C. C, Postalt. — Esct ogni mtrcoltdl 9 vtnerdi — 16 maggio 1028. Posamttzna itevilka 25 stoiin*. Izhaja vsako sredo :n petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L > » pol lefa 8 * » a četrt leia 4 » Z-a inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez. do poslane naročnine se ne moremo oziraii. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Št. 39 V Go rici v sredo 16. maja 1928 Li to XL Nefrankirsna pixnia r.- ne sprejemajo. Oglszi se računajo po doge voru in se piačajo v naprej. — List izdttjs konsorci) »Got. Sire> ze«. — Tisk Katoliikx iiskarne v Gorici. Ri. va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniltvo ulica Mameli šiev. !}. (prej Scuole). Teles, int. Stev. 30». Netsst moc. Danasnji dnevi, ko legajo v grob možje, hrastje z naših gor, rabijo mož! Mož, ki bodo čuvali sveta spot ročiia nase preteklosti. Mož, katerih zvesioba bo segla do groba. Todo ne iščeš li zaman širom domačije, ne buta< H v brezupu ob iiu, da bi prU kiicnl iz naše grude ljudi, kot so rimski vojskovodje iz sal izteptali mogočne kohorle, s katerimi so na sli svoje orle mi rob tedanjega sve* ta? Žalostno odjekne: ni več pravih mož! Toda re! Ni res! Še so; ni še izumrl rod zvestih in pravičnih mož. V njegovih lastnih žilah se pretnka krepilna moč. Ko prihajajo nad nas zle slutnje je treba prishihniti le bU tju lasinega srea, ki bije že sfoletja tako kot odgovarja naši posebni, sa? mobiini naravi. In naši naravi svojska je: globoka vernost in iskrena Ijubezen do mas terinega jezika. V tern dvojem je naša moč. Dana nam je in zapeča? tena od postave božje. Saj ste brali v zadnji »Straži« zlate besede na' šega sveica, našegn Slomška. Kot on, tako moramo tudi mi z vsem ognjem svojega srea slediti postavi Stvarnikovi in moramo ljubiti svoj materni jezik, katerega nam je po; daril V semogoeni in git postavil kot encikovrednega med druge jezike. Znto pu »Straža« vsem našim Ijw dem, vsem bratom od Kanalske dot line do okamenele Istre vsevdilj na-- ročuje in pridiga Ijubezen do teh dveh nasih svetinj. Zato pa moramo odstranili ludi vse, kar je v nas; protju z obema našima vodilnima načeloma. Skrbeti moramo, da osta; ne prapor, na katerega so že naši dedje zapisali geslo našega žitja in bit ja, čist in neomadeževan. Le tako ohranimo svojo moč, le tako osta? ne vrelec nase življenske sile zdrav in zivotvoren! Kaj pa kvari našo moč, knj za* struplja naše življenske sokove? Naj govorimo: omejimo izseljeva* nje, beg z rodne grude! Vsak, ki lahkomisclno obrne hrbet svojemu domu, gre med kopače našega groba. Naj opomnimo: v naše družine krs ščanski duh, da bo številna druzina rasla v strahu bozjem! Vsaka skvar* jena druzina je gnezdišče najbolj strupenih kali, ki morajo dosledno zamohti našo rast in uničiti naš ob' stoj. Naj posvarimo: ljudje božji, ne poganjajte iz hiše brez potrebe zudnje lire! Neumna potratnost mot ra zadati smrini sunek nasemu tr* pečemu gospodarstvu. Na ruševU nah živeti pa ni mogoče. In še in še bi lahko rekli marsikatero svarih no besedo, ker je se mnogo pogub* nega in razjedujočega, kar uničuje našo moč. Pa ne bomo ponavljali. Nad grobom naših močnih mož si zaobljubimo zvestobo Vipavci in Rrici, Gorjuni in Kraševci in zapro- simo: Klij moč primorskega ljmb stva iz nauka naših očvtov: »Ljiu bezen do vere svete in jezika mate: rinskega!« Kaj se godl po s^etu? V četrtek 10. maja je jugoslovan- ski zunanji minister dr. Marinkovic od^ovorii na intcrpclacije o name- nih Italijc na Balkanu. Interpclacijo so staviii voditelji opozicijc Jova- novič, Pribičevič in Radič (gl. št. 36. »Goriške Stražc«). Marinkovič jc izvajal slctieče: »Nobenih znakov ni. ki bi potrje? vali vesti, objavUtuie v casopisju, da namcrava italijanska vlada pro^la* sjti carinsko zveze z Albanijo in s tcm sevtida tudi končnovcljavno pc* krovitcljstvo nad to državo. Uradno nimam o tcm sploh ni- kakih ubvestil. la korak bi bil tudi v nasprctju z načtlom odprtih vrat in s pozitivnim pravorn, ki izvira iz petfC'db. Jasno jc, da ne inorem niti v naibolj prijateljski obliki vpra* šati kake tuje vlade, ali namerava prclcmiti splošno priznana nučcla. So vprasanja, ki se ne stavljajo ne v javnem. ne v zasebnem /ivljenju. Iz istih razlogov nisem pri velesilah nie pozvedoval in tudi ne mislim pozvedovati, ali bi iste pritrdile ta* ki politiki, ee bi obstajala. Smatram, da sem s temi izjavami kolikor je bilo mo^oce izerpno od? govoril na prvi dve vprašanji inters pelacije. Smatram za svojo dolžnost omeniti, da je v parlamentarnem življenju novost, vprašcvati zuna* njcjia .ministra o namerah kake tujc vlade. Vendar sem se iz uljudnosti do gospodov interpelantov potrudil od^ovoriti v mejah možnosti. Izja* viti pa moram, da v ponovnem slu- eaju ne morem prevzeti odj4ovor- nosti za uvcdbo take prakse v na* rodno skupščino. Na tretie vprasanje. ki so mi *4a staviii gospodie interpelanti, mo- ram odgovoriti, da ni nobenc^a no? veg-d doModka, ki bi opravieeval kak naš korak. Mi ne moremo zabraniti, da imajo posamczne velesilc in tudi Italija nek vpliv na Balkanu. Vse kar lahko storimo jc, da stremimo za tern, da ta. vpliv ne moti zakoni- te^a mednarodnega reda, da se mar* vee sklada z naeelom balkanske ne* odvisnosti in z našimi pravienimi koristmi. V tej smeri se razvija na* še diplomatsko delovanje. Vsi na* pori, ki smo jih imeli in iih še bo* mo, da se med nami in kraljevino Italiio ustvari prijateljski sporazum v vseh vprašanjih, ki zadevajo obe državi. imajo ta cilj. Zadcva nikakor ni lahka. Upam, da bodo gospod* je interpeklnti pritrdili, da je za zadovoljno in pravieno rešitev tega vprasanja treba mnogo hladnokrv* nosti, dobre volje, potrpežljivosti in moleeenosti. To zadevo moramo obravnavati z zaupanjem v pravie* no-st nasc stvari in v pravilnost glav* nih smernic naše zunanje politike.« Govori Pribičevič. Tükoj, ko je Marinkovie končal, ]c dobil besedo Pribičevič, ki je naj* nrvo govoril nasplošno o zunanji politiki. Nato se je lotil razmerja z Italijo. Dejal je, da stremi italijan* ska politika za tern, da osami Jugo* slavijo. Podlaga italijanske politike da je zveza z Ogrsko. Mussoliniju da ni nič, ako se skali prijateljstvo z Romunijo. Albanija da je ita* lijanska kolonija. Jugoslovansko * italijanski prijateljski odnošaji da bodo prijateljski, ko se bo Italija umaknila z Balkana. Nato je Pribi* eevie nadaljeval: »Mi nimamo ni* kakih zahtev glede Albanije. Mi* slim, da tolmaeim mnenje eele skup* seine, ako trdim, da ne bomo za al* bansko vprasanje žrtvovali kosti niti enega samega vojaka. Rimska pogodba je bila usodna napaka, ker znaei velik poraz Jugoslavije. Bilo je napaeno poslati v Rim starega dr* žavnika (Pašiea, ur.), da poeasti Mussclinija. Mussolini raeuna z Bclgarijo. Ker ni nasprotij v zuna* nji politiki, zato mora naša politika stremeti za tern, da se v bližnji bo* doenosti ustvari velik rod. Velika .država od Jadranskega do Črnega morja z 20 milijoni prebivalcev je edina zdrava rešitev jugoslovanske* ga in balkanskega vprasanja.