1199 Madžarom odvzeto op ms to še no in ncoblljhdeno zemlj'oB sedanje vel ikon edeljske dekanije.6 Ta red je nanovo Ikultiviiral po Madžarih otpustošano ozemlje spodnjih Slovenskih ali Ljutomerskih goric v obvlodju Drave v obsegu sedanje ormoške sodhije. Ptuli in 'Radgona se že od 1- 860. navajata kot last sotoograških nadškofov; obe nadžupniji imata svojega patroma sodnagraškega nadškofa. Isti je bil prvotno tudi patron mariborske pražupnije. Po celem našem ozemlju se torej pozna, kako je ravno cerkev vplivala na njegovo kultavacijo. Ko govorimo- o pomadžarski kolonizaciji naših krajev, moramo- pač misliti, da so novi naseljenci, podložni obdelovalci bffli Slovenci, ki so. se na ta ali drug način rešili pred 'Madžari v hribe- in gore, tam životarili, dtakler po- novi kolonizaciji nliso prišli zopet v urejene razmere. To posnemamo iz okoliščin, da je vsa ta zemlja razen apačke kotline vkljtub skoraj skoizinskozi nemške, večinoma iz severa k nam preseljene gospode ostala slovenska. Potem pa, da so hribi v kulturi dtolino. prehiteli. Ko. še cela Dravlska dolina nt dala toliko desetine, da bi se lahko, nove župnije ustanovile, je južno pobočje Radia, imenovano Remšnik, v obdelovanju zemlje toliko napredovalo, da se je že leta 1201. ustanovila tam samostojna župnija, to se pravi: dohodki iz zemlje so bili toliki, da je desetina svetopavelskemu samostanu dana, že znašala tako mero, da je samostan lahko precejšnji del prepustil lastnemu dlušneimu pastirju na Remšniku. Bili1 so pa prebivalci vsi tudi že kristjani. Naša kolonizacija pade v oni čas. ko se pri nas že ustanavljajo župnije, to je misijonsko delo v navadnem pomenu že prenehalo in na njegovo mesto stopilo redno dušno pastirstvo. Kaj je župnija? Z besedo »župnija« označujemo zemljepisno, natančno določeni okoliš, katerega prebivalci se po škofovi polnomočli pridlelijo. gotovi cerkvi iin dobijo vse dušeskrbje od duhovnika, ki je staitoo pri tisti cerkvi nastavljen.7 Stari izraz za župnijsko, pravico je M: »sepulltuira et baptisrna. et oimni-s iustitia«.8 Krst in pogreb in pri prvotnih župnijah še cerkveni sod (iusititia, bannum et placitum christiianiitaitis) so bili torej posebni znaki samostojne župnije- V sedemdesetih letih 18. 'stoletja se je takratni radgonski župnik pritožil pri škofiji zoper svojega, pri Sv. Petru izven mesta nastavljenega kuiraita, ker je ta pri Sv. Petru napravil krstni kamen, s tem da dela župniku v njegovih pravicah protizakonito krivico.' Župnija se ustanovi ali v kraju, kjer še pokiristjamjeni prebivalci do sedaj niso pripadali nobeni župniji,10 aJi pa da se gotovi kraji iz ene aili pa več župnij izločijo ter se pirikfopijo bližnji cerkvi radi boljšega diušeskrbja. Zadnje se je dogajalo v vseli -časih na ta način, da so se iz pražupnije iztočili nekateri deli v novo župnijo (vikariljat), v veliki meri pa ob času cesarja Jožefa II., akoravno njegova tupatam nepotrebna razdelitev ini popoteoima usipela, pač pa je stare zgodovinske župnijske meje večkrat popolnoma uničila-. Župnije so se pri nas 'ustanavljale še-le v druigi polovici 11. stoletja in je njihov počahmilk solnioigraiški nadškof sv. Gebhaird (1060—1088-) Pred njim ne govori nobena priMna listina o župnija/h, saimo tri ponarejene koroške lisi tine-11 Gebhaird Šta|jansikam pred klancem 10. in začetkom 11. stoletja ne sime misliti na župnije. Nemški kolonisti so zahtevali duhovnike; koliko nemških, kolonistov pa je bilo' ob času madžarskih naivallov in kmalu na to na Štajerskem, ki je še 12. stoletja bilo večinoma slovensko oei o v gornjih dtellih? Sicer pa pravi: Ker je Gebhairdbv prednik. Balduiin poskušali odpraviti slovensko desetino, da bi z zvišamo desetino podprl župnije, v čemur sicer ni imel posebne sreče, ampak je še le naslednik Gebhard to zadevo končno izvedel (143), so moraJe ob Bailduinovem času že biti župnije- Gospod profesor pa bi imoral sklepati: Bakhrin je hotel odpraviti slovensko desetino in višjo nemško uvesti, dJa bi s temi zvišaniimi desetinami lahko fundirall župnije. Namenoma je prezrl zahtevo kanoničn-ega prava, da mora biti najprej preskrbljena gmotna podlaga za župnijo^ potem ko ta podlaga obstoji, se še le lahko župnija ustanovi- Izvedba te podlage pa se nadškofu BaldUinu ni v vsem posrečila, pač pa Gebhardu. Zato še je le Gebhard lahko začel z župnijskim sestavom. Nič drugega pa nismo mi1 hoteli trditi in naše Izvedbe podpira nehote dr. Tomek. Prvotne župnije, ki seveda niso vse na enkrat postale, so imele jako obširen obseg. Razlog je bi, ker so se morale vse potrebe: cerkev, cerkvene potrebščine in duhovščina, vzdrževati samo iz dela desetine, ki je bil cerkvi odmerjen, tretji ali četrti dtel cele desetine. Zato so bile prvotne pražupnije tako obširne — zia naše ozemlje jih iimamo šest, oziroma samo- pet — da so obsegale toliko obdelane, desetini podvržene zemlje, da je na nje odpadli del zadostoval potrebam. To je 'bila »pars congrua«, prilstbjen dtel, od koder še danes govorimo o »kongrui«. Seveda je imela cerkev, oziroma župnik tudi svoje zemljišče, večkrat primeroma veliko; pa tudi to ni bilo začetkoma po-pop-ofaoma obdelano, ampak se je le sčasoma kultivirakx V kolikor so dohodki cerkve in duhovščilne rastli — razdelba v cerkveno in nadarbeno (župnikov©-) premoženje sledi še-ie bržčas v 16. stoletju — bodisi iz zvišane desetine, ker je vedkro več zemlje bito obdelane, bodisi lz zvišanih dohodkov nadarbihe, ali da so posamezni verniki zemljo ali dohodke iz gotovih delov posestva cerkvi naklonili za gotove ustanove, navadno sv. maše, je potem župnik gotov oddaljenejši del svoje župnije, kjer je bila postavljena cerkev-podružnica., odlstopil enemu svojih pomočnikov — oooperatores v popolno oskrbo in mu tudi prepustil dohodke iz odstopljenega okoliša. Novi župnik se je imenoval »vicarius«, namestnik (pravega prvotnega župnika),, nova župnija »vikarijat«. Vikar je bil v gotovi odvisnosti od svojega (bivšega) župnika. Na leto mu je. njoral iž svojih dohodkov dajati določeno mero denarja ali vina ali) žita.18 Na gotove dneve je moral, priti s svojimi župljani v staro- župno cerkev. Dokler še je tudi pri nas obstojala navada slovesnega krsta ob Veliki noči ali o Binkoštih, jte istega izvrševal stari — glavni ali nadžupnik v prvotni župni cerkvi, istotakoi j'e pripadal cerkveni sod le prvotnemu župniku, kateri je imel pravico- imenovati svoje vikarje (patronatna pravica). Seveda je ta razdelitev lahko šla dalje. Vikarijatne župnije so lahko postale župnije-matice, »nadžupnije«, ki pa tega imena, navadno niso dobile-Tako se je izločila iz pražupnije Labod1 župnija Remšni;(k, iz te Brezno in veliko, pozneje Kapla. Radgona se je razdelila- še v pet ali šest vikari-jatov, vikarijat Sv. Benedikt nadalje v dva nova: Sv. Anton, Negova. Pa pripomniti moramo, dta se je talka razcepitev vršite le v ickivirju prvlcitine praižupnije. Še-le cesar Jožef II. je zgodovinske župnijske meje zabrisal. Tudi zasebniki so lahko ustanavljali župnije. Pa v tako ustanovitev je moral privoliti — večinoma proti odškodnini — prvotni župnik, od katerega je bila nova župnija odcepljena. Vzgled za to je ustanovitev župnije Sv. Jurija na Remšniku po sv-etopavelskih benediktincih. Za pravo pa je moral vsako župnijo ustanoviti, to se pravi: kakli cerkvi dati župnijske pravice samo škof. Proti koncu 15- stoletja se nam pokaže takozvani sestav dvojnih župnijskih cerkva v isti župniji, in tio v mestih, kar je umljivo., ker so se med tem mesta z zidom obdaila, in je torej ena cerkev bila za notranje mesto, druga za okolico. Za Radgono se to lahko- z viri dokaže, da je od okoli 1500 veljala niova cerkev siv. Janeza za mestno župno cerkev, sv. Peifcer pa za župnijo- izven mesta. Jc-li sv. Ulirik že takrat tudi postal žuip-na oonkev za mariborslko okolico, ne moremoi tukaij z viri podpreti; a mogoče |e; pravice sv. Ulirika ima danes frančiškanska župna cerkev^ dbčLm župnija s,v- Janeza obsega, skoraj izključno teritorij nekdanjega starega mesta in -mestno- občino proti zapadu. Viri za določbe župnijskih mej. Naš namen je, kakor je že povedano., v prvem delu pokazati naše prvotne župnije, pražupnije, in opisati njihov razvoj v župnije do časa cesarja Josipa II. Najpripravnejšu vir za obseg kake župnije ijte njena ustanovna Ifctina. ZaOibog pa najdemo j'akio malo takih ustanovnih fetiln, za naš .del samo za župnijo -sv. Jurija na Remšniku. Sv. Jurij pa ni bil prvotna župnija, ampak je bila izločena iz pražupmi£e Labod. Za pražupnijo- nam .listina določa samo njeno razsežnost na vzhod. Imamo pa druge izkaze, župnijske rizkaze, bodisi čiste šematizme, bodisi druge vire, iz katerih se lahko sestavijo župniki seznami. I. Najstarejši seznam župnij za solnograško nadškofijo imamo najbrž v knjižici »Libellus deci-maoionis de anno 1285«, kjer so navedene župnije s svotami, 'kaltere so morale plačevati solno Kraški cerkvi.10 Za naše ozemlje najdemo sledeče župnije: , (45) Ecclesia in Ierimg solvit 3 marcas et 25 den. Graecen. numero (84-84). (46) Ecclesia in Maircpurch. (47) Ecclesia in Peta via solvit 11 marcas et med. argen-ti et 2 lotones (i.171 '30 K). (48) Ecclesia in Rakerspurch solvit 4 marcas et 10 den. Graecen. numero et 8 saMto's Wiennens.es (129-36). (75) Ecclesia in Moreoh solvit 3 marcas minus 52 denarios Graecen namero (72'86 K.) Za Maribor svota ni navedena; velikonedeljiska župnija kot last nemškega vitežkega reda in dravograldlska (kot naslednica Iabodske) pa, ker je bila v labodski škofiji, sta vobče izpuščeni, kar je navadlno tudi pri drugih seznamih. II. Najvažnejši srednjeveški imenik za naše župnije se nahaja v rokopisu (stara numeracija 1314) štajerskega Idežellnega arhiva. Prepis sestoji iz dveh starih rokopisov, oba iz leta 1445. Pirvi del (Pol. 1—25) je prepisan iz devetih posameznih listov, ki so se našli v mestnem arhivu Dunajskega No- vega mesta in ijmadoi papfcsane hiše posameznih vasi župnij (»Fewrstat«): »Vermerckht die hernach geschriben pharrchirichen, wieuil in yedfer pharr besesisen fewrftat dlar paiwrschaifit fein,« Spisi so se sestavili v svrho, da se je znalo, koliko oboroženih moči bi se dalo spraviti na noge v slučaju vojne potreben Za nas pa so ti zapiski zelo važnega pomena: iz seznama posameznih občin in krajev se dajlo- natanko določiti meje imenovanih župnij v srednjem veku, iz njih pa dalje tudi obseg nekdanjih pražupnij. Seveda pri nekaterih župnijah je kratkomallo samo skupno število hiš zaznamovanih. Za naš obseg navaja rokopis sledeče župnije: Die pharr ze. Merenberg mit iren zwchirchen 213 hiš. Die pharri -zq Weitsohoin 200 hiš. Za Cmurek: 15 občin nad Muro; južno od Mure: »in den Piiheln enn-halben der Muer 120 hiš, v celi župniji 409 hiš. Za Radgono: 35 vasi, 467 hiš. Apače: 26 vasi in 257 hiš. « Sv. Benedikt: 28 vasi in 297 hiš. '(»Oba Oseka« in »obe Kunovi« pod eno številko.) Sv. Lenart: 28 vasi. Sv. Jurij ob Ščavnici: 31 vasi i|n 330 hiš. Sv. Križ na Murskem polju: 21 vasi in 375 hiš. Ljutomer: 12 vasi, 184 hiš. Manjkajo zapiski za Maribor, Ptujji in Veliko Nedeljo z njihovimi vikari-jati. — Tukaj smo navedli samo število vasi in hiš, ker natančneje o< župnijah govorimo pozneje. Drugi del našega rokopisa pa obsega (z istim namenom) sestavljena imena župnij i)z rokopisa št. 8065 dunajske dvorne knjižnice, pa samo imena. Tamkaj najdemo: Pitschein (Svečina), Marenberg, (S. Lorenczen in Trabald = na Pohorju), ... S. Leonharts bey Guetenhag, zu Margpurg, zu Gems bei ^Marchpurgkh, pey Gerning,20 s. Petters !bey Marchpurkh, s. Lorenczen bey der Pesnicz (= v Slov. goir.), s. Joring ton AbstaJI bey der Pefsnitz (bi moralo biti, bey der Stancz), zu Rackerstpurg, zue Luettenberg, land Benedikten, vnnser Frawen in Abitalll,... Pettaw,... s. Maligarettan bey Pettaw, Teutsches Hawls zum Sumltag mit Zudkhirchein. III. Za določbo obsega prvotnih pražupnij nam služi neki zapisnik solno-graških župnij iz 15. stoletja. Zapisnik je bil spisan ob času nadškofa Bernarda (1468—1487), pa je gotovo- sestavljen na podlagi starejših zapiskov, nekalko iz prve polovice 15. stoleta, kar še se med kolatorji imenuljejo celjski grofje, katerih zadnji je umrl 1. 1456. Listino iz dvornega in državnega arhiva na Dunaju je objavil Ghimell v 2. letniku »Notizenblatt« (1852), priloge k »Archiv fiir Kunde osterreichiseher Geschichtsquellen«, od str. 265—330. Seznam je sestavljen po arhidiakonatih; naš oddelek je v »Arcbidiaconatus Stirie Marchie Inferioris Salozeburgensis Diocesis«.21 Med našimi župnijami najdemo .ta/m: Ecclesia in Witschein. Collator Abbas Admontensis. Absencia denar. libr. VI. Item Ecclesia in Zelnitz. Collator Plebanus in Marchpurg. Absencia denar. libr. XII. Item Eclesia in Gambs. Collator Plebanus in Marchpurg. Abs. den. libr. XXVI. Item Ecclesia in Marchpurg. Collator Archiepiscopus Salczeburgensis. Absencia denar. libr. LXXX. Item Ecclesia Sancti Petri prope Marchpurg. Collator Plebanus in Marchpurg. Absencia denar. libr. XX. ftem Ecclesia in Jaring. Collator Abbas Admontensis. Absencia den. libr. XII. Item Ecclesia Sancti Leonardi in ColUbus. Collator plebanus in Jaring. Absencia denar. libr. XXIII. Item Ecclesia Sancti Benedicti in Collibus. Collator Plebanus in Rakespurg. Absencia denar. libr. XII. Item Ecclesia Sancti Laurentij prope Pettaw. Collator plebanus in Pettaw. Absencia denar. libr. XII. Item Ecclesia in Pettaw. Collator Archiepiscopus Salczeburgensis. Absencia denar. libr. LXXX. Item Sancte Margarethe prope Pettaw. Collator plebanus in Pettaw. Absencia modicum vel nichil. Item Ecclesia in Lutzenberg. Collator Plebanus in Rakespurg. Absencia den. I. XX. Item Ecclesia in Suntag. (Velika Nedelja.) Item Ecclesia in Fridaw. Incorporate domui ordinis fratrum theutunicorum et re-Kuntur per fratres, sed a quo curam animarum recipiant, nescitur. Item Ecclesia ad Sanctam Crucem in Lutenwerd. Collator Plebanus in Rakespurg. Absencia denar. libr. XIII. Item Ecclesia Sancti Georgii prope Rakespurg. Collator Plebanus in Rakespurg. Absencia denar. libr. XI. Item Ecclesia in Rakespurg. Collator Archiepiscopus Salczeburgensis. Absencia denar. libr. CXXX. Item Ecclesia in Abstal. Collator Plebanus in Rakespurg. Absencia den. libr. XV!. Item Ecclesia in Muregkh. Collator Episcopus Seccoviensis. Absencia den. I. XX.* LV. Viaitacijski zapisnik iz 1 1528 (v kn. šk. graškem arhivu), ko se je po vladnem nalogu prvikrat preiskaHo versko, stanje na Štajerskem, povzročeno. po Lutrovih zmedalh, maim daje v pre igle.d naših župnij. Verska komisija se je .ustavljala na posameznih krajih in tje pozvala vse duhovnike iz bližine. Iz tega .seznama izvemo .ne saimo posamezne župnije, ampak tudi razne ustanove pri posameznih cerkvah. Te. zadinje nas tukaj ne zanimajo. V nedeljo 21. junija v Maimibergu je komisija preiskovala: St. Jorgen zu Rembsnick;... An dler Maut, Marenburg (!). V četrtek dne 2. jlulija v Mariboru:... Sv. Peter, Jarenina, Svečina. Sv. Lenart v Slov. gor-, Kamilica pri Mariboru. V soboto 4. julija v Radgoni: Ormož s podružnicami; Vel. Nedelja (podružnica Ormoža!), Sv. Duh (v Središču, isto!). Sv. Miklavž (isto!), Sv. Križ, Ljutomer, Apače. * Str. 284 še sledijo razni »capellani« npr. v Ptuju (5), v Mariboru (5), v Kamnici (1), v Viltušu (1), v Vurbergu (1), v Šlemu (Sinirenburg) »Chorenberg« in kapela v Ljutomeru (Lueczenberg). V nedeljo dne 5. julija istotam: Cmurek..., Sv. Benedikt v Slov. gor..., Sv. Jurij (»in Puc-hln« na Ščavnici!). Za mesta in trge je ilmela komisija posebne preiskave. Tako 2. julija za Maribor, 4. julija za Radgono (kjer je bilo 15 duhovnikov); Ptuj s svojimi vikarijati pa je popolnoma izpuščen! V. Neki pregled župnij' in duhovništva nam dajo tudi takozvane »Giilt-schatzungen« iz let 1542 do 1544," seveda samo tistih, kjer so bila posestva, zajrni. To popisovanje se je zgodilo radi nove ureditve davkov. V prvem zvezku se nahaja napoved svečinskega župnika. Zv. II., fasc. 1.: Apače. IV, 25: Sv. Benedikt v Slov. gor. VIII, 92: Župnija Ormož; 121: Sv. Juriji v Slov. gor, (ob Ščavnici). XHI, 161: Maribor, Kamnica, Sv. Peter, Brezno (Pfr. zu FreB!). XIII, 180: Sv. Križ pri Ljutomeru. XVIII, 209: Jarenina. XXIII, 293: 'Sv. Lenart v Slov. gor.; 307,> 311: Sv. Lovrenc »pod Ptujem« (v Slov. gor.); 312: Ljutomer. XXIV, 320: Maribor. XXV, 357: Cmurek. XXVII, 399—401: Ptuj. XXIX, 437: Radgona. XXXII, 471: Sv. Jernej v Radvanju (samo cerkveni dohodki; peeaitil prior raa Muti.). XXXV, 519: Velika Nedela. Od teh župnij so napovedani 'dohodki. VI. Iz »Prothocollum Ecclesiasticum Epascopi Martini (1585—1615) si lahko sestavimo sledeči seznam: V letu 1607 je obiskal sekovski škof Martin Brenner naše kraje od 8. do 13. junija. Ker je obisk bil precej kratek, je pri tem izpustil postranske župnije Sv. Jurij ob Ščavnici in Svečino. Tudi Sv. Anton je imenovan le postranski 1. 1611 in 1613, prvič kot vikarijat, drugič kot kaplanija Sv. Benedikta. 8. junija je obiskal: Cmurek, Apače, Radgono in Negovo; 9. junija: Sv. Benedikt, Sv. Lenart, Sv. Rupert, Sv. Jurij, Jarenino s podružnicami, Sv. Jakob in Sv. Kungoto (z vikarji) ter Sv. Ilja; dalje Maribor s Kamilico-, Sv. Petrom in Selnico. 10. julija: Ptuj, Sv. Ožbald, Sv. Urban, Sv. Lovrenc s kaplanijo pri Sv. Andražu; 11. julija: še enkrat Sv. Ožbald; 12. julija: Sv. Marjeto, pod Ptuljem, Veliko -Nedeljo, Ormož,33 Ljutomer h Sv. Križ; 13. junija: Sv. Peter pri Radgoni in Raldigono. — Kakor se vidi, je bila ' cela vizitacijska pot jako nagla. Vendar se še imenuje v imenovanem protokolu tudi Sv. Miklavž. Ravno tako tudi Sv. Jurij ob Ščavnici. VII. Od leta 1617 dO 1619 je obiskal sekovski škof Jakob Eberlein celo svojo škofijo in o vizitacijl' napravi natančen zapisnik, ki nam nudi precej natančen pogled v takratne nravstvene razmere duhovništva, razmere, ki i so bile nasledki luterske »reformacije.« O tej vizitacijl se nahajata v graškem kn.