Cena izvodu Din !•—
Leto L
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 41.
Izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 30’—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. lO’dOO
Čuvajmo Jugoslavijo!
Atentat, ,ki je strl plodonosno življenje našega mučeniškega Vladarja, je odjeknil po vsem svetu. Temne sile, ki so pripravljale, plačale in vodile revolver-ske strele v Marseilleu, so hotele v svoji imperialistični grabežljivosti zadeti Jugoslavijo in ogroziti svetovni mir. Računale so, da bo jugoslovanski narod storil kako usodno nepremišljenost, ki je ne bi bilo mogoče popraviti in ki bi imela ne-dogledne posledice. Na milijone src je vztrepetalo v nemi grozi nad podlostjo zločina, saj je bilo uničeno življenje naj-Večjega borca za svetovni mir, na milijone pogledov se je uprlo v Jugoslavijo. Vsa Evropa je s strahom zrla na jugoslovanski narod, ki je držal v teh tragičnih dneh usodo Evrope v svojih rokah. Ali ne bo jugoslovanski narod, zadet v svojih najsvetejših čuvstvih in v svojem Ponosu, vzkipel v svetem, opravičenem srdu? Kaj se je zgodilo? Jugoslovanski narod je v prVem trenutku onemel v tajni grozi; usodna vest ga je zadela kot strela z jasnega neba, ni mogel verjeti, da bi mogel kdo poseči po življenju njegovega Prvega Sina, ki so ga spremljale ljubezen in vroče želje vsega naroda na Poti, da doprinese nov kamen k veličastni zgradbi svetovnega mirni Ko ni bilo '* * * * več dvoma o resničnosti tragične vesti, je naš narod instinktivno začutil, da gre za yeč: za njega, za njegovo s krvjo tolikih žrtev priborjeno svobodo. Neizmerna bol Se je vselila v naša srca, zavedli smo se Pa v tistem hipu, da je potrebna največ-Ja disciplina, skrajno samozatajevanje. Pot po domovini in pogreb mrtvega Vladarja, ki je padel kot junak v izvrševanju svoje vladarske dolžnosti in v borbi za svetovni mir, je bil triumf ljubezni vsega jugoslovanskega naroda do svojega Vladarja, poln pretresljive tragike.
Jugoslovanski narod je nudil v teh tragičnih dneh vsemu svetu svetel pri-nier tolike moralne veličine in samodi-®cipline, kakor je niso od njega pričakovali niti njegovi prijatelji, še manj pa Rogovi sovražniki. S svojim moralnim •^naštvom smo si priborili pred svetom Večjo in lepšo zmago, kot bi mogel biti l^jvečji uspeh v krvavi vojni. Leta in J®ta so širili naši sovražniki, ki so nam zavidali našo mlado svobodo, po Evropi do-“f0 plačane laži, da je Jugoslavija zumet-®ičen nestvor, skovan proti volji Ijud-8iva, tako da mora sam razpasti ob naj-^njšem sunku. Tej bajki niso le sami Verjeli in na njej kovali svojih načrtov, ^öipak so gledali radi tega tudi naši pri-Jatelji dostikrat skeptično in s skrbjo na Has. Neizmerna žalost, ki je objela ves riarod jod Triglava ido Djevdjelije, je ®aigrandioznejša manifestacija državne unsolidacije iu sile. Slovensko ljudstvo, 1 je v teh dneh romalo v daljni Beo-^rad, je govorilo: »Da bi vsaj od daleč videli krsto ter ob njej pomolili!« Ali ni uveč vsaka beseda o globoki žalosti in J'ibezni srbskega in hrvatskega kmeta? ..J1 se ni pripetilo na tisoče in tisoče gan-•Jivih prizorov, ki pričajo zgovorno o ^ Stotisoči našega ljudstva so prišli od aIeč, prezebali cele noči na ulicah in po-^Pežljivo ter pobožno čakali, da se po-ednjič poklonijo ljubljenemu Vladar-Ju mučeniku.
Vsa Evropa gleda z občudovanjem in hvaležnostjo na nas. Dokazali smo, da W'0 močna država, ki temelji na volji ®ga našega naroda; mi, tolikokrat za-mevani Balkanci, smo dokazali, da ni-*«0 necivilizirana horda, ampak narod z usoko etično zavestjo, ki bo sledil tudi ° smrti plemenitim intencijam svojega v blagor človeštva. Zaslužili smo po ni meri hvaležnost Evrope, saj se Van"* Zg^i],° z naivečjim samopremago-tr^Jem‘, t0konČno J® strta laž o naši no-nji slabosti in nekonsolidiranosti. Ali
je zares morala pasti tako dragocena žrtev, da dokažemo Evropi, da smo močni?
Tragično preminulega Vladarja je spremljal na njegovi zadnji poti njegov narod, za katerega je žrtvoval svoje življenje, z največjo častjo in ljubeznijo, ki je je naš narod sposoben. Večni mir in pokoj duši velikega Vladarja! Na nas pa, ki nas je zapustil v globoki žalosti, stavi življenje, ki ne čaka, vsak dan nove težke naloge in probleme, ki jih je treba rešiti brez obotavljanja.
Naš narod želi mir tako iskreno in globoko, kot ga je želel njegov Vladar, ki je padel v borbi za svoj narod in svetovni mir. Naš narod je v bistvu globoko miroljuben ter je v preteklosti zagrabil za meč samo tedaj, kadar je šlo za svobodo jn njegove bistvene interese. Nikdar ni zlorabljal svoje sile, da bi zasužnjeval druge narode. V takih težkih trenutkih je pa dokazal vedno najvišje junaštvo in največje vojaške vrline. Ako smo ohranili hladno kri in dokazali svetu, da smo sposobni največje discipline in zatajevanja, tedaj svet ne bo smatral 'tega za slabost, ker predöbro pozna junaštvo Jugoslovanov, prav posebno pa junaštvo srbskega naroda. Naša dolžnost je, da ostanemo zvesti velikemu cilju padlega Vladarja, da ostanemo tudi nadalje discipliniran narod, ki se bori za svetovni mir. Na drugi strani pa je bila žrtev, ki jo je doprinesel naš narod v osebi svojega vzvišenega Vladarja, prevelika, da ne bi zahtevali jamstva za bodočnost, da ne pride do sličnih zločinov in da ne bo mir ogrožen od tolpe plačanih zločincev. Balkan je bil v temni preteklosti torišče, kjer so se križali imperialistični interesi velesil, ki so zlorabljale balkanske narode v svoje sebične svrhe. Najodločneje moramo odkloniti vsak tuj vpliv na naše notranje življenje in našo usodo, ker predobro vemo iz temne preteklosti, da so tujci vedno in povsod iskali le lastno korist — na našo škodo. Ako pa se hoče Balkan otresti tujega vpliva, mora biti močan in organiziran. Pot nam je začrtal že blagopokojni Vladar in mi moramo samo nadaljevati započeto delo.
Naš narod živi v telžkih razmerah. Pritiska ga gospodarska kriza, izkorišča ga internacionalni kapital, mnogi problemi, ki bi morali biti že davno rešeni, se odlašajo na veliko škodo ljudstva. Narod trpi in strada. Naj povemo še sledeče: Jugoslovansko ljudstvo žaluje tako globoko za svojim preminulim Vladarjem ne samo radi tega, ker ga je ljubilo in razumelo, kot ljubi in razume otrok očeta, ampak, ker mu je v njegovi stiski bil najvišja in poslednja nada. Ta nada mu je bila odvzeta in ni čudo, da se je našega naroda polastil v prvem trenutku črn obup. Nedokončano je ostalo veliko delo, toda ostala je oporoka Njegova nam vsem: »Čuvajte Jugoslavijo!« V teh tragičnih dneh je naš narod dokazal, da je dostojen svojega velikega Vladarja, dokazal, da ljubi in da bo čuval Jugoslavijo. Na njih pa, ki so poklicani, da vodijo državo v teh težkih dneh, na njih pa je, da nadaljujejo Njegovo delo v izgraditvi močne in srečne Jugoslavije. Zadnji dnevi so dokazali, da je ljudstvo Jugoslavije enega duha. Brez razlike želi naš narod v vsej Jugoslaviji samo dveh stvari: pravice in kruha! Dajte mu to in videli boste slogo vseh treh bratov, ki mora biti zgrajena te na enakopravnosti pred zakonom in upravo ter na pravičnosti in redu! Naš narod je v zadnjih dneh storil vse, kar se je moglo zahtevati od njega in sedaj pričakuje, da se bo veliko delo sanacije Jugoslavije nadaljevalo v nepotvorjenem duhu blagopokoj-nega Vladarja. Nikdar več se ne smemo vrniti v brezumne razprtije. Narod ne
rabi nikakih partijskih ključev in vidikov. Narod hoče red, mir in pravico. Neodložljive so naloge, ki nas čakajo. Ako hočemo čuvati Jugoslavijo, se moramo boriti proti korupciji, ki nas zastruplja, proti raznim internacionalnim izkoriščevalcem, nujno potrebno je, da stopi Jugoslavija z odločnim korakom na pot gospodarskih in socijalnih reform, ki jih diktira sedanji čas, da osigura našemu narodu gospodarski obstoj in razvoj. Ne bojmo se morebitnih napak! Kdor dela, temu včasih pri najboljši volji izpodleti. Kdor ne dela ničesar, ne more delati zmot. Toda najhujši greh je brezdelje in ta greh nas težko bremeni. Zamudili smo že mnogo dragocenega časa. Naš narod je dokazal ravno v zadnjih dneh visoko inteligenco in potrpežljivost. Ne bo obsojal in obsodil nikogar, ki dela, ako se zmoti, samo da dela pošteno. Naše ljudstvo ne pričakuje čudeža preko noči. Ča-
kalo je potrpežljivo doslej in bo čakalo tudi v bodoče, toda te tedaj, ako bo videlo, da se dejansko dela.