« Drugi govorniki opozicije. Za Pribieevicem je povzel bese* do vodja zemlioradnikov Jovano* vie, ki je znan kot dober poznava* lee zunanjepolitienih vprašanj. Go* voril je ö I tali j i in Albaniji. Govor jc zakljueil s trditvijo, da bo edino Zveza narodcv lahko uredila raz* mere med Jugoslavijo in Italijo. V popoldanski scji narodnc skupseine je še govoril ernogorski federalist dr. Drljevic. Nato se je oglasil k bescdi slovenski samostoj* ni demokrat dr. Pivko, ki je govoril o manjšinskcm vprasanju in še po* sebei o slovenski narodni manjšini v ltali.fi. Koneno je samostoj ni de* mokrat Wilder stavil predlog. naj jugoslovanska vlada spravi alban* sko vprasanje pred Zvezo narodov in naj Zveza narodov prevzame pokrovitcljstvo nad Albanijo. — Zanimivo je dejstvo, da ni govoril noben radieevec. Zadnjo besedo je imel zunanji minister dr. Marinkovie, ki je Wil* derjev predlog odklonil. Nato se je vršilo glasovanje. Skupšeina je z veeino glasov odobrila stališec zunanjega ministra. * « * Tudi v italijanskcm parlamentu ie bila pretekli teden važna debata. V senatu so namree v soboto 12. maja razpravljali o preuredbi ljud* skega zastopstva, to je o novem dr* žavnem zbpru. Ta zakon je poslan* ska zborniea /e sprejela. Takrat smo se z njim obširneje bavili. V poslanski zbornici je govoril in glasoval proti zakonu stari libcralee Janez Giolitti. V senatu je pa bilo vee opozicionalnih govornikov. Sploh je bila debata v senatu zelo tcmcljita. V debato jc posegel tudi ministrski predsednik Mussolini, ki je v daljšem govoru pojasnjeval notrebo preuredbe ljudskega za* stopstva. Določbc ustavc iz 1. 1848. nc morejo vee veljati, ker je Italija od takrat v vseh ozirih napredova* la. Potrebno je, da se notranji ustroj države nekaliko spremeni. Po Mussoliniievem gqvoru sta bila stavljena dva prcdloga. Prvi je bil za sprejem zakonskega naerta in za preliod v podrobno razpravo, drugi sc je glasil na odklonitev za* konskega naerta in takojsen prehod na dnevni red. Drugi dnevni red je podpisalo 43 senatorjev. Glasi se: »Glede na to, da bi nredlagani za* kon. oropal italijansko ljudstvonaj* bistvenejše vseh pravie. katere mu dajejo osnovni zakoni kraljestva, to je pravice svobodnega izbiranja svojih zastopnikov, glede na to, da bi se korenito izpremenila tista ob* iika ljudskc vlade, ki jo potrjuje ustava, ki je veljala neprctrgoma 80 let in ki je spremljala italijanski narod na zmagoslavnem pohodu od Novarc do Vittorie Veneta, preha* ja scnat na dnevni red.« Mussolini je izjavil, da je zado* voljcn s prvim predlogom. Nato se je vršilo glasovanje. Navzoeih je bilo 207 senator jev. Za prehod v podrobno razpravo ic glasovalo 161 Zakonski n?ert bo dobil pravno moe, ko ga bo podpisal še kralj, kar se bo zgodilo še v tcku tega tedna. Ustroj italijanskega javnega življe* nja se bo temeljito spremenil. j _"____ ___________________________________.____________ Okno v svet. Za svetovni mir. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je poslal zunanjemu mi* nistru Združenih držav prsmo, v katerem izjavlja, da je Italija pri* pravljena udeležiti se konference za svetovni mir. Bolgarija in Egejsko morje. Bolgarija nima dostopa do Egcj* skega morja, pa bi ga rada imcla, ker bi bilo to zclo v prid njenemu gospodarstvu. Ker teče bolgarska meja blizu morja, bi se bolgarska želja uresnieila, ako bi se naredil hodnik (ozek pas zemlje) od bol* garske meje do morja. Pravijo, da se bodo v kratkem prieela pogaja* nja med Bolgarijo, Greijo in Jugo* slavijo za tak hodnik. Čehoslovaška in Rusija. Clehoslovaska vlada se je menda odloeila, da sklene rcdne diplomat* ske stike z Rusijo. Zadevna pogod-* ba je baje že pripravljena. Konec državljanske vojne na Kitajskem. Poveljnik severnih kitajskih ar* mad Čang*tso*lin je predlagal juz* nim generalom, naj sc obc vojski strncta in naj napadeta skupnega sovražnika, Japoncc. Kriza albanske vlade. Albanska vlada je odstopila radi nesoglasij o proraeunu. Nova vlada je scstavljena v malo spremenjeni obliki. Kitajci in Zveza narodov. Južnokitajska vlada je poslala na Zvezo brzojavko, v kateri zahtcva, naj Zveza nastopi proti Japonski. Glavni tajnik je brzojavko poslal ! vsem elanicam Zvezc. Ker južno* . kitajska vlada ni elanica Zveze, je • rnožno, da se Zveza ne bo za njeno i brzojavko dosti brigala. Beneš v Berlinu. Češki zunanji minister Bcncš poj* de v kratkem v Berlin, kjer sc bo s Stresemannom razgovarjal o važ* nih političnih zadevah. Bolgarija bo prosila odloga za plaeevanje vojne odškodnine, ker je toliko trpela radi potresa. Ver« jetno je, da ji bodo prizadete dr* žave ta odlog dovolilc. Stresemann bolan. Nem.ški zunanji minister dr. Stresemann je resno zbolel. Opu* stiti je moral vsako delo. Nekateri trdijo celo, da je njegovo stanjc ne* varno. Obolcl je bajc vsled tega, ker je zavžil pokvarjeno meso. Stran 2. »GORISKA STRA2A« DNEVNE VESTI Zaplemba. Zadnja številka »Goriške Straže« ' je bila zaplenjena. Prefektura nam je dosfavila sledeči odlok: Št. 2006. Kab. Prefekt goriške pokrajine; glede na to, da članek z naslovom ?>V premislek,« objavljen v 38. Me; vilki tukajsnjega periodičnega lista »Goriška Straža«, vsebuje tenders ciozne razloge delovanja organov sodne policije, kar lahko povzroči razburjenje duhov, ki bi inoglo vplU vati na javni red; glede na to, da je tendenciozen tudi dopis iz Dornberga, ki se tiče delovanja poljskih čuvajev; glede na kr. odredbi od 15. julija 1913, St. 3288 in 10. julija 1924, st 1081 odreja zaplembo imenovanega lista in na* laga goriskemu gospodu kvestorju, naj poskrbi, da se bo tu ukaz izyrsil. Gorica, 11. maja 1928. leto VI. CASSINI, l. r. Prefekt: ZAHVALA. Ob smrti predragega brata, žup^ nika Alberta, sem prejel toliko so? žalnih pisem in iskrene tolažbc, da se čutim dolžnega, izreči najlepšo zahvalo vsem. ki ste me tolažili ob nenadni, bridki izgubi. Ljubezen in sočutje, ki ste ga delili z menoj, naj Vam vsem poplača dobri Bog! Ign. Leban, župnik v Batujah. Birmovanje v črniškem dekanatu. Meseca junija t. 1. bo prevzvišeni knez in nadškof goriški delil zakra* ment sv. birme pp črniškem deka* natu. Sv. birma bo: 14. junija pred? poldne v Sempasu, 16. junija v Ose* ku, 17. junija v Črnicah, 18. junija v Batujah, 19. junija v Kamnjah. 20. junija v Štomažu, 21. junija predpol? dnc v Sv. Križu, popoldne v Vel. Žabljah, 23. junija v Lokavcu, 24. junija v Ajdovščini in 25. junija na Otlici. — Razun tega bo v nedeljo 3. junija sv. birma v Nabrežini in na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. iuniia pa v Idriji. 70(Metnica lavantinske škofije. V četrtek 10. maja je bilo 700 let, odkar se je ustanovila lavantinska škofija, ki ima sedaj svoj sedež v ; Mariboru. Ta obletnica se je zelo j slovesno obhajala. Poučen izlet, Idrijska čipkarska sola je v ne* deljo 13. maja priredila pod vod? stvom svoje ravnateljice gdč. Se? dejeve poučen izlet v Gorico. Izleta se je udeležilo vse ueno osobje in preko trideset deklet. Izletnice so se pripeljale v korijeri. Po sv. maši so sie na goriški grad, kjer so si ogledale razdejanje, ki ga je pov* zročila vojna. Nato so obiskale muzej, kjer jim je ravnatelj razka? zal vse znamenitosti. Vse udeležen* ke so bile z izletom izredno zado? voljnc. Ko so se vračale domov, si ,je marsikatera želela, da bi se kaj takega večkrat ponovilo. Vozni red Ribijevih korijer. Avtomobilno pod jet je Ribi v Go* rici bo s 15. majem vpeljalo sledeče nove vožnje: 1. Vožnja iz Postojne v Gorico in nazaj. Korijera bo imela zvezo z ljublianskimi vlaki. 2. Poletna vožnja v Idrijo (zveza z jutranjo korijero Gorica—Postoj? na in z večerno Postojna—Gorica). 3. Dnevna vožnja v Gradež in nazaj. 4. Nedeljska vožnja v Lokve in Čcpovan in nazaj. 