-šk. arhivu dva izvoda* drugi lep prepis prvega-. Pri vsaki župniji so pripisani vikarijati, kaplanije in podružnice. V sledečem podamo ves seznam, tudi podružnice, kjer niso- 'bili ekspoziti. Zapisnik nam imenuje za naše ozemlje sledeče župnije: 1. Ecclesia parochialis ad S. Joannem B. in Radkersburg. Ecclesia filialis Sti Petri extra civitatem. Ecclesia filialis in collibus ad B. M. Magdalenam. 2. Ecciesia vicarialis B. M. V. in Abstall . 3. Ecclesia vicarialis B. M. V. in Negau. 4. Ecclesia vicarialis sen filialis St. Antonii in collibus Sclav. 5. Ecclesia vicarialis Sti Benedict! in collibus Sclavonicis. Ecclesia filialis Trium Regum supra montem in collibus. 6. Ecclesia vicarialis Sti Georgii (ob Ščavnici). 7. Ecclesia parochialis S. Crucis infra Raggersburg, quae est sub parocho Rag-gersburgensi. Eccl'esia filialis ad flumen Muram in oppido Werensee. 8. Ecclesia parochialis S. Joannis B- in Luettenberg. Ecclesia filialis sub arce B. M. V. Ecclesia filialis St. Trinitatis in Khlain Sontag*. 9. Ecclesia Parochialis S. Georgii in Pettaw. Ecclesia filialis S. Spiritus in hospitalil Ecclesia filialis Omnium Sanctorum. 10. Ecclesia vicarialis S. Oswaldi extra urbem, quondam parochialis. Ecclesia filialis S. Margarethae in inferiori campo Tragae (!). Ecclesia filialis ad S. Urbanum. 11. Ecclesia vicarialis S. Andrae in Doberz (? Drebetinci?). 12. Ecclesia vicarialis S. Ruperti in collibus. 13. Ecclesia parochialis ad S. Leonardum in collibus. Ecclesia filialis ad S. Georgium. Ecclesia filialis Sti Jacobi. 14. Ecclesia parochialis in Jahring. Ecclesia filialis St. Egydij. Ecclesia filialis ad St. Jacobum. Ecclesia filialis Stae Kunegundis prope Pesnitz. 15. Ecclesia parochialis in Witschein. Ecclesia filalis St. Georgii a. d. Pesniz. 16. Ecclesia parochialis St. Bartholomaei in Muregg. Cerkve mariborske in velikonedeljfcke pražupnije niso bile obiskane, ker sta se tako krški škof kot paibnoin mariborske in nemški vitežki red kot patrom velikonedeljske nadžupnijte sklicevala na poisebne pravice izjemnosti. Steer pa nam ta zapisnik ne podaje več istega materijala za prvotne pražupnije, kakor seznam pod št. III. IX. Okoli 1. 1690 se je gralšiki ali »airchidiiaklonaitius Styiriae inferioris« delil v dva: v arhidijakOlnat med1 Muro in DravOi, kamor so pripadale tudi naše župniije solnograške cerkve^ in v airhidijakOnat borovskega distrikta, kamor je pripadala samo župnija Cmuirek kot ležeča v dekanatu Straden. Že od 1. 1632. je biia solnograška nadškofija na Štajerskem razdeljena v dleka- * S svojim kapelanom. To je krivo. Mala Nedelja je bila podružnica Sv. Jurija ob Ščavnici. nate. »Med' Muro- Ln Dravo-« so se našega ozemlja tikali sledeči dekanati s svojimi župnijami: Decanatus Leibnitz::... Witsohein, Jahring, St. Leonhard in W. B____ Decanatus Marburgensis: Marburg, Zellnittz, Qarrubs, St. Peter unter Marburg. Decanatus Pettoviensis: Pettau, St. Lorenzen in W. B., St. Oswald, St. Urban, St. Ruprecht, St. Margarethen unter Pett&u. Decanatus Radkersburgensis: Radkersburg, St. Peter auBer Radkersburg, Hi. KreuK unter Radkersburg, St. BenedSkten in W. B., St. Anton in W. B„ Klein Sonntag (Filial von St. Georgen), Negam, St. Georgen in W. B. an der Staiinz, Abstain. (Izpuščena u'e župnija Ljutomer.) Seznam je bil sestavlljen, dia bi vsak airhidijakon vedel, katere župnije pripadajo njegovi jurisdikciji. t X. Župnijski imenik 1. 1733. Izvleček. Zu St. Andree in Witshain, Zu VnBer Lieben Frauen in Jarnig, Zu St. Leonhardt in Collibus, Zu St. Joann in Marburg, Zu St. Margrethen in Zelniz, Zu St. Martn in Gambs, Zu St. Petter vnder Marburg, Zu St. Jorgen zu Petta, Zu St. Lorenzen vnder Petta, Zu St. Oswaldt (Herr Stattpfarren zu Petta), Zu St. Rueprecht, Zu St. Vrban, Zu St. Margreth, Zu St. Johann zu Luetenberg, Zu H. Creuz vnder Rakerspurg. Zu St. Benedikt, Zu St. Antoni, 1 Zu vnser Lieben Frauen zu Negau, Zu St. Jorgen in der Stonz, Zu Klein Sontag, Zu St. Johann zu Rakerspurg Zu vnser Lieben Frauen in zu Abstall, Zu St. Bartholomee zu Muregg. XI. Konefino' še navedemo-koit zadnji (?) župnijski sezmaim soJnograške nad-župnije pred cesarjem Joželom II., tiskan 1. 1772. Tudi- tukaj so župnije razdeljene po arhidijakonatih in dekanatih. Cmurek spada v dekanat Straden graškega (borovskega) arhidijakonasta. Župniji Jarenina. lin Sv. Jurij sta navedeni brez svojih vikairiiatskih kaplanij. Dekanat Lipnica:... Jarenina, Sv. Lenart, Svečina. Dekanat Ptuj: Sv. Andraž, Sv. Lovrenc, Sv. Marjeta, Sv. Ožbald, nad-župnija Ptuj, Sv. Riupert, Sv. Urban. Dekanat Radgona: Apače, Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Križ, Mala Nedelja, Ljutomer, Negova, Radgona z vikarijatoma Sv. Magdalena (pri Kapeli) in Sv. Peter, Sv. Jurij ob Ščavnici. Dekanat Maribor: Maribor, Sv. Peter, Karnnica, Selnica in vikarijat (Zg.) Sv. Kungota. Nemški viltežki red: Velika Nedelja, vikarijat Sv. Tomaž, Ormož, Sv. Miklavž (izpuščena je župnija Središče). I. Pražupmija Labod. v.' V i. ■ \ ' ' V.'/'-v V ••.•:./'• i' ' ' ■■ ' . ' . ' Že v podarilni lisitfiini kralja Luldlovika z idlne 20. novembra 860 v Mattig-hofenu najdemo v lasti solhograške škofije posestva^ ki spadalo v naš obseg: »ad Tudleipiln... ald: Laibantaim«.*4 Ad Tudlelpin je pokrajina okoli Radgone, »ad Labantam« pa ob reki Labodhici, ki se zliva pri Dravogradu v Dravo. Iz poznejših listin se sicer lahko sklepa, da je »ad Labantam« bil krai okbli poznejšega Sv. Andraža* sedeža labodske škofije; ni pa izključeno, da je tukaj že misliti na prastaro župnijO1 L a b o d. Ako najdemo ravno oh meji solnograške nadškofije stare župnije: Labod, Maribor, Ptuj, pozneje Velika Nedelja in dalje Radgono, moramo misliti, da je skrbela škofija posebno za obmejne kraje, da bi se ljudje taim ne privadli na bližnje cerkve onkraj meje. Labod spada bržčas med najstarejše župnije, katere je solnograška cerkev ustanovila na tukajšnjem ozemlju. Tedaj že enajsto stoletje, akoravno krajevno ime »LaUentmundi« = iztok Labodnice prvikrat zasledimo 1. 1091.* O župniji govorilo listine še-le med leti 1185 idloi 1220, ko se večkrat navaja kot priča »Gundraimus plebalnus 'de Lauent« ali »Laiuauitgemuind.« Na ozemlju, ki (Je sedaj v avstrijski republiki, se župnija Labod'ni daleč raztezala. Pač pa se je razprostirala skozi četo pokrajino' »Radelach« doli do Črimenice, ki se pod Sv. OžbaJdom zliva v Dravo. To izvemo iz ustanovne listine za župnijo Sv. Jurja na Remšniku, dne 27. avgusta 1201 v Brezah, kjer je vzhodna meja 'iz Labiolta 'izločene župnije Sv. Jurij navedena «fluvium VVudemunde«, to je današnja Črmenica. Tukaj je mejila pražupnija Labod na pražupnijo Maribor. Na severni strani je bila meja ob hrbtu Remšnika, Radia čez Hadermiik, nakar se je znižala v Bistriško dolino (Krumbach), in ob imenovanem potoku šla do koroško-štajerske meje. Tukaj je celi potek mejila na pražupnijo Lipnico. Ob štajersko-koroškii. meji se je obrnila župnijska meja na južnozapadmo smer, prekoračila nad Ettendorfom Laibodnico ter dosegla pod Drumljami Dravo. Od tod pa do stoka Črmenice v Dravo je * Okoli tega leta je koroški grof Engelbert podelil svetopavelskemu samostanu med drugimi kraje »stabulariam curtem Lauentmundi. Jaksch III n. 496; 1. 1120 dobi isti samostan tam štiri kmetije. Jaksch III n. 539. delala južnovshodno in južno .mejo -Drava. Na severnozaihodni strani je mejila s staro župnijo Sv. Pavla v Labodji Idoliini (sama prvloltmo del pražiupnije Sv. Andraža v L. d.), ob Dravi pa na pliberško, in vuzeniško pražupnijo. 1. Sv. Jurij na Remšniku. Tako obsežna župnija je bila mogoča an potrebna v svojem početJku. Ko pa so- benediktinci dlobili svoj samostan pri Sv. Pavlu v Labodski dolini in obsežna posestvia ravno tudi v naši pražupnilii, bili so- gospodje skoraj vsega .ozemlja, so pridno krčili na j'užini strani radelskega gorovja in tam nasta-njali svoje kolone-kmete, da je kmalu, bilo v tem dtelu nad sto kmetij. Benediktinci so tudli sezidali cerkev sv. Jurija — zato pa letnica na stolpu »1065« ne more biti prava, mogoče se je 'glasila prvotno: 1165 —, dohodki so s tem raistli ne samo za župnika tudi v drugih delih velike župnije, ampak tudi za samostan. Zato. so mislili redtovniki na ustanovitev nove župnije, ki bi se izločila iz matice. Ker je za tako ustanovitev bil tudi župnik sam (»cum consensu Gvndrami plebani«), je šolnograški nadškof Eberhard II. z listino v Brezah dne 27. avgusta- 1201 poldelil cerkvi sv. Junija župniijjlske pravice. Župnija je dobila tudi svoje meje. Severna in južna- meja, ki sta se krili z mejami pražupnije, nista imenovani. Pač pa zapadna in vzhodna, namreč »a fluvio Zu-chen uisque ad allium fluviiuim Wvidernunde«. Zuehen je potok Suha, ki pod Mannbengorn pride z Raldla., Wvdlemtunde pa- jte današnja Črmenica, ki izvira pod Sv. Duhom iln se maku pod Sv. Ožbaldoni iizliva v Dravo. Naidlško-f je novem-u župniku prepustil tretji dlel vse -desetine, ki se je v teim delu pobirala." Pražupnija Labod je bila razdeljena v dVe popolnoma neodvisni župniji; prve patron je bil -šolnograški nadškof, drugo so. vzeli v popolno oskrbo imenovani benediktinci. 2. Brezno. Kraj Brezno se imenuje prvikrat nekaj pred imajein .1. 1147." Okoli 1. 1162 ga je 'dobil od grofa Bernharda Henrik Pris pod pogoj-eim, da odstopi posestvo po smrti Bermharda in njegove -soproge sivetopavelskemn samostanu." Ko je 1. 1184. dne 21. septembra papež Lucij' III. sprejel samostan pri sv. Pavlu v svoje varstvo, imenuje med samostanskimi posestvi tudi »ecdesiam Frezen cum silva et allis suis pertinemtiiis et mansis« —cerkev v Breznu z gozdom, kmetijami in drugimi pritoM-inami.28 Iz navedenih listin sledi, da je prva cerkev v Breznu nastala v dlrugi polovici 12. stoletja. Ker se je Dravska dolina vedno bolj občudovala in je bila zveza med samostanom in npr. Sv. Lovrencem na Pohorju mogoča le po Dravski dolini, zraven pa je tudi samostan, iimei tukaj večja posestva, je razumljivo, da so benediktinci tukaj za Remšnik in vzhodne kraje postavili nekako zbirališče svojih dohodkov in da -so- sampstanskii bratje stalno tukaj nadzorovali razne prevoze. Prevzeli so tudi dušeskrbje ob robu remšniške župnije in s tem pomagali svojim sobratom na Remšniku. Tako je nastal tukaj poseben vikarijat za kraje Brezno, Javnek in Sv. Ožbald1, ki sicer ni segal daleč v gorovje, pač pa- v dolini od marnberške župnije do Čnmenice.20 Kdaj se je vikarijat ustanovil, ne vemo-, gotovo pa še v 13. stoletju. Neka listina z dne 4. julija' 1312 govori o župniku v Breznu,30 isto-1. 1313;31 1323 pa se navaja brezniški župnik Ernest.32 Remšniška župnija se je torej razdelila v remšniško in brezensko. 3. Kapla. Novejši čas je odpadel od ostale remšniške župnije še vzhodni del, ko se je na Kapli ustanovila posebna kuracija, akoravno je že od konca 14. stoletja tukajšnje dušeskrbje vodil skoraj izključno remšniški kapelam.?3 Kdaj je nastala prva kapela tukaj — odtod se mora izvajati ime — ne vemo; kolikor odgovarja staro- ime Cliapella31 našemu kraju, tukaj ne raz-motrivamo.35 Sv. Katarino na Kapli zasledimo prvič v listini z dne 22. septembra 1389, ko opat samostana Sv. Pavla, Konrad potrjuje, da je Hensel der Pofldi 4 imenovane kmetije in eno »hofstaat (želarijo) dali kapefli Sv. Katarine za mašno ustanovo.3" Bržčas je Hensel 'der Poldii, kak samostanski oskrbnik na Remšuiku, sezidali tudi takratno cerlkev. Cerikev so Turki il. 1532. razdjali, a 1. 1535 je bila nanovo posvečena;.37 Leta 1813 je cerkev z župnišoem in šolo pogorela, nakar so župljani sezidali sedanjo cerkev. Mašna ustanova iz 1. 1389 je bržčas prenehala v protestantovski dobi. Službo* božjo pa so tudi pozneje opravljali na Kapli juirjevški kapelami, ki so konečno že stalno prebivali na Kapli, npr. 1702, 1725 itd. 1702. 8. jan. poročna knjiga: Gregor Jereb coop. -Capi. 1725, 11. avg. Krstna knjiga: Bernhard Kris-nigg coop, loci de Capell. (Arh- v Remšmiiku.) 1731—1737 stalno tulkaj kaplan Filip Ašnik. Kapelčani so konečno prosili za lastno kuracijo, katero je lalbod-s'ki škof Vigilij z listino z dne 30. decembra 1752 kot od Remšmika še precej odvisno »lokalino kapelanijo« ustanovil z gotovimi dohodki, katere je kurat imel prej 'kot remšniški kapelan in z določenimi dohodki svojih župljanov. Meja nove kuiracije je bila na severui, vzhodu in jugu, kakor do leta 1752. remšniška: hrbet remšniškega hribovja, Crmenica in župnija Brezno; na zapadu pa je ločila kuiracijo. od župnije 'matice Bukovnica, navadho imenovana kot Pupbach, ki meji med občinama Kapla in Remšniik Ob bivši politični meji Slov. Gradec in Lipnica. Z mak> razliko na jugu je župnija Kapla še danes istega obsega. L. 1858 je bila župnija Kapla izločena iz maraberškega dekanata in pri-klopljena lučanskemu, s katerim je pirišla i. 1859 pod sekovsko škofijo in še-le s 1. decembrom 1923 zopet v oskrbo labodske škofije, kamor je pripadala prej od početka svojega postanka. 4. pravograd. Nekaj čez trideset let po delitvi pražupnije Labod v labodlsko in remšniško župnijo, je morala piratžupnija svoje pravice odstopiti novoustanovljeni župniji v Dravogradu. Dravperk se imenuje prvič v drugi polovici 12. stoletja.38 Razen benediktincev sio tam.imeli svoja posestva tudi truišenjski gospodje; polastili pa so se tudi meniške zemlje in na samostanskih tleh sezidal -grad1 (castrum Trahbuirak) in pod gradom cerkev. Bil je to Kolon iz Trulšenj ali »Dravperški« (1143—llSO).38 Ko je hotel Kolon svojo cerkev posvetiti, so mu seveda benediktinci branili, in Kolon napravi radi tega priziv v Rim. Papež Aleksander III. pa določi dne 9. avgusta (bržčas) 1. 1177., da se sme draiviperška cerkev posvetiti le v imenu, svetopavelskega samostana.40 Kolon Dravperški in njegov brat Henrik Trušanjskfi sta se med 1. 1180 in 1192 pobotalla: z opatom.41 Cerkev v Dravpeirgu se je torej zida/la 'bržčas okolli I. 1170., posvečena pa je bila okoli leta ali kmalu po 1. 1180. Oton Dravperški je ustanovil pri svoji cerkvi kolegijatni kaipitel šest klerikov, ki naj v Dravpergu opravljajo službo, božjo. Obenem prosita Oton in njegov sin Henrik, Tirušenjski pri solnograškem nadškofu Eberhardu II., da bi se prenesle vse župnijske pravice iz Laboida v Dravperg. Nadškof je prošnji ugodi, kar izpričuje listina v Brezah dhe 8. marca 1237. Imenovana Oitom in Henrik v njej izpričujeta, da je nadškof »eccleisiam barroohiailern in Lauemtmunde in nostrum forum Traberch dyooesana trans-.tuliit auctoiritate ita, ut * solum ius biarrochiale quoque nomine censeatur, illic simud et plebani resddentia requiratur.«42 Ob enem se je skrbeloi, da se je tudi v La'bodh redno. opravljala služba božja po kanonikih. V Labodu je bil sedaj naprej vikanijat dravperški. Mejia med labodlskim vikarijatom, ki ije ostal db cesarja Jožefa II. v obsegu nespremenjen, in med draivperšlko župnijo je potekala ob sedanji meji med Avstrijo in Jugoslavijo oib Veilbiskem potoku miiimo Kokošinjeka dO bivše deželne meje. Ves. ostali del od ravno omenjane meje ob Dravi doli db. Suhe in do glavnega grebena ter tam od Kapunskega hriba gori do »Ochsenwaida« in doli oib bivši deželna meji med Koroško, in Štajersko pa je pripadal župniji Dravpeirk. Potrebno je bilo, da se je za nekdanji štajerski del ustanovila nova Dravperg. Potrebno je bilo., da se je za nekdanji štajerski del ustanovila nova : župnija in ta je bila M a r n b e r g, ko je ostali koroški del ostal pri župniji Dravperg do 1. 1784. 5. Marnberg. Med najstarejšimi naselbinami v »Dravskem lesu« so bile Radie «Red-lach«, ki se 1. 1268 imenujejo »forum« = trg in se zadlnjič omenja to ime 1. 1290. dorf Redlach.43 Leta 1161 zvemo, da si je Kolon Iz Trušenj v vasi Radie (»in villa Radella«) oisvbjil neko samostansko posestvo in je trdil, da mu je dali opat v zajtm iin se v okolici nekaj drugih poisesttev.44 Tam si je sezidal tudi grad; ki ga je imenoval »aasitruim ad Lapidem« na Kamnu." Eden njegovih naslednikov, > zinaini Seifrid MarnberSki, ki je 1. 1272 M v Pragi umorjen, je sezidal pod gradom s svojo materjo GizelO oerkev. v čast Mariji in zraven samostan za ženski- red sv. -Dominika. Tb se je zgodilo 3. 1251." Takrat je prekrstil tudi svoj grad Na- Kamnu v Marijini hrib al po takratni pisavi v inemški Merenberch ali Mennberch (sfllolvemska oiblika bi bila nekako »Šmarna gora«), se. začel sam imenovati »de Merenlberoh«, katano obliko zasledimo prvikrat 5. junija 1251." Kmalu- se jle imenoval tudi kraj; trg, mesto Radie Marnberg, »vlila Maernuberch« 1. 1271. prvikrat, »Redlach« 1. 1290. zadnjikrat.48 L. 1251. še ni bilo župnije v Marnbergu. V listini, izdani v Marnbergu dne 5. junija 1251.40 se nahaja- med pričami tuidli »dominus Libardus plebanus« brez kakega priisttavka; miisllimoi pa, da je ta istoveten z »Lfbhardus filius dominii Reimperti de Selidenihouen«, ki pričal dne 12. januarja 1245 na- Fali.00 Pač pa so. imele nune svojega k ape 3 am at, kakor 1. 1291. jain. 7. priča: Her-twicus capelanus sororum .in Memperch.61 Župnijo še le zasledimo prvikrat 1. 1349., ko- je 8. marca župnik Nijklas von Maerenbarch ipričal, da so opat Menrich in konv-ent Sv. Pavla darovali neko, posestvo v Bistrici za večno luč v Muto (aiuf der chapi>ellen ze samit Margreititen dacz der Maeut) in za obletnico v Maerenberch.62 Iz navedene listine sicer ne sledi, da bi ne bilo- župnije že vsaj nekaj let pred 1349, pač pa vidimo, da še taga ieta ni bilo. župnije v Muffi, ampak še je Muta pripadala v župnijlo Marnberg, ker bi drugače ustanove za večno luč v Muti ne mogel pričati- mairraberški župnik. Sicer pa to trdi že Janisdh (II 152). Marriberška župnija je bila ustanovljena iz Dravperga. Priča nam to dejstvo, da je bil paltron marnberški dravperški kapitel; •še-le ko. je dlravperški kapitel sam prišel pod patronat labodskega škofa,, je prišla tudi marnberška župnija, pod isti 'škofov patronat (doi I. 1802.). . Tako obširna in gorata župnija se je s časom morala deliti Nastali sta dve drugi župniji: Muta -in Pernice. 6. Muta. Muto zasledimo najprej' kot grad, »castrum Muttenberch«, 1. -1255.53, pod katerim je nastala večja naselbina, ki se ije imenovala po mitnici za obmejni promet med Koroškim in .štajerskim, kakor grad: Muta. L. 1441. se imenuje že trg.63a In malo pozneje. 1. 