Naše ljudstvo je v preveliki stiski, da bi polagalo važnost na nekake formalnosti. Pričakuje pa od vseh onih, ki naj ga vodijo, da bodo delali v tem smislu iskreno in pošteno, ne boječ se odgovornosti.
Naša organizacija se je rodila iz naroda in njegove potrebe ter je vedno izražala v najožjem stiku z ljudstvom njegove želje in zahteve. Ako smo napisali te vrstice, tedaj smo to storili v zavesti, da nismo izrazili mišljenja posameznika, ampak voljo vsega jugoslovanskega ljudstva in njegov pogled na neodložljive naloge sedanjega časa, Ako bomo delali vsi tako, vsak na svojem mestu, tedaj bomo vedeli, da vršimo poslednji in najvišji ukaz našega Viteškega Kralja Zedi-nitelja: »Čuvajte Jugoslavijo!«
A. Küster.
1.. ... —■-..............■—■,.............. ■	,	■r;-.v=r.:aŠT7:7SB I'. .	■ ■ .ili
In odnesli so ga v tihi dvor . . .
Utisi očividca.
Nad prestolnico visi ogromna peza.
V starem dvoru čaka kralj svojo poslednjo pot. K njemu se zgrinja narod: v neskončni vrsti drhti, vdano čaka, da se zvrsti, ker jih ne more hkrati tisoč skozi vrata; po osem in osem jih gre v mimohodu. Dva in pol kilometra je dolga vrsta, sega daleč doli skozi Pašićevo ulico. Po šest, osem, deset ur traja pot od konca vrste do cilja. A ljudje 'vztrajajo, nihče ne godrnja, vse tiho, vdano, do globine srca presunjeno. In v vrstah so vsi sloji naroda, seljaki in meščani, s cvetjem in venci. In dež pa ledeni hlad. Mnogi oslabe, se zgrudijo, v akcijo stopajo rešilni vozovi. Iz gneče puhti sopara, obup in stok ...
Dan pogreba. Nad prestolnico visi tegoba. Kolodvor je prazen, izbruhal je ogromne mase potnikov. Prihajajo poslednji redni vlaki, še vedno natrpani: izstopa ljudstvo, čisto preprosto ljudstvo, iz Slovenije, Hrvatske, Bosne, Vojvodine, iz vseh krajev države, vse iskreno vdano, v globoki žalosti. Na zadnje vlake so se pririnili, žrtvovali poslednje novce in se podali na daljno božjo pot. Ne da bi videli senzacijo, temveč da v utripu prestolnice pomolijo za pokoj Mučenika, se poklonijo njegovemu Prahu. Mrki stoje železničarji na beograjski postaji, izmučeni po strašnem navalu poslednjih dni. Toda nikake zmede ni, vse gre po vzornem redu. Glavni izhod je že zaprt, potniki morajo v stranske ulice, a preko glavnih cest stoje kordoni orožnikov in policije, zaprti so vsi dohodi v center mesta; kdor ni prišel do šestih zjutraj do. cest, kjer bo šel sprevod, mu zdaj ne pomaga nobena legitimacija in nobena prošnja več. Edini izhod: na strehe v stranskih ulicah.
Od Saborne cerkve done turobni akordi vojaških godb in fanfar, po tlaku udarja težak peket konjice. Tu prihaja v umerjenem koraku konjica kraljeve garde, ki tvori čelo žalnega sprevoda. Za
Da izkažemo čast padlim vojakom iz svetovne vojne, se bo vršila, kakor vsako leto na dan Vseh svetih, dne 1. novembra popoldne običajna prireditev v gaju vojaškega pokopališča pri Sv. Križu. Spored se bo objavil tudi v
dnevnikih. Začetek bo po končanih molitvah, ki začno ob 15. uri. Dne 2. novembra pa se bere žalna sv, maša za vse padle vojake in vojne
žrtve ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Vabimo vse bojevnike, organizacije, Zdru-
ženje rezervnih oficirjev, dobrovoljcev in invalidov, da se te svečanosti in maše udeleže
v čim večjem številu. Krajevne organizacije »Boja« in bojevniške skupine v Dravski banovini prosimo, da v svojem kraju prirede slične svečanosti in okrase grobove padlih vojakov s cvetjem.
UUuiuiuiiiflllllinilllllinnininiinillllllllllllllllllllHUUliiimiuimumliililmiMmuiuiuumi
njo prihaja gardna pehota. Mrka je, a trdo stopa, spremljaje na poslednji poti svojega vrhovnega Gospoda. V zraku se pojavijo avijoni, po trije v začetku, potem pa po sedem in sedem, tvorec črko A. Skozi prestolnico stopa vojska, korakajo oddelki tujih armad. Francoska pehota, v živo sivi uniformi, z živahnim kratkim korakom, francoski mornarji in kadeti, angleški mornarji in pešci s povešenim orožjem, Čeboslovaki, angleška kolonijalna trupa, turška pehota v novi monduri s francosko čelado, grška mornarica in grški evzoni v pestrih nošah in opankah.
Pogled s strehe: strašna masa natrpana v špalirju: pestrost narodnih noš, prapori, čelade, garda, vojska, vsi mogoči kroji. Sokoli, temna krila, rtuga, brez konca in kraja, koder se pomika žalni sprevod. Zdi se kakor ljudski veletok, vijoč se po sredi mesta, silnejši izgleda od palač. Nad veletokom vise nalik kepam če-belnih rojev, množice na strehah, terasah in balkonih. A vsa ta silovita masa stoji negibna, kakor onemela: strmi v sprevod, strmi venomer, kakor da ne verjame, ne more verjeti. Mimo vozijo vence, cele gore cvetja, ki ga je bil nagrmadil narod. In zopet prapori, Sokoli, venci, delegacije, bojevniki, oficirji, generali, konzularni zbor, vlada, skupščina, senat, nepregledna vrsta svečeništva vseh veroizpovedi v pestrobojnih dragocenih or-natih.
In zdajci se zamajejo človeške mase, padejo na kolena: gardisti peljejo na lafeti narodovo svetinjo. Ljudske množice zadrhte, zaplakajo; Kralja peljejo proč, odtod za vse večne čase. Zadnji pogled na dragoceni Prah njegov. Glej, tu pa stopa sirota za Očetom. Sirota je, a vendar Kralj ... Narod strmi vanj, sočutno, skozi solze, z neizmerno ljubeznijo, kakor v sladko uteho. Glej, in tu stopajo suvereni držav, po sredi ceste, skozi stoti-soče gledalcev. In stopajo docela varni, kajti vsa ogromna masa gleda nanje s spoštovanjem in zanosom.
Defile na Wilsonovem trgu pred kolodvorom. Nepozabna slika: ves sprevod stoji tu postrojen. In ob turobni tišini koraka vojska v mimohodu, v zadnji pozdrav mrtvemu kralju. In privedejo mimo njegovega konja. Glej, žival okrene glavo na desno, gleda krsto na lafeti... Turobno zadone žalni akordi muzik, gardisti dvignejo krsto, odneso jo skoczi temne zastore dvorne čakalnice...