5. Vožnja Gorica—Trbiž (Tarvi? sio). Enkrat na teden. Odhod v so? boto zvečer, povratek v nedcljo zvečcr. Natančnejši urnik priobčimo pri? hodnjič. Vlom. Vlomilci odnesli 53 tisoč lir. Ncdeljo popoldne, ko je v mestu razmeroma najbolj mrtvo, so si do- zdaj neznani vlomilci izbrali za dr? zen vlom. Vdrli so v uradne pro= store banke »Cooperativa Giulia? na«, ki posluje v ulici Morelli, in po vseh pravilih vlomilskc umetnosti odprli bančno blagajno. üdnesli so 30 tisoe lir v gotovini in 23 tisoč lir v vrednostnih papirjih. Oko posta? ve pridno zasleduje drzne vlomilce, toda dozdaj jih še ni izsledilo. Slovenska pesem v Švici. Mariborska »Glasbena Matica« je priredila več koncertov v Švici. Pela je v Baslu, Curihu itd. Švicarji so hili navdušeni za krasno slovensko pesem. Koncertne dvorane so bile nabito polne. Uspeh ljubljanske- »Glasbene Matice« na Češkem in mariborske »Glasbene Matice« v Švici priča o velikanski vrednosti slovenske pevske umetnosti. Novi patni listi. Vse kvesture v drzavi so te dni prejele nove potne liste, ki so enot? ni za vse državljane. Prej so se namreč potni listi za izseljence raz* likovali od drugih. Sedaj ohranijo samo diplomati svoj poseben potni Jist. Za novi potni list bo treba pla* čati 80 lir v državi ali 22 zlatih lir v inozemstvu. Temu je treba prišteti 3 lire za kolek in 15 lir za tiskovi? no. Potni list bo veljal kvečjemu eno leto. Ako bo potni list veljaven samo šest mesceev ali manj, bo pri? stojbina polovična. O nefašistovskih mladinskih organizaeijah. Načelnik vhide Mussolini je raz? poslal prefektom okrožnico, v ka? teri pravi, da se morajo razpustiti samo tiste nefašistovske mladinske organizaeije, ki imajo1 pol vojaški značaj. V poštev pride jo samo ka* toliški skavti. Vse druge organizacis je, n. pr. katoliški mladinski krož? ki itd.. so dovoljene. ObJetnica iz svetovne vojne. 12. maja je minilo deset let, od= kar se je v Judenburgu uprl 17. pe* hotni polk. Vojno sodišče je po za? dušenem uporu obsodilo na smrt šest vojakov, ki so bili takoj ustre* ljeni. Uporniki so bili Slovcnci. Po prevratu so trupla ustrcljenih pre« peljali v domovino. Judenburški do? godki so bili začetek razsula av* strijske armade. OBSOBBA. V torek 15. t. m. se je vršila pred kazenskim sodnikom v Gorici ob* ravnava proti gdč. Berti Žejn in proti g.e Justini Podgornik, soprogi g. drja Podgornika v Gorici. Obto* ženi sta bili: prva, da je bila učite? ljica na neki zasebni slov. šoli v Go* rici, druga pa, da je kot predsednica Ženskega društva za šolo skrbela. Obtožba sloni na hišni prciskavi, ki so jo izvršili organi goriške kve* sture 16. febr. t. 1. v ulici sv. Ivana v hiši št. 7. Gdč. Žejn izjavlja, da to ni bila nikaka sola, temveč samo zbirališče otrok, ki so bili brez nadzorstva. Deklice je poučevala v ročnem delu, decke je pa zaposlila z igranjem otroških igric, vezanjem knjižic itd. Slovcnščine ni poučevala. G.a Pod* gornik priznava, da je kot predsed? nica Žen. društva za solo skrbela in da je 1. 1926 gdč. Berbuč, ki je ta? krat res poučevala otroke tudi v slovenščini, dobila posvarilo od pri? stojne oblasti. Zato je ukrenila, da se pouk slovenščine ukine in skrbi samo za varstvo otrok, kakor se je tudi zgodilo. Zaslišanih je bilo več prič, med temi tudi sedanji šolski nadzornik Lorocano, ki je izjavil, da je napra* vil ovadbo na podlagi obvestila kvesture, ni pa se sam natančneje prepričal o resničnem obstoju taj* ne sole. Slišal pa je, da je njegov prednik Rubbia posvaril že maja meseca 1926 gdč. Berbuč. To posvarilo, kakor sc je pozneje izkazalo, ni prišlo v roke predsed* nice g.e Podgornikove, temveč v ro* ke neke druge osebe, vsled Cesar posvarilo ne more imeti pravne ve? Ijave. Policijski agent, ki je bil zaslišan mesto marešjala Palumba, prcpove? duje, da so našli v neki sobi ome? njene hiše več otrok z gdč. Žcjn. Otroci so sedeli pri mizi, na kateri je bilo več papirja, knjig pa ni vis del. Opazili so samo eno številko »Našega Čolniča«, ki je bila na mi? zi. Gdč. Pavšič Oliva, blagajničarka »Ženskega društva« potrjuje izjave obtoženk. Po posvaritvi Berbučeve se ni več vršil pouk, temveč so se Otroci v prostih urah sestajali in pod nadzorstvom igrali. V enakem smislu izpove tudi društvena pod* j predsednica gospa Antonija Lev? pušček. Na željo in zahtevo mater, da bi se otroci ne potepali po ce* stah, jim je bila dana na razpolago omenjena soba in gdč., ki jih je nadzoiovala. Državni pravdnik odvetnik Te* sta: Na podlagi vsega, kar se je ugotovilo pri obravnavi, se ne more trditi, da bi šlo za kako tajno za? sebno solo. Dokazano je, da se po posvarilu ni več vršila sola. Vršilo se je sestajanje otrok, katere se je nadzorovalo in poučevalo stvari, ki se v ljudski šoli ne poučujejo. Vse ,to se je vršilo v slovenskem jcziku, ki je bil za otroke pač najbolj pri? kladen. Predlaga oprostitev, ker de? janje ni kaznjivo. Zagovarjala sta dr. K. Podgornik in dr. E. Slavik. Na podlagi tehtnih juridičnih izvajanj sta dokazovala, I da dejanjc ni kaznjivo. Utemeljila ; sta to svoje stališče z mnogimi do? kazi in paragrafi. Tudi se ne more smatrati sola za privatno, ako se na njej poučujejo predmeti, ki jih ljudska sola ne pozna. Sodnik Cor* tona je po precej dolgi odsornosti proglasil razsodbo, s katero sta bili obe obtoženki obsojcni vsaka na 150 lir globe. Kakor izvemo bosta obtoženki vložili priziv. Rado: Starec ob Rečini. Brezbrižno sem bral to poročilo, ki me je zanimalo nemara toliko kot sneg, ki se pravkar taja na Uč= ki. rFoda oko se mi je ustavilo na bescdah »dobro znana v reškem in budimpeštanskem polsvctu«. Blast? no sem poiskal v naslovniku stano? vanje te ženske, ki jo ie elegantni in puhli svet obrizgnil s prav tistim blatom, v katero jo je sam porinil. Seveda, zdaj ie hotela stopiti med ljudi kot njim cnako vredna! Zato so jo brcnili, kot brcncš ščencta, ki se postavlja v pozo strašnega hiš? nega varuha. Stanovala ie v prelepi vili že blizu ovinka proti Iki. Odlo? čil sem se po dvodnevnem okleva? nju, da grem tia. Oddam slugi svo? io posetnico. Pa čez dobro minuto se ta vrne in mi z renčavim glasom pove, da njegova dobra gospodari? ca nikogar ne spreime, najmani pa še kakega trapastega moškega ča* stilca. Poparien sem odšel. Vendar sem še isti nopoldne sedel k pisal? niku in ii odposlal pismo, kier sem povedal, kie sva se že srcčala. V ovojnico sem vtaknil tudi tisti njen listek iz »Budaia«. En dan sem ča? kal na odgovor. Šele drugi dan zjutrai mi prinese sluga poziv, da me gospodarica vabi še isti večer k njim. Ko sem se pripravljal, da grem na obisk, sem se spraševal, čemu se pravzaprav neki silim v življenje te ženskc, ki mi jc tuja in ji niti imena ne vem. Toda kolikor bolj se je približcvala napovcdana ura, tern bolj nemiren in nestrpen sem posta? jal. Gnalo me je nekaj kot žcne zvezdoznanca, ki ve, da more Ie ob tej in tej uri odkriti novo skrivnost vscmiru ali pa se izkaže. da so nje? govi računi napak. Spočetka se mi je zdeio, da mo? ram oblcči obleko za obisk kot je povedano v bukvah za lepo vedenje, potem sem se pa odločil, da grem tak kot sem. Že daleč ven iz Opa? tije se na nekakem polotočiču skri? va v zelenem parku mična vila. To mi je naznačil sluga s pismom. Cud? no sem gledal na to razkošje in je primer jal s svojo priprosto obleko. Sluga mi je med tern že odprl vrata v park in me vedel po umetniškem stopnišču v veliko vežo v pritličju. Vse je kazalo