1456., je .govor o mutskem župniku.54 M-utska župnija je -bila izločena iz marnberške pa ustanovljena iz Dravograda; patronatske razmere so popolnoma iste, kakor pri Marnbergu. Prvotna župnija je bržčas od začetka bila olmejtena na trg in podravske dele do koiroške meje- Še le poi ustanovitvi vikarijatai v Pernicah so; prišli še Sv. Primož, Bistrica in 'Radvan-j k Muiti. Ako bi ti kraji že od začetka bili pri Muti, bi obstala marnbe.rška župnija iz dveh popolnoma, ločenih d'elov, v zgornji del bi bi dohod mogoč le skozi mutsko župnijo. Za 1. 1690. se imenujejo deli naše župnije: Trg Mu,ta, Fischering, Bistrica,, Gortina, Sv. Primož, Radvanj in Vrata. Meja župnije je torej šla od koroške meje proti vzhodu čez Napečnik v Bistriško- dolino, potem pa, na sever ob Bistrici in njenem pritoku Kruimbachu do severne pražupnijske meje, ob tej' proti jugovzhodni skoraj do c trk ve Sv. Lovrenca, na to se je obrnila na jug in prišla zapadino od Gomnje Vižinge do Drave. V tem obsegat je ostala župnija do cesarja Jožefa II. / 7. Pernice. Ta vikafrijlat je obsegal severozapadhi del prvotne marnberške župnije in je mejili na zapadli na Dravograd, na jugu in vzhodu na Mutoi, na severu pa na Ivnik (Lipnica). ObsegaSa je občini Pernice in Soboto. Cerkev sv. Simona v Pernicah se imenuje že 1. 1368.55 Gotovo so že precej zarano tukaj opravljali službo božjo marnberški kaplani excurrendb. Po- Sim- Povodinu je postal tukaj marnberški vikarijat J. 1636. Pa že pred 1. 1630. najdemo tukaj' posebne vikarje.60 Pa-bron je labodski škof. Ker -je vikarju) d'aljna pot na sever delala težave, je vikar Pavel Rauner prosil, 'da se pri filijalki Sv. Jakoba v Soboti ustanovi posebna lokailija. Lokalija se je ustanovila 26. februarja 1778, a prvi kurat je bil imenovan že 1. 1777. dne 2. januarja.57 Kraj se imenuje že 1. 1311., a o cerkvi ne slišimo v .srednjem veku nič. Orožen58 jo navaja prvič 1. 1615- II. Kamnica ali: Maribor in Jarenina? Na vzhodni strani dravogradtske župnije se razprostira mariborska prvotna župnija. Nje dele nam kaže župnijski seznam pod štev. III. Pa kar v začetku naše »pra«-župmije zadenemo na vprašanje: 1. ali je mariborska stara župnija od začetika že -samostojno obstojala.? in , 2. katera je župna matica v. mariborski pražupniji, ako jo tako imenujemo? 1. Ako si narišemo na zemljevidu naše pražupnije, nam kaže slika, da sta čisto gotovo prvotno mariborska in jareninska. župnija obsegali eno skupino. Jareninska župnija j'e nastala o. 1. 1160., za mariborsiko župnijo imamo prvi podatek še le iz 1. 1189. 50 Ustanovne listine nimamo ne za eno ne za drugo župnijo; tako tudi ne vemo gotovo, za prvotno, župnijo, iiz katere sta bržčas imenovani izločeni. Pač pa nam je znano, da je ustanovitelj obeh župnij šolnograški nadlškof, ki je bil prvotno, patron mariborske župnije in je podari L 1139 admontskemu samostanu) razsežna posestva v poznejši jare- ninski župniji. L. 1139. je pač gorvor o jareninska cerkvi, ne pa o župniji. Lahko in celo verjetno- je torej obsegala obe župniij ena pražupnija. 2. Ali kje bi bila prvotna župna cerkev za Maribor in Jarenino? Kažipot za odgovor dobimo, ako določimo, kdaj po, priJilki je nastal Maribor. Zgodvinsko zajamčeno zasledimo Maribor in sicer kot grad 1. 1164. Dne 20. oktobra t. 1. je bil mejni grof Otokar »in castro Marchburch« in je tukaj -odstopil svetopavelskemu samostanu nekatera posestva v Labodski dolini, sam pa je -dobil od samostana užitek od posestev v Kamnici z ostalimi vinogradi in podložniki, potem užitek od njiv, vinogradov in posestev v M e 1 j- u itd. in še v popollnoi last dve kmeitiji pod mariborskim gradom. Ali je bil med pričami imenovani »Leo cantor« v Mariboru, se ne more določiti.60 Jansen Enenkellls Fiirstenbueh, iz konca 13. stoletja, ki sicer nilma mnogo zgoldovinske vrednosti;01 nam poroča k letu »c. 1145«, da je grof Bernard »von Marpurch«, koroški vojvoda^ ki je dne 16. novembra 1147 pri Laodicejii v križarski vojni padel in ilm-el teto gori imenovanega Otokarja, Kunigundoi, za ženo, ker je bil brez dedičev, štajerskemu mejnemu grofu sporočil »daz hus (grad) ze Marpurch« unt den marcht unit daz dar zu gehort... den selben graven Pernhart ge-horten an diese dienstman:... die von Marpurch.. .02 Koroški grof Bernard, navadno imenovan »Trušenjski«, se tukaj naziva »von Marpurch« kot ustanovitelj mariborskega gtradlu. Kakor so drugi gradovi v Dravski dolini vsi nastali v 12. stoletju, tako- je nastal pod Bernardom tudi naš grad na hribu severno- od mesta."3 Oskrbniki so- bili bržčas tudi Trušnjani, kakor jih najdemo po celi Dravski dolini. Ti so- se imenovali tukaj »von Marburg«, iz njih je bil tudi prvi nam znani mariborski župnik Konrad. Ako npr. Leopold von Beok-Widimanstetter6* piše, da je bil Maribor že v 10. stoletju glavni 'kraj samostojne grofije, ki se je kmalu tako, kmalu drugače imenovala in se razprostirala od Radia in Kozjaka čez Slovenske gorice do ogrske meje, na jug pa do Donaitija in Pohorja, je to- čisto prosta podmena brez vsake zgodovinske podlage in zamienjlava -s ptujsko marko. Kraj Maribor, ki se že L 1209. imenuje «forum«, je pač nastal, kakor večina vseh trgov in mest blizu gradov. Obrtniki, ki so bili pri zgradbi gradu zaposleni, večinoma tujci, so- si nekoliko. oddaljeno od1 gradu postavili svoje hiše, oziroma so novo naselbo vcepili na starejšo. -Njim so- se pridružili drugi obrtniki in trgovci, dobili so od gospoda gradu tržne pravice in si kraj ogradili z zidom. Bili pa so to večinoma Nemci, gospoda sama je prišla tudi "'iz severa k nam, izgoja je bdfla nemška, in tako se ne smemo čuditi, da sta grad in kiraj, mesto- dbbila nemško, grajlski (legi primerno ime «Marchpurch«, grad ob meji. Bržčas so graditelji mariborskega gradu tudi tukaj prvo cerkev sezidali, nekoliko proč od svoje hišne skupine, da je cerkvi ostala primerna potrebna zemlja. Cerkev je bila bržčas ara kraju sedanje stolnice in se imenuje 1. 1248 cerkev sv. Tomaža,06 1. 1254. »ecclesia sanciti Johannis baptiste et beati TI K) me apostoli a p ud civitatem Marpurg«.00 Domnevamo, da so prvotno kapelo sv. Tomaža kmalu povečali, prizidani del posvetili sv. Janezu, ki je sčasoma prvotni naslov čisto na sitirain potisnil. Orožen"7 pravi, da se cerkev sv. Ulrika pred graškimi vratmi navaja že v 13. stoletju in da je bila po ljudski pravljici prvotna župnijska oerkev. Po analogiji drugih starih mestnih župnij bi to dejstvu odgovarjalo. Ali mariborska cerkev sv. Ulrika se kot taka imenuje I. 1440.°s Tudi druge cerkve v čast sv. Ulriku imajo skoraj vse svoj početek v 15. stoletju; katere pa se • prej imenujejo, so imele bržčas prej drug naslov. Vzroka, zakaj je prišel ravno v 15. stoletju naslov sv. Ulrika pri cerkvah v posebno, veljavo. Še nismo zasledili. V Mariboru sicer zasledimo v graškem predmestju že okoli 1. 1300 »Wlreichsdoirf«, kar bi vendar kazalo na mogoči obstanek imenovane cerkve, aiko se kraj ni imenoval po kakem prvotnem posestniku Ulriku in tudi dr. Zahn misli, da se pojmuje pod izrazom »Zwaichiirohen« 1. 1330. tudi cerkev sv. Ulrika.60 V zadnjem času pred jOžefinsko. reformo je bila cerkev sv. Ulrika vikarijat mestne župnije za njen obseg izven mesta. Mogoče se je ta vikarijat uvedel že v 16. stoletju, a gotovih podatkov za to nimamo. Ali od Orožna navedena ljudska pravljica, da mestna župnijska cerkev ni bila prvotna župnijska cerkev mariborske pražupnije, nas navaja na domnevo, da je prvotno pražupnijsko cerkev iskati — v K a m n i c i. Ime Kamnice zasledimo že 1. 1093.70 Iz neke listine, katero datira Kos71 »med letom 1096 in 1105«, zvemo, 'da je Spanheimovec Hartwik, sin grofa Engelberta I., od 1. 1105 do 1126 škof rezenski, še kot solnograški stolni prost7" svetopavelskemu samostanu po'dairii pod pogojem užitka do smrti dvor in cerkev v Marki, in sicer v Kamnici s posestvi, podložniki, njivami, vinogradi in. drugimi stvarmi, katere je podedoval na isti (severni) strani reke Drave.73 Iz navedenega pa sklepamo* da je imenovani Hartwik cerkev v Kamnici sezidal, ako je ni že po smrti svojega očeta Engelberta (t 1. apr. 1096) že obstoječe podedoval. Verjetno, je, da. je tudi Hartwik preskrbel svoji ■> cerkvi župnijske pravrice, fundiral pa župnije ni on, ampak solnograški nadškof s tem, da ji je odkazal »partem congiruam«, potrebne dohodke in desetine. To se je zgodilo mnogo prej, kakor slišimo kaj o Mariboru. Tjidi prej, kakor slišimo o jareninski župniji, več kakor 60 let je razlike. Zato pa smo že prej omenili naše prepričanje, da je prvotna tukajšnja pražupnija obsegala tudi poznejšo jareninisko župnijo, kar nas tuidii. prepriča, ako si ogledamo zemljevid naših pražupnij in primerjamo- velikost drugih pražupnij z obširnostjo mariborske in jareninske. Tudi naslov kamniške cerkve nas navaja k visoki starosti njeni. Cerkve, ki so posvečene sv. Martinu, spadajo k najstarejšim našim cerkvam — seveda 1 so tudi izjeme. Okoli leta 1160. je bila ustanovljena jareninska župnija. Grad Maribor in tudi mesto ali trg pa je bil takrat že v posesti štajerskega mejnega grofa. Velikaši so pa rada imeli v svoji bližini tuldi duhovnike. Ne boderno se mogoče mnogo motili, ako trdimo, da je nadškof ob priliki ustanovitve jaireninske župnije pravice kamniške pražupnije prenesel v Maribor, o priložnosti, ko je bila ok. 1. 1160 iz kammilške pnaižupnije izločana'jarenninisJka, in maltica je bila ponižana na vdkarijat nove župnije mariborske. Manjkajo, nam za našo trditev sicer gotovi zgodovinski dokazi, listine; zato so naše trditve sicer same domneve, pa domneve, ki se opirajo, na anologije. Ne dolgo pozneje so bili ustanovljeni ostali vikarijaiti Selnica iz kamniškega, viikarijata in Sv. PeteT iz mariborske župnije. Ker je mariborski župnik iz posestev in od mestnega prebivalstva imel dovolj dohodkov, je prepustil svojim vikarjem dohodke iz njihovega ozemlja in je tako kot fun-dator svojih vikarjev postal njihov patron. To se pravi: mariborski župnik je pošiljal svoje kapelane kot vikarje na vikarijate, pa tudi druge duhovnike. Te je moral svojemu škofu v začetku samo. naznaniti., pozneje seveda pre-zentirati, jih v potrdilo in imenovanje predlagati. Kakor je že bilo omenjeno, so imeli vikarji do svojih župnikov gotove dolžnosti. Obseg mariborske župnije nam podaja tretji navedeni župnijski izkaz iz 15. stoletja. Tam imamo: Ecclesia in Marchpurg. Collator Archiepiscopus Salczeburgensis. Ecclesia in Zelltiitz. Collator Plebanus in Marchpurg. Ecclesia in Gambs. Collator Plebanus in Marchpurg. Ecclesia Sancti Petri pirope Marchpurg. Collator Plebanus in Marchpurg. (Jareninsko župnijo tuka izpustimo, ker o- njej na drugem mestu govorimo.) Ker nam manjkajo seznami vasi iz 1. 1445 za Maribor in okoliške župnije, se moramo tukaj posliužiti1 seznamov, ki so se sestaviti za jožefinsko župnijsko razdelitev; 1. Nadžupnija Maribor. Ta župnija je obsegala 1. 1782: 1. mesto Maribor v ožjem pomenu (2117 diuš); 2. Graško predmestje in raztresene hiše na deželi (1055 duš) s podružnico sv. Ulrika; 3. Koroško predmestje in raztresene hiše (598 duš, s kapefo sv. Barbare; 4. Vas Oirešje (Melje) in raztresene 'hlilšie (744 duš). Cella župnija jte štela 4544 duš. Iz tega seznama .bi se molgio misliti, da. se je mestna župnija razprostirala nekako samo po. sedanjem pomeiriljtu. Jložefinski predlogi za ralzpredeilbo novih župnij pa nas podjučijb; da ista seldlanji politični občini Kroe-vina in Lajtersberg tudi bili podeljeni mariborski župniji, tako, da sta obe sedanji mariborski župniji, stolna in frančiškanska tvorili mariborsko župnijo; gori imenovane »raztresene hiše« obsegajo ravno ti dlve občini. Razen mesta samega je oskrboval ostalo »deželo« vikar pri sv. Ulriku. Župnijska meja je torej bila: na jugu Drava od pritoka »Vinarskega pritoka« do iztoka Mallečnika v Dravo, na vZhlodu proti Sv. Petru sekljanja ivzhodlnja. meja Laj-tersberga do Pesnice; na severovzhodu Pesnica (proti Jarenini) in na. zapadu sedanja zahodna meja Krčevine čez Kugelberg v Vinarski jarek in do Drave, tnkaj proiti kamniški župniji. Formelno ena župnija je imela dejanski svojo kuraicijb pri Sv. Uliriku. 2. Kamnica. O cerkvi v Kamnici smo že govorili. Ime je nekdaj razlagal dr. Maj-ciger v Kresu. Tudi za Kamilico nimamo starejšega krajevnega seznama, kakor za Maribor. Po tem izkazu, katerega navedemo v drugem delu naše razprave, je mejila kamniška župnija na vzhodu z mariborsko, na jugu ob Dravo, na za-padu pa s selniško ob občinski meji Slemena na eni strani, na drugi Jelovca, dalje Sv. Križ iln Zg. Sv. Kungota v Kamniški župniji. Prestopila je Pesnico* Š2 objela Cajzičhrib, Blintovec iin Škriljak in zopet dosegla Pesnico ter ob njej v južnovzhodni smeri dOsegla mejO< mariborske župnije . Ob Pesnici sta nastali že precej rano dve cerkKrti, ki imata* naislov sv. Kunigunde, pač po vplivu benediktinskega reda. Zahn74 navaja pod «Kulm-berg» Z g. Sv. Kun got o že iz 1. 1391 in zopet 1416. Zadhja letnica velja bržčas za Zg. Sv. Kungoito.70 Orožen navaja k Zg. Sv. Kungoti najstarejšo letnico 1585, ko se je napravil nov vhod na pokopališče. Iz tega sledi, da je že takrat tam na vsak način že dalje časa obstojalo pokopališče, ob enem pa redna služba božja za njeno okrožje. Mogoče je, kakor na nekaterih drugih krajih, tudi tukaj' protestantifcem kurata odlstranil ta nanovo se je začela exourrenld'o služba božja iz Kamnice. Še-le felta 1761 sOi dosegli. tukajšnji prebivalci, da je bil nastavljen stalen kurat, kateremu so bili prideljeni sledeči kraji iz kamniške župnije: Sv. Kungota, Oaj, Kozjak, V odela, Dolgi dol, »LandstraB«, Videm in Lambaški vrh, skupaj 173 družin z 892 dušami. Takratna kuracija je obsegala torej celo sedanjo politično Občino Zg. Sv. Kungoto, severno pobočje kamniške župnije. Po jožefinski reformi je bila župnija Zg. Sv. Kungota povečana. Tudi kamniška župnija je dobila torej' še pred cesarjem Jožefom svoj vikarijat alii kuracijo. 3. Selnica. Cerkveni nasttov in starost selniške cerkve kaže, da je nastala pod vplivom benediktinskega reda iz Sv. Pavla. Cerkveni patron je sv. Marjeta. Napis nad glavnim oltarjem pa pravi, da je bila cerkev postavljena na kame-nitnem podstavu (Tako razumemo »saxis innixa... exsltruota«) Kralju vseh ■kraljev 1. 1198. Ljudska pravljica stavi sicer prvotno župno cerkev dalje na jugotzapad k Dravi, kjer še so starejši Ijiuidjfe pred leti hotelli vidleti zadnje ostanke nekdanjega zida, ali noben pisani vir nam ne daja najmanjšega po-trdila za ono pravljico. Mogoče je res kedaj 'bilo v onem gozdiču kakšno poslopje. Ni pa izključeno, da ima tudi pravljica neko zgodovinsko podlago, namreč, da selniška-cerkev ni bila prvotna župna cerkev za tamošnje prebivalce, ampak še je to pravico pozneje dbisegla., Tedaj pa bi bila selniška cerkev podružnica kamniške župnije. In to se pdpolruoma zlaga z našo trditvijo, da bi bila Kamnica že pred 1. 1160. pražupnija za celo mari- borsko 'okrožje, da je p ost all a o. I. 1160 potem vikarijat mariborske župnije, in da je mariborski župnik nato izločil iz kamniškega vikarijata nov vikarijat: Selniškoi župni|b. Selniška župnija je po že imenovanem seznamu mejila na jugu ob Dravo od Jellovca do Črmeniškega potoka, kjer je 'dosegla nekdanjo mejo pražupnije Labod, oziroma iz nje ločene remišniške (in brezniške), župnije, oib tej meji ob Črmenici se je dvigala proti severu db' prejšnje politične meje med mariborskim in Upniškim glavarstvom, kjer je dosegla, župnijo Lučane (pražup-nija Upnica.) S politično mejo se je obrnila tudi župnijska meja proti vzhodu mimo današnje cerkve Sv. Duha na Osltrem vrhu in dalje skoraj v polkrogu dokler ni dosegla zahodne kamniške župnijske meje. Tukaj 'je zapustila lučaniskio župnijo in 'je mejila s kaimniškoi do> Drave. Tako mejb je obdržala selniška župnija dO, cesarja Jožefa II. in ni imela nobene kuiracije. 4. Sv. Peter pod Mariborom. Cerkev sv. Petra, pod Mariborom se imenuje prvikrat v neki listini !. 1236. in so jo po vsej verjetnosti zgradili vitezi sv. Janeza (maltezanji), ki so na Melju in v Trčlovi in tu okolli imeli precej posestev. Vikarijat mariborske župnije je tukaj nastal še bržčas le prolti 13. stolletju. Po- krajevnem izkazu je obsegala župnija sv. Petra v letu 1782. 22 krajev, ki so se razprostirali med Dravo in Pesnico ter prej1 oZinaičeno mejlo med' Malriborolm in Sv. Petrom na zapadni strani. Na vzhodu Je zapustila meja, Dravo, pri Sv. Martinu in tekla naprej po sedanji politični meji med Mariborom in Ptujem db Grmade, potem pa proti severu poi sedanji veliki cesti iz Ptuja piroiti Hrastovcu; od sedanje cerkve Sv. Barbara se je obrnila malo na desno, tako, da je občino Jablance še priključila naši župniji. Naitb je prekrižala omenjeno cesto, in se obrnila na južni strani ViniSke vasi prb/t® zahodu in poltem ob zahodni meji omenjane vasi proti severovizhodu do Pesnice, talko- da pripada Vinička- vas k župniji Sv. Ruparta ptujske pražupnije. Tbi Je tuidli vzhloldlna meja mariborske pražupnije v ožjem obsegu. Na najskrajni južnovEhodni meji župnije je stala cerkev ,sv. Martina, o kateri se ne ve, kdaj je bila zidana. Da je že v 16. stolletju bila, sklepa Orožen70 iz letnice na zvoniku: A. D. 1578. Pa že leta 1443 zasledimo »das doerfel s. Merten vnder dem geslos Wutmberg«.77 Da se je vas imenovala po cerkvi, morala je ta že bržčas dalje časa stati. Zaradi oddaljenosti te podružnice je drugi kapelan pri Sv. Petru, imenovan »martinski kaplan« po nedeljah in praznikih Hodili opravljat službe božje. Še-le župnik dir. Janez Sittich je ustanovi novega »drugega« kapelana. pri Sv. Petru z dolbčilom, da prejšnji »drugi« kapelan stalno ostane pri Sv. Martinu. Prvi stalni kurat pri Sv. Martinu je bil nastavljen 1. 1761.™ K novi ekspozituri ali kluraciiS so bile priMopljene sledleče občine: Vumpalh, Zg. Dupiljek, Sp. Dupljek, Žitečka vas, Vel. Zimnica, Mala Zimnica, Jaiblance, Zg. Korena, Dvorjane, Vesica, Steinberg, Br©zkov(je, »Klosioimora«, Pečica, Vince, Straž išče, Ciglence, Duplješki vrh, Vumpaški vrh, Sp. Korenski vrh, 1. 