Ljudske mase se zamajejo iz špalirjev. Grobno tišino prestolnice prebujajo hupe avtomobilov in pa zvonci tramvajev, ki se skušajo polagoma premikati skozi morje ljudstva, ki ne ve ne kod, ne kam. Vsakdo skuša najprej prehoditi
pot, po kateri so pravkar odnesli blago-pokojnega kralja. Terazije, knez Mihajlo-va: to je romarska pot k Saborni cerkvi. In vse kupuje spominke, slike blagopo-kojnega in pa slike pogrebnega sprevoda, ki so jih fotografi že razmnožili.
t
Drugi dan po pogrebu. Prestolnica je zadobila normalnejše lice. Kolodvor neprestano oblegan, železnica dela na žive in mrtve, a potnikov ni konca ne kraja. Na Knez Mihajlovi je še vedno gneča, še vedno vzdržujejo orožniki red. Po mestu se sprehajajo oddelki tujih vojsk, kupujejo kraljeve slike in druge spominke. Pred dvorom se gnete množica, čaka, da se vpiše v knjigo sožalja. A je med njimi mnogo, mnogo nepismenih. Gardna straža gleda topo, brezupno v dan. Včeraj je stražila še vsaj mrtvega svojega Gospoda, danes je dvor prazen, tako strašno prazen ... Palače so zastrte v črno od vrha do tal in ljudje hodijo tihi po mestu, venomer ogledujejo slike in
spomine blagopckojnega po kioskih in izložbah. Trpko jim je, huje ko včeraj. — »Šta ćemo? Ubiše nam Kralja ... Mili Bože!«
Saboma cerkev je ovita v črno okrog in okrog. Ljudje romajo noter in ven, tihi in strti, s povešeno glavo. Pravkar so prišli mimo grški evzoni, vstopijo, kupijo svečke, jih nesejo noter in prižgo pred katafalkom. Ljudje tiho molijo, poklekajo, poljubujejo prazen katafalk, prižigajo sveče. In v svetišču tišina, čudovit mrak. Vsa notranjost zavita v črno draperijo od vrha do tal in pa lustri in okna, odkrite so le ikone. Tuga je tu, neizmerna tuga... — »Jao! Ubiše nam Kralja! ...«'
Dnevi ginevajo. Prestolnica se prazni, mesto postaja bolj in bolj turobno. Tem huje bo, ko se bo odpeljal poslednji gost, ko bodo ljudje ostali čisto sami v svoji tegobi in revi!...
t
Žalovanje naših skupin
Od premnogih naših organizacij smo prejeli poročila o žalnih sejah in mašah zadušnicah za blagopokojnim prvim borcem Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Primanjkuje nam prostora, da, ista danes v celoti priobčimo, zato objavljamo le nekaj krajših izvlečkov, pomembnejše govore pa bomo 'objavili pozneje.
Št. Vid nad Ljubljano: Krajevna organizacija »Boja« je imela žalno sejo« za blagopokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom: I. Zediniteljem v soboto dne 13. oktobra. Udeležil se je te seje celokupni odbor. Vodil jo je predsednik Logar Jernej, ki se je v lepih besedah spominjal Blagopokojnika. Trikratni »Slava« vseh navzočih in enominuten molk je bil izraz zahvale za njegova nepozabna dela in trpljenje, ki ga je prestal za nas in za našo lepo domovino1. Kot znak neomejene vdanosti in pokorščine njegovemu vzvišenemu nasledniku pa trikratni: »Naj živi Nj. Vel. Kralj Peter II!«
Sevnica ob Savi: Ob priliki žalne svečanosti v Sokolskem domu je imel tov. Ernest Kru-lej kot srbski dobrovoljec spominski govor ter je v vznešenih besedah orisal trpljenje, delo in brezmejno ljubezen blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja do Jugoslavije. Žalni svečanosti so prisostvovala vsa tukajšnja društva, vsi uradi, šolska mladina in ostalo občinstvo, ki je do zadnjega 'kotička napolnilo veliko šolsko dvorano.
Žalni govor tov, Ernest Kruleja bomo, objavili kasneje.
Novo mesto: Žalno sejo za blagopokojnim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem smo imeli v petek dne 12. t. m. Na seji je predsednik v lepem govoru orisal delovanje našega prvega borca in pomen izgube, ki jo, je naša država utrpela z njegovo mučeniško smrtjo.
Dol pri Ljubljani: Svojo neizmerno bol povodom tako bridke izgube našega Viteškega Kralja je pokazala tudi naša bojevniška organizacija na svoji žalni seji dne 14. oktobra, na kateri je ves odbor svečano1 prisegel, da hoče dejansko uresničiti zadnjo kraljevsko naročilo: »Čuvajte Jugoslavijo«, za katero je naš plemeniti vladar živel, delal in umrl.
Sodražica: Žalna seja odbora krajevne 'organizacije »Boja« skupine Sodražica se je vršila 11. t. m. — Predsednik tov. Gregorič Anton nas je nagovoril: »Naš veliki in prvi bojevnik Kralj Aleksander I. je padel kot žrtev podlega atentata. S svojo mučeniško krvjo je Kralj zapečatil mirovno delo, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo.« V znak naše velike žalosti in svete prisege, da bomo zvesto izvrševali kraljevsko oporoko tudi pod vlado Nj. Vel. Kralja Petra II., je 'odredil dve minutni molk. Naj živi Nj. Vel. Kralj Peter II. 1
Železniki; Skupina bojevnikov Selške doline v Železnikih je imela 14. oktobra žalno sejo
v spomin Nj. Vel. Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V lepem nagovoru se tov. predsednik spominja rajnega, na kar odbor počasti njegov spomin z enominutnim molkom. Novemu Kralju, Nj. Vel. Kralju Petru II. se izreče neomajna zvestoba.
Zagorje ob Savi: Skupina bojevnikov se je korporativno udeležila sv. maše zadhšnice za blagopok. Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem in tvorila najjačjo skupino, ki je vzbujala splošno pozornost.
Sv, Tomaž pri Ormožu: Borci, zbrani pri Sv. Tomažu, izražajo, najgloblje sožalje ob smrti največjega borca za pravico in čast Jugoslavije.
Dobova: Bivši' bojevniki iz svetovne vojne, skupina Dobova, zbrani na žalni seji, izrekamo najgloblje sožalje radi tragične izgube ljubljenega vladarja in vrhovnega komandanta, blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zagotavljamo, da hočemo vedno slediti njemu kot junaku. Izjavljamo', da bomo zvesto vršili svoje državljanske in patrijotične dolžno-
sti do zadnje kaplje krvi, da bomo zvesto izpolnjevali besede, ki nam jih je Kralj junak zapustil ob smrti: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Trbovlje: V neizmerni bolesti so se topila naša srca v dolini' črnega demanta ob strašni in gnusni novici, da našega hrabrega viteškega Kralja ni več med živimi. Odbor skupine bojevnikov je takoj sklical žalno sejo ob veliki udeležbi tov. članov. Predsedoval je tov. predsednik M. Ratej, ki se je v srce segajočem pretresljivem govoru spominjal našega Najvišjega komandanta. Kralja Aleksandra. V pet minutnem molku se je izražala vsa tuga in bol nam nenadomestljivega Najvišjega. Na koncu seje je tov. podpredsednik odredil vse potrebno za naslednje žalne dni.
Na okrožnico občine smo se udeležili 14. oktobra žalne manifestacije vzporedno z drugimi društvenimi zastopstvi. Deputacija bojevnikov, broječa 5it četverostopov je prikorakala z zastavo zavito v črni flor, na dvorišče Sokolskega doma. Vzorno in disciplinsko zadržanje naše deputacije je napravilo na vse navzoče globok utis. Po končanem govoru staroste Sokola g. Pleskoviča in g. župana Klenovška, ko so vsi ostali že odšli, je četa bojevnikov, da Pokaže še svojo pieteto in veliko ljubezen, res iz srca defilirala pred sliko svojega Najvišjega komandanta.
Na dan žalosti pa so bile vse Trbovlje zavite v globoko črnino. Vsa izložbena okna so bila okrašena s cvetjem, zelenjem in slikami Kralja Mučenika. Ob 8. uri je bila žalna maša za šolsko mladino, za ostalo javnost pa ob 9. uri. Zbirališče, določeno po okrožnicah pri rudniški restavraciji, je bilo kmalu polno širokih plasti prebivalstva. Formacije bojevnikov so se koncentrirale na prostoru pri Pravdiču za restavracijo, kjer se je zbralo 5 močnih bataljonov samih resnih mož, Ob pol 9. uri pa se je začel pomikati dolgi, v turobni molk zaviti sprevod proti farni cerkvi trga Trbovlje. Na čelu sprevoda žalna črna zastava, katero je nosil tov. bojevnik, za njo druge zastave raznih društvenih korporacij, zavite v črnino, ki so turobno' klonile v megleno jutro. Za zastavami sta šli obe godbi brez godal. Sokoli širokih vrst, gasilci resnih obrazov, rez. oficirji tužni in strogi in še razne korporacije v uniformah, nato bojevniki v strnjenih vrstah, strumni in tihi, za njimi pa še razna društva in korporacije. Ogromni sprevod je pokazal vse, kar da rudar in kar ima najsvetejše, svojo neizmerno bol za ljubljenim viteškim vladarjem. Na trgu v Trbovljah so se razvrstile bojevniške formacije za spomenikom padlih, kil je' bil ves okrašen s svežim zelenjem in cvetjem, med katerim je tužno blestel kraljev kip v črnem... Po končani žalni maši so čete bojevnikov defilirale mimo spomenika padlih.