izredno bogatijo, pa tudi fin okus gospodice. Pravkar je vzbudila moio pozornost prelepa slika znanega hrvaškega umetniku, pa me zdrami sobarica in povede y prvo nadstropje. V sprejemni sobi me pusti samega. To uradno spre? vajanjc po sprejemnicah mi je že tesno postajalo. Lepo sem si skuhal: prihajam z nekakim pokrovitelj? skim obrazom, pa me že sama zu? nanjost tako majekenega naredi. Samo to še manjka, da bi me kak sluga prisel vprašat, če sprejmem kozarcc vina in da me gospodarica pusti pozdraviti, pa me nima časa sprejeti. ker ima važnejših poslov in tako lepo naprei, dokler bi me z mojo domišljavostjo vred lepo ne skomplimentiral nazaj, odkoder sem se pobral. Toda ni me prisel nihče ven me* tat, pač pa so se tiho odprla stran? ska vrata in s eudovitö mirnim na* smcškom na prelepcm obrazu je prišla naproti neznanka, ki sem jo kar brž spoznal. Odeta je bila v haljo po grškem načinu in iz dia* demčka v lasch je žarel rdeč rubin. Bržkcne sem prav bedasto in pre? plašeno strmel, ker se je v hipu zvonko nasmejala in mi prožila des* nico. Pozdravila sva se že kot stara znanca. Svojcga imena še nisem niti izmomljyl, ko mi reče ona v lepi hrvaščini: »Veste, mi pravijo Vlada, in vi ste?« Povedal sem lepo naučen priimek in ime. »Jaz sem pa dekle brez pri? imka,« odvrne turobno. »Vzeli so mi mater, umorili očeta, ukradli mi mladost, oropali me postenja in koščka kruha...« Kar molčal sem. Zdelo sc mi je, da gledam film. »Ah, glejte, glejte, naš Jako,« je nenadoma oživela, stopila h oknu in pomahala z robekom staremu, za? gorelemu mornarju v kapitanski oblcki. »Hočete v motorncm čolnu na majhen sprehod. Nc veste, kako lepo je zvečer drčati po mirni gla? dini; kar šla bi dalje brez konca in sanjala, sanjala.« Spct sc jc zrcsni* la. V zrcalu sem se videl, da zmeraj bolj ncumne obraze rcžem. Molčal sem kot štor. »To vas dolgočasim, ne li?« »Anice, pripravi v obednici in naj stopi k nam tudi Jako z Vando,« je naročila vstopivši sobarici, ki je jela nalivati čaj. Ko sem sedel nasproti Vladi i* srebal čaj, se mi je vrnil pogum. Začel sem sc opravičcvati, da se sploh za njo brigam in da sam ne vem, čemu sem sploh tu. »Pa mi o sebi lc kaj povejte do večcrje, saj nc uidctc?« Ta ljubeznivost me je zopet spra? vila iz ravnotežja. Čez pet minut sva pa že tako neprisiljcno kramlja* la, toda oba sva se skrbno čuvala, da bi Ie z besedico omenila, čemu sva se sestala. Med pogovorom sem dognal, da je dekle zclo brihtna in precej izobražena. Videlo se je pač, da jo je razvratno življenje precej izpilo, toda redno življcnje ji je že začelo vračati moči. (Dalje.) Priloga »Goriške Straže« št. 39 »GORISKA STRAŽA« Stran 3. Izpred soclišca. Razprava profi Brezničanom. Vsl prisotni obtoženci oprosceni. O razpravi, ki se je vršila v petek 4. in v četrtek 10. maja proti 23 vaščanom iz Breznice pri Ledinah nad Tdrijo, smo zadnjič v uvodniku kratko poročali. Kcr je bil članek, kakor je razvidno iz tozadevnega prefektovega odloka, zaplenjen. po? damo v naslednjem kratko poro? čilo: Kakor jc čitatcljem znano je pri? šlo v nedeljo 4. marca v Breznici, mali vasici ob jugoslovanski mcji, ki šteje nekaj nad sto duš, do spora mcd 3 finančnimi stražniki in ne? katerimi fanti. Posledica je bila, da bilo drugi dan aretiranih 18 Brez? nieanov, 7 fantov jc pa zbežalo pre? ko meje. Od teh sedmih jih je bilo 5 stavljenih pod obtožbo in so bili sojcni v cdsotnosti. Aretiranih 18 Brczničanov — med njimi štiri žen? skc — jc bilo oddanih v idrijske zapore, odkodcr so bili vcčinoma vsi prepeljani v Gorico. Ker je, ka? kor rcčeno, Breznica zelo mala va? sica, je bila na ta način vas skoro brez vseh dcla sposobnih moških. Ko se je dne 4. maja pričela razpra? va. so bili v Gorici skoro vsi Brez? ničani, kajti nekateri so bili klicani kot price, drugi so prišli poslušat v skrbi za svojce. Razprava se prične. Ko se je priecla obravnava, so pripeljali orožniki v sodno dvorano 13 v eno verigo vklenjenih obtožen? cev; k njim so sedle še 4 ženske in 1 moški, ki ni bil vklenjen. Ti zadnji so bili po enomesečnem za? poru izpuščeni na začasno svobodo. Obtozence so zagovarjali štirje odvetniki: dr. Tonkli, dr. Korsič, dr. Ciolella in dr. Venuti. Obtožni? ca pravi, da so se obtožcnci z orož? jem in palicami v roki uprli 3 fi? nančnim stražnikom, ko so ti hoteli vršiti svojo službo. 13r. Tonkli je predlagal koj v za? eetku naj, se obtoženca Ivan in Ivan; ka Bogataj, ki nista bila obdolžena javnega upora kakor ostali, temveč samo prepovedanega izvrševanja gostilniške koneesije, sodita pose* bej na pristojni sodniji v Idriji in naj se Ivanka Bogataj zasliši kot priča. Sodni dvor je ugodil temu predlogu in imenovana sta takoj za? pustila zatožno klop. Zasliševanje obtozeneev. Najprvo je bil zaslišan lvan Demšar, star 26 let. Izjavil je, da ü vsem dogodku ničesar ne ve. Ko so ga drugi dan aretirali, ni vedel, zakaj se je to zgodilo. Jožefa Iste? nie iz Ledin tudi nie ne ve o pobo? ju. Bila je pri Bogatajevih — kjer se je spor prieel — toda kmalu po 6. uri je odšla domov. Istenie Ludvik, star 39 let, tudi nie ne ve o spopadu med stražniki in fanti. Odšel je prej domoy. Bogatajeva služkinja Justina La* pajne izjavlja, da je vidcla vee fantov, ki so prišli tja na kozarec vina, med njimi je bilo tudi nekaj cbtožencev, toda večinoma vsi so šli domov, preden se je boj zaeel. Financarjc je tudi videla, toda go? vorila ni z njimi, ker ne zna itali? janski. Ko sc je zaeel »sunder«, je bila v kuhinji. Od tarn je zbežala k sosedi in ne ve, kaj se je zgodilo. Ravnotako je zbežala ob zaeetku pretepa tudi Karolina Lcban. Prie? kati so se zaeeli, ker je Anton Ža? kelj rekel Ivanki Bogataj, katero so hoteli finaneni stražniki peljati na finaneno stražo v Lcdine mestonje? nega odsotnega moža, naj ne hodi, ker ima majhncga otroka. Lucija Miklaveič pripoveduje slieno kakor prejšnja. Videla je, ko so prišli fi? nancarji, fantje so bili pa takrat že veeinoma odšli. Financarji so vpra? šali po gospodarju in po gospodinji. Ker gospodarja ni bilo, so silili go? spodinjo, naj gre z njimi v Ledine. ,Ona se je pa branila, ker je bilo že temno. Prepir je slišala, ni pa bila zraven, ker je nesla ravno proč ma? lega otroka, — na peei v Bogataj evi sobi je bilo namree vee otrok, op. ured. —, in je slišala tudi kakih pet strelov. Ignacij Mohorie je obeinski sluga. Prišel je v Breznico po opravilih in se ustavil tudi pri Bogatajevih. Vi* del je, da so financarji silili Boga? tajko, naj gre z njimi na Ledine. Ona pa se je branila, ker ima maj? hnega otroka dojenčka. Anton 2a; kelj se je postavil financarjem in rekel, da nimajo pravice siliti po noči žensk v vojasnico. Radi prie? kanja, ki je nastalo vsled tega, so hoteli financarji Žaklja vkleniti. Ta pa se ni pustil. Tisti hip je nekdo udari po luei, da je takoj ugasnila. Jaz sem skočil takoj na pee k Boga* .tajki, kjer so pričeli otroci jokati. Spodaj pa je nastal pretep, tekom katerega je padlo kakih 5 ali 6 stre= lov. Potem so vsi bežali. Fantje sko* zi vrata, financarji so pa vlomili okno in zbežali skozi okno ven, ker so se najbrž bali, da jih eakajo fan? tje pri vratih. Zunaj so se fantje menili, da bodo zbežali v Jugosla? vijo. Obtoženec Anton Pagon je bil tisto nedeljo pri Bogatajevih, od.