1872. skupaj 426 družin s 1620 dušami. Meja med staro župnijo in novo kuracijo je šla od 'Drave čez Kamenščaik (Steinberg) do> Metavskega potoka, odi tam pa naravnost na sever dO- Viničke vasi, od tam pa proti vzhodu čez veliko- cesto on na to- na jug, kakor smo gori pri Sv. Petru prej določili vzhodlno mejo. Po jožefinski reformi je župnija Sv. Peter izgubila še več ozemllja, ku-racija Sv. Martin pa je dobila popolnoma nove meje. III. Jarenina. Leta 1139, dne 10. oktobra v Brezah podeli solnograški nadškof Konrad admontskemu samostanu med drugim posestvo pri Dolenji Jarenini s cerkvijo in z vsemi pritiklinami, med Jareninskilm potokom in Pesnico.70 L. 1160 pa slišimo prvikrat o župni cerkvi sv. Marije Magdalene v Jarenini, katero potrdi nadškof Eberhard L adlmontskemu samostanu."0 Posestvo' in mogoče že tudi cerkev v Jarenini' jO dobil solnograški nadškof od Rudolfa in Weriganda »de Witenswalt« (Jvnik?; zadnji je bil posestnik tudi pri Slov. Gradcu).81 Bržčas sta že imenovana, brata ali celo> njuni starši sezidali v Jarenini prvo cerkev. Jareninska cerkev je dobila župnijske pravice okoli leta 1160. Na drugem mestu izražamo1 svoje mnenje, da je jareninska župnija prvotno bila v okvirju kamniške pražupnije in da je potem solnograški nadškof severno od Pesnice ležeči del izločil iz pražupnije in ustanovil jarenin-sko- župnijo. Meja prvotne jareninske župnije se je držala ob zapaidu in severu poznejše meje med Upniškim in mariborskim glavarstvom dO- Mure, je torej šla ob glavnem grebenu zgornjih slovenskih goric dO' Mure in potem ob Muri dO točke, kjer meja mariborskega okraja isto zapusti. Do Mure je mejila jareninska župnija na Upniško p-ražupnijoi, ob Muri pa na pražupnijo Sv. Vida na Vogalu. Na vzhodni strani sledi župnijska meja politični meji do izvira potoka Ročice (pravilno Rečica). Ta potok je potem župnijska, meja do svojega iztoka v Drvanjo, nato Drvanja dO' svojega) iztoka v Pesnico. Celi čas od Mure do Drvanje je mejila Jarenina na pražupnijb- radgonsko-. Južnozapadno pa loči Pesnica našo župnijo- od ptujske in mariborske pražupnije- Prva iz jareninske župnije izločena župnija je bila S v e č i n a. Solnograški nadškof Adalbert (1168—1177, 1183—1200) spričujte 1197, dne 19. marca, da je posvetil v Svečini kapelo- sv. Andreja in govori ob enem o župnikih, ki naj imajo svoje župnijske dohodke in pravice. Iz tega sklepamo, da, je Adalbert pri posvetitvi svečinske cerkve 1. 1197 isti podaril župnijske pravice; ker pa je admontski patron svečinske župnije in ob enem parochus proprius Jarenine, sklepamo, 'da je bila svečinska župnija izločena iz jareninske, akoravno je takrat imel tukaj svoje pravice in posestva sekovski samostan na Zg. Štajerskem. Iz našega drugega župnijskega seznama iz sredine 15. stoletja dobimo sledeče dele prvotne jareninske župnije: Ecclesia in Witschein. Collator Abbas Adimontensis. Ecclesia in Jaring. Collator Abbas Adimontensis. Ecclesia Sancti Leonards. Collator plebanus in Jaring. Iz zadnje opazke spoznamo, dla je župnijo Sv. Lenart v Slov. gor- ustanovil župnik jareninskn in tamošnjemui svojemu vikarju odkazal dohodke. Kot od Jarenine odvisni vikarijat je bil Sv. Lenart do 1. 1580,82 nato pa je admontski opat kot parochus proprius jaireninislki patronalt Sv. Lenarta potegnil na se. 1. Jarenina. K jareninski župniji so, pripadili 1. 1782.' sledeči kraji: Spodnja Jarenina, Ja-reninski vrh, Strihovec, Vajgen, Kaniža, Vučji vrh, Polički vrh, Polička vas, Vučji dol (Pučenca), Zg. Jarenina, Gačnik, Vosek, Kropivnik, Pesnički dvor, Jelenče vrh. K podružnici ali lokalni kapelaniji Sv- Jakob, so pripadali kraji: Zg. Jakobski dol s podružnico, Sp. Jakobski dbl, kraj Kropivnik (toi je raztresene hiše), vrh Kušernik, vrh Flekušek, vrh Slatenek, Vukovski vrh, Drankovec, Lilaški vrh (Srobotje), Šambert, Sp. Gradiška, Plodleršnica, Jurjevski dol, Po-čenik, Sp.Hlapje, Zg. Hlapje, Rittereberg, Zg. Gradišče, Mali Jakobski deli, Polička ves, Ročički vrh (Radschitzenberg). Od lokalne kapelanije Sv. II j a so se oskrbovali sledeči: kraji: Sv. IIj vrh in dol, Kršniea, kraj Vajgen* kraj Polički vrh, Strihovec, Cirknaški dol, Do-brenje, Stara gora, Ciršak, Kozjak, Selnica. Od podružnice (Sp.) Sv. Kungota so se oskrbovali: Gradiška, Dobrenj- ski.vrh in dol ter na Ranči vrh in dol!. Celotna župnija s tremi podružnicami je imela skupaj 1577 družin in 7827 duš- Lastne matične knjige, so dobile podružnice še le z jožefinskim časom. Iz listin iz srednjega veka o cerkvi sv. Jakoba ne .zvemo nič, kakor tudi o. ostali okolici skoraj nič. Pa vendar že naslov cerkve kaže, da se mora prištevati našim starejšim cerkvam. Kakor se še danes spofcina, je bila prvotna cerkev gotiška. L. 1532 so cerkev Turki razdejali. Cerkev je imela že takrat svoje pokopališče in bržčas tudi svojega escurrendo-'kapelana. 1535., 24. oktobra, je labodski škof Filip pokopališče rekonciliiral in • cerkev nanovo posvetil. Tudi vizitacijski zapisnik iz 3. 1617 nam pravi, da je jareninski kapelan tukaj redno obhajal visako nedeljo službo božjo- Še le 1. 1770. je, bil tukaj nastavljen stalni štacijski kapelan, ki je postal 1. 1785. župnik.83 Meje za dušno pastirstvo pri Sv. Jakobu SO' bile: na zapadni strani višina Gazvodje) med Vukovskim in > Jareninskim potokom do glavnega grebena Slovenskih goric, na severu ravno imenovani greben od Lilaškega vrha do. Zg. Gradišča, na vzhodni strani greben .med Ploderšnico in Velko do Zg. Gaste-raja, kjer je meja šla čez Jurjevski potok ali Bobovnico proti zapadlu na višino med Partinjskim in Jakobskim potokom in po tej višini na j'ug, dtokJer se ji ni približala Pesnica, ki je bila meja na jugu db Vukovskega potoka. Druga lokalija je bila Sv. II j v Slov. goricah, ki je nastala primeroma ob istem času, kakor Sv. Jakob. Cerkev tukaj zašle,dilmo, že 1. 1329 v obliki »S. Gilgen« in potem še večkrat.84 Že L 1617 je bilo župniku1 ukazano, da se mora pri Sv- Iljlu mesečno dvakrat po nedeljah in na .nekatere praznike opravljati božja služba Cerkev je -imela že pred 1. 1532 'tudi svoje pokopališče.'"1 Dozdeva se, da so prvi kuraiti za Sv. Hj stanovali pri Sp. Sv. K-ungoti. Meja za to kuracijo je bila na zapadti od Pesnice god greben med Cirk-niškim in Dobrenjskim potokom, pozneje -med zadnjim in Krsniškiim potokom do glavnega grebena Slovenskih goric. Od tod se je obrnila meja proti severovzhodu, ob bivši politični meji med Mariborom -in Upnico- dO- Mure, ki je na severu mejila do Ravnega vrha, in tam s politično rnejb med Mariborom in Radgono doi Lilaškega vrha- šla v južni in daHje ob glavnem grebenu Slovenskih goric dO- Vajgenskega vrha -in tam ob grebenu med1 Jareninskim in Cirkniškim potokom doli do Pesnice, ki je bila južna meja kuiracije. L. 1784 je postal Sv. I!j župnija. S p. Sv. Kun g o-1 a je imela svojo- cerkev gotovo že v 14. stoletju; se: danj-o cerkev je sezidal adlmontski opat Rajmund 1- 1673. Lokalija je prvotno obsegala sedanjo politično občino- Sp. Sv. Kungota (Gradiška); na j'ugozapadu je mejila, na Pesnico, na zapadli čez greben Gradi-ške na, Zg. Sv. Kungot-o (Kamilico), na severu in vzhodu- pa, na Sv. Ilji Kuracija je imela Čisto majhen obseg in se je povečala, še le po jožefinski reformi na. račun sosednjih žuipnji. Jareninska župnija- brez pod-ružnfc je mejila na jugu na Pesnico, na za-padu in severu na kuracijo. Sv. Ilj in na vzhodu pa ai-a lokaliio Sv. Jakob. Celotna župnija, pa je mejila ca 1600 na jugozapadu ob Pesniic na Sv. Peter, Marilwr in Kamnico-, na zapadti na Kamnico in Svečino oib grebenu Gradi-ške, Dobrenja in Krsnfce, ob severozapadu na Gomilico- (pražupnija Lipnica), ob Muri na žup-,-nijo Sv. Vida na Vogalu, na vzhodu pa na praižupni-jo- Radgono (Cmurek) in potem na svoj vikarij-aitv Sv. Lena-rd v Slov. goricah. 2- S večina. * Kalkor smo že slišali, je -svečinisko cerkev blagoslovil šolnograški nadškof Adalbert 1. 1197 in-ob enem podelil cerkvi župnijske pravice. Ker jte bila nova župnija izločena iiz admontske župnije Jarenina, je'postal a-dunontski opat patron svečiinske župnije, akoravno je bila cerkev bržčas pozidana od' sekov-skih kanonikov. Izkaz iz 1. 1782. -imenuje-sledeče' kraje v področju svečmske župnije: S večina, Pesserl, Hoch Pesserl, Dobre-nja (zapadJno pobočje), LindWurmwald, Hochnasenstein, Stara gora, Podigrac, Visoki Plač, Sv. Jožef, Humitspe-rg, grad Svečina, Ciringa, Steinberg, Ratspach, KebhvaM, Weissenstock, Sp. Silaitina, Kodte-rjač (Kandriatsch), Goplje (Hoppelbarg),* Zg. Špičnik,. Sp. Špačnik, Gru-šena, Schnelniberg, Himmelreich, Vrbovoi, Jurski dol, Sv. Jurij, Srednji Rodov i č, Vrtiče (? Wurschnitz), Sp. Jedlonik, Sp. Rodov i č in Jedlo-nik. 33 imenovanih krajev -jte imeloi 526 'družin in 2949 dug. Nekateri imenovanih krajev se ne dajto- izenačiti- Kakor kamniška župnija pri Zg. Sv. Kungoti prestopi Pesnico, tako, stori tudi svečinska župnija, tako-da južno od Pesnice Tremlov bireg in Pesnica (zgoraj bržčas Srednji in Spodnji Rodovič po potoku: Rodovič) pripadata svečinski župniji. Zapadno meji Sve-čina na župnijo Lučane, na severu na Gomilioo (obe pražupnija Lipnica) ob bivši politični meji med Mariborom in Lipniico, ob 'vzhodu na župniji Jarenina (Sv. Il-j) in Kamnico, ob juigu na zadnjo- župnijo. Podružnico Sv. Jurij ob Pesnici zasledimo že 1. 1383. (ONB. 208.) L. 1387 je pri Sv. Juriju ustanovil svetopavefciki »amtmainn« (sodnik) tukaj, Mert Zedlar, s svojo ženo- :in dediči z 10 funti denarja sv. mašo. Svečinski župnik Hans dter Smogrer potrdi 25. marca t. 1- ustanovitev s pristavkom, da sme Zedlar prenesti ustanovo v mariborsko' cerkev, ako bi župnik in njegovi nasledniki ustanove ne spolnjevali.80 Je 5i ta ulstanova dalj1 časa obstala in je ustanovljeni kapelan stanovaJ pri Sv. Juriju, ni znano*. Cerkev je imela svoje ključarje, ki so npr. 1492 cek> v Rimu: tožili takratnega svečinskega, župnika Niklasa, da si prilastuje razne cerkvene dbhodke itd. svoje podružnice Sv. Jurij.87 Ustanovo je bržčas ugonobil protestantiZem, kakor na mnogih drugih krajih. Po reformaciji se je služba božja večkrat opravljala pri Sv. Jurju. Ob vi-zitaciji 1. 1617. je celo sekovski škof ukazal, da naj boi vsako- ned'eljo in praznik služba božja pri Sv. Juriju, ako sta v Svečini dva kapelana.88 Še le ob Jožefovem času je postal St. Jurij kuracija, pa najprej1 samo- začasno. 3. Sv. Lenart v Slov. gor. V listini papeža Celestina III. v La,teranu 1196, dne 17. jitnija, ko ta potrdi svetopavelskemu samostanu razna posestva in pravice, najdemo v Slovenskih goricah tudi »predium apud sanctum Leonardum«.80 Listina je sicer nepristna;00 vendar pa zvemo iz neke druge listine, katero datira- Zahn01 s »1 1215«, da je to posestvo pri Sv. Lenartu posedal Vernher Meljlski »von Tanne« in Zahn tukaj nas trg izrecno lokaliziri-ra »v Stav. goricah«.02 Tako smemo početek cerkve pri Sv. Lenartu staviti v konec 12. stoletja-Razumljivo je, da so v tako obširni župniji', kakor je bila prvotna jareninska, kmalu nastale podružnice, kjer se je za oddaljene župljlane od časa do časa vršila služba božja. Kdo je cerkev sezidal, ne vemo-, vikarijat pa je ustanovil jareninski župnik. V III. župnijskem seznamu se imenujte jareninski župnik kot * pravilno: Zopelberg. »collator«, podelivec svetolenarčke župnije in (kot tak ostane do okolu 1. 1580. ko je ipotem začel adtnont'ski opat kot parochus primarius Jairenine patronat pri Sv. Lenartu sam izvrševati. Vikarijat pri Sv. Lenartu je najpozneje nastal v 14. stoletju. Bil še je primeroma obsežen, kakor vidimo- iz krajev, ki so navedeni 1. 1445 v naši župniji. Item Narmanidarf XV hewfser . Schiltarcn XX „ Radich 1111 „ „ Nider Radich VII „ OberSchweinhard IX „ „ VnderSchweinhardXX „ „ Hanna . V „ „ nider Hanna VI „ „ vnder Retlchicz , ober Retlchicz' „ Scorkonecz „ ober Seryanncz „ nider Seryanncz „ ober Purckftall vnd vnder „ zu Gostiiay „ zu Kolczendarff „ Ruczendarff „ zu Glogowicz „ Seyttendarff „ an der Welick „ Ledinig „ zu Maczen „ vnder Pirtin „ zu Samirck „ zu mitter Pirlin ( , zu Ober Pirtin i „ zu Dolgen (L. 1782 z družinami) (15) Armbstorf 26 (14) Schiltern 19 (13) Ober Radach 11 (12) Unter Radach 13 (11) Oberschweindorf siO (10) Unterschweindorf 29 (8) Ober Duorian 14 (9) Unter Duorian 8 (5) Unter Ratschutzen 27 (4) Ober Ratschutzen 33 (19) Obet Scheriafzen 11 (20) Unter Scheriafzen 39 (7) Purgstali 126 (31) Gasteiey 80 (24) Raitra (22) St. Georgental (18) Schiitzendorf 23 (32) Velka 78 (36) Kriechenberg (36) Kleinberg 50 (33)Jurscbitzberg (34)Hatschnigg60 (17) Muetschen 37 (27) Partin (10) SamOrko 42 (27) Paitni skupaj 83 (25) Gradisch (2«) Langenberg41 (danes) Lormanje Šetarova Radehova Zg. Senarska Sp. Senarska G. Verjane Sp. Verjane Sp. Ročica Zg. Ročica Zg. Žerjavci (2) Zenka Sp. Žerjavci Porčič Gasteraj Jurjevski dol Žice Velika, Kieinberg, Mali vrh Jutšenca, Hastnik Mučna Sp. Partinje Zamarkova Sr. Partinje Zg. Partinje Gradišče, Dolgi vili Številke hiš so od Gornje Ročice naprej izpuščene, tudi sklepčno število manjka- \' seznamu se ne dasta d'va kraja določiti: Scorkonecz in Kolczendarff, katerih ONB nima. Za zadlnji kraj1 bi se mogoče dala- določiti Malna, ako ne Sv. Jurij sam. Zadnje bi tudi lahko bil kraj »Gloigow-iCz«, na kar še -sedaj spo-, minja potok Botoovnica ali Gogonica (kakor je tudi na generalni karti). -Prvotna, župnija Sv. Lenard je imela svojo mejo na jugu, oziroma južno-zapadlni strani Pesnico, kjer je mejila -na Sv. Rupert (pražupnija Ptuj in malo na Sv. Peter (Maribor). Na zapadhi strani je zapustila Pesnico blizu sedanje velike ceste iz Ptuja in ob njej pri S-ikerju prekoračila1 veliko cesto Maribor-Radgona, dSalje je šla ob grebenu med jak-obskim in partinjskim potokom dO Gradišča, proti severu dalje čez Bobovnico- do bivše politične meje med Mari- borom in Radgono. Tukaj -jte mejila na župnijo Sv. Jakob (Jarenina). Na severu je bila politična meja imenovanih dVeh glavarstev tudi cerkvena proti Cmu-refcu do poznejše cerkve Sv. Ana v ŠilOv- goricaji. Obrnila se je na jug, oziroma jugovzhod1 ob potoku Ročica do izliva v DrvanjO in ob tem potoku dO njegovega izliva v Pesnico, kjer je celi čas mejila na staro župnijo Sv. Benedikta (Radgona). Tudi lenarčka župnija je bila še razšima in kmalu je dobila župna cerkev svojo podružnico ob Bobovnici v cerkvi Sv. Jurija v Slov. goricah. Prvikrat zasledimo- ime 1. 1388: »s. Joergen in den Pueheln« -itd.04 Tukaj so že rano opravljali službo božjo; 1. 1607 se je tiukaj vzdrževal bivši le-narčki župnik, Janez Moreninus, 1616 je bil nastavljen kurat pri Sv. Juriju z -opombo, da mora stanovati pri župniku-05 Od konca 17. stoletja so bili redno-kurati pri Sv. Juriju, ki so po izkazu 1. 1782 oskrbovali -sledeče kraje: Sv. Jurij, Jurjevski dol, _ Zg. in Sp. Mata, Rajca, Gradišče, -Dolgi' vrh, Partinje, Navarda-, Stojšina (Ster-schein), Široko, Gasteraj, Velka, Juršenca,- tiastuik, Krembarg in Mali vrh. Mejla med župnijo in lokalij-o- jte ttorej šla od1 jareninske- (jakobske) župnije v severovzhodnem od Bobovnice, dlalje pa- skoraj v- severni -smeri do severne meje pri Sv. Ani v Slov. goricah. Samostojen je Sv. Jurij postal še le 1. 1784. Rodovnik jareninske župnije bi torej bil: Jarenina Jarenina Svečina Jarenina Sv. Lenart Jarenina (Sv. Jakob, Sv Kungota, Sv. IIj> Sv. Lerait (Sv. Jurij) IV. Cmurek. Cmurek, slovenska oblika za nemški »Mure-ck« je spakedrarlka iz »zu Mureck«. Ker leži. trg blizu ovineka, h kateremu je Mura prisiljena napraviti od -južne smeri v zaihodbo-, ime ni1 težko razložiti; pomeni ravno isto-, kakor dve vasi na tem ovinku: Obeir- in Unteirvogau, to- je »vogal« = Mur-Ecke. Te dve naselbini ste seveda starejši, kakor grad Cmurek, -zato imata slovensko ime. Grad" pa je sezidal proti sredi 12. stoletja Buirkart Koroški ali tudi imenovan »Mariborski« in je dal svoji ustanovitvi nemško -ime;* že njegov sin se je -imenoval po gradu »Herir von Murekke«. Pod gradom se je -ustanovila naselbina, ki -je dobila kmalu -tržke pravice, izven trga stoji cerkev, ki je kmalu dolb-ila župnijsko- pravico. L. 1187. je prisostvoval veliki solnograški sinodi v Lip-" niči tudi emu,reški župnik. Obseg župnije je vkljub prirastku v začetku, 15. stoletja, primeroma takO( -majhen, da je izključeno njoi smatrati za pražupnijo. Iz ka-tere župnije pa je bila torej izločena? * Imenuje se prvikrat o. 1. 1145: Morekke; ONB 349. V poštev prideta samo dve pražupniji južno od Mure, in to sta kamniška (oziroma jareninska) iti radgonska Mislilo bi se lahko tudi na Sv. Vid na Vogalu, ker imata, obe župniji istega patroma. Raz/umitega pa nam kažejo najstarejši krajevni izkazi, da sta se župniji Sv. Vid in Straden razprostirali skoraj neposredno do- cmureškega trga. Valsi na levem bregu Mure, razun trga samega, katere našteva izkaz za leto 1445, so 13. stoletja UB II 42. — 20 Gr. IV 135. — 27 Gr. IV 228. — 28 Gr. IV 681. —20 Orožen I 133. — 30 Schroll UB. St. Paul str. 197. — 31 n. n. m, str. 199. — 32 n. n. m. 215. — 33 Orožen I. 130. — 34 UB I 66: 1. 1056. — 36 Gl. M. Ljubša, »Štajerska Kapla; Straža 1924 št. 1. 2, 3. — 30 Schroll UB St. Paul str. 27 3. — 37 Orožen I 129. — 38 Gr. IV 241. — 30 Gr. IV SfsT. — 40 Gr. IV. 302. — 41 Gr. IV 324. — 42 Jakisch IV 2 1 37. — 43 ONB 329. — 41 Gr. IV 215. — 45 n. n. m. op. 3. — 46 UB III 158. — 47 UB III 154. — 48 ONB 329. — 40 UB III 154, — 60 Schroll str. 128, št. 64. — 61 Schroll str. 177 št. 140, tudi 1. 1303, n. h. m. str. 186. — 62 Schroll str. 237 št. 235. — 53 UB IV 259. — 53a ONB 271. — 64 Orožen I 113. — 05 ONB 34. — 60 Orožen I 106, 108. — 57 Orožen I 110, 112. — 58 I, 111. — •)(l Gr. iV št. 409, 416 ; 716 ozir. 761. — 00 Gr. IV 237. — 01 Gr. IV CVII. — 63 Gr. IV 137. — "3 ne pa, kakor Zahn ONB 326/7 misli v mestu; tam so pozneje sezidali neki gradič. — 04 Grazer Tagespost 1900, 15 sept. 3. pola. — 05 UB III 86. — 00 UB III 232. 233. — 1. 