Za popoldan je skupina bojevnikov priredila pred spomenikom svojo žalno manifestacijo
in defile, da se še enkrat poslovi od svojega ljubljenega vladarja in komandanta. Ob 2. uri popoldan je strumni korak bojevnikov trdo donel od zbirališča do spomenika. Strašni molk preizkušenih jeklenih mož je bil dokaz tuge in globoke žalosti, govorilo je samo srce v prsih. Pred spomenikom so se razvrstile čete mrkih mož, ob straneh so tvorili špalir sokoli, gasilci brez uniform, strogi, resni, mirni. Točnoi ob pol
3.	uri je predšedn. skupine tov. M. Ratej v znak naše globoke žalosti odredil 5 minutni molk. Nato je v pretresljivem govoru orisal potek grozne žaloigre. Ni ga zlomili vihar in napor Albanskih gora ne težave svetovne vojne. Padel je pod zločinsko roko, umrl v izvrševanju službe za veličino in blagor domovine, kot pade junak na bojišču. Njegovo življenje je ena sama velika žrtev, padel je veliki zapovednik. Vsem so zablestele solze po trdih obrazih... globoko so se sklonile glave nd prevelike žalosti ...
Tov. Kuhar, podpredsednik skupine je nadaljeval z besedami prisege: Padel si, naš Najvišji, sredi velikih načrtov... in zadnji dih, zadnji utrip je bila edina beseda Čuvajte mi Jugoslavijo! To je oporoka... To je poslednje naročilo... Bojevniki vojaki iz svetovne vojne, vojaki v civilui! Ob spominu na našega Najvišjega komandanta, v tej poslednji minuti Njegovih zemeljskih ostankov, na tem svetu prisegamo: čuvali jo bomo! Tako nam Bog pomagaj! Kot grom- udari, je sto in sto grl ponovilo Svete besede ... Predsednikov trikratni slava, ki ga je ponavljal ves zbor mož, je zaključil žalno manifestacijo. Rezka, ostra povelja so pretrgala težki molk in mirno ih dostojno, kot so prikorakale, so čete bojevniških formacij odkorakale od spomenika padlih...
Dolenji Logatec: Dne 10. okt. smo imeli žalno sejo, na kateri je naš član predsednik nadzornega odbora tov. Valentin Doljak spregovoril nekoliko toplih besed o našem pokojnem Kralju. Sklenili smo, da mu spletemo venec, katerega smo tudi položili na spomenik padlih vojakov na dan 18. okt. t. 1. ob 2. uri popoldne, istočasno, kakor se je vršil pogreb Nj. Vel. Kralja. Voditelja tej svečanosti sta bila šol. nadzornik Karol Štravs in pa obč. tajnik g. Guček, kateremu se moramo zahvaliti za najlepši red. Vsi smo stali okrog spomenika padlih vojakov, pred nami je bila slika našega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja, pred sliko pa je bil postavljen govorniški oder, s katerega so govorili govorniki v srce segajoče besede. Tudi naš župnik g. Valentin Remškar je zelo lepo govoril o našem velikem pokojniku. Udeležba je bila naravnost ogromna.
Dev. Marija v Polju: Naš novoizvoljeni odbor skupine bojevnikov pri Dev. Mar. v Polju je imel pretekli četrtek 11. t. m. žalno sejo, na kateri so odborniki stoje poslušali lepe besede tov. predsednika, ki je z ogorčenjem obsodil ostudni zločin nad našim kraljem. Pretreseni v dno duše so bojevniki zaklicali Njegovemu nesmrtnemu spominu trikrat »Slava!«. Tozadevna žalna izjava se je poslala na pristojno mesto:. Obenem je odbor izrekel neomejeno zaupanje' in zvestobo Nj. Veličanstvu Kralju Petru II. — Spominski dan za padle bojevnike v svetovni vojni se je praznoval na roženvensko nedeljo svečano in ob obilni udeležbi. Bivši vojni kurat tov. Bonač je imel temu dnevu primerno pridigo' in sv. mašo za padle, pri kateri je krasno pel moški zbor združenih pevcev. Po odpeti liberi pred vojnim spomenikom, ki je bil ves v cvetju, je godba »Prosvete« zaigrala dve žalostinki, pevci pa so zapeli »Oj Doberdob«. Nato se je vršil v društvenem domu občni zbor skupine bojevnikov, na katerem so se sprožili za članstvo' koristni predlogi, ki jih bo- odbor skušal uresničiti. Debata, v katero1 so pesegali člani, je bila živahna, a dostojna. Občni zbor je določil mesečno članarino Din 2.—. V imenu osrednjega odbora »Boja« je1 pozdravil občni zbor in govoril tov. Ivan Rozina iz Ljubljane. Občni zbor je odstopivšega predsednika tov. Antona Hladnika za njegove zasluge in nesebično delo v organizaciji izvolil častnim članom. Mesto njega je bil izvoljen tov. Anton Lajevec. Na prvi seji se je izvoljeni odbor kon-
Žalni zbor bojevnikov v Trbovljah.
stituiral sledeče: Podpredsednik tov. Martin Cimerman, tajnik tov. Franc Kukoviča, blagajnik tov. Leo Plazer, gospodar tov. Franc Tonih, arhivar tov. Alojz Čermak, pregledovalca računov tovariša Pakiž Josip in Kogej Mirko, odborniki tovariši; Anžur Franc, Primar Anton, Podjed Matija, Kočar Ivan ter Kočar Miha. Občni zbor je delo skupine ter »Boja« z navdušenjem odobril.
Žalili zbor pri Dev. Mar. v Polju.
Svetinje: Danes, dne 14. oktobra 119134, smo se zbrali borci krajevne organizacije Svetinje k žalni seji za blagopokojnim prvoboriteljem za mir, pravico, poštenje in bratsko ljubezen, junaškim komandlantom, Njeg. Veličanstvom Kraljem Aleksandrom I. V preprostem, vendar pa ganljivem tonu, je predsednik orisal žalostni do'-godek, kateri je segel globoko v srce vsem tovarišem.
Jarenina pri Mariboru: Pismo Nj. Vel. Knezu PaVlu z žalne seje »Boja» v Jarenini: »Borci krajevne skupine Jarenina pri Mariboru v največji žalosti potrti obsojamo gnusni zločin, ki je povzročil smrt našega premilega vladarja Kralja Aleksandra I. V tej strašni nesreči, ki je zadela visoko kraljevsko hišo' in vso našo domovino, v neizmerni bolesti, ki pretresa naša bojevniška srca, znova zagotavljamo popolno vdanost in pripravljenost, da z vsemi močmi pospešujemo napredek, procvit in blagostanje naše kraljevine Jugoslavije. Sveta dolžnost vsem, predvsem pa nam borcem je, izvrševati' oporoko velikega Kralja: »čuvajte t Jugoslavijo!« Vaše Visočanstvo! Mi borci najvdaneje prosimo, da sprejmete te izraze žalosti in vdanosti.«
Smlednik: Na’ žalni seji krajevnega odbora »Boja« se je spominjal tov. Franc Žirovnik v toplih besedah blagopokojnega Kralja Junaka in Mučenika. Solznih oči so mu stari vojaki klicali »Slava«. Ob prižganih svečah pred sliko Blago-pok'ojnegai, so v imenu vsega članstva prisegli neomajeno' zvestobo Nj. Vel. Kralju Petru II.
Celje: V petek dne 12. t. m. je imel tukajšnji krajevni izvršni odbor žalno sejo. Predsednik tov. Orel je imel komemoracijo v čast in slavo našega Blagopokojnega Kralja-Viteza. Naši ttO" variši, kleni in preizkušeni v bojnih vihrah, so ob v srce- segajočih besedah tovariša Orla plakali kakor otroci, ki so izgubili svoje najd'ražje. Slava Našemu Velikemu Junaku! Živel Kralj Peter II. 1 Takoj po- žalni seji je odšla deputacija k sreskemu načelniku g. dr. Vidmarju, ki je deputacijo sprejel takoj in obljubil, da sporoči na pristojno mesto našo' poklonitev in izraze najglobljega sožalja Nj. Vel. Kraljici in vsemu Kraljevskemu domu.
Loški potok: Na žalni seji »Boja« v Loškem potoku so- bojevniki podpisali Njeg. Vis. knezu Pavlu siedet» žalno izjavot »Potrti v najgloblji žalosti obsojamo' gnusen zločin, ki je povzročil smrt našega prvega Borca za svobodno Jugoslavijo, Vladarja Kralja Aleksandra I. V tej strašni nesreči, ki je zadela visoko kraljevsko hišo in vso našo ljubljeno domovino' znova zagotavljamo popolno vdanost in pripravljenost služiti in se boriti za pravi) napredek in blagostanje kraljevine Jugoslavije. Vaše Visočanstvo najvdaneje prosimo', da sprejme te izraze žalosti ih vdanosti.