šel je pa že pred pretepom domov. Ob* toženi Franc Strel sploh ni bil pri Bogatajevih in o vsem dogodku nie ne ve. Filip Strel je odšel tudi že pred pretepom od Bogatajevih. Rav? no tako se je godlo tudi njegovemu bratu Justu Strelu, ki sedi tudi med obtoženci. Obtoženci Josip in Jiu ncz Kavčič in Janez Žakelj niso bili pri Bogatajevih, zato o vsem po? boju ničesar ne vedo. Kot zadnji ; obtozence je bil zaslišan Tomaž Žakelj. On je bil sicer pri Bogata? jevih, toda odstranil se je že pred spopadom. V gostilni so ostali sa? mo oni fantje, ki so zbežali čez me jo. Price. Kapitän finančne straže se je od? pravil takoj v Ledine, ko je zvedel za zadevo. Napravil je preiskavo po hišah in odgnal v zapor vse od? rasle ljudi v vasi, ki so deloma pri* znali., da so bili v gostilni tisti večer. Ljudje se nLso protivili, priznali pa niso njeesar. Nato sta bila zaslišana finanena stražnika, ki sta v zadevi igrala od? lično vlogo. Usodni dan so bili pri Bogatajevih sicer trije stražniki, k razpravi sta prišla pa samo dva, tretji je baje med tern umrl. Prvi stražnik pravi, da so prišli k Bogatajevim po naročilu briga? dirja, češ naj bi pripeljali v vojaš? nico na Ledine Bogataja radi neke zadeve. Ko so prišli v kremo, ni bilo gospodarja doma. Sei je v Jugosla? vijo. Čakali so vee časa, koneno pa so rekli, naj gre z njimi vsaj Boga? tajeva žena. Ta pa ni hotela iti. Potem smo jo prosili, dokler nam ni obljubila, da bo šla, samo da se prej preobleee. Potem pa se je vme? šal vines nekdo, ki je pravil, da je njen nečak. Hotel je, da gresta z že* no dve priči in naj pokažem pisano povelje, s katerim lahko odpeljem ženo. Odgovoril sem mu, da so to stvari, ki ga nie ne brigajo. On je rckel še, da ko ni moža doma je on v hiši gospodar in žene ne pusti iz hišc brez njenega moža. Tedaj je drugi stražnik zahteval, naj gre pa on z nami in ko smo ga ravno hoteli ukleniti, se je upihnila luč in pretcp se je začel. Name jih je planilo ka? kih sedem, oscm, ki so mi pobrali puško in s palico sem jo dobil po glati. Jaz sem planil proti vratom, pa so bila zaklenjena.» Na vprašanje predsednikovo po? ve, da je oddal kakih osem do deset strelov. Nato je zbežal s tovariše? ma skozi okno, ker so bila vrata za? prta. Ko smo prišli na prosto. smo se skrili v bližnji senik, kjer smo ylisali streljati. Na vprašanje, če ve, kdo ga je napadel, izjavi da ne ve. Ko ga sodnik pozove, naj po? gleda, če je med obtoženci njegov napadalec, pokaže po daljšem mo? trenju na Franca Strela. Ker ta ugo? varja, pokaže na Filipa Strela. »Pre? iskovalnemu sodniku pa ste rekli, da ste spoznali Ludvika Isteniča, mu očita predsednik. Drugi stražnik izpove v bistvu enako kot prvi. Ko ga predsednik pozove, naj izmed obtožencev po? kaže onega, ki ga je tepel, pokaže priča po precej dolgem motrenju na Justa Strela. Po koneanem zasliševanju obeh finančnih stražnikov, pridejo na vr? sto price iz Brezniee. Izpovedi prič so zelo toene in se popolnoma vje? majo z izpovedbami obtožencev. Ni nikakih zmesnjav in protislovij, vse izpoVedi so v medsebojnem skladu. Ta enotnost vpliva zelo ugodno in zelo poveča verodostoj? nost prič. Več prič ni moglo biti zaslišanih, ker so v sorodu z obtoženci. Priča Marija lstinič pove, da so odšli iz gostilne pred pretepom vsi, razun onih, ki so zbcžali čez mcjo. Priea Ana Pagon izjavi, da so se obtožene ženske pred pretepom zatekle k njej, Tud\ ostale price izpovedo za obtozence ugodno. Zlasti važno je bilo prieevanje Ivanke Bogataj, v katerc hiši se je spopad zvršil. Tu? di ona potrdi, da so vsi fantje, ki so se udeležili pretepa, zbežali čez mejo. * * * Druga razprava. Po koneanem zasliševanju prič bi bili morali začeti govoriti drž. pravdnik in zagovorniki. Ker je bilo pa že precej pozno in ker se dr. ('iolella ni eutil zdravstveno razpo? loženega, je bila obravnava prelože? na na četrtek 10. t. m. Koj po prieetku razprave je dobil besedo zastopnik drž. pravdništva dr. Gaspari. Obtožba: Dr. Gaspari je z ostrim naglasom poudarjal: Straža je nastopila za? konito. Bogatajka se je sprva upr? la, potem se je dala pa pregovoriti. rsedaj sta pa stopila vmes Žakelj Anton in Ig. Mohorič. Mohorič je dajal ves čas fantom tajna zna? menja in je na različne naeine ža? lil stražo. On je bil »maestro di mu« sica«, ki je organiziral kot najsta? rejsi upor. Vse osebe, ki so bile aretirane in so pred sodiščem, so se udelezile upora razen žensk, za ka? tere predlaga oprostitev radi po? manjkanja dokazov. Krivda obto? ženccv je razvidna iz sledečih raz? logov. Stražnika sta izpovedala, da je enega napadlo oscm oseb, dru? gega zopct osem, skupno torej 16. Vseh današnjih obtožencev je 21. Ako odštejemo 4 ženske, ki se niso pretcpale in vzamemo še »maestra di musica«, ki je organiziral vso »muziko«, pride ven številka 17, to je število vseh moških obtozeneev. To je dokaz, da so se vsi moški obtoženci tepli in da se niso prav ,nie zmotili, ko so jih aretirali. Dru? gi dokaz je v tem, da so jih straž? niki spoznali drugi dan ob priliki aretaeije. Stražniki poznajo vse ljudi v vasi, ki šteje okrog 120 oseb. Zato so lahko spoznali krivee. Da so se stražniki pred sodiščem vedli nekoliko razmišljeno, to nima ni? kakega pomena. Predlaga zato, da se vsi moški obsodijo radi težkega zločina, ker so se uprli z oborože? no silo in v večji skupini. Vsi ob? toženci naj se obsodijo zato od 2 let 3 mesceev do 3 let 7 mesceev z ozirom na njihovo starost. Zagovorniki. Najprvo je dobil besedo dr. Tons kli. Izvajal je: V današnjem sluča? ju je treba ločiti med dvema sku? pinama obtozeneev. Prva skupina obstoji iz onih, ki so tukaj, druga iz onih, ki so zbežali. Prvi so ne? dolžni, drugi so krivi. Prvi dokaz zu nedolžnost prisotnih obtozeneev je soglašujoea izpoved vseh obto? ženccv in prič. Vsi obtoženci so bili že drugi dan aretirani in ločeni od prie. Enotnost izpovedi priea zato o popolni verodostojnosti. Tu? di negotovost financarjev potrjuje nedolžnost prisotnih obtozeneev. Sieer se pa ne smemo čuditi, če kdo zgreši enega ali drugega izmed ob? tožencev. Mnogi so si v sorodu in zato zelo podobni. Tudi ni mogoce, da bi v sobi, ki meri pet metrov v kvadrat, bilo zbranih toliko oseb in bi pri tolikih strelih ne bil nihee ranjen. Dr. Koršič: Mohorie je starejši mož, oče 8 otrok, od katerih so ne? kateri že odslužili vojaško službo. Uživa ugled in si ni mo-goee misliti, da bi se on spuščal z mladimi fanti ,v taka pretepaška podjetja. Tudi njegovo postopanje govori za nje? govo nedolžnpst. Ko se je zaeel pretep, je skočil na pec, da bi čuval in tolažil jokajoee otroke. Dr. Ciolella je imel dolg in teme? Ijit govor. Večkrat je s finim na? smcškom na ustnah dokazoval neu? mestnost obtožbe. Dr. Venuti je zagovarjal pobeg* Je obtozence. Po končanih zagovo? rih se je sodni dvor umaknil v po* svetovalnico. Po prilično enoumem posvetovanju sc jc vrnil in razgla? sil oprostilno razsodbo za vse pri? sotne obtozence. Oni petorici fan? tov, ki je v usodepolni noei zbežala preko meje, je pa prisodil kazni od 1 leta 15 dni do 2 let 1 meseca. Številno obeinstvo je vzelo raz? sodbo z zadovoljstvom na znanje. Drobne vesti. Mussolini piše spomine. Italijanski ministrski predsednik Mussolini piše baje svoje spomine. Tako posnema »Piccolo« po fran? coskih listih. Spomini bodo izšli istočasno v Italiji, Franciji, Angliji in Ameriki. Nobile raziskuje. General Nobile je v petek 11. maja zjutraj odletel s Spitzbergov proti zemlji Nikolaja II., da bi jo preiskal. Radi slabega vremena in megle se je moral vrniti predno je j dospel na cilj. Pilsudski bolan. Poljski maršal Pilsudski je že dol? go časa bolan. Pred kratkim so čas? niki poročali, da je ozdravel, toda sedaj se je njegovo stanje zopet poslabšalo. Gre menda za delni ! mrtvoud. Sedaj pojde na počitnice, I odkoder se najbrž ne bo kmalu vrnil. Stiahovlada Bela Kuna na Krimu. Ko se je 1. 