8. — 08 ONB 326. — 00 na n. m. — 70 Gr. III 237. — 71 Gr. III str. 239. — 72 gl. Gr. III str. 239 op. 5. — 73 Gr. Ill 240. — 74 ONB 121. — 75 n. n. m. 122. — 70 I. 70 in po njen Janisch II 240. — 77 ONB 512 pod »Wumbach«, katero ime se nahaja prvič-1373. Katero ime je prvotno, ne vemo. — 78 Orožen I 70. — 70 Gr. IV str. 90. — n. n. m. 205. — 81 Gr. IV 106. — 82 Orožen I 184. — 83 Orožen I 153—154. — 84 ONB 4. — 85 Orožen I 158, 159. — 86 Schroll, UB St. Paul, str. 271. Mogoče je Zedlar celo ustanovitelj te cerkve. — 87 n. n. m. str. 513. — 88 Orožen I 177. — 80 UB II 41. — m Gradivo IV 448. — 01 UB II 209. —'02 ONB. 305 določa sicer našo cerkev kot podružnico kot Hočko južno od Maribora, druge letnice nikjer ne navaja in za našo cerkev ima 1. letnico 1404. To lokalizacijo pa ima, ker se 1. 1237 (UB II 466) v zvezi z Hočami imenuje župnija Sv. Lenart, ki pa je bržčas Nova cerkev. V imeniku V. UB pa tuivaja obe Itetnici 1196 in c. 1215 pri Sv. Lenartu v Slov. gor. — 03 Tukaj, kakor še natančnejše pri pražupniji radgonski navajamo 1. 1445. še seznam iz 1. 1782, Iz pristav-ljenih številk oziroma družin se lahko marsikaj sklepa. — "4 ONB 208. — 05 Orožen l 210, 214 in sek. šk. arh. ♦♦♦ Zgodovina slovenskega petja v Mariboru. H. Druzovič, Maribor. »Neima ugodnijega i veličanstvenijega prizora na svietu, nego je duhovno razvide jednoga naroda.« (Stanko Vraz v svojem poročilu o prvi • uprizoritvi prve ilirske opere »Ljubav i zloba« 1846). I. Doba pred čitalniškim petjem s splošnim pregledom razvoja slovenskega petja v 1. polovici 19. stoletja. Vrednost današrijih kulturnih 'dobrin moremo- presojlati le taikrat, če poznamo njih nastanek in tudi okoliščine, pod katerimi so se razvijale. Kar se nam danes dozdeva kot samo ob -sebi umevno, je nasiallo često z velikimi težkočami, z velikim naporom in trudtom. Bili so činitelji, ki so kulturni razvoj pospeševali, a še večkrat zadrževali. Tudi v naši glasbeni umetnosti, katero moramo predvsem smatrati kot tvorbo socijalnega značaja., zasledujemo neko nepretrgano gibanje, ki ne pozna presledkov. Javljajo se presledki, potem so ti Je nekake posledice nasilnega zadrževanja; notranje gonilne sile, katere . vsebuje socijalni organizem, podre ob prvi priliki vse umetne ovire, ter si pribori spet pot k tem večjemu naizmaihu. V drugem slučaju pa mora propadanju slediti pogin umetniškega življenja. Vse te razvojne faze, z vsemi spremlja- joči m i faktorji pospeševanja in uničevanja bodleimo lahko- zasledovali v razvoju mariborskega slovenskega glasbenega življenja. Spoznavanje teh zgodovinskih činjanic bode pomagalo- odstranjati marsikatero- enostransko sodbo o delovanju naših prednikov, na drugi strani pa bodamo ilmel® priliko, občudovati nadvse požrtviovalno in velikopotezno delovanje mladteniške dobe našega muzikalnega pokreta. Prepričali se, -bodemo, da si je narod skušal vzdrževati in utrjevati svojo podedovano posebnost, ter si takoj v početku svojega prebujenja zaželel ustvariti svo-je lastne kulturne dobrine, kakršnih so- deležni vsi večji narodi. Uprav pri mariborskem slovenskem petju, bodemo videli velik početni razmah, kar priča o zdravem jedru takratnega slovenskega življa. Ko bi se ta naravni razvojni proces, kakršen se je javljal v početku' ustavne dobe, ne bil zadrževal po močnejših zunanjih silah, bi bila postala fiziognOmija mesta sčasoma gotovo drugačna. Izmed -umetniških panog je torej glasba tisti faktor, k!i -nam -daje verno sliko narodnega -duševnega življenja. To more pa le radi tega, ker je v svoji bistvenosti izrazito subjektivnega značaja. Petje nam pomaga, gledati v narodovo dušo; je -zrcalo njegove psihe. Že Slomšek je bill o- tam uverjen, ko pravi: «V življenju boljše spremljevalke ni človeku-, kakor pesem. Ma-terna pesem detece v slladko spanje zaiziblje, pesem otrokom na paši čas krati, odrašene v poštene dbužbe vabi, starčku starosti g-renobe sladi in veselega raja okus podeljuje, rajne umrle prijatelje in prijateljice obžaluje in še na grobu časti. Lepa pesem budi, uči, opominja in svari. Pesmi le tam slišati ni, kjer poštenih ni IjiudS.« Narod izraža s svojim petjem svoje najnežnejše občutke, vse svoje veselje, vso- tugo-; v petju najdejo svoj izraz vsi dbgodljaji, ki so v zvezi z narodhim pitjem, da še celo politiški dogodki najdejo- svioj odmev v petju. Liki narodnemu jeziku raste in razvija se tudli narodna muzi-kataa govorica in domača glasbena zgodovina bi naj bila obenem učiteljica in vodnica pri vsakem smotrenem delovanju na polju -glasbene kulture. S pogledom v preteklost naj se nam odpira tudi pogled v prihodnost. Kakor je vsaka lokalna zgodovina umevna le v zvezi s splošno zgodovino, tako bodemo- tudi naš domači pevski pokr-et le tedaj pravilno presojali, če si bomo obenem ogledali sipllošlni kulturni in politiški položaj, v katarem so živeli svoječasni mariborski Slovenci. Našli bodemo tukaj' vse one faktorje, ki so uplivali na postanek in razvoj petja ali v pozitivnem ali pa v negativnem smfelu. Koncem 18.stoletja nastopivša romantiška stru-ja je začrtala celemu za-padno-evropskemu kulturnemu življenju nove razvojne smernice. Prevratu na politiš-kem polju je sledil popolni prevrat v duševnem pokiretu, kakor tudi v ■ umetnostih. "Boj za enakopravnost je imel za posledico, vzbujanje nacionalne zavesti pri poedinih narodih. Istočasno so se že začeli javljati prvi znaki postajajoče -narodne umetnosti. (Ni toraj zgolj sJlučaj, da se je igralo- v dobi francoske revolucije, 1. 1789 v deželnem gledališču v Ljubljani prvikrat v slovanskem jeziku [Linhartova Županova Micka]). Romainticizem s svojitn pospeševanjem individualiizma je pa oživil predvsem mruziške umetnosti, in med teimi osolbito liriško pesnil&tvOi iin glasboi, kajti tukaj1 najde narodovo čutno in duševno razpoloženje svoj1 naj-su-btilnejši izraz. Nam Slovencem je ta doba rodila prvega lirika, V. Vodnilka teir pnvia Skladatelja, BI. Potočnika in Gr. Riharja. Nastajale so narodne pesmi in oglašali so- se zbiratelji narodnega blaga. Stanko Vraz je navduševal rodoljube k nabiranju in zapisovanju narodnih pesmi. S tem je že bila ustvarjena podlaga nastanku slovenske umetne glasbe, katere nadaijni razvoj je bil zavisen spet od raznih okoliščin. Pri nas so bile namreč razmere v 'tem oziru bistveno drugačne, nego n. pr. pri sosednih Nemcih. Pri teh najdemo po dovršenih Napoleonovih vojskah izredno močen razmah nacionalne ideje. Kot konkretna posledica jte bil postanek moških peviskih društev (sicer po vzoiru ruskih vojaških zborov), ki so se z veliko naglico razvijala- in raste, kakor gobe po- dežjtr. Pesemska skladba, j-e doživela -svoj prvi razcvit (Schubert, Schumann), narodna opera se je ustvarila, in mogočno narastla pevska organizacija je začela postajati važen in odlo-če-valan socialni in poliltiški faktor. — Vse to'je seveda morallo -uplivati na sosedne države in na sosedne narode. V Avstriji so vSadlni krogi zasledovali to gibanje z veliko opreznostjo, da, z n-eklo bojlaznijo, kajti, pO dunaljskem kongresu (1815) je zavladala tukaj najhujša reakcija in zloglasni minister Metter-nich se je v zadevi ustanavljanja pevskih zborov izrazil: »Haltet mir ja -dieses Gift aus Deutschland nieder.« Kako, so s-e vladni organi bali pevskih prireditev, dokazuje primer iz Salzburga, kjer so ob priliki večje pevske -slavnosti imeHi pripravflu'ene vojake s topovi. Da v takih okoliščinah za enkrat še ni bilo misliti nia postanek pevsko--dlruštvenega življenja, osobito še pri nen-emških narodih Avstrije, je pač umevno-. Vendar je v tem oziru tudi čas marsikaj spremenil. Vzbujena naroidina zavest je tlela pod pritiskom nevzdržno -dalje in prišla je tudi doba, ko vsa vladna skrb ni mogla več zabrainiti ustanavljanja peviskih drušltev. še pred koncem. M-etternichovega -režima (1848) se je ustanovilo na Dunaju po vzorcu švicarskih in nemških pevskih društev prvo moško pevsko društvo (1843*), kateremu je sledilo na bivšem Štajerskem najlprej enako v G-radbu (1846) in neposredno na to -še v istem letu v Mariboru, istočasno- se je začelo gibanje tudi- pri avstrijskih Slovanih. Za razvoj pevsko-dnuštvenega- življenja še sicer pri teh niso bili po-dani pogoji, vendar se je pri raznih prireditvah tudi že začelo popevati. Osobito vzorne so bile v tem oziru prireditve na Dunaju živečih Slovanov. Predinjačili so- tukaj predvsem Čehi ih Hrvatje. Tudi v Ljubljani se je 1. 1846 po mnogih letih v gledališču spet slišalo slovensko petje, katero je občinstvo izredno navdušilo. Vendar pa še te pesmi nikakor niso- prepojene z nacionalnim duhiom, kakor •bi to morda pričakovali v tej dobi, temveč vse imajo na sebi splošno znamenje neke dušne -bolezni-, po vseh se vleče neka črna žalost, one so »žalostno opevanje zgubljenega raja«, kakor piše v Novicah (1844) Matija Majar. Ta * Ki pa je Se-le 1. 1846 dobilo uradno potrdilo. rodoljub tuffi prav pravilno sklepa, če trdi, da manjka Slovencem izrazitih pesmi, katere bi popevali- tudi moški, meditem ko sedanje umetne pesmi pojo najraje le ženske. Nadalje ne zadostuje, da se zlaga v slovenskem jeziku, temveč potrebno je, da je pesem zložena i v slovenskem duhu. In ta duh se pogreša večjidel v vseh naših pesmih in tuj duh je kriv, da se pesmi priljubiti ne morejo. Pesmi, v katerih bi ljubezen do slovenskega- naroda, 'do domovine se izražala., takšnih so nalm naši pesniki dolžni ostali. — Nad'aflje pravi, da moramo narodu nuditi pesmi, ki zdravi dluh oživljajo in imajo v sebi hirano za mošlk® duševnoslt. Svetuje v ta namen študij srbskih in ilirskih narodnih pesmi, katere sta nabrala V. Karadlžiič in Stanko Vinaz. Pri prestavah iz drugih jezikov pa se naj pesniki ozirajo na literalturo slovanskih narečij. V NovicaJh 1. 1845 se istotako pritožuje J. Drobnič, da sploh le ženske prepevajo in moških ni pridobiti za petje. Ženskam pač vsaka pesem prav pride, vse pojo. V ta namen naj bi se v nedeljskih šolah učili tudi mladeniči petja In ne samo deklice. Drugačne so pa bile raizimere v tem oziiru pri Hrvatih in Srbih. Malavašič piše (v Novicah 1846): »Glede petja so- južni Slovani med slovanskimi narodi to, kair Italijani med romanskimi. Pa tudi južni Slovani se razlikujejo med seboj, kakor v narečjih, tako v narodhem petju in pesništvu. Hrvat in Srb hranita v svojih narodlnih pesmih spomin svojih junaških očetov in njih slavnih del, -miroljubni Slovenec pa prepeva, kar mu ravno srce naroča, -srečo ali nesrečo svojega stanu, ljubezen itd. Zato je narodna pesem onih bolj imenitna kakor tega.« Kaj so torej', popevali naši očetje? Pesmi in pesemske skladbe so- se razširjale večinoma tradicionalnim potom in pired letom 1848 moremo- zabeležiti izmed1 posvetnih pesemskih publikacij le Ahacljevo- zbirko (l. natis 1. 1833, 2. •natis 1. 1845) ter muzikalno prilogo k Slomšekovim Drobtinicam (Slovenska Gerlica). Priljubljene pa so bile osobito sledeče pesmi, katere lahko štejemo' k najstarejšim slov. pesmim: Pridi Gorenje (Potočnik), Veselja dOm (Slomšek), Popotnik (Normanski napev, ki je pri nas ponanodel), Glejte, že solnce zahaja (Nemški napev), Pojo, pojo zvonovi (Rihar), Zadovoljni Kranjec, Pod oknom (Fleišman), Kje so- moje rožice (Hašnik), Pevec (Hašnik), Bleško jezero (Vil-har, 1848). Pesnitve so -bile priljubljene od naslednjih pesnikov: Virka, Hašni-ka, Orožna, Valjavca in Cegnarja. Domoljubne pesmi so sicer tudi bile med temi pesnitvami, vendar niso- bile tako krepkega značaja, kakor pa hrvatske budnice. Edino izjemo so tvarjale v tem oziru Koseskijteve pesnitve, katere so sodobnike v veliki meri povzdigovale in navduševale. Ker pa še niso bile vglasbene, so se ponajveč le deklamovale. Pomanjkljivo' sistematno šolanje naroda se je torej že tukaj kazalo in tako piše n. pr. Davorin Trstenjak še 1. 1853 (v Novicah), da »je slovenski narod premlačen, da je v njem premalo narodnega duha, pa 'dosti enostranosti in sebičnosti, medtem ko se pri Hrvaitih že sveti danica in bo skoraj beli dan«. In v isti-ni, pri Hrvatih dobimo v dObi pred letom 1848 bistveno druigo sliko. Ko je Gaj diramil svoje rojake in vizbuijail na/rodni duh, je istočasno že opozarjal na pomen narodne glasbe. Zahteval je, da se hrvatska pesemska skladba naslanja na narodne motive. V tem smislu je deloval i ustanovitelj hrvatske glasbe, F. Livadič (1798—1878), ko je kotnponiral prve narodne budnice, ki so se izredino hitro širile med narodbim in tam mnogo pripomogle k nacionalnemu oživUijanju pnipriostega nairOdia. Kar je bil Gaj v književnosti, je bil Livadič v glasbi: buditelj naroda. 2e leta 1835 so imeli Hrvatje svojo- »Još Hrvatska«, kateri so sledile številne druge budnice. (Med drugimi i Runjaninova Liepa naša, domovino iz 1. 1846.) Istotako priljubljene so bile razne zdravi-ce in dobrodošlice. V Zagrebu se Je 1 1846 tudi uprizorila prva hrvatska opera Lisimskega: »Ljuba v i zloba«. Če pomisli,mo^ -da so dobili Rusi 1. 1836 z Gliinkovo »Življenje za carja« in Čehi 1. 1847 z Macourkovo »Žižkov duh« svoj-o prvo narodno- opero, potem si lahko predstavimo- velikanski razmah v komaj še rojeni hrvatski glasbi, ki je tudi našel odmev pri drugih jugoslovenski-h plemenih. (Srbski budnici »Rado- ide Srbin« in »Ja sam Srbin« sta iz te dobe; zložil ju je po narodnih motivih za moški zbor Lisinski.) Krepke hrvatske in tiutli srbske budnice, ki izražajo. n-arodbvo individualnost in razpoloženje, so -se udomačile tudi kaj rade pri nas in -so dale pozneje povod nastanku slovenskih budnic. (Prva slovenska budnica, ki je takoj postala popularna., je bila Jenkova »Naprej« iz 1. 1860. Da- se vglasbi tudi Koseskijev »Kdo je mar?« je bila razpisana 1. 1863 v Novicah posebna nagrada.) Medtem, ko so hrvatske budnice uplivale na vzbujanje narodne zavesti pri Slovencih, je uplivaia sosedna nemška glasba- na drug način. Zadrževala je ta velika kulturna sila individualno rast naše glasbe, ter je naše narodno mu-zikalno čutenje takorekoč sčasoma izpreminjala. Ker je trajal ta proces skozi stoletja in je bila tudi cerkvena glasba že izza Trubarjeve dobe pod njenim uplivom, je bil učinek tudi tembolj usoden. Na ta moment so v popolnem umevanju takratnega položaja že opozarjali dalekovidlnejši rodoljubi. Pa z nobenim vidlnim uspehom. Manjkalo je -namreč pri nas tiste izrazite, vsestransko ustvarjajoče muizilkalllne osebnosti, ki bi bila v- stanu, tvarjati v pravem času, ko se je ustvarjala domača umetna pesemska oblika, tudi uspešen protiutež temu uplivu- in začrtati postajajoči umetnosti sa-mo'lastne razvojln-e smernice -na podlagi narodne psibe. (Znaten je bil istotako uplv italijanske glasbe, ki je bila zlasti v operi dolgo -časa dominujoča). Imenitnim takratnim skladateljem, in to , so- bili oni, ki so delovali v Ljubljani, je manjkal vpogled v narodovo dušo. Bila sta to« Gašpar in Ka-milo- Mašek ter Anton Nedved, po -rodu oz. pokoljenju Čehi,, ki so istotako s slovensko skladbo vred -gojili še nemško -skladbo-. Pri Hrvatih najdemo- pa , v tej dobi docela drugo sliko. Tam je ilizirem -ustvaril podlago -za postanek i-n razvoj narodne kulture, z vsemi njenimi značilnimi potezami. In ta s-e izraža že v glasbi. Pri nas pa je manjkalo potrebne dalekovidniosti in preudarjenoslti, narodna .moč se ni krepila -in našla je ta -nejasnost in nedoslednost svoj1 izraz v sodobni glasbi. Od domačih skladateljev te dobe moremo imenovati edlinolle Gusta-va Ipav-ca, kot predstavnika, ki Je ubrali s srečo narodno struno-, a se v- -svojem podeželskem, O/.kem muzikalnem delokrogu ni mogel uspešno razvijati To kaže že dejstvo, da so njegove pesmi kaj rade ponarodele in jih poje narod še danes. (Kje so moje rožice, Tam za goro, Slovenec sem i. dr.) In -tako se je vršil prvi razvoj v duhu tuje glasbe. Na pogubonosno- in nerodno posnemanje nemških pesemskih skladb je že mislil n. pr. Matija Majar, ko piše I. 1844 v Novicah, da so slovenske (umetne) pesmi -sicer lepe, toda- večjidtel zložene, kakor je ravno šega med učenimi! (torej nemškimi komponisti), pesmi zlagati. Opozarja pri tam že docela pravilno na narodno blago, ki ni po »kakih šegah napravljeno, temveč zloženo, kakdr -človeku srce kaže«.* Doba vzbujajoče se narodne zavesti- pa bi bila rabila pesem-skega gradiva, ki bi črpalo vsebino iz narodne duše. In tega nam je manjkalo. Ker je bila por treba po pesmih velika, so- se nemške pesmi v skladbi1 -ne samo posnemale glede oblike, temveč nemška besedila so se kratkomalo prestavljala, melodije so se prenarejale in neizpremenjenim napevom so se p-odlagala slovenska besedila. In to česito brezsmiselno. Tuje melodije -so s tem mnogokrat ponarodele v nete-premenjeni, kakor v izpremenjeni obliki. (Na ta način sta m. dr. ponarodela »Popotnik pridem čez goro-« z normanskim napevom in »Glejte že solnce zahaja« z nemško melodijo.) Tudi v tem oziru so se'našli uvidevni rodoljubi, ki so opozarjali na to pogubonosno početje. Tako pišejo n. pr. Novice 1. 1852: »Mnogo naših mojstrov (skladateljev) sili naše blago v tuj- okov, kradejo napeve iz laških, francoskih in nemških spevoiger, čeravno so si viža in beseda naravnost nasprotne in zatirajo> tako našo narodnost, naš čut, naše srce, da, ko bi ne imeli še nekaterih vrlih pesmarjev (skladateljev), bi sčasoma ves pesemski duh izmed nas izginiti moral. Kakor z jezikom, tako je tudi s pesmijo: oboje je pravo-, ako je v duhu naroda.« To ozkosrčno posnemanje nemških oblik se je uveljavljalo v tako veliki ' meri le pri nas. Zadrževali se je s tem v-sak indiviildualni razvoj1 glasbe in posledice so očividne še danes. (V razvoju umetne glasbe pri dlrugih slovanskih narodih ne opazujemo tega dejstva, vsled česar so- ohranjala in razvijala narodno karakteristiko i v svoji glasbi1.) * »Te slovenske pesmi so večjidel kratke, ljubke, proste, tako zložene, da jih že iz glave znaš, ako jih samo Jedenkrat ali dvakrat slišiš; so stare po sto, po dve, tristo let in še starejše. Starejše so, bolj so lepe. Ako bi posebno lepe ne bile, bi jih Slovenci davno že bili opustili in pozabili. Od njih se mora učiti slovenski pevec in slovenski godec, kako se mora zapeti in zagosti, da našim ljudem dopade.