Lukovica: Brzojavka Nj. Vel. Kraljici Mariji z žalne seje krajevne organizacije »Boja«: ^ grozi nad ostudnim zločinom, katerega žrtev je bil naš najvišji in najdragocenejši borec, Vas globoko vdani naprošamo, da sprejmete izraze najiskrenejšega sožalja. — Organizacija »Boja* v Lukovici, Gostinčar, predsednik.
Radovljica: Pripravljalni odbor za krajevno organizacijo Združenja borcev »Boj« v Radovljici, je imel dne 18. oktobra v Gasilskem do®11 komemoracijski zbor članstva. Članstvo se ie odzvalo v impozantnem številu. Topel kome®0“ racijski govor je imel predsednik pripravljalne' ga odbora, tov. Resman Fr. Zbor je soglash0’ sklenil, da se odpošlje regentskemu svetu sledečo resolucijo: »Globoko pretreseni po straš nem dogodku, potrti žalosti radi nenadomestne izgube junaškega prvega borca za svobodno1 ih silno Jugoslavijo, izraža zbor Združenja borce* * * * v »Boj« v Radovljici visoki vladarski hiši svoje najiskrenejše sožalje in zagotavlja novemu Ki® Iju, Nj. Vel. Kralju Petru II., svojo globoko vda' nost in brezpogojno' zvestobo.«
Kranj: Borci Kranja in bližnje okolic® na dan pogreba Nj. Vel., viteškega kra J Aleksandra I. Zedinitelja, v ogromnem š® vilu v strnjenih vrstah prikorakali v župn° cerkev, kjer se je ob 8. uri vršila svečana
maša in molitev za blagopokojnim. Zatem so se vršile molitve in prošnje k Vsemogočnemu za Kralja Petra II. Po cerkvenem opra-vilu je cerkveni trg napolnila tisočglava množica, ki je odkrita in zbrana poslušala spominski govor tajnika >Boja« g. Karla Hama. Po žalnem zboru so borci v strnjenih vrstah v 165 četverostopih pod komando tajnika »Boja« v Kranju g. Hama odkorakali Pred spomenik Kralja Petra L, kjer je predsednik g. Češenj Karel v uniformi rezervnega kapetana I. ki. v imenu jugoslovanskih borcev skupine Kranj položil lep venec v spomin blagopokojnoga junaškega kralja Aleksandra I. Vsi bojevniki v vrstah in postrojeni, odkriti, so prisostvovali temu ganljivemu aktu in se nato mirno razšli.
Odbor je imel nato sejo, pri kateri je na predlog tov. tajnika Hama enodušno sklenil, da prevzame nalogo, da v hvaležen in trajen spomin postavi blagopokojnemu velikemu kralju spomenik na glavnem trgu v Kranju, ki naj simbolizira veliko ljubezen in hvaležnost cele Gorenjske do pokojnega viteškega kralja. Pri popoldanski žalni komemoraciji, katero je priredila mestna občina in so bila navzoča vsa društva in bojevniki, je v imenu jugoslovanskih borcev skupine Kranj pomembno spregovoril predsednik Češenj. Ob koncu lepega govora je razglasil sklep odbora »Boja« v Kranju, da v gorenjski metropoli postavijo Bojevniki spomenik Kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Po končani svečanosti pristopi k predsedniku Češnju in tajniku Hamu g. vladni svetnik dr, Ogrin in mu častita k inicijativi bojevnikov ter zagotovi kot prvi dar Din 10.000.— od neimenovanega oboževalca viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Borci Jugoslavije se zavedajo, da jih kliče domovina v službo
kralja Petra II. in močno zedinjeno Jugoslavijo.
Iz Kranja. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Kranju, poziva vse občine na Gorenjskem, da imenujejo v »pomožni odbor« po enega zastopnika, ki mora biti bivši ali sedanji vojak kralje-vine Jugoslavije in ki ga izvolijo krajevne skupine bojevnikov oz. poverjeniki »Boja«. Vse bojevniške skupine in poverjenike pa prosimo, da v smislu gornjega poziva takoj sporoče glavnemu odboru v Kranju imena teh pomožnih odbornikov. Ker bo spomenik veličasten in čim-Preje Postavljen, se prične takoj z nabiranjem Prispevkov, ki naj se pošiljajo na uvodoma označeni odbor. Glavni, pomožni in častni odbor se vabi na važen sestanek, ki se vrši dne
4.	novembra t. 1. ob 11. uri v Ljudskem domu v Kranju.
Šmartno v Tuhinju. V četrtek, dne 18. oktobra 1934 dopoldne ob 8. uri je bila žalna svečanost po pokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Udeležba je bila nad vse častna. Ljudje s solzami v očeh in Potrti do dna srca niso mogli zatajiti bridkosti in žalosti, ki jih je trla v dno duše. Govornike je od časa do časa prekinjal jok tjudstva. To priča, kako močno je bil nad-
}Se Priljubljen Nj. Vel. viteški kralj Aleks;
ander I. Zedinitelj med narodom. Ni bilo
Lesko
jemu Bojevniku Kralju Aleksandru I. Na seji pa, ki se bo vršila dne 28. t. m., bomo imeli kome-moracijo. V Beograd smo poslali sožalno brzojavko.
Moravče: Danes, 15. okt., smo imeli žalno sejo radi smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sejo je otvoril tov. predsednik Cerar Lojze in pozdravil navzoče Moravčane. Omenil je, da ima težko nalogo, da otvarja in predseduje današnji seji. V lepih, a žalostnih besedah se je spominjal umrlega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je padel kot žrtev gnusnega atentata v Mar-seilleu. Padel je kot naš prvi Bojevnik in kot bojevnik miru. Padel je za nas, za naš slovenski in ves jugoslovanski narod. Padel je največji Jugoslovan. Po končanem govoru je tov. predsednik podal besede tov. prof. Mavriciju Bergantu, ki je v svojem govoru podal zgodovinski razvoj od 1. 1903, ko je njegov oče Nj. Vel kralj Peter I. zasedel prestol, ko je 1. 1909. postal umrli kralj Aleksander I. Zedinitelj srbski prestolonaslednik, kako je vodil balkansko vojsko proti Turkom, dosegel kot poveljnik I. armije slavno zmago pri Kumanovem, ki je bila odločilna za zmago nad Turki in obenem tudi odločilna za naše zedinjenje, katerega smo vsi Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci želeli. Nadalje je tov. Bergant še omenil, kako je umrli Kralj zbiral okrog sebe sosedne države kot prijateljice in odbijal sovražne nakane, ki so jih kovale sovražne države in da je kralj padel kot žrtev borbe za mir, ko je zaključeval svojo miroljubno akcijo. Po končanem govoru tov. Berganta je tov. tajnik prečital iz »Preloma« članek »De pro-fundis«. Ko je prečital članek, so vsi odbor-
?Cesa, da bi ne bilo rosno. Žalni sprevod je , e6il izpred Gasilnega doma v Šmartnem.
a čelu so šle gasilske čete Šmartno, Srednja 'as’ Češnjice, za njimi je korakala častno fastopana povorka Združenih borcev »Boja« Jvz Šmartnega z jugoslovansko trobojnico na ®m> katera je bila ovita z žalnim trakom. ava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedi-^itelju! Živel kralj Peter II.! Živela močna ^Soslavija.
Kič pri Ljubljani. Na seji krajevne or-la®Hacije »Boja« na Viču je predsednik tov. aIe Rudolf v spominskem govoru izvajal: ” kraljevi hrabrosti, zaslugah, dobrotah in Modrosti ste čitali že v dnevnem časopisju, ^g'li ste jih tudi doživljati, sledeč Njegove-delu. Povdarjam le to, da je razoral step-, 110 ledino, posejal z žlahtnim semenom, tero je sijajno pognalo, usoda pa mu ni m možnosti, da bi oplel luljko in se ra-bQVa^ na<^	žetvi;°- tovariši! Združenje
rcev Jugoslavije si je ob ustanovitvi na-6 0 nalogo, služiti kot plevec luljke na tem 0 iu in tako bomo delali tudi v bodoče, da
Sp
s tem vsaj nekoliko oddolžimo žrtvi Bla-^°Pokojnega in Njegovi poslednji želji: Ču-u Jug°slavijo! Slava pokojniku, ki je kot žrtev velikih idej! Njegovega na-j_ednika pa ohrani Bog in Mu podari veli-v°. m°drost vladanja in gospodarstva. Naj avi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi visoki ijevski dom!
čin °V6C‘ K'er smo bili ra(ii zavratnega zlo-Ijen' naC* na*'m naš* * * * v>šjim Bojevnikom in priljub-m'm Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem poje v?™a bonsternirani in globoko užaloščeni,
°rgan-dal nekai £asa med nami' mi°:lk- Naša naji	se ie udeležila maše zadušnice za
nec v agcmokojnim vladarjem in poklonila ve-napisom: Leskovški bojevniki — najviš-
Venec osr. izvrš. odbora »Boja« Viteškemu Kralju
niki na povabilo tov. predsednika vstali in zaklicali umrlemu Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju trikratni »Slava«, nato pa še novemu kralju Petru II. trikratni »Živijo«, nakar se je tov. predsednik zahvalil odbornikom za udeležbo in zaključil žalno sejo.