1919. zrušila sovjetska vlada na Ogrskem, je diktator Bela Kun zbežal v Avstrijo, ki ga ie iz? ročila Rusiji. Ruska sovjetska vlada mu je poverila važno nalogo reor? ganizacije polotoka Krima, kjer je bilo no odhodu Wranglove armade še mnogo protivnikov boljševiške vlade. Bela Kun je ozemlje temelji? to očistil od protiboljšcviških ele? mentov. Ravnatelj Rdečega križa dr. Jurij Lodygenski je sedaj v švi* carskih listih objavil dolgo poroči? lo o divjanju Bela Kuna na Krimu. Bela Kun je dal pomoriti kakih 60 do 70 tisoč ljudi. Požar na letališču. Na letališču v Portorose je pre? tckli petek ponoči izbruhnil požar, ki je unieil 5 letal in 2 hangarja. Tržuški gasilei so omejili ogenj. Skoda je preeej velika. Stran 4. »GORIŠKA STRATA« GOSPODARSTVO. Važnost poznavanja sadnih vrst. Nekdo, ki ga poznam in ki je si* cer zelo razumem mož, ie iz neke drcvesnice naročil pol stotine ja? blanovih drevesc. Prelistal ie ce? nik, ki mu ga jc bila drevcsnica po? slala in sc naposled odločil za ka? nadsko reneto. V ceniku ie kanad? ska reneta namrcč toplo priporoea= na; priporočana ie sploh v vsakem sadiarskem listu. In ker ie bila ved? no tako priporočana, si io je bil zgoraj imenovani možak izbral za svoje nove nasade. In vendar — navzlic vsei odličnosti kanadske res nete — bi raje naroeil kako drugo vrsto, če bi znal. da ie kanadska že dolgo let poznana pri nas, samo da je med nami incognito, to se pravi, da se skriva pod velieastnim psev? donimom »kajzer«. Ni namree k«i? nadka ali »kaizer« (kako ie prišla pri nas do tega »fovš« imena, živ krst ne zna) v vsakem oziru tako priporoeljiva kakor bi sodil kdo, ki je eital o njej tople ocene. Na pri? mer: ie manj rodovitna kot mnoge druge vrste in ker ima redke veie jc na niei malo sadia tudi kadar je vi? deti preobložena; zahteva na.iboljšo in ee ie Ie mogoče obdelovano zem? ljo; nieno sadie nima trajnosti, gnije že na dreyesu in nadaljuje v shrambi — moramo io torej kmalu oddati; sadovi, ki ostanejo zdravi, uveneio in izgubijo tako na teži; podvrženi so precei tudi fuzikla? diju; za pašnike je popolnoma ne? primerna in malo primerna je tudi za dobre travnike, ker prevee sit? nan s svojimi redkimi a dolgimi vejami, ki vise nairaje tia do tal. Cudno se mi zdi to, da nisem v no? beni oceni še eital, da bi bila kanad? ka podvržena gnitju in vendar ka? žejo izkušnje vseh sadjarjev pri nas, da je to res. Isto so mi povedali tudi trgovci s sadjem, ki so dobili kanadko iz furlanskih sadovnja? kov: gnila jim je tako moeno, da so jo morali brez odloga prodati. In baš radi te poslednje lastnosti ni pri nas priljubliena. Prepriean sem, da je zgorai omenjeni sad jar ne bi bil naroeil, ee bi vedel, da bo dobil vrsto, ki io tako dobro pozna pod imenom »kajzer«. Ampak zgodilo se je in zgodilo se bo najbrž tudi, da bo vsa drevesca eez de&et ali pet? najst let preeepil in jih tako skazil. Vedno je namree najboljse, da je vrsta že v zaeetku prava: preeep? ljanje že razvitih dreves ie sicer potrebno, ee so slabe vrste ali ne? rodovitna, nepotrebno pa jek da sploh imamo taka drevesa v svojih šadjjvnjakih. Da se pa to in pataki slučaji, kakršen je zgoraj navedeni, ne ponovijo v bodoee, je potrebno, da- poznamo sadne vrste, da pozna? mo njihova imena, da poznamo po? gojc pod katcremi uspevajo itd. • V vsej Reški dolini. ki mi je do? bro poznana, raste nebroj slabih vrst. ki jih nihee vee ne razmnožuje in ki jih Ie puščamo, da žive doklcr živc. Brez dvoma ima skoro vsaka veeja drevesniea v svojih vrtovih vee ali manj has takih vrst na pro? daj. Omenia jih v svojem ceniku, ampak pod imeni, ki so nam nepo? znana. Kako naj neki naroeim iz te ali one drcvesnice »biserno mavri? co« ali »pisano zvezdo«, če pa tre=> petam v boiazni, da so to morda malovredne vrste, pred katerimi bcžim in katere poznam pod lokal? nimi imeni »rdeca kumara« in »kisla polenta«? Znabiti, da hočem biti s tern ša? liiv, a dejstvo ie, da baš radi pre? majhnega poznanja sadnih vrst tr? pimo prcj ali slei obcutno gospo? darsko škodo, pri katcri ni nobene sale več. Poglejtc, kako smo površ? ni! Letos naročimo deset sadnih drevesec. Na njih najdemo pritrje? no leseno tablico^ki ruosi ime vrste. Tablico bomo najprej lepo odvili in jo vtaknili v pec, drevesea pa posadili. Čez mesec dni ze ne vemo več. kakšno vrsto smo vsadili; nič vee se ne spomnimo, če je bil Ion? donski ali babilonski peping, niti ne vemo več, če je bil rdcči štctinec ali hlevski ščetinec. In če si vendar za? pomnimo ime za par meseccv, kako bo pa eez deset ali petnajst let, ko bo vrsta zaeela roditiV Ako bomo tedaj spoznali, da ie malovredna, ali se ne bomo izpostavili nevarno? sti, da za tedanie nove nasade naro? čimo ravno tako vrsto iz kake dre? vesnice? Da se to ne bo zgodilo, moramo imeti knjigo, v katero zapišemo ime vsakega drevesea, ki ga dobimo in zapišemo tudi kraj, kamor smo {4a posadili. Čez leta, ko bo začelo ro? diti, bomo pogledali v knjigo. Ako je vrsta dobra in priporočljiva, bo? mo podčrtali ime, če pa ne, ga pa prekrižamo. Za nas je zdaj pri kupovanju po? sebna težava. Drevesnice po deželi imaio cenike samo v italijanščini. Imena vrst niso taka kot smo jim bili vajeni doslei — kako se bomo spoznali, če hočemo kaj kupiti? Neki trgovec, ki ie kupoval ja? bolka, jc videl pri nas rdeei ma? šancgar (ccjsarjevič Rudolf) in je dc? jal, da je to mantovanska roža. Rdeči mašancgar jc pol belo in pol rdeče jabolko, v sadnem ceniku pa eitam, da je mantovanska roža po? polnoma rdeča. Kaj je sedaj resni? ca? Pod kakim imenom je rdeči ma? šancgar poznan v Italiji? Drugi tr? govec je trdil, da je veliki porenski bobovec »retina delle renette«, pa sem slišal, da je »retina« pravza? prav zlata zimska parmena. Kaj je lesnica? Tretii trgovec je dal bo? bovcu ime sevka, na sem zopet sli? šal, da je sevka vsa drugačna (žal da je še ne poznam). Razvidel sem, da trgovci, ko kupujejo sadje, na? rede sila važcn obraz in krstijo ka? ko vrsto s prvim imenom, ki jim pride na misel — ubogi nevedni sad jar pa jih spoštljivo uleda. ker meni, da ima pred seboj najboljše nomologe sveta. Kako zclo rad bi od svoje strani videl, da bi ob priliki priobcili slo? vensko?italijanska imena sadnih vrst; kako prav bi nam to prišlo! France Magajna. Illi se izploto pri danačjih rozmerah rediti žiuino? »Straža« je v svoji številki z due 4. t. m. priobčila članck pod zgor? njim naslovom. Članek je bil spisan od kmetovalca. Podpisani je cla? nek prečital in ga deloma popravil. predno je šel v tiskarski stroj. Ško? da, da je tiskarski škrat zagrcšil ne? koliko pogreškov, ki so jasnost članka nekoliko zatemneli. Kdor pa jc članek pazljivo prečital in prera? cunal štcvilke, jc sam prišel na sled ))ogreskom. Članek je vzbudil med našim kinetskim stanom obilo razmotri? vanj. Marsikjc so v nedcljo po bla? goslovu pretresali posamezne števil? ke, a škoda je, da do dancs se še noben kmetovalec ni upal javno nastopiti proti ali za zaključke član? ka, kliub tcmu. da bi bilo zelo važ? no in zanimivo zvedcti mnenje naj? širših