« — In na drugem mestu pravi: »Ako začne družba peti, gre pesfriica za pesmico. Znajo jih toliko, da se samo čudiš, kako jih naši ljudje toliko v glavi obdržijo; to pa ne bi moglo biti, ako bi naš naiod ne bil tako bister in prebrisane pameti. Kakor se razloči rožica, ki sama od sebe zraste na ravnem polju ali na planini zeleni od rože storjene, ki je v štacuni na prodaj — tako se razloči pesmica, ki jo narod poje, od nove pesmi, ki jo učeni izmislijo. Taka pcsmica je prosta, ni visoko učena, pa vselej k srcu gre, ker iz srca pride.« V dobi, okoli leta 1848, ko je bila slovenska pesem celo v Ljubljani 'redka prikazen in ko, še o- kakem pevsko-društvenem* pokretu pri nas sploh ni duha ne sluha, v tej dobi tudi ne moremo iskaiti v Mariboru kakih znakov slovenskega petja. Pač pa je bilo že mariborsko nemško pevsko društveno življenje v' svoji prvi razvojni dobi. V tem času vendar še ni nosilo- v sebi odkritih znakov agresivne nacionalistiške organizacije, temveč, bilo je to. društvo, pretežno družabnega značaja,** vsled česar najdemo- med izvrševalnimi in podpornimi člani, kakor tudi odborniki prve d'obe nekaj slovenskih rodoljubov, kakor Miklošiča, dr. Preloga, dr. Srneca i. dr.*** To predvsem dlružalbno razmerje je odgovarjalo tudi značaju takratnega prebivalstva^ ki je — kakor piše to domači zgodovinar Puff — sestojalo ponajveč iz obrtnikov in trgovcev in ki je živelo v precejšnjem blagostanju v bližini vinorodnih Slovenskih goric, s svojim pevoljubnim prebivalstvom. Razpoloženje za prijetno- zabavo in s tem tudi za gojitev glasbe je bilo torej v Mariboru od nekdaj podano. V prejšnjih stoletjih je imel mestni »Musikmei-ster« nalogo-, zaigra-ti s svojimi pomagači pri raznih prilikah, kakor pri pojedinah, gostovanjih, godov-inah i. -dr. (Zadnji tak »Musik-meister« je umrl v visoki starosti L 1841). Tudi mariborski plemiči so bili naklonjeni -glasbi. Grofje Kiesl, lastniki gradu, so imeli v 17. stoletju v službi domače kapelnike, -med katerimi najdemo tudi nekega Božiča (Wo-schitsch). Meščanstvo je im-el-o svojo gaird.no- -muziko, ki se je oživila leta 1848 in na mesto kater-e je stopila po razpustu meščanske garde (1. 1849) mestna godba. L. 1863 je -bila ustanovljena' železničarska god-ba, današnja »Drava«. Tudi vojaške mu-zike so bile skozi daljša razdobja v Mariboru. /■ Ko so se v početku 19. stoletja začele ustanavljati glasbene šole in so se začela širiti -moška pevska društva, je sledil v tem pogledu tudi Maribor. Učitelj na državni nonmalki, Anton Trammel (1778—1849) je ustanovil 1. 1825 Mu-s-ikverein, ki se je izci-mil iz Kasinovereina (ki je bil ustanovljen 1. 1823 in ki je v početni dobi tudi gojil glasbo). Poslovati pa je začel Musikverein.še-le leta 1841. Stavil si je bal nalogo, vzdržaVati glasbeno šolo, ter gojiti posvetno in cerkveno glasbo. Štel je v svoji početni dobi že 60 izvajajočih udov (pevcev e Matija Majar piše o tem v Novica!) (1844) da se Ahacljeve pesmi sicer pojo, a najraje od žensk. Tem se pridružijo še druge, ki še niso natisnjene, a že znane. Posebno okoli Celja so razširjene. (Najbrž Hašnikove.) — Kako so se pa popevale te pesmi? Ker ima Ahacljeva zbirka, kakor tudi priloga k Slomšekovim Drobtinicam, le eno- in dvo-glasno prireditev, si moremo misliti izvajanje le v taki večglasnosti, ki je v narodu običajna in ki temelji na prirojenem čutu za harmonijo. In taka harmonizacija se kratko-malo ni zapisovala. Prve muzikalne prireditve s slovenskim zborovim petjem so pa bile besede, ki so se prirejale v gledališču v Ljubljani. Obsegale so m. dr. že ženske in moške zbore; nepoznani pa so bili šp mešani zbori. (Muzikalni del teh besed sta preskrbovala Kam. Ma-šek in Fleišman.) ** Njegovo geslo je bilo: Eintracht, Freundschaft, Frohlich£eit. <.<■* pa je v predčitalniški dobi, kajti pri petju se je javila najprej narodnostna ob-mejitev, medtem ko se je vršil proces ločitve v drugih področjih družabnega življenja počasneje. itn instrumentalistov) ter 160 učencev. Iz tega društva se je izci-mil I. 1846, ko s/o bila po dolgem boju tudi v Avstriji moška pevska društva dovoljena, »Mannergesangverein«. Društvo je štelo v začetku okoli 20 izvršujočih (in do 150 podpornih) članov ter je prirejalo razen koncertov, produkcij in pevskih venčkov še mešane sestanke, pustne veselice, izlete, poddkinioe, godoviine i. dr. Gojilo je tudi cerkveno- glasbo-. Svoje manjše prireditve je imelo- v prostorih takratne pivovarne,'večje pa v gledališču (tki j-e bilo dograjeno 1. 1852, ker j-e bila kazinska dvorana dozidana še-le 1. 1864). V lažje um-evanje celokupnega m-uzi-kallne-ga položaja bodi omenjeno, da je štel Maribor pred dograditvijo- južne železnice (1847) 5000 prebivalcev, katero- število se je po tej dobi, osobito pa še po dograditvi koroišk-e železnice (1863) nagloma pomnožilo-. Z velepomembnim prevratnim letom 1848 so se razmere tudi za Slovence izpremenie. Kot -enakopraven narod so začeli naglaševati svoje pravice do obstanka -in razvoja. Na Dunaju, v Gradcu-, Ljubljani, Celovcu, Trstu in Gorici so se ustanavljala Slovenska društva.* Treba je bilo- vzbujati narod, da se zaveda svojih pravic in da se vz-drami iz svoje nezavednosti. V ta namen -so služile razen časopisov še -razne društvene prireditve z -govori, gledališkimi nastopi in s pet-je-m. Pri teli prilikah se je že oglasila kaka domoljubna pesem. V mislili pa ne smemo pri-tem imeti urejenega zboirov-ega petja, s kakršnim so- že tedaj razpolagali n. p-r. Nemci. Sploh opazujemo v tej dobi pri nas neko nepripravljenost na potrebe časa, mnogo nejasnosti in nedoslednosti, kakor še pomanjkanje -v-elikopoteznosti v organizaciji dela. Da se je slovenski ž-iv-elj v Mariboru že v 1. 1848 oglašal, -dokazuje poročilo v Novicah, ki omenja, da so se pridobljene svobode radovali Nemci in Slovenci, ter so -se razlegali po mestu- zajedno živijo in hoch-kiici. Vsekakor pa so bili- med predstavniki takratnega slovenskega pokreta že mariborski dija-ki-gimnazijci. Na postanek slovenskega glasbenega življenja v Ma-ribo-ru pa je osobito upiival slovenski muzikal-ni pok-ret v bližnjem Gradcu, kjer je prirejal v letih 1850—51 dir. Benjamin Ipavec intimne in javne slovenske besede z izbranimi pevskimi točkami, med katerimi- -so se že nahajale prve njegove zborove skladbe. Zadržal je sicer začasno ita razvojni proces zloglasni Bachov absolutizem, ki je nastopil 1. 1851 in ki je zamoril vse pridobitve L 1848. Ker so bila prepovedana vsa društva političnega značaja, se je osredotočilo vse slovensko družabno življenje le na manjše prijateljske kroge. Pri taki zabavi se je kaj rado tudi popevalo in številne napitnice i-n zdrav ičke iz te dobe nam nudijo nekako sliko takratnega razpol-oženj-a, ko- je vladal na vsem poli- * Slovensko društvo v Ljubljani je 1. 1848 izdalo dva zvezka »Slovenske Ger-lice«, katera smatramo lahko za prvo slovensko posvetno muzikalno publikacijo v ožjem pomenu. Druge pesemske zbirke iz nastopne dobe so: M. Vilharjeve »Šestke«, Fieišmanove »Besede«, ter Riharjeve (1853) in Hašnikove pesmi. (1854). Vilharjeva dcmorodna »igra s pesmami« (Jamska Ivanka) je izšla 1. 1850. tistem polju, zastoj. Sodobni skladatelji so se trudili, zadostiti potrebam časa in so zato zlagali številne »poštene zdlravičke«, ki naj .bi nadOmestovale »grde in nespodobne, ki so se tako- močno razpasle.«* (Predgovor k Pesmarici šentjurskih domorodcev iz 1. 1859). -Nazivljamo pa to dobo lahko- kot dobo zdravičk. Kruti absolutistični čas so sicer tudi čutila nemška društva in mariborski Mannergesangsverein je v letih 1856—59 celo zasipal. Slavnostni govornik ob priliki 25 letnice tega društva (1872) je o tej dobi rekel sledeče: »Lassen wir schweigen iiber die bitteren Enttauschungen, welche jenen frohen. hoffnungsvollen Tagen (des Jahres 1848) folgten; ein vernichtender Frost versengte die kaiuim erschloissmem Bliiten des Fireiheitsbaumes der schon errungenen Volksrechte. Die Zeit der eisernen Reaktion, welche auf dem ganzen offentlichen Leben laistete,, war wahrlich nicht angetan, das Vereins-leben zur gesunden Entwicklung gelamgen zu lassen.« Jasmo je torej, da v tem času ne bomo mogli iskati znakov slovenskega družabnega življenja v Mariboru. Poročevalec Novic (1857) toži tuidi, kako je v Mariboru vse umetniško in družabno življenje »fnršavo«. Maribor ž anom sicer ne manjka novcev, pač pa družabnega smisla. In vendar moremo- ugotoviti prvi pev-ski pofcret v Mariboru; uprav v tem "času. Svoj postanek sicer ni imel v tukajšnjih -družabnih razmerah, ki za to niso bile pripravne, pač pa se je javil pri tukajšnji srednješolski mladini na giimnagrji. Ko s-e je 1. 1848 slovenščina uvedla v srednje šole, je dobila mariborska gimnazija sčasoma tudi svojega posebnega učitelja za ta predmet (1853). Nacijonalna misel s-e je ipri mladini začela hitro širiti in gimnazija je postala nekako torišče takratnega slovenskega življa v Mariboru. Mnogo tukajšnjih višjegimnazijcev, osobito oni iz vzhodnega dela Štajerske, je namreč študiralo nižje razrede v Varaž-dmu, ter imelo tam priliko, seznaniti se z razvitim politiškim življenjem na Hrvatskem.** In ta vzbujena nainodlna zavest s-e je začela pra-v kmalu javljati ob raznih priložnostih. Tako so se n. pr. 1. 1850, ob priliki odlikovanja veroučitelja- Daiv. Trstenjaika že oglašali sllovanski dijaki z živijo-klici. L. 1855 je bila n-a vizporedu sklepne gimn. slovesnosti slovenska deklamacija; (bili so to- Schiller-Koseskijevi Ibikovi žerjavi). Navdušen dopisnik v Novicah pravi: »Da te prikazni še do letos nismo doživeli, zato hvala gospodu ravnatelju gimnazije in vsem učiteljem, -da so tudi sramežljivi slovenski modrici odpnli pot v sveto- vežo viiph ved«. Do prvega javnega slovenskega petja na tem zavodu je prišlo že v naslednjem letu. Ko je bil 1. avgusta 1857 svečan sklep šolskega leta in se je zavod1 poslavljal od svojega dosedanjega ravnatelja He-r.beka, so bile na slavnostnem vzporedu pesmi v nemškem, latinskem, 4 V tem oziru je deloval tudi Slomšek. ** Tako med drugimi- tudi slavist F. Miklošič, ki je bil v Mariboru in pozneje v Gradcu duša narodnostnega gibanja med dijaki. češkem, slovenskem in madžarskem jeziku. S lav n ost je bila bolj intimnega značaja in smatramo jo lahko kot prolpravo na prvi ja,vni nastop slovenske pesmi, ki se je vršil v naslednjem letu, ko je ravnateJjeval J. Lang, velikopotezen in glasbi zelo naklonjen mož." Zavod pa je imel v Janezu Miklošiču, učitelju na okrožni glavni šoli, zelo spretnega in navdušenega pevskega učitelja. Letno poročilo (1858) pravi, da se je dijaški zbor pod njegovim vodstvom izredno izpopolnjeval. Tekom šolskega leta so< pevci pri marsikateri veseli in slavnostni. priliki nastopali, ter v velikonočnem tednu proizvajali v cerkvi celo Pailestrinov »Miserere«. V tem letu se je vršila tudi proslava stoletnega obstoja zavoda, in sicer 2. avgusta, v veliki grajski dvorani, ki je bila najlepša takratna mariborska dvorana** in kjer so se vršile običajno večje gimnazijske slavnosti. Na vzporedu te javne slavnosti je bila prvič tudi slovenska pesem in sicer BI. Potočnikova: »Zvonikarjeva« ter hrvatska bud-nica: »Ustanimo-, zarja puca.« Poročevalec v Novicah pravi, da je prva «v srcih poslušalcev izbudila nežne čute milohotnosti tako, da so po dokončani pesmi posebno- gospe na glas krikale: Oj, kako je ta pesem lepa! Po istotako slovenski deklaimaciji pa je zaginmela junaška pesem »Ustanimo«, ki je elektrizirala vse poslušalce tako, da so po končani pesmi od vseh strani doneli glasni bravo in živijo.« S tem je stopila slovenska pesem zmagovito v mariborsko javnost in podlaga nadaljnemu razvoju je bila ustvarjena. Ves ta pokret je zvezan z osebo takratnega pevovodje Miklošiča. Naključje je tudi hotelo,, da je utemeljitelj slovenskega glasbenega življenja v Mariboru služboval na istem zavodu, kakor pred njim ustanovitelj mariborskega Mu-sikvereina in Mannergesangsvereina, namreč na državni normalki. II. Janez Miklošič (Miklosich). »Pravi mož na pravem mestu,« (A. B. Layard). Janez Miklošič se je rodil 29. V .1823 v Radomerščaku. pri Ljutomeru, kot sin razmeroma premožnega kmeta. Posamezni »vzorni« učitelji so takrat pripravljali nadarjene mladeniče za učiteljski stan, predvsem pa so jih poučevali v glasbi. Po posečanju troimesečnega tečaja na preparandiji so bili taki kandidatje usposobljeni za pouk na trivialnih (podeželskih) šolah. Miklošiča najdemo po dovršenem takem tečaju (1842) kot učitelja v Lučanah (Leutsichach), kjer je služboval do 1. 1844. Po dovršenem polletnem tečaju za mestne šole (1845) je bil nameščen v Stadlu nad Murau-om (1845—48) in * Bil je tudi napram Slovencem pravičen. V poročilu o izletu v Jarenino (1864) čitamo, da je vzpodbujal slovenske dijake, da zapojo. »Naprej«. Povodom njegovega odhoda iz Maribora se ga spominja Slovenski Gospodar kot pravičnega ravnatelja. ** V tej dvorani je n. pr. koncertiral 1. 1858 slavni pianist Fr. Liszt ob priliki svojega potovanja v Rim. v letih 1845—51 v mestu Murau (Gornje Štajersko). Leta 1851 je dobil službo glavnega učitelja na c. kr. okrožni glavni šoli (normalki), s katerim zavodom je bila spojena tudi preparandija. Služboval je kot elementarni učitelj ter učitelj petja. Imel je dokaj prilike, stopati v stik z mariborskimi glasbenimi krogi, kar je uplivalo na njegov muizilkalni razvoj. Užival je ugled kot izboren učitelj, v družbi pa je bil priljubljen vsled svojega taktnega in skromnega nastopanja. Posebno je slovel kot izboren organist, vsled je česar je bil tudi pozvan za učitelja petja na gilmnazijiO'. Minfetersltvo ga je ob priliki druge namestitve 1. 1874 tudi dispenziralo od polaganja učnega izpita iz tega predmeta. Na gimnaziji je naše! prvo- polje muzikainemu udejstvovanju. Ko je s prihodom Slomškovim dospel semkaj tudi njegov stolni organist P. Manicli,* je bil Miklošič s tem priznanim glasbenikom v stalnem stiku. Po uvedbi novega šolskega zakona je služboval na državni vadnici kot elementarni učitelj do svoje upokojitve 1. 1890. Poučeval je še petje na učiteljišču v 3 tedenskih urah, ter klavir v 2 urah. Kakšen ugled je užival med mariborskim učiteljstvom, dokazuje njegova izvolitev za učiteljskega zastopnika v mestni šolski svet 1. 1869, katero funkcijo pa je odložil že 1. 1870. Za zasluge je bil I. 1882 odliko: van z zlatim križcem. Poročen je bil z Regino Bancalarijevo, iz ugledne mariborske družine, iz katerega zakona sta bila rojena dva otroka, Dominik in helena. Umrl je 1. 1901 (3. avgulsta) v visoki starosti 77 let. Miklošičevo delovanje se deli v muzikalno in šolsko-didaktiško,. a) Muzikalno defavanije kot u č iit e 1 j a petja in zborovodja. V svoji dolgi službeni dtobi je kot spreten in vztrajen praktik na obeh zavodih, na gimnaziji, kakoir tudi na pireparandiji in poznejšem učiteljišču,, povzdignil petje do doslej še nepoznane višine. O uspehih poročajo sodobne novine, kakor tudi gimnazijska letna izvestja. V učencih je znal vzbujati ljubezen dO petja, kar dokazuje dejstvo, da je bilo v njegovi dobi število učencev, ki je obiskovalo ta neobvezen predmet, izredno visoko. Že v začetku njegovega učiteljevanja na gimnaziji je bilo 140—160 pevcev (mešani in moški zbor). Kot vodja čitatoiškega petja je pa položil temelj slovenskemu petju v M a r i b o. r u in začrtal njegove prve razvojne smernice. Sledil je nepričakovan pevski razmah in to ne samo "Peregrin Manicli je bil rojen 1. 1812 na Češkem. Služboval je več let kot učitelj ter bil pozneje kot samostanski organist v Admontu, ter kot stolni organist v Št. Andražu, odkoder se je s Slomškom preselil v Maribor. Poučeval je tukaj kot pomožni' učitelj instrumentalne predmete na učiteljišču (do L 1876), kakor tudi na zavodu šolskih sester. V početni dobi je bil v zvezi s čitalniškim petjem, katero je tudi nekaj časa vodil. Udeležil se je natečaja glede vglasbitve mariborskega čitalnl-škega gesla. Ob priliki odkritja Slomškovega spomenika je v stolni cerkvi izvajal znamenito Palestrinovo Missa papae Marcelli. Služboval je kot organist do 1. 1892 ter umrl 1. 1897. Marsikatera skladba in prireditev v Slomškovih Drobtinicah izvira brezdvomno od njega, osobito, kjer ni posebej imenovan skladatelj. Istotako je bil Slomšku svetovalec (s katerim je bil od 1. 1847 naprej v stiku) v muzikalnih zadevah. V službi kot regens chori mariborske stolne cerkve mu je sledil L. Hudovernik. v Mariboru, temveč tudi v krajih, ki so bili v ožjem stiku z Mariborom. Maribor je postal muzikalno središče svojega ozemlja in njegov upliv.se je -raztezali po celem bivšem Spodnjem štajerskem. V svojem delovanju za povzdigo narodne prosvete ga je vodil isti: idealizem, katerega, zasledujemo tudi v delovanju njegovega, 10 let starejšega brata Franca Miklošiča, ki je bil v svojih dijaških letih duša narodnostnemu gibanju med dijaki v Mariboru in Gradcu. O vestnosti njegovega delovanja pa priča najbolj dejstvo, da je v dobi, ko je bil prevzel čitalniško petje, opustil v najlepšem razvoju se nahajajoče petje na gimnaziji in to radi preobilne zaposlenosti. Vzprejel pa je spet pouk na gimnaziji (1. 1874) in ga opravljal do 1. 1880, ko je čitalniško petje zamrlo. V dobi njegovega učiteljevamja se je pomnožilo število tedenskih učnih ur od tri na pet. Za njim je predmet začel propadati in 1. 