Sožalna brzojavka borcev je bila odposlana skupno z drugimi društvi v Moravčah. V četrtek, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne se je vršila na trgu pred moravsko cerkvijo pogrebna svečanost pred ovenčanimi slikami umrlega Kralja in kralja Petra II. Pele so se žalostinke, moravska godba je igrala žalostinke in »Bože pravde« dovršeno in čustveno. G. dekan Cegnar je ganljivo iz-pregovoril svoj poslovilni govor v imenu cerkve in moravskih župljanov. Govorili so še drugi govorniki, v imenu občine pisatelj Urbanija Jože ter učitelja Belin in Kotnik za šolo in starše. Deklamaciji dveh deklic pa sta ganili obilno množico udeležencev do solz. Naš tajnik tovariš Lavrič Ignac je spregovoril v imenu »Boja« ter poudarjal v svojem govoru svojstvo našega kralja Aleksandra kot bojevnika in vrhovnega poveljnika vseh borcev in vojakov skupne domovine Jugoslavije, omenjal je tudi ljubezen ranjkega vladarja do našega slovenskega ljudstva in naše lepe slovenske zemlje. In to ljubezen mu hočemo povrniti
v	zvestobi do naslednikov, Karadjordjeviče-
vi	dinastiji in Kralju Petru II. z zaključkom: »Pogreznjeni v žalost Ti kličemo izpod sivega Triglava in njegovih gorskih tovarišev, spremljajoči Te v duhu na Tvoj zadnji dom. Slava Ti viteški vladar, trikrat Slava; Tvoji veliki duši pa večni mir!« Za dolžnost smatramo, da se na tem mestu javno zahvalimo preč. g. dekanu Janku Cegnarju za oficielno povabilo k žalni prireditvi. Pripo-
minjamo, da se je naš predsednik Cerar Lojze osebno udeležil pogrebnih svečanosti v Beogradu. Obžalovanja vredno je, da nekateri niti v teh usodepolnih in žalostnih dneh niso mogli prikriti sovraštva in so hoteli borce ignorirati.
Dol pri Ljubljani: Svojo neizmerno bol povodom tako bridke izgube našega Viteške-
ga Kralja je pokazala tudi naša bojevniška organizacija na svoji žalni seji, dne 14. oktobra, na kateri je ves odbor svečano prisegel, da hoče dejansko uresničiti zadnje kraljevsko naročilo: »Čuvajte Jugoslavijo!« za katero je naš plemeniti vladar živel, delal in umrl.
Smrt kralja Aleksandra in Slovenci v inozemstvu
Smrt kralja Aleksandra je tudi nas Slovence v Inozemstvu močno pretresla. Sprva kar nismo mogli verjeti da je žalostna vest resnična. A ko o tem ni bito več dvoma, nas je prevzela globoka žalost. Škof dr. Rožman je v svojem govoru po radiju navedel tri razloge, s katerimi se obsoja umor vladarja. Pri umoru kralja Aleksandra moramo dodati še en razlog: ta uboj je namreč pravi bratomorni uboj! Pravo Kajnovo delo! Slovan je ubil Slovana! Ali morejo priti za nas Slovane kdaj boljši časi, če bomo sami ubijali svoje najboljše ljudi? Kakšna brezmejna zaslepljenost! S Prešernom bi lahko rekli: Sloven že mori Slovena brata, strašna slepota je človeka!
S kakšnim spoštovanjem in priznanjem pišejo o pokojnem viteškem kralju Aleksandru tudi tujci. Imam, pred sabo ugleden nemški list, uvodnik od 11. oktobra nosi naslov; Aleksander I. Članek priznava velike vrline in veliko delavnost pokojnega kralja. Govori o veliki energiji in hrabrosti ter o dalekovidnosti kralja Aleksandra. Pravi, da je pokojni kralj »postavil
vse svoje življenje in vse svoje delo v službo svoje države«. Vse svoje sile in zmožnosti je zastavil, da pribori južnim Slovanom lepšo bodočnost. In — o ironija usode— zato ga je zadela zločinska krogla iz roke morilca — Slovana! O sram nas mora biti, da se najdejo med nami Slovani ljudje, ki ubijajo naše najboljše ljudi! O večna sramota podlemu morilcu — Kajnu! Njemu in vsem, ki so pokojnemu kralju stregli po življenju! Medtem, ko so pripravljali uboj, so ga že ubijali v svojih dušah! Kajnov zločin so že izvršili, še preden je sprožil bedni ubijalec, ki je požrtvovalnemu in junaškemu kralju pretrgal nit življenja! Iz dna srca mo* ramo obsojati to gnusno Kajnovo delo!
A dobri in junaški kralj, ki je dal življenje za svojo Jugoslavijo, ki je za svojo državo živel in za svojo državo dobesedno' tudi umrl, ta viteški kralj — mučenik bo živel v svojih delih in v srcih, v spominu vseh pravih Slovanov! Slava njegovemu spominu! Prilagam za njegov spomenik v Ljubljani 180 Din.
Inozemski Slovenec.
Odmev z dežele
Na naš poziv v štev. 37. »Prelom«
bodi dnevnik! smo prejeli nešteto dopisov od vsepovsod, ki navdušeno pozdravljajo naš odločni korak. Enega teh dopisov z dežele
objavljamo v celoti, da pokažemo, kako misli in kaj hoče naše ljudstvo.
Kdo ni bil veselo presenečen, ko je čital
v 37. štev. »Preloma« poziv naših vrhovnih instanc za ustanovitev dbevnika »Preloma«?! Tako je prav! Ne ozirajmo se na naše nasprotnike, čeravno se skrivajo. Slaba vest jim ne bo dala miru in neusmiljeno bo pel neizprosen bič svojo turobno pesem nad njihovimi glavami. Ljudstvo vstaja in njih je strah. Pojav je povsem naraven in za vsak greh je predpisana kazen. Da bo pa najhujša kazen doletela ljudske sleparje vseh sort, o tem ni dvoma; kakšna bo, to vedo le bogovi. Nas za enkrat to ne zanima, pač pa nas zanima dejstvo, da smo v bojnem stanju. V logični posledici tega nas tudi zanima, v kakšnem stanju se nahajajo naše orožarne. Ker nimamo in si ne želimo topov in strupenih plinov z vsemi njih priveski, nam preostaja edino in najučinkovitejše sodobno orožje, s katerim se tudi nobena mirovna in razorožitvena konferenca ne mara in ne more baviti — to je uma bistri meč!
Ta meč doi skrajnosti izbrusiti — to je naša najmočnejša in najsvetejša dolžnost. Iz sleherne naše hiše in iz naših domov naj izgine strup, ki nas je doslej sistematično zastrupljal; na stežaj pa odprimo vrata in okna pošteni, resnični in širokim plastem pravega ljudstva namenjeni besedi. Kdo nam jo prinaša? Iz nas samih se je porodila! Beda ta krivica, izkoriščanje trt laž ter vse ostale čednosti današnje propale družbe so ji kumovale. Ne en dhevnik, deset naših dnevnikov bi rabili, da vse pokvarjeno in uničeno popravimo! Noč in dan bi morali citati in se učiti, da nadomestimo to, kar nam je ukradlo takozvano »javno ljudsko mnenje«, ki ima pa s pravim ljudstvom toliko stika, kakor osel s stratosfero ...
Ljudstvo se vsega tega živo zaveda in ima svoje mnenje. Če bi sodobni časnikarski modrijani ne bili gluhi ta slepi, potem bi kaj čudno kremžili svoje obraze, če bi slišali zdrave ta pravilne pripombe k njihovemu »javnemu mne-
nju«. Narod je farbarij In puhlih fraz do grla sit, lačen in žejen pa je odkrite, v srce segajoče besede. In to mu je doslej nudil — seveda v le preskromnih porcijah — tednik »Prelom«. Tega se zaveda ogromna večina slovenskega naroda brez frakarije, zato prisrčno pozdravlja objavljeni poziv v trdnem prepričanju, da bo imel popoln uspeh! Ker pa smatram, da z uresničenjem poziva še naše orožarne ne bodo popolne in izjemoma verujem današnjim krmarjem svetovne desorijentiranosti, da bo zmagal konečno le tisti, ki ima največ in najboljšega orožja — zato sem mnenja, da moramo tudi mi napeti vse sile do skrajnosti. Za ustanovitev dnevnika je fundament odločilnega pomena, posebno pri listu, ki ne sme in ne more računati na drugega, kakor na svoj kader bojevnikov. Na žalost pa si ne prikrivajmo, da je tudi v naših vrstah precejšen odstotek takih, ki bi gotovo' radi žrtvovali za dobro stvar, pa pri najboljši volji tega ne zmorejo, vzlic temu, da je delež tako malenkosten, da nižji pač biti ne more. Pa še nekaj drugega je. Akcija za ustanovitev dnevnika naj bi bila istočasno generalna revija naših somišljenikov in če bo v teku le zadružna akcija, potem slika, z ozirom na gori rečeno, ne bo popolna. To pa ne sme biti! Da se temu od pomore, predlagam:
Istočasno s predvideno zadružno akcijo za ustanovitev dnevnika »Prelom« naj se izvrši tudi generalni pregled vseh po poštenju, pravičnosti in zdravemu čiščenju v javnem življenju hrepenečih na ta način, da se osnuje pod okriljem »Osrednjega izvršnega odbora združenja borcev Jugoslavije« poseben milijonski fond, v katerega naj prispeva vsak somišljenik najkasneje do 1. decembra t. 1. potom svoje krajevne skupine enkraten prostovoljni prispevek po Din 10. Torej na plan, kar nas je!