krogov, posebno prizadetih. Uredništvo je siccr prejelo par pi? sem o zadevi, a zalibog so pisana tako, da ničesar ne pojasnjujejo. Zato sem sc odločil, da napišem jaz par pripomb. Prcdvscm je razveseljivo, da sc dobe pri nas kmetovalci,ki gospo? darijo s perom in svinenikom v ro? ki. Želeti bi bilo, da se bi štcvilo ta? * kih gospodarjev vedno bolj mno? i žilo. ¦ Moti se pa vsakdo, ki misli. da jc I imel i")isec članka namen dokazati, t da moramo živinorejo pri nas opu? stiti. Pisec jc hotel Ie pokazati, ka? ko pičle dohodkc ima dancs kmet? ski stan in kako majline dohodke prinaša kmctovalcu tudi živinoreja, na kateri jc večinoma povsod se? zidano na.se kmetsko gospodarstvo in ki jc tudi podlaga marsikatcrim davkom. To jc bil smisel članka in lc iz tega vidika moramo članck prcsojati. Gotovo nekatcre štcvilkc nc odgovarjajo resnici, oziroma nc bi smele odgovarjati. Predvscm so vrcdne pripomb naslednje postav* kc: 1. Skočninu bo nekoliko previso? ka in v normalnih razmerah in pri sedaj določeni taksi je 75 L Ie pre? več. četudi so krave res bolnc in ee? tudi niso vsi biki has prvovrstni. 2. Količinu krme bo nekoliko prenizka, ker ne vcm katcri lcto in Pol stari junec sc bo zadovoljil s 6 kg sena na dan. 3. V posebnem clanku razmotri? vamo vrednost gnoju. Voz gnoja ni vedno in povsod vrcden 25 lir, lah? ko pa jc tudi vcč. 4. Vožnjii nu dan zu 3 leta po 1.50 L bo nekoliko prcmalo. Kdor ima zaslužiti samo toliko, gotovo ne bo nikdar držal volov. Voli delajo let? no vsaj 60 dni, v treh lctih vsaj 180 dni in na vsak način zasluži vol vsak delavni dan več kot 9.13 lir. 5. Leinn količina mleka: 12(K) li? trov mleka ima-danes žc vsaka naj? slabša krava. Cc pa ima ena krava samo toliko mleka letno, jo mora? mo spraviti iz hleva. Te pripombc so se mi zdcle po? trebne. S tern pa ni rečeno, da je razmotrivanje o predmetu zaklju? čeno. Vprašanje je življenskc važ? nosti za naš kmctski stan in s tern za ogromno večino našcga naroda. Zato pa je potrebno, da vprašanje globoko proučimo in najdemo poti, da nc bo nikomur niti prišlo na urn, da bi morali živinorcjo zamenjati s katero drugih kmetijskih panog. Mnogo je po dcžcli brihtnih ljudi, povejte svoje mnenje. inž. Josip Rustja. Koliko je vreden hlevski gnoj? Hlevski gnoj ima razlieno vred? nost, kar zavisi od kraja, potrebe in kakovosti. Med gnojem in gnojem je velika razlika. Eden je lahko sa? mo slama, drugi jc mästen, tretji voden itd. Ni enako vreden gnoj različnih živali, recimo konjski, kravji, prešičji, ovčji, kokošji itd. Za naš račun pa ne moremo vzcti vpoštev vseh razlik in tern odgo? varjajočih različnih vrednosti. Na? šemu raeunu bodi za podlago sred? n ii, s steljo dobro premesan in pri? bližno čctrt leta vležan gnoj. 100 kg takega gnoja vscbuje oko? li 5 kg dušika, tosforne kislinc in kalija po 4 kg, apna 5 kg. Dancs stane v trgovini 1 kg du? šika 8 lir pri čilskem solitru in 5 lir pri amoniiakovem sulfatu. Za nas vzemimo najnižjo ceno, to je 5 lir za kg dušika v hlevskem gnoju. Fosforna kislina stane dancs v supersosfatu okoli 1.50 L za kg. Ta cena ostane tudi za naš račun. Ravno toliko kot 1 kg fosforne kisline stane tudi 1 kg kalija. Apno ima tudi gotovo vrednost, a pri na? šem raeunu ga izpustimo. Koliko torcj dobimo: 5 kg duši? ka po 5 lir je 25 lir, 4 kg fosforne kislinc po 1.50 lir je 6 lir, in 6 lir tudi za kalii. V ecloti torej dobimo: dušik 25 lir fosforna kislina 6 lir kalij 6 lir skupaj 37 lir za 100 kg hlevskega gnoja. Vsak kvintal bi torej predstavljal vred? nost 3.70 L. Če računamo., da gre v nas.na? vaden kmcčki voz 5 q gnoja, potem bi bil vrcden voz gnoja 18.50 lir. Toliko vrednost predstavlja hlev? ski gnoj, če upoštevamo samo nje? gove gnojilne vrednosti. Gnoj pa nc vpliva na zemljo samo po svoji vscbini redilnih snovi, temveč tudi Po živalicah in baktcrijah, ki jih prinese v zemljo. Predvscm bakte? rije razkrajajo v'zemlji gotovc spo? jine in jih tako pripravljajo spre? jemljive za koreninice rastlin. Tega syojstva gnoja nisino upoštevali v našem raeunu. Illcvski gnoj vpliva nadalje u? godno na zemljo s tern, da jo rahlja in tako omogoči zraku, da pride do korcnin. Rahljalno svojstvo hlev- skega gnoja je nepreccnljive vred? nosti za rast rastlin posebno v tež? kih ilovnatih zemljah. Tudi tega svojstva nismo vračunali v zgornji račun. Zato pa predstavlja hlevski gnoj večjo vrednost, kot smo jo zgoraj računali na podlagi redilnih snovi. ki jih gnoj vsebuje. rsržna vrednost gnoja pa je raz? lična po različnih krajih. Kjer je lazvito vrtnarstvo, ki nujno potre? buje hlevski gnoj. tarn ie gnoj vee vreden kot recimo na planinah, kjer ga ne more jo drugačc rabiti kot za gnojenje senožeti in je vec? krat zelo v »napotji«. Zato pa za? visi tržna vrednost gnoja popolno? ma od krajevnih razmer in zato ni mogočc točno ugotoviti njegove ce? ne. rl\idi v istem kraju jc gnoj vec \ reden za onega. ki ima lastno žival '/.a pre voz in lastne ljudi za podko? panic, kot pa za onega, ki mora i >:a nrevoz i za podkopanie najeti. Za kmetijstvo jc hlevski gnoj na vsak način nenadomcstljiv, zato pa kmetovalei pazitc nanj. Glupec ie. kdor kupujc umetna gnojila in za? mctujc gnoi in gnojnico. Podlaga gnojenju naj bodo domača gnojila, umetna gnojila naj bodo lc dopol? nilo. Prve domače črešnje. Na goriški trg so bile prinešene Prve domače črcšnjc zadnji petek, in sicer jih je princsla neka žena iz Stare gore. Imela jih je 5 kg in prodala po 12 lir za kg. V ponede? liek je bilo črešenj žc par kvint-a? lov, cena jim je bila v srednjcm 7 lir za kg. V torek je bilo še več črcšcnj po ceni 6 lir za kg. Ako bo količkaj lepo vreme, bo kmalu obi? lo črcšcnj na trgu in cena bo padla. Mednarodni kongres za varstvo ptičev. V pondeljek dne 14. t. m. sc jc začcl v Ženevi (Švica) mednarodni kongres za varstvo ptieev. Najbolj so zastopani na kongresu Angleži in Amerikanci, med katerimi dcluje tudi najvcč društev za varstvo pti? čev. Kongresu jc med drugim prcdlo? žena resolueija, ki poziva italijan? sko vlado, da izda zakon za zaščito pticcv in da prepove lov na ptiče, posebno ptiče?pevce. Sad.je je dobra hrana. Naš pisatelj Fr. Finžgar se je ne* kje izjavil, da sc dobe najbrihtnej? s\ Slovenci na Gorenjskcm in da jc to vpliv predvscm obilega uživanja sad ja. Pri nas bi to veljalo za našc Gore. Zdravniki so že davno dokazali, da je sadjc nujno potrebna ljudska hrana, posebno za otroke. Že otro? kova narava sama zahteva sadje in rcd'ki so otroci. ki bi sad ja z vese? ljcm nc uživali. Pa tudi starcjšim in najstarejšim ljudem sadje koristi. Znanstvo je dokazalo, da vsebuje sadje celo vrsto vitaminov, snovi. ki so za reden razvoj človckovega tclesa nujno potrebne. Kjcr jc udo? mačeno obilno uživanje sadja, tam je malo telesnih pohabljencev. Zato pa je nujno potrebno, da skrbimo tudi v naši domači hiši za redno uživanje sadja. Najcenejše sadje pa je ono, ki zraste na domači zcmlji in katerega sami utržemo in tudi shranimo za zimo. Rustjü. »GORISKA STRA2A« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Postojnska jama. Tudi letos se bo vršila v po* stojnski jami običajna veselica, in sicer na binkoštno nedeljo 27. t. m. Ta veselica je postala znana že sko* ro celemu svetu, saj se vrši letno že skozi eno stoletje. Povod tej slav« nosti je dalo odkritje postojnske jame, ki se je zvršilo ravno na bin* koštno nedeljo leta 1818. Na ta dan nepregledne