1897 n. pr. najdemo, vpisanih komaj 40—50 učencev za petje, dočim se je splošno, število učencev, vsled ustanovitve parallejk izredno pomnožilo. Slovensko petje je pri nemških učiteljih začelo ginevaiti in ob priliki otvoritve novega šolskega poslopja (1892) ni bilo več na vzporedu slavnosti nobene slovenske pesmi in o!) priliki blagoslovitve šolske zastave (1898) isto,tako ne. Gimnazijski pevski zbor je nehal obstojati. Kot vesten zborovodja je Miklošič skrbel predvsem za ustanovitev mu-zikalnega arhiva. Položil je temelj notnim zbirkam v čitalnici, na gimnaziji in na učiteljišču. In v tem Ueži ogromno dela, kajti prepisovati in pomnoževati je bilo treba vse note. Izvršil je to> večinoma sam. Tako je n. pr. gimnazijski inuzikalni arhiv štel po desetletnem obstanku (1865) že 72 cerkvenih in 62 posvetnih zborov (nemških in slovenskih). Med temi se nahajajo hrvatske, slovenske in nemške budnice. Celokupni zbor je popeval namreč istotako Naprej, Kdo je mar i. dr. kakor tudi Des Deutsche,n Vaterland, Die Wacht am Rhein i. dr. V celi predvojni dobi, torej1 v dobi 60 let, pa se je obseg omenjenega arhiva komaj podvojil, kar dokazuje intenzivni početni razmah. Kot vsestransko delujoč pevovodja se je trudil Maklošič osobito za povzdigo cerkvenega petja. Šolske maše v stolni cerkvi, kjer so popevali učiteljiščniki, so bile priljubljene in dobro obiskane. (Pelo se je menjaje latinsko, nemško in slovensko.) b) Delovanje Miklošičevo kot skladatelja je le lokalnega pomena. Njegove skladbe ne vsebujejo onih muzikalnih potez, ki bi jim zasigurale trajno vrednost. Namenjene so bile domačim potrebam in potreba časa jih je ustvarila. Najbolj popularna je postala njegova prva, maša (O zlata ura)* za moški zbor, ki je izšla v tisku (1863) in se dolgo let popevala tudi na deželi, osobito pri primicijah. Najboljši dtel je »Svet«. Od Miklošičevih zborovih skladb se nahajajo kot rokopisi v omenjenih treh arhivih: ** Za mešan zbor priredil o. H. Sattner (1922). V založbi Jugoslovanske tiskarne. Mar-i-bor* (geslo Slovanske čitalnice). — Slovenska dežela. — Ali smem Slovenec biti? — Prijazno se pobratimo. — Urno naprej! — Vsačina (kitica slovenskih pesmi). — Razen: že omenjene slovenske maše je zložil Miklošič še drugo mašo- za moški Zbor (Gospod, u s m i i i s e) iin sicer kot poslednje delo pred svojo smrtjoi Nekatere šolske pesmi se nahajajo v Majcenovi zbirki) »Šolska pesmarica.« Kot pevovodja in skladatelj je bil Miklošič v trajnem stiku z bratoma Ipavcema, katerih kompozicije je često proizvajal, mnogokrat v prvič. Njegov čitalniški zbor je slovel in je bil nemara za ljubljanskim čitalniškim zborom najboljši takratni Slovenski zbor. 'c) Kot priznan elementarni učitelj se je udejstvoval Miklošič tudi na polju ljudsko šolske didaktike. L. 1874 je sestavil »Stenske tablice za čitanje«, I. 1878 je izšla njegova »Začetnica iri prvo berilo, k 1881 pa »Slo v en sk o - ne m ška z ačetn i c a«. Osobito Začetnica je bila v ljudskih šolah dolgo let v uporabi. III. Doba čitalniškega moškega zborovega petja. (1 61—1884). »Budite v petju svoj narod, naj se v omiko žene; obhajajte veseli god Slovenije oživljene.« A. M. Slomšek. V gimnazijskem petju smo našli prvi slovenski pok ret v Mariboru in to še pred nastopom nove ustavne dobe. Ko je toraj nastopil novi čas, z novimi potrebami, so bili mariborski Slovenci nanj takorekoč že pripravljeni po delovanju srednješolske mladine. Duša takratnemu nacionalnemu pokretu je bil dir. Janko- Sernec (1839— 1908), ki je leta 1861 bil prišel iz Karlovca, ter prinesel s seboj mnogo navdušenja in ljubezni do slovanskega sveta. Bistvenega pomena je še bila premestitev škofijskega sedeža v Maribor in bivanje škofa Slomška v Mariboru (1859—62). Sam velik prijatelj petja, je pospeševal isto pri vsaki priliki1, v šoli, v cerkvi, v družbi in v javnosti. O njegovem produktivnem delovanju na tem pobu pa danes ne moremo več dobiti zanesljive slike, ker ne moremo ugotoviti, katere skladbe, ki jih je objavljal v svojih Drobtinicah, so- njegove, .katere je prenarejal in katerim je podlagal besedila. Izvstno je tudi nabiral narodno blago ter uporabljaj narodne motive, kar je bilo tem lažje, ker je mnogo bival med preprostim narodom. Originalnih skladb je pa najbrže malo — in to osobito posvetnih — sicer bi se gotovo bile iste proizvajale ob priliki njegove spominske svečanosti 1. 1864, ko je bil spomin nanj še živ. * Čitalniški odbor je pozval skladatelje, da vglasbijo dr. L. Tomanovo besedilo (1862). Odzvali so se s skladbami: Manich, Benjamin Ipavec, Miklošič in učitelj Sem-liC. Miklošičeva skladba je bila sprejeta radi »priproste lepote«. (Glej »Tabor«, 1923, 25. XII.) Uprav v dobo njegovega bivanja v Mariboru pride tudi ustanovitev čital-niškega petja. Dočim ga je pozdravil ob prihodu v novo stolnico 1. 1859 Manner gesangsverein s podoknico, se je poslavljal od njega po treh letih na pokopališču že čitalniški zbor z JenkovOi nagrobnico: »Blagor mu«. Bilo je to prvo slovensko petje na mestnem pokopališču; izzvalo, je pri občinstvu mnogo olKudovanja. Razmeroma kratka doba od marčne revolucije pa dlo. proglasitve ustave (1848—1861), se je torej položaj Slovencev sploh, Ikakar še posebej Slovencev v Mariboru že izdatno izpremen.il. Vzbujena iskra narodne zavesti je fclila dalje ter .našla izraza v slovenskih buklinlicah, ki so stopale na mesto prejšnjih zdravic in, ki so nastajale po. vzoru hrvatskih budnic. Bille so to sledeče: Rihar — Slava S lo ven c u ; S a v i ca ; Ž el j a S lov en c a na tujem: Jenko — Naprej (1860); Pobratimija; Rojakom; Bratje Slovenci smo; G. Ipavec— Slo.venec sem; U stani' mo, zarja vstaja! B. Ipavec — Kaj bliska se v jasnem; Kdo je mar? Vilhar — S1 a v j an k.e ; pozneje še: Hajdrih — A dr i j an sko in o1 rje; Od Urala do Triglava; A. Leban — Molitev; Slava Slovencem, Bolj lokalnega. pomena so pa ostale Miklošičeve budhice, ki so. omenjene pri njegovem životopisu. Dosegle so pa te skladbe svoj namen: V zdramile so rojake in pripomogle so k zmagonosni širitvi slovenske pesmi, ki odlslej ni več manjkala pri nobeni izabavi, ne dotma^ ne v šoli in ne v javnosti. In tako najdemo tudi v Mariboru zbirajoče se slovenske pevce poprej, nego je še ustanovljena čitalnica. Iz njih sredine je takorekoč vzrastla ta prevažna kulturna institucija takratne dObe. V 1. 1861 otvorjena Slovanska čitalnica (ki je prva za ljubljansko), je postala tudi takoj torišče pevskemu in muzikalnemu po-kretu. Petje je bilo odslej s čitalnico vedno tako ozko. spojeno, da. si en del brez 'drugega niti predstavljati ne moremo. Je cvetelo petjte, potem je uspevala tudi čitalnica, in ko je hiralo petje, je nazadovala tudi čitalnica. Otežkočeno je bilo pa stališče slovenskemu petju v. Mariboru s tem, da je bil tukaj zavedni slovenski živet maloštevilen. Tembolj moramo občudovati veliko življenjsko slo, vztrajnost in mladeniško navdušenje tega majhnega organizma. V tem ozi.ru je celo prekašal nemški Mannergesangverein, kajti glede števila izviršujtočih članov sta si bila Oba zboira v početku precej enaka. Gojili pa so, Slovenci v tej dobi v Mariboru izključno moško zborovo petje; za ustanovitev mešanega zbora še niso bili podani pogoji.* Glede zunanje oblike pa so čitalniške prireditve posnemale takratne češk^ »besede«. Bile so to prireditve z mešanim vzporedom. Glavni del je tvoril govor (različne vsebine) ** pred katerim in po katerim so se vrstile deklamacije ter pesemske in in- *• Mešanega zborovega petja tudi Nemci v tej dobi niso gojili. PrVe večje prireditve z uporabo mešanega zbora je bilo proizvajanje kantate: Romberg-Schiller-Giocke, v mestnem ' gledališču 1. 1867. *» Tako je n. pr. govoril pri taki priliki Slomšek (1. 1861) o milini materinega jezika. siru mentalne točke. Razločevale so se velike im male besede. Male besede so se prirejale mesečno-, v zimski dobi tudi po dvakrat na mesec v društveni sobi in to navadno ob nedeljah, z začetkom ob pol 7. Namenjene so bile predvsem domačim članom in vpeljanim go-stoim. (Čitalniški prostori so se nahajali takrat na R-otovškem trgu št. 3, na to v Lekarniški ulici št. 6 in pozneje v Jurčičevi ulici št. 7.) Te domače prireditve so bile često posvečne spominu kakega narodnega veljaka (tako n. pr. Vodniku, Slomšku, Prešernu i. dr.). Velike besede so se prirejale v^po-letni dobi vsakega leta ter so bile namenjene širjtemu občinstvu, zlasti okoliškemu. Vršile so se v dvorani takratne pivovarniške gostilne v Strossmayerjevi ul. 5, ki je bila istodobno največja in najpripravnejša. gostilniška dvorana v Mariboru.* Pri tem, ko so nastopali pri malih besedah domači pevci, so se k velikim besedam pritegnili tudi zunanji. Od svoje ustanovitve je imel domači zbor redne dvakratne tedtenske vaje. Pri malih prireditvah je nastopalo do 16, pa tudi dto 40 pevcev, pri velikih celo do- 60. Zunanji pevci so prihajali iz Frama, Slovenske Bistrice, Sv. Lenarta, Ptuja in Jarenine. Ti-le so imeli z domačimi pevci skupno- glavno vajo pred nastop-orn, često ;pa -so bili tudi vabljeni le k zadnjim skušnjam. Sodelovali p-a so pri peitjii- tudi tukaj bivajoči Čehi** in na vzpbredih najdemo često češke skladbe. Pa tudi stare hrvatske in Srbske budnice so se kaj rade p-opevale radi nj-iih izrazitosti. Bile so to .sledeče: L, i s i n s k i — P-ušku na klin; Popotnica hrvatskega junaka; Fr. Kuhač — Začinka (z v »ma-jko« izpremenjeno »Milkoi»); D. Jenko — Na moru; Srbska popotnica (Rado ide Srbin); K u -k u-1 j e v i č — Gde je slavjanska domovina ? — Razen te-h še: S k roup — Bivali čehloiv-i; Ben del — Slovan; Glinka — Ura! Od slovenskih skladb so s-e popevale: Ipavčeve, Vilharjeve, Maškove, Fleišmanove, pozneje tudi NedVedove, Foersteirjeve in Gerbičeve. Skladatelji l-okainega pomena so ostali razen Miklošiča še Gregor T ribnik (»Slavčku«, »Napiit-nica«) ter D. J. R i p šl (»Z Bogom«). Najožji stik izmed skladateljev sta pa imela z mariborskimi pevci oba Ipavca. Njune skladbe so se često tukaj prvikrat proizvajale, med temi Benjalmin Ipavčeva kantata »Kdo je mar?«, ki je bila v tej -dobi nekak višek kompozicijske oblike.*** Ob proizvajanju te skladbe je bilo občinstvo vedno in vedno- navdušeno in poročevalci so- bili mnenja, da se * Tam je imel . svoje prireditve M. G. V., ki se je pozneje s preselitvijo pivovarne h Gotzu tudi preselil tjekaj. ** Bili so to predvsem inženjerji in uslužbenci, ki so bili do 1. 1863 zaposleni pri graditvi koroške železnice. Istotam zaposleni nemški inženjerji so 1. 1859 sodelovali pri reorganizaciji Mannergesangsvereina, ki je bil zaspal. Koseskega »Kdo je mar?« je uglasbil tudi Gašper Mašek, kakor pozneje Gustav Ipavec. Leta 1863 je bila v Novicah razpisana nagrada za najboljšo kompozicijo te pesnitve. Zahtevala se je vglasbitev besedila v celoti, medtem ko so doslej skladatelji večinoma komponirali v obliki narodnih pesmi, t. j. vse kitice z istim napevom. Nagrado je dobil K. Mašek. B. Ipavčeva kompozicija je bila objavljena, (1864), G. Ipavčeva je ostala v rokopisu. sedaj Slovenci že lahko meriSo z dragimi večjimi narodi.'Benjamina Ipaivca so Šteli sodobniki z Riharjem vred med največje slovenske skladatelje, >prvega na polju posvetne, drugega na polju cerkvene glasbe. Mnogo izpodbude je dalla sodobnim slkladateilllem Ralzlagova pesmarica (1863), ki je bila zelo razširjena in popularna. Razen moškega zbora so pri prireditvah še nastopali solisti in solistinje. domači kakor tuji. Od zadnjih se imenuje osobito operna pevka Kletnerjeva iz Gradca (rojena Čehinja), grofica Tliurn in notar Radaj iz Slov. Bistrice ter nekaj drugih. Nastopali so pa tudi vijolinisti in pianisti, citraši ter pevski kvarteti, osobito v početni dobi oni ilz Št. Jurija ob južni železnici (Ipavčev). Obisk takratnih čitalniških prireditev se mora imenovati uprav časten in to osobito, če ga primerjamo s posetOm, kojega zaznamujejo istočasne nemške prireditve. Manjše običajne prireditve so dolsegle Obisk 200—300 oseb, katero število pa 'zaznamujejo tudi čiiltalnišfce besede in če je dlosegla prva čitallniška velika beseda (1862) poset 700 oseb, moramo to število imenovati uprav velikansko. Da se je gojil stik s prebivalstvom okolice in se je tudi tukaj delovalo v smislu nacionalne probuje, SO' se prirejali v pomladanskem in poletnem času nedeljski izleti. Tako n. pr. v Franu, Slov. Bistrico, Ptuj, Ljutomer, Jarenino, Ruše, Sv. Marjeto- ob Pesnici in Gornjo, Polskavo. Predpoldhe so peli pevci v cerkvi večinoma Miklošičevo' mašo, popoldan pa je bila narodna veselica na kakem gostilniškem vrtu (v obliki besede). Da je to smotreno delovanje tudi rodilo zaželjeni sad, dokazuje dtejstvo, da so bili imenovani kiraji v mariborski •okolici vedno med narodno zavednimi. Mariborska čitalnica pa ie še uplivala na postanek in razvoj čitalniškega petja podrugod, osobito v bližnjih mestih iln trgih. Mariborski pevci so nastopali pri ustanavljanju drugih čitalnic in dajali so izpodbudo nastanku čitalniških zborov. Tako so n. pr. 1. 1864 ob priliki otvoritve čitalnice v Ptuju nastopili pod vodstvom Miklošičevim. V Ptuju je nanto, nekaj let prospevalo čitalniško petje, dokler ga ni zadela ista usodam kot mariborsko. (Ugotoviti pa je, da se je v Ptuju začelo slovensko petje skoraj istočasno razvijati, kot nemško, kajti ondotni M. ■G. V. je bil ustanovljen 1. 1863, torej samo eno leto pred čitalnico.) Ravnotako so obiskali mariborski pevci Ljutomer in Slovensko Bistrico, kjer so v tej dobi nastale čitalnice (1868). Le Celje je bilo podi lupfliviam Ljubljane in ob priliki -otvoritve ondotne čitalnice (1862) so nastopili tam ljubljanski čitalniški pevci (pod vodstvom Nedvddtovilm). Iiz navedenega vidimo jasno začrtan in organiziran delovni program, ki .je dosegel tudi nepričakovan muzikalni razmah. Male 'beseds so vzdrževale družabni stik z domačini, velike besede pa so bila shajališče takratnih duševnih .slovenskih voditeljev. Tukaj so dobivali pesniki in skladatelji nove vzpodbude in uprav v Mariboru so se rodili načrti najdalekosežnejšega kulturnega in političnega pomena, kakor je to n. pr. »Slovenska Matica« (1863), prireditev .taborov, ustanovitev političnih časopisov »Slov. Gospodar« in »Slov. Narod«. Ker so bili predpogoji za uspešno gojitev petja podani, se je osredotočilo delovanje mariborske čitalnice predvsem na to stran, medtem, ko so druge čitalnice, ki niso imele na razpolago zadostnih pevskih moči, raje prirejale gledališke predstave in so s tem sredstvom vzbujale narodno zavednost. {Mariborska čitalnica je n. pr. še-le 1. 1866 priredila prvo gledališko predstavo, pri kateri priliki se je igral »Črni Juri.«). Ker so bile v tej dobi muzikalne publikacije še redke, je bila nabava notnega gradiva zelo otežkočeina. Vse se je moralo takorekoč spisovati in prepisovati. Koliko podrobnega dela je bilo- v 'tem nakopičenega, je dokazal čitalniški arhiv, ki je štel 223 številk moških zborov, k -več-jiemu delu iz prve dobe čitalniškega petja ih to z vsemi potrebnimi glasovi. Enega dejstva še ne sunemo prezreti, ki je omogočilo nemoteni razmah prvega slovenskega petja, in to je bila strpnost takratnih nemških someščanov v nacionalnem ozira. Nemška nacionalna politika, še db dobe nernško-francoske vojske ni zasledovala agresivnih ciljev. Talko.so- ise n. pr. -udeležili nemški turner ji vzprej-ema ljubljanskih Sokolov (1864) in še poročevalec ob priliki proslavljanja 25 letnice M. G. V. (1872) se je te točke dbtaknil z -besedami: »Mit Stolz .miissen wir saigen, dass der F-riede zwischen zwei Stammen des Landes troitz der heftiigen Sfttirme irn Gesamtreiehe nie eirnstlich getriibt wurde. Moge es aue-h to Zukunft -so bleiben.«* Mestna, godba je tudi početkoma sodelovala pri večini slovenskih prireditev, osobito pa pri zabavnem delu. V kronološkem iredu hočemo- poročati še o večjih prireditvah, ki so se vršile v prvem dvajsetlletju Obsitofe mariborske čitalnice. L. 1862. Praznovanje prve obletnice (3. avgusta). Božja služba v cerkvi sv. Alojzija, kjer se je prvič pelo slovensko in sicer Miktošičeva maša. Zvečer velika Beseda v gostilniški dvorani v Strossmajerjevi ulici št. 5. Mnogolbrojen obisk iz cele Slovenije '(okoli 700 posetnikov). Navzoči so bili vsi narodni veljaki tedanje dobe, tako: dr. L. Toman, Bleiweiss, Murko, Krek, oba Ipavca, B. Raj g, D. Trsitenjak, O. Caf i. dr. Velikansko navdušenje in isto-taki moralni uspeh. (Natainčneji opis v Novicah). L. 1863. Velika narodna slavnost. Tisočl-eltnica v spomin začetka apostolskega delovanja siv. Cirila in Metlodla (L 863). Vršila se jte v nedlelljo, 3. avgusta, na Scherbaurnoveim posestvu »Brandliof« za vojašnico kralja Petra (za koroškim kolodvorom). Pričela se je z božjo službo v Aliojzijevi cerkvi to končala se je drugi dan na isti način. Pri popoldanskem slavljii je bilo- navzočih okoli 6000 /ljudi iz vseh krajev Slovenije.** Slavnostni vzpored je obsegel govore, deklamacije in pevske točke. Zvečer so pokali možnar-ji,, švigale so> -rakete " Medtem pa je bil nasprotni kurs že v toku. ** Ako je cenitev posetnikov zastran poročevalca v Novicah točna* potem je ta slavnost glede števila posetnikov prekosila tedanje nemške prireditve. Tako se n. pr. poroča o ljudski veselici- povodom «Sangerfesta» 1. 1862 na Felberjevem otoku, da je bilo navzočih 4000—5000 ljudi in približno isto število posetnikov je dosegel »Siingerbundesfest« 1. 1868, pri katerem je med drugimi nastopilo 800 pevcev. in na bližnjih gorah so .goreli kresovi. Bila je to, največja slovenska manifestacija v predvojnem Mariboru, kakor goltovo tudi ena največjih v takratni Sloveniji sploh. L. 1864. Slomškova slavnost (24. IX.) v pivovarniški dvorani v Stross-majerjevi ulici 5. Koirporativno se je udeležil te slavnosti, ljubljanski Sokol. Popoldan je bila skupna telovadba, zvečer velika beseda. Na vzporedu so bile večinoma vglasbene Slomškove pesnitve (predvsem Ipavčeve). Prvič se je tu izvajal B. Ipavčev »Kdo je mar?« Iz čistega dohodka se je založila glavnica za Slomškov spomenik. L. 164. Vodnikova slavnost in 1. 1865 diruiga Slomškova slavnost. L. 1866 in 1867 sta bili običajni veliki besedi. L. 1868. Velika beseda v čast polaganja temelja Narodnega divadla v Pragi. Kot čitalniški odposlanec se je udeležil slavnosti v Pragi dr. Vošnjak. S tem letom se je začelo javljati nazadovanje v doslej taiko bujnem pevskem razmahu. Od 1. 1869. naprej so se prirejale le še male besede. Da se spet oživi čitalniško delovanje, so se osnovali razni odseki, izmed katerih sta bila tudi odseka za pe-tje in pevski arhiv. Vendar pa tudi ta delitev dela ni več za,mogla spraviti čitalniškega življenja v prejšnji tok. Poročila sicer vzpodbujajo pevce k vztrajnosti, a število je začelo, pojemati in osobito- so se pogrešali rabljivi tenorji. L. 1170 je govoril o priliki male besede prof. Šuman o pevski umetnosti in glasovitih pesnikih. Q-o-jila se je odslej: pretežno- domača glasba in na vzpo-redih so bile manjše točke kot: soli, -dueti, terceti, deklamaoije i. dr. L. 1871 se je slavila -desetletnica in 1. 1872 se še izabeležuje manjša glasbena beseda, ki pa je že slabo obiskana »v čemer se kaže raztepenost in nekaka 'nemarnost, ki -danes skoro povsodi duhove tlači.« (Slov. Gosp.) Prešernova beseda v tem letu pa je pokazala, da »bi se dala velika beseda napraviti, ko bi bilo dosti resne volje«. (Slov. Narod). Čitalniško, petje je -torej zamrlo, in če je billo treba zapeti n. pr. kako nagrobnico, se je to moiglo- zgoditi le s pomočjo dijakov. (Poročilo- o dr. Prelogovem pogrebu v Slov. Gospodarju). S trpkimi občutki pa so rodoljubi zasledovali razvoj nemškega petja pod novim vladnim kuirsom, kajti baš v tej dobi je že prirejal Mann-ergesangs-verein večje koncerte, gojil mešano zborovo- petje ter ustanovil tudi posebno pevsko šolo za svoj naraščaj. »Slovenski Gospodar«, ki -poroča, da je bilo r-azobešenih povodom slavlja. petindvajsetletnice omenjenega društva tudi 5* slovenskih in ilirskih zastav, želi, da bi se iz slovenskih** njegovih pevcev, * Marburger Zeitung poroča istočasno le o eni taki slovenski zastavi. ** Slovenski rodoljubi v tej dobi niso bili več udje tega društva, pač pa še Kasino-vereina, iz katerega so zadnji izstopili okoli 1. 1880. ki sedaj pomagajo povzdigovati nemško pesem, izcimil v prihodnjih 25 letih slovenski pevski zbor. DnrgO' desetletje nastopa torej z velikim mrtvilom, ki nam nudi docela nasprotujočo sliko k velikanskemu razmahu v prvih letih, ko je bila čitalnica v istini še kulturno središče celega bližnjega ozemlja. Uzroke -nazadovanja je iskati v povsem predrugačenih političnih in narodnostnih odnošaj-ih. 1. Vsled izgubljene Vojske s P-riuisijo (1866) se je izpremenlil državinopravni položaj ki je dobil svo(j izraz v -magodbi med Avstrijo -in O-grsko (1867). Posledica je bila poostritev nacionalnih nasprotstev in začetek nacionalnih bojev. Rodoljubi so obračali pozornost v prvi vrsti po-liitiškiim vprašanjem. -Ker -Čitalnica vsled omejenega dlelokroga ni mogla služiti novim nalogam, je morala nazadovati, da, propadati. Množili -so se čedalje bolj očiltki, da skirbi preveč za- zabavo meščanov, kakor pa za reševanje dnevnih vprašanj-, osobito za politiško šolanje in probujo naroda. Narodu je predvsem treba, da izraža svoje zahteve in želje v imponujoči obliki. V veliki množini naj se zbira -pod milim nebom, kakor so to- delali stari Slovani in pri tej priliki naj se sliši njegov glas in naj se obnovijo zahteve, ki so se stavile že leta 1848. Prišla je doba taborov (1868), ustanovila so se društva z izrazito političnimi cilji in izhajati so začeli politični časopisi. (Politiško društvo za Štajersko 1869, Katol.-polit. društvo 1870, Slovenski Gospodar 1866 in Slovenski Narod 1868). Delovanje na p-olitiškem polju, kakor osobito strankarski domači boj, je vezal -malodane vse duševne sile. Kmetski ž-ivelj se je v narodnostnem oziru vzbujal, kulturno delovanje s-e je širilo- v najširše plasti naroda, nastala so po dežell-i bralna društva, — v kulturnem središču -samem je pa skoro zamrlo- vsako narodnostno in družabno udejstvovanje. 2. -Drugi vzirok propadanja čitallnilškega delovanja in s tem tudi- čitalniškega petja je bil stalno naraščajoč nemški pritisk pod zaščito vladnega režima. Občuten j-e začel postajati po ne-mško-francoski vojni- (1870-71), ko je nemška politika začela dobivati čedalje bolj agresivni značaj.* Dotok nemških uradnikov in učiteljev je postajal zmiraj večji an ta element je v Mariboru vedno tyarjal jadro pevskega življenja. Petje s-e je začelo razvijati v nemško-nacio-najni smeri.** Slovenskemu petju pa je -manjkal vsak dotok in tako je moralo hirati in bilo bi izginilo docela, ko bi ne bilo stopilo v ospredje spet dijaško * V ilustracijo bodi omenjeno, da se je n. pr. 1. 1870 protivil mestni šolski svet uvedbi obligatoričnega pouka v slovenščini na mestnih šolah, kakor je to odkazala deželna šolska oblast v Gradcu. Odločil se je za neobvezno obliko tega predmeta, a tudi ta je hitro izginila. ** Medtem, ko so bili zbori nacionalne vsebine doslej redkeje na vzporedih in to predvsem le ob priliki kakega slavlja (Sangerfest, Sangerbundesfest), je to postalo sedaj drugače. L. 1870 se je prvič pel ob priliki koncerta zbor »Wacht am Rhein« in s tem je bila ustvarjena podlaga vedno bolj naraščajočemu bojnemu razpoloženju v narodnostnem 'oziru. petje, ki je nanovo oživelo, ko je Miklošič zopet 1. 1874 prevzel gimnazijski pevski pouk, katerega je bil — kakor smo omenili — ostavi! v dobi čitalniš-kega petja. Dobo moškega zborovega petja v Mariboru torej otvairja in zaključuje dijaški zbor. Miklošič pa je tudi drugače 'uporablja! vsako primerno priliko, da se udej-stvuje v muzikalnem oziru1. L. 1874 je ob priliki zborovanja slovenještajer-skega učiteljštva priredil v gostilniški dvorani v Aleksandrovi cesti št. 25 Narodno svečano-s t z izbranimi pevskimi točkami. Na vzporedu so bili zbori, oetverospavi, solo-ttočke in sodelovala je železničarska godba. Z gimnazijci in učiteljiščniki1 je priredil v 1. 1878 in 1880 v Ka-zinski dvorani M u z i k a 1 n o - d e k 1 a m! a t o r i š k o akademijo. Na vzporedu so bile zraven nemških tudi slovenske pesmi, ki so pri ceOtoskupnem občinstvu dosegle mnogo občudovanja. Kot pianist je pri tej priliki (1878) nastopil višje-gimnazijec Emil pl. Rezniček '(* 1861), ki se šteje danes med vodilne muzi-kalne osebnosti v Berlinu; spremljal je G. Ipavčev zbor »Kdo je mar?« — Dijaški pevski zbor pa je še nastopal izven Maribora. Ob priliki izletov, kakor tudi v počitnicah, je prirejal samostojne nastope, predvsem v Ptuju (1870, 1880, 1882) in v Ljutomeru (1878); povsod! z velikim uspehom. V dobi. ko so najboljši narodnjaki obupavaili nad izboljšanjem tužnih razmer, je bilo torej delovanje naše srednješolske mladine svetla in velepo-membna prikazen. Peli so dijaki še pri drugih prilikah slovensko, tako pri šolskih mašah, pri skupnih šolskih slavnostih, pri izpitih iz štajerske zgodovine i., dr. Slovensko petje potemtakem ni zaspalo nitti v najhujši dobi društvenega mrtvila. Leto 1878 je vzdramilo čitallničarje k ponovnemu delu, kajti treba je bilo dostojnega slavlja povodom odkritja Slomškovega spomenika v stolni cerkvi. Razdiralni strankarski boj' je moral vsaj začasno prenehati, ker potreben ie bil složen nastop. Težkoče je pa že delal mestni župan (Reiser), ki je tudi inače ostal Slovencem v o hišah. Nasprotujejo pa Turki ustanovitvi novih zadrug. Zanimiv je avtorjev popis zadruge, kakor jo je še sam videl v Srbiji. Poda tudi statistiko iz 1. 1904. Končno obravnava gospodarske prednosti zadruge na eni strani, in neprijetnosti — večinoma psihološkega značaja — skupnega življenja na drugi strani, ki so v novejšem času povzročile razkroj zadrug. Stališče oblasti napram zadrugi v novi srbski državi je bilo različno; do 1848 je prepovedovala delitev, 1849 jo je dovolila. Bili sta namreč že koj po osvobojenju dve struji, ena za ohranitev zadrug, druga individualistična. Boj teh idej še zrcali v zakonodaji — že v prvem 1844 promulgiranem državljanskem zakoniku, ki je definiral zadrugo — in je bil eden faktorjev, ki je pospešil razkroj, drugi — že omenjeni — pa je bil v bistvu zadruge same. , Alexa Stanischitsch (iz Prijepolja v Hercegovini), Ueber den Ursprung der Zadruga. Eine sociologische Untersuchung. Bern, 1907. p. 72. (filos. disertacija). Predmet je najbolj sporna točka vprašanja o zadrugi: ali je tudi zadruga novejša umetna tvorba kakor ruski mir, ali stara avtohtona ustanova. Avtor zavrača Peiskerjevo teorijo, ker srbska zakonodaja ni slepo posnemala bizantinske in je bila bizantinska ognjiščina v 10. stol. že odpravljena. Določba o sinu in očetu v krizobuli Vladislavovi pomeni (po interpretaciji Jagičevi) samo, da mora sin po 3 letih po ženitvi sam prevzeti svoje obveznosti proti cerkvi, ne pa, da se mora ločiti od očeta. Pride do zaključka, da zadruga ni nastala v srednjem veku, ampak da ie stara ustanova in takrat v razkroju, ker je država manjša udruženja izpodrinila. Kako daleč je napredoval razkroj, se ne- more ugotoviti, ker manjka gradiva. Pod Turki pa nastopa zopet ojačenje zadrug. Wladislav N. P. — Alexieff (iz Soluna), 1st die Zadruga — Hauskommunion — eine juridische Person? Borna — Leipzig, 1910. p. 59. (jurid. disert.). Vpelje nov element hišno skupnost ogniščanina, ki je dokazana za severne Slovane, med tem ko zanjo pri balkanskih narodih v zgodovini srednjega veka skoro ni pisanih spomenikov. Po njem združuje zadruga v sebi elemente monarhistično vladane hišne skupnosti ogniščanina in republikanskega ustroja bratstva. Po popisu stanja današnje zadruge preide na vprašanje o njeni pravni naravi. Dokazuje, da ni corporate in communio rimskega prava, ampak da spacja, ker ima skupno premoženje podvrženo skupni upravi pod pojem »Genossenschaft« nemškega prava. Ni pa zadruga 3. oseba poleg oseb svojh članov. I. I. Bunakov, Puta Rossljl (Sovremennija zapiski, Paris, 1922, p. 164—210). Dotakne se le mimogrede (p. 173) vprašanja zadruge, ki jo smatra za produkt srednjeveške finančne politike Bizantincev in Turkov. Pregled teh in podobnih prispevkov za bogato literaturo o zadrugi kaže, da v njih kakor v starejših v vprašanju postanka in starosti še ni enotnega mišljenja. Še vedno si stojita nasproti znani dve struji. Pisatelji se priključijo eni ali drugi, dostikrat ne da bi navedli mnogo novih argumentov pro ali contra, bolj na podlagi pripadnosti temu ali onemu sociološkemu sistemu kakor na temelju ugotovljenih zgodovinskih dejstev.* Vsiljuje se tudi misel, da je to vklepanje zadruge v razne sisteme povzročilo preveliko sistematiziranje na škodo podrobnih specialnih del — njih število pravzaprav ni veliko — ki bi, čeprav je gradivo pičlo, na podlagi zgodovinskih dejstev edino mogla prinesti zadovoljivo rešitev problema. Lj. 18. I. 1924. Dr. Melita. Pivec. * Ta vtis sem dobila pri zbiranju literature za referat o zadrugi v Parizu. I Dr. Fran Kos. J Nenadoma je 14. marca 1924 smrt ugrabila slovenski historični znanosti vrlega delavca, našemu društvu pa častnega člana. Dr. Kos je bil rojen 24. decembra 1853 v Selcah pri Škoifji Loki. Višje študije je dovršil na Dunaju. Služboval je večinoma v Gorici, le tri leta vmes v Kopru, kamor je bil prestavljen za kazen, ker se je preveč pečal s slovensko zgodovino, in slov. »idijomom«, kar je seveda v avstrijskih očeh bila velika pregreha. L. 1911 je stopil v pokoj. Po izbruhu italijansko-avstrijske vojne je bival kot begunec na Dunaju, kjer je jako dobro porabil priložnost v ondotnih državnih arhivih. Njegov posebno priljubljen predmet je bila najstarejša zgodovina Slovencev v sedanjih deželah. Njegovo največje delo je »Gradivo«, katerega je Leonova družba izdala že 4 zvezke. Rajni je bil idealen delavec, llu je mesto honorarja še z darili podpiral izdavanje. »Gradiva«. V našem »Časopisu« je izdal več spisov 11. 1911, 1915, 1918—1921. V priznanje njegovih zaslug ga je »Zg. dr.« 13. febr. 1921 imenovalo svojim častnim članom. Njegova oseba je izginila iz naše srede, njegov časten spomin bo pa čuvala naša-zgodovina. ♦♦♦ Društveni glasnik. Od zadnjega občnega zbora 23. novembra 1923 je odbor imel tri seje- V .prvi odborovi seji 13. dec. 1923 se je z veseljem pozdravila ustanovitev »Muzejskega društva« v Varaždinu, s katerim želi naše društvo, delovati v prijateljski vzajemnosti, ker Sp. Štaj. vežejo £ Varaždinom v preteklih dobah mnogoteri kulturni stiki. V drugi seji 31. januarja 1924 se je sprejelo 8 novih članov. Veliki župan gospod dr. Ploj je poklonil društvu 100 dinarjev in mu obljubil svojo pomoč. Blagajnik dr. Pipuš je položil račun za 1. 1923. Društvo je imelo 1. 1923 27.108-84 Din. .dohodkov in 20.682-04 Din. izdatkov, torej 'bi bilo prebitka 6.486-80 Din., toda društvo je imelo 31. decembra 1923 še dolga 18.665-20 Din., torej je 1923 imelo primanjkljaja 12.180-40 Din. Pri .tretji odborovi seji 29. marca se je predsednik spominjal 14. 3. umrlega zgodovinarja in častnega člana »Zg. dr.« dr. Fr- Kosa. V imenu društva se je .predsednik udeležil pogreba. Z zahvalo se vzame na znanje, da je celjsk^ Posojilnica darovala društvu 800 Din. o priliki 80-letnice dr. Jos. Srneca in pa volilo umrle Drage Miklavčeve v znesku 607.48 Din. Ignac Kumer pri Sv. Martinu pri Vurbergu je daroval društvu 8 listin in več starih novcev. Obširna je poročal predsednik o konvenciji glede razdelitve državnih arhivov bivše Avstrije ter ugotovil, da je ta konvencija baš za Sp. Štajer zelo pomanjkljiva, ker se ozira le na državne arhive na Dunaju ne pa tudi na namestniški in deželni arhiv v Gradcu, kjer so pohranjcne važne arhivalije Spodnje Štajerske. Na. tozadevni dopis županijske oblasti je društvo dalo obširno poročilo' s'' pristavkom, naj se spodnještajerske arhivalije spravijo v Maribor in tu osnuje javen župani j ski arhiv, kateremu odstopi društvo tudi svojo arhivSlno zbirko proti gotovim kavcijam. Dne 4. aprila je društvo priredilo historično »Besedo«, za katero ima glavno zaslugo g. prof. H. Druzovič, ki; je tudi predaval o zgodovini petja v Mariboru, gojenci moškega drž. učiteljišča so pa. peli razne pesmi1, ki so se nekdaj pele pri čitalniških »Besedah«. Dne 3. decembra 1923 je društvo priredilo javno predavanje o historičnih portretih na oltarnem reliefu na Ptujski gori. Predaval je društveni predsednik, predavanje je pojašnjevala skioptična slika ptujskogorskega relijefa. Predavatelj je v kratkih potezah očrtal politično situacijo, kakor se je razvila po smrti ogrskega kralja Ljudevita Anžuvinca (t 1382) do 1. 1409, V živahni in usodepolni historični drami te dobe nastopajoče vodilne osebe so ovekovečene v ptuijsko-gorskih portretih. V tej dobi se že močno oglaša jugoslovansko in turško vprašanje. Pokažejo se najprej konture poljsko-ogrsko-jugoslovanske države, ko se Poljaki odcepijo, se zdi, da bo nastala velika ogrsko-jugoslovanska država in končno se v bos. kralju Štefanu Tvrdku in •celjskih grofih kristalizuje ideja jugoslovanske države. Turčiji je ta čas pretil razpad radi znotranjih nemirov in tatarskih napadov. Rešila jo je le nesložnost in nesposobnost krščanskih vladarjev, zlasti balkanskih. iPltujsko-gorski relijef nam je edini ohranil izvirne obraze Celjskih, Hermana II. pa njegovih zakonskih in nezakonskih sinov in hčera. Relijef nam Predstavlja tudi predzadnjega Ptujčana, Bernarda in njegovo ženo iz celjske rodovine. Poleg drugih je v relijefu cela vrsta balkanskih knezov, celo bogomilov. Relijef je, rekli bi, okamenitev politične situacije proti koncu 1. 1408 in začetkom 1409. Društvo ima že pripravljeno zgodovino Ljutomera. Ker pa tozadevno volilo r. dekana Jos. Oz-meca 10.000 Din. ne jamči dovolj1 kritja morebitnega primanjkljaj'a in je primerno, da se zgodovina raztegne na ves Ljutomerski okraj, zato se je društvo obrnilo s prošnjo za podporo na razne korporacije, zlasti denarne zavode v okraju. Dosedaj je društvo v ta namen sprejelo naslednja darila: 1- Zapuščina Jos. Ozmeca po odbitem desetku Din. 9740.— 2. Trška občina Veržej . ., . . . . « 250.— 3. Trška občina Ljutomer .....« 100.— 4. Posojilnica v Gor. Radgoni « 500.— 5. Okr. Pos. v Ljutomeru v ta namen naložila « 1387.90 6. Alojz Sunčič, kaplan pri Mali Nedelji . . ' « 80,— Muzejsko dr uš t v o v Mariboru je imelo 23. marca 1924 stvoj običajni letni, občni zbor. Znatno se je to leto pomnožil muzej. Deloma z darili, deloma i t lastnih sredstev je društvo nakupilo zlato uro škofa Slomšeka. Profesor Kolarič v Ptuju je daroval muzeju Slomšekovo srebrno žlico. G. dr. . Lipoid in njegova gospa sta nabrala prostovoljne doneske, s katerimi se je nakupila Zmitkova slika: Aškerc na mrtvaškem odru. Najbolj se je pa mu-zejska zbirka pomnožila s tem, da se je vsled ukrepa presvetlega gospoda škofa dr Karlina združil škofijski muzej z mestnim. Zlasti so znameniti kipi baročnega sloga in slike raznih umetnikov. Vsled te združitve so muzejski prostori postali pretesni in društvo je zaprosilo mestno občino kot lastnico muzejskega poslopja, da se prostori primerno razširijo, ker le tako se bd mogel muzej dalje razvijati. .f Skupaj Din. 12.057.90 \ V zalogi „Zg. dr." se dobi: »Časopis« L—XVII. po 10 Din.; letniki I., VIII., XI« XII. zv. 1. in XIII. so posli.,XVIII. letnik 30 din., XIX. letn. 40 din. Zgodovinska knjižnica I. oddel., I. zv.: Krajevne kj-onike. Cena 2 din. v Zgodovinska knjižnica. II. oddel.: Prazgodovinske izkopine. Cena 2 din. Janežičeva Slovnica. Spisal Gabrijel Majcen k petdesetletnici »Slovenske slovnice« Antona Janežiča. 2 din. Dr. Matija Prelog. Spisal dr. Karol Verstovšek. Cena 2 din. Fr.Ko v a č ič : Trg Središče. Krajepis in zgodovina. Braš. 25 din. Fr. Kovačjč,: Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Broš. 10 din. K r a g e 1 j Josip: Tolminski opraviinik. 2 din* Št rekel j dr. Karol: Historična slovnica slovenskega jezika. Snopič 1—3. Str. 1—139. Vsi trije snopiči skupaj 23 din.; posebej prva dva po, 10 din., 3. po 3 din. Uredništvo je sprejelo: Kostič Kosta N., Naši novi gradovi na jugu. Beograd 1922. Mitkovič Rista, Problemi i ljudi. Beograd 1924. Gjorgjevič Tihomir R., Iz Srbije kneza Miloša. Stanovništvo-naselja Beograd 1924. Publikacije srbske kr. Akademije: Zbornik za istoriju, jezik i književnost srbskog narodai Knj. IX. Zatpisi Jevrema Grujiča, 3. knj. Beograd 1923. Knj. X. Stari srbski zapisi i najtpisi, knj. ,4. Posebna izdanja: Knj. XLV. Luka Vukalovič i hercegovački ustanci od g. 1852—1862. Kraj. XLVI. Zaharija Orfelin, život i rad mu. Beograd 1923. Knj. XL VIL Reforma Julijanskog k'oledara. Beograd 1923. Srpski etnografski Zbornik. Knj. VI—VIII. Naselja i poreklo stamxvniltva. Beograd 1923. Spomenik srpske kr. Akademije LVIII. Iz prošlosti Srba Žumberčana. Subotica 1923. Stare i novč letopisy taborsk6. Vydava Rich. Hrdlička. Žižkovi jmenovci či potomci? Na Tabore 1923. Stele France, Oris zgodovine umetnosti pri Slovehcih. Ljubljana 1924. Nova založba. Petkovič dr. Vlad. R., Stari srpski spomenici u južnoj Srbiji. Beograd— Zemun 1924. Arhiv za arbanasku starinu, jezik i ethnologiju. Ured. H. Barič. Knj. I, sv. 1—2. Beograd' 1923.