Nabrani zneski naj se objavijo v prvi številki meseca decembra in to po krajevnih skupinah. V potrdilo plačanega prostovoljnega prispevka naj izroči Osrednji izvršni odbor posameznim krajevnim skupinam posebne, v to svrho nabavljene znamke, ki se izroče vplačnikom. Ta akcija naj se nadaljuje do popolnega kritja
Din 1,000.000 fonda!
Svoji k svojim — in pa za sebe!
Ustanovni občni zbori »Bola«
Ustanovni občni zbor »Boja« v Slivnici pri Celju je bil v nedeljo dne 23. septembra. Vršil se je v hiši tovariša Čretnik:1.. Izvoljen je bil sledeči odbor:
Predsednik Rupnik Jakob, Vezovje; podpredsednik: Čretnik Ivan, Selo; tajnik: Jagodič Jože; blagajnik: Mastnak Franc; odbornikii: Ar-lič Matija, Senkar Franc, Arliček Jože, Romih Janez; namestnika: Tajnko Valentin, Jagodič Anton.
Prečitati so- se smela samo pravila. Drugače nobene besede: Pa si vendar lahko opazil sveže obraze, lahko sl čital na njih upanje, da prinese »Boj« rešitev. Spontano' je bito navdušenje in trdna volja je v naših tovariših doprinesti delež k delu, ki ga vrši in ki ga bo vršil »Boj«. Prostori pri tovarišu Čretniku so bili napolnjeni in vsi navzoči so' pristopil kot člani k na-
ši organizaciji. Pristopajo: pa še vedno* novi in je pričakovati, da v kratkem lahko zabeležimo' izredno lepo število članov. Večje kot ga je kdajkoli imela ali ga ima kakšna organizacija v Slivnici. Tovariši, z voljo: v »Boj«, z upanjem v rešitev!
Zgornja Šiška. Dne 6. oktobra 1934 ob pol 9. uri zvečer se je vršil v prostorih g. Demšarja v Kosezah občni zbor Krajevne organizacije za Zg. .Šiško, Dravlje, Koseze in Brdo.
Kot delegat izvršnega odbora je bil prisoten tov. Škrbec Franjo, ki je natančno raztolmačil pomen, kakor tudi pravila organizacije »Boja«.
Ustanovni občni zbor je otvoril tov. Stare Bogdan, pozdravil je zastopnika oblasti in delegata »Boja«, nato pa poročal o pripravljalnem odboru za ustanovitev naše organizacije. Vsi
navzoči tovariši so z zanimanjem sledili poteku ustanovnega občnega zbora in z resnim namenom ter z navdušenjem pozdravili, da se je ustanovila naša organizacija v neposredni bližini mesta Ljubljane, da na ta način da izraza razpoloženju prebivalstva.
Soglasno so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik tov. Breceljnik Ivan, drevesničar, Dravlje; nadalje tovariši: Mar jak, Nebec, Jurkovič, Prezelj, Medved, Ažbe, vsi iz Zg. Šiške. Tov. Šepin, Skaza, iz Dravelj, Tov. Janežič iz Kosez-Brdo, v nadzorni odbor pa tov.: Jurkovič iz Zg. Šiške, Bergant iz Dravelj, Petrovčič iz Brda.
Po izvršenih volitvah je delegat tov. Škrbec vsem čestital k izvolitvi v imenu tisočev drugih tovarišev borcev, kateri so vstopili v našo organizacijo brez pritiska in nesebično ter so pripravljeni boriti se kakor vojaki za pra-
vico vseh tovarišev skupnoi pod geslom: »Tovariš za tovariša, z narodom za narod!« Zahvalil se je tudi -pripravljalnemu odboru, predvsem tov. Staretu Bogdanu za njegovo požrtvovalno, vztrajno in neustrašeno delo, katerega rezultat je ustanovitev naše organizacije.
Tov. Stare Bogdan se je enako zahvalil vsem tov. bojevnikom1, ki so sodelovali pri ustanovitvi z željo, da naj sedanji odbor, kakor tudi vsi tov. člani storijo- vse, da se organizacija razširi do zadnjega moža ter na ta način da izraza važnosti in pomenu našega pokreta.
Kljub vsem nasprotnikom ne bomo prej odnehali, dokler ne izvojujemo zmage vsem ponižanim. Ker narod hoče novih mož, zavednih, vztrajnih, nepopustljivih.
Nato je tov. Stare1 Bogdan zaključil zborovanje z vzklikom: »Živel Boj!«

Doma in
Nova vlada: predsednik Nikola Uzu-nović; minister vojske in mornarice: armijski general Peter Živković; ministra brez portfelja: Dr. Voja Marinkovič in dr. Milan Srskić; kmetijstvo: dr. Dragutin Kojič; prosveta: dr. Ilija Šumenkovič; pravda:	Božidar Maksimovič telesna
vzgoja: dr. Grga Andjelinovič; trgovina in industrija: Juraj Demetrovič; finance: dr. Milorad Djordjevič; gradnje: dr. Stjepan Srkni j; zunanje zadeve: Bogoljub Jevtič; notranje: Živojin Lazič; socijalna politika: dr. Fran Novak; šume in rudniki: dr. Milan Ulmanski; promet: Ognjen Kuzmanovič.
Zločinska tolpa morilcev.
Ves jugoslovanski narod in tudi vsa poštena svetovna javnost zahtevata nepopustljivo, da se mora do dna razsvetliti strahoviti zločin v Mar-seilleu in iztrebiti vsa morilska gnezda, pa naj se nahajajo kjerkoli že. Neusmiljeno je treba poiskati vse zločince —• materijalne in moralne — pa naj si nadenejo še tako premeteno »poli-tičnio« krinko. Treba je razkriti celo zarota proti miru, redu in zakonitosti v Evropi, pa naj sede zarotniki še na tako visokih stolcih. Vse mora na dan in vse mora biti kaznovano. Vse policije so na delu, da ugotove in polove neposredne in posredne zločince. Poleg jugoslovanske in francoske so s posebno vnemo na delu zlasti še belgijska, angleška, švicarska, čeho-slovašlka in bolgarska policija, manj živahna je italijanska, še manj madžarska... — Posnemamo' po beograjskem »Vremenu«, o katerih teroristih se je doslej dognalo, da so zapleteni v marsejski atentat: Poleg ubitega morilca Vlade Geargijeva-Černozemskega, rodom iz Bolgarije, se naštevajo: 1. Dr. Ante'Pavelič, bivši advokat v Zagrebu, rojen 1. 1889. v Hercegovini, frankovski emigrant. Ta je »prijet« v Turinu na Laškem. Sprašuje ga laški policist. Dela se nedolžnega kot jagnje in vse taji. Boji se, da bi ga poslali v Francijo, kjer bi že spravili kako beseda več iz njega. Paveliča označujeja kot poglavarja morilske zarote. — 2. Evgen Kvater-
I Drobni oglasi |
______ Premos. drva, koks
D. ČEBIN, Wolfoval.-Tel. 20-56.
MLADA FANTA. Podjeten, prvovrsten prodajalec s prav dobrimi izpričevali, in trgovski praktikant s 4 razr. gimnazije želita nameščenja v večji trgovini. Ponudbe na upravo »Preloma« pod »prodajalec« in »praktikant«.
RAZNAŠALCA LISTA IŠČE UPRAVA »PRELOMA«,
na tujem
nik, študent, star 24 let, emigrant. Ta je bil Paveličev kurir. Je tudi v »pritvoru« v Turinu in seveda vse taji. Baje ju ne mislijo izročiti Franciji, da ne bi postala bolj zgovorna. — 3. Avgust Perčec, vodja »ustaškega« taborišča v Janka Pusti na Madžarskem in organizator neštetih zločinskih atentatov. — Dalje: Mijo Bžik, Zvonimir Posplšil, Mijo Babič, Mijo' Seletkovič, Erifch Lisak, Ivan Herenčič, Vlado Singer (po-krščen Židi), Ljubomir Kremzir, Ante Crvić, Mile Budak, Juraj Francetič, dr. Branimir Jelič, dr. Andrija Artuković. Skoro vsi so tako zvani »intelektualci«, kmeta ni nobenega vmes. Ljudje, ki jih je pošteno hrvaško ljudstvo' izpljunilo in so se prodali tujcem. Vsi so imeli veliko denarja. Kdo jim ga je dal? Vsi so' imeli madžarske potne liste ... Nekateri so pod ključem, drugi se še skrivajo. Prihajajo- pa še vedno nova mena zločincev na dan. Tisti, ki so- prijeti na Francoskem ali pa so jih druge države izročile Franciji, bodo kaznovani s smrtjo. Kaj pa tisti, ki so na Madžarskem in v Italiji in so prav toliko, če ne še več krivi? Mednarodna vest zahteva, da pridejo tudi ti v roke enaki pravici...
Francoski bojevniki postavijo v Parizu spomenik kralju Petru. Milijoni bojevnikov enemu bojeviku! Toda ta je s svojo kraljevsko roko tako junaško sukal meč, da zasluži kraljevsko počastitev milijonov. Bil je velik kralj in velik borec. Za njega natanko veljajo besede svetega pisma: Ti si Peter — skala!
V Pragi so na dan sv. Vaclava, češkega patrona, odkrili spomenik polkovniku Švecu, češkemu narodnemu junaku. Svečanosti so prisostvovali postrojeni oddelki legijonarjev in bojevnikov.
Veliko besedo je izpregovoril Hitler na žetvenem prazniku v Biickeburgu. Rekel je.
Oglašujte v »Prelomu«!
Potrebščine za krojače
klote, serže v več barvah, roka-vine.kanafas, moleskin,inlet,trdo platno, vato in vatelin, žimo, sponke in gumbe v veliki izbiri, vse vrste svil in sukancev
najusodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika(za vodo) Na veliko! — Na malo!
F. HREHORlC
Manufakturna veletrgovina
Ljubljana, TyrSeva cesta štev. 28
Telefon 24-04
Špedicija — TURK — Ljubljana
ocarinjen je	prevzema:	prevažanje
vsakovrstne robe hitro in po najnižji ta-	vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven
rifi. — Vse informacije brezplačno. — Tele-	Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili,
fon interurban 24-59. — Vilharjeva c. 33. Telefon interurb. 21-57. — Masarykova c. 5. (nasproti nove carinarnice).	(nasproti tovornega kolodvora)
da mora biti ročno delo obvezno. »Konec mora biti,« je rekel, »tega, da bi naobraženi svet zviška gledal na ročnega delavca«. Tu je Hitler zadel meščanski napuh naravnost v srce.
»Novo življenje«, tako se imenuje novo narodno gibanje na Kitajskem. Eden izmed voditeljev tega gibanja je znani general Čang Kai Šek. Ta je sestavil osem zapovedi za člane gibanja. Glasijo se takole:
1.	Kar je včeraj pripadalo smrti, pripada danes življenju. Hočemo se osvoboditi vsega, kar je bilo slabega v preteklosti, in utemeljiti novo carstvo.
2.	Prevzeti hočemo največjo odgovornost za obnovo naše domovine.
3.	Pokorimo se ukazom, bodimo zvesti, pošteni in čisti.
4.	Naša obleka, naša stanovanja, naša brana naj bodo enostavni, urejeni in prikladni.
5.	Dobrovoljno moramo prevzemati najtežje žrtve.
6.	Živeti moramo brez greha.
7.	Naša dejanja naj bodo pogumna in hitra.
8.	Delajmo kakor smo obljubili, toda ne delajmo obljub.
Prejšnji kitajski reformatorji so rezali svojim vojakom kite in jih oblačili v evropske obleke, sedanji pa žele spreobrniti njih srce, kar je važnejše.
Valjarjeve misli
Programa Bojevnikov skoro ni mogoče napisati iz enostavnega razloga: ker je neizčrpen. Vse, kar se tiče temeljnih in življenjsko važnih problemov svobodnega jugoslovanskega državljana ter izboljšanja njegove eksistence in bodočnosti — vse to spada v naš program.
Ni delavca, ni kmeta, ni obrtnika, ni trgovca, ni uradnika, ni inteligenta, ki bi v načelih »Boja« ne našel ogromnih koristi. Kdor tega ne uvidi, je ali slep, nesodoben, omejen ali pa pokvarjen. Načela Borcev so tako enostavna, da zanje ni potrebna nikaka filozofija. Glasijo se: Boj za poštenost, socijalno pravičnost, zakonitost, enakopravnost, mir, svobodo, možatost, značajnost, bratsko tovarištvo, narodno slogo in pravo domovinsko ljubezen. Kdo je proti tem hčerkam matere morale? Ako bi vsakdo in povsod neustrašeno uveljavljal ta načela — čez noč bi bilo kruha na pretek, čez noč bi napočila nova, srečna jugoslovanska Jugoslavija, za katero bi nas zavidal ves svet.
*
Mi hočemo, da bodo poštenjaki v državi ravno tako odločni in pametni, kot so ne-poštenjaki zviti, nesramni in nasilni. Poštenjak ima čisto vest, slepar pa je strahope-
tec. Zakaj bi ne zmagali poštenjaki v boju
za moralni preporod vsega našega ljudstva?!
*
Mi zbiramo armado poštenjakov. Nepoštene, nesocijalne, nemoralne duševne škarte naj ostanejo za pečjo. Delo za našo veliko stvar ne plačujemo ne s protekcijo, ne z mastnimi koriti, ne z denarjem. Plačilo bo nova, srečna, urejena, pravična, res naša Jugoslavija.
Še enkrat sadne pijače. V številki 36. in 39. »Preloma« piše gospod V. Kosi, strokovni ekonom v Celju, kako se lahko naredi zdrava, okusna in močna sadna pijača. Ali se, tov. urednik, strinjate s tem, mi ni znano, pač pa marsikdo ne. Ponarejeno1 je ponarejeno in ne more imeti tega v sebi kakor naravna sadna pijača. Tudi ponarejanje je združeno s stroški, ker zastonj je le čista voda. Kdor pa želi imeti res zdravo in stanovitno sadno pijačo1, naj pride v Slovenske gorice, kjer je vsled slabe sadne trgovine po kleteh obilo pristnega jabolčnika oziroma hruškovca, ki čaka na kupca. Ljudje še sedaj tolčejo in meljejo jabolka in gotovo bi to bil boljši sadni šampanjec kakor ponarejeni, združen z Din 3.50—5 za liter, stroški. Akr je komu na tem, da dobi pristen sadjevec od Din 1.50—2 za liter, naj se obrne v Sl. gorice, katerih sadjevec je daleč znan kot najboljši. Obrne se pa tudi lahko na podpisanega, ki mu drage volje ustreže. Spoštovanjem
Alojzij Hameršak, posestnik, Sv. Urban pri Ptuju.
Iz Trbovelj. Preklic. Podpisani preklicujem vse neresnične obdolžitve, katere sem iznesel o delegaciji Skupine bojevnikov iz Trbovelj prilikom pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Beogradu ter se tem potom zahvaljujem bojevnikom iz Trbovelj, da so odstopili od sodne poti. Obenem pa naprošam vse, napram katerim sem iznesel te obdolžitve, da ne raznašajo teh nepremišljenih besed naprej, ker so neresnične.
Meško Milan, rudniški kanclist, Trbovlje.
Blaznikova »Velika pratika« za leto 1935 je izšla letos že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci predvsem to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi * inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstrijk Italiji itd. Ta prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika naslednik» v Ljubljani.
Leto se nagiba, zato prosimo za poravnavo naročnine. Naš list ne prejema ne podpor, ne podkupnin, temveč se hrani le s tvojo naročnino! Zato ne oviraj porasta »Preloma«!
O
to/)
S
o>
>o
CÖ
s
o
s
o.
s
m
Odeje, pletilno volno in barete dobite po ravnokar znatno znižani ceni
Oglejte si zalogo, ne da bi morali kaj kupiti
Naže cene in kvalitete vsakega zadovoljujejo !
Lß L§ BLJAIKI.
GRADIŠČE 4 NAJPBOT! DBAHt ^
DEŽNIKE
NOGAVICE
na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni
JOSIP VIDMAR
LJublfana
Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20
Beograd
Kralja Milana 13
Zagreb
Jurišičeva ul. 8
hočemo Vas zadovoljiti i dobrim radio aparatom
Kadar si ga želite nabaviti ne pozabite na
radio trgovino
»RADI0VAL«
Ljubljana
Dalmatinova ulica 13
poleg hotela Štrukelj
Telefon 33-63
Celje
Prešernova ni. 24
Izdaja za konzorcij »Preloma« dr. Bogdaa žužek.
Urednik Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, predstavnik A. Kolman. — Vsi v Ljublj*®*