množice ljudstva iz vseh krajev prihajajo v Postoino z vlaki, avtomobili, vozo* vi, kolcsi i. t. d., da si ogledajo to prekrasno podzcmsko čudo okraše* no z neštetimi stolpi, stolpiči, zave* sami vseh velikosti in kapniki naj* različnejših oblik in barv. In ravno na dan veselice bo imel obiskovalec priliko občudovati to krasoto z vso prostostjo, ker bo jama v svoji po* polni razsvetljavi odprta eel popol* dan, tako da mu ne bo treba ncpre* nehoma korakati za vodnikom ka* kor se to dogaja ob navadnih obi* skih. Oni obiskovalci, katerim bi bilo to dolgo občudovanje preveč naporno, se bodo lakho odpočili v raznih podzemeljskih dvoranah kjer bodo imeli priliko poslušati različ* ne godbe in okrepeati se z vsemi dobrotami ki jim bodo nudile pod* zemske restavracije. Da se omogoči in olajša ljudstvu prihod v Postojno je prometno mi* nistcrstvo dovolilo 50% popust na železnici iz vseh postaj Treh Bene* čij in posebni vlaki bodo vozili iz vecjih mest. Renče. V nedeljo dne 6. t. m. smo imeli sklep šolskega leta na obrtno*nada* ljevalni soli za zidarje, katera ravno letos obhaja 30 letnico svojega ob* stoja. V dolgi dobi 30 let je navede* na sola zelo mnogo storila v povzdi* go in strokovno izobrazbo renških zidarjev, ki so daleč po svetu znani in dobro vpoštcvani. Tudi letošnji zakljueek šolskega leta je bil. kot običajno, združen z razstavo izvr* šenih izdelkov (risb in obrtnega spisja) učencev. Razstavljeni izdel* ki ueencev so bili zadovoljivi ter kažejo, da so sad pridnosti marlji* vih ueencev. Predvsem je bilo opa* ziti, da je bil letos predmct obmto* slovja posebno dobro zastopan in le žal. da so zadnji teden pred raz* stavo izginile ravno one risbe, ki bi še mnogo bolj osvetljevale in spo* polnile navedeni predmet obrato* slovja. Ustje. (Popravek.) G. poteštat iz Ustja pri Ajdov* šeini ie poslal na dopis v »Straži« dne 4. maja popravek, v katerem iz* javlja, da ni priganjal otrok, naj gredo plesat. eeprav jim je gč. uči* teljica prepovcdala. Ugotavlja, da ni izgovoril besed: »Macche. la si* gnorina non vi vede,« ker so take domislice nasprotne resnici in jih on sploh ni rabil ne v tej ne v oni obliki. — Vsckakor pa popravek dokazuje, da g. poteštat obiskuje plese. Komen. Zadnji cetrtck 10. t. m. zvečer je peljal tukajšnji domačin g. inž. Jo* ško Žigon na svojem motornem kolcsu našega sodnika k vlaku v Nabrcžino. Pod Gorjanskim, kjer krene cesta na Brjc, je privozil z nasprotne strani, prihajajoč iz Na* brežine. komenski poročnik milič* nikov. Nesreča je hotcla, da sta rao* torni vozili trčili. Pri tem se je Ži= ßonov motor močno pokvaril, a kar je hujše, g. Žigonu samemu je bila zlomliena noga. Ostala dva gospo* da' sta odncsla lažje poškodbe. Čepovan. (Smrtna nesreča). V noči od 9. do 10. t. m. je Franc Brezovšček, Vrše št. 104 tako ncsrečno padel po stop* nicah, da si j.e pretresel možgane; po silnih mukah je wdahnil svojo blago dušo dne 10. t. m. lmenovani je izgubil v vojni vid, kar je bilo tudi vzrok njegove smrti. Zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih sirot. Težko prizadeti družini naše soža* Ijc, rajnemu večni mir! Črni vrh. Poročil se je posestnik Karel Ru* dolf z Marijo Zajec. Želimo obilo sreče. Gradnje na Krasu. V torek 8. majnika je umrl gosp. Anton Fabj an iz ugledne Fabjano* ve družine. Ueakal je častitljivo starost 90 let. Bil je dober gospodar na posestvu, obenem pa je bil iz* urjen kamnoseški mojster. Po srcu je bjl prav dober človek, krščanska duša stare korenine. Pogreb je pri* čal, kako je bil spoštovan. Dasi je sedaj, zlasti pa letos, vse kmetsko ljudstvo polno dela, so ljudje obil* no prišli, da rajnika pospremijo k zadnjemu počitku. Pevski zbor mu je pel pri sveti maši, zapel mu je pbenem tri žalostinke. Pokojnemu želimo pokoja v domači zemlji, ki jo je gorko ljubil, družini pa izra* žamo_sqžalje. Temnica. V eetrtek okoli 412 popoldne se je zgodila pri nas grozna ncsreča. 27 letni Trampuž Angelj je odpiral na domačem dvorišču granato. Pri tem se je granata vžgala in je Trampuža močno poškodovala po nogah in rokah ter mu razbila eno oko, drugo je pa v nevarnoasti. Pok je bil tako silen, da je nekate* rim sosednim hišam razbil šipe. Ra* njeni Trampuž je več easa službo* val pri milici. Odkar je bil odpu* ščcn. si je služil kruh s pobiranjem streliva. Planina pri Vipavi. Preteklo soboto 12. t. m. takoj po 8. uri ko so ljudjehodili qd »šmar* nic«, se je v vasi Strancarji zgodila grozna žaloigra. 18 letni Jože in 15 letni Tone Lisjak od št. 19 sta se igrala v bližini svojega doma nad vasjo pri vaški kapelici z nekim sta* rim orožjem Pri tem je starejši Jože s šibrami obstrelil svojega mlajšega brata Toncta ravno v tre* buh, v katerem so tudi šibre ostale. Kmalu po polnoči je dospel gosp. zdravnik dr. Pavlica iz Vipave. Ta* koj po preglcdu je s svojim avto* mobilom odpeljal ranjenca v go* riško bolnico, kjer je pa nesrečni fant ob 7. uri zjutraj podlegel bole* činam. — Ni preteklo še pol leta, odkar je mati teh sinov tako ne* srečno padla po stopnicah, da je bila na mestu mrtva. Umrli žrt* vami naj sveti večna luč! Očetje! Poglejmo se v zrcalo! Na* ši sinovi in hčere nimajo sedaj pri* like, da bi se zbirali ob nedeljah in se vzgajali. Vzgojevalnica hoče biti pri Ustinih in v Teveah. Temu zlu postavimo se v bran, do*= klcr je eas. Pričakovali bi tudi od oblastev, da bi zadevo vzela v pre* tres. Čezsoča. Zadnjo nedeljo aprila smo imeli pri nas veliko cerkveno slavje. Po trinajstih letih se je spet odprla do* mača cerkev in so zapeli novi zvo* novi. Dosedaj smo hodili k maši v farovž, zvonili smo pa z zvonekom, ki so ga nam posodili Bovčani. Cer* kev in zvonove je blagoslovil g. de* kan iz Bovca. Cerkev je ena naj* lepših, kar so jih po vojski postavili v Gorah. Zvonovom so bili za bo* tre gg. Ferdinand Cuder, Fcliks Kavs, Franc Kenda in gospe Aloj* zija Lici, Ana Mlekuš in gde. An* tonija Hrcvat. Prav lepo se zahva* limo g. dekanu, ki se je mnogo tru* dil, da se je cerkev obnovila. Dva zvonova je dobila ccrkev iz vojne odškodnine, za tietjega so pa vse hiše dale. Zvonovi zvonite, k mo* litvi budite, ker prazna je sreča — brez žcgna z ncbes! Štomaž na Vipavskem. Malokdaj se oglasimo v »Goriški Straži«, še tedaj moramo poročati žalostne novice. V petek 11. t. m. nas je zapustil č. g. Alfonz Berbuč, vikar. Šel je na novo službeno me* sto v Šempeter pri Gorici. Marsi* katero oko je bilo solzno, ko se je v četrtek pri šmarnicah poslavljal. Zadnjič je dajal dobre nauke. Bil je zelo priljubljen pri svojih duhov* ljanih. Sedaj smo ostali brez duhov* nika. Ker je pomanjkanje duhovni* kov, ne vemo kdaj ga dobimo. Na novem mestu želimo g. Berbuču mnogo uspehov in blagoslova bo* žjega. V petek 11. t. m. je umrl Vincenc Bratina v najlepši moški dobi, star 51 let. Zapušča dva sinova, in eno nedoraslo hčerko. Pogreb se je vršil v nedeljo 13. t. m. Rajnkemu veeni vpokoj, ostalim iskreno sožalje! Gore nad Idrijo. Sicer »Straža« ni glasilo Mari* jinih družb, a kljub temu naj bla* govoli sprejeti kratko poročilo 0 slovesnosti, ki se je vršila pri nas v nedeljo 6. maja t. 1. Tukajšnja Marijina družba deklet si je naba* vila krasno zastavo in izrazila že* ljo, naj bi jo bolj slovesnu blago* slovili. V ta namen je bil napove* dan skupni shod vseh dekliških Ma* rijinih družb v dekaniji. Kljub iz* redno slabemu vremenu — v sobo* to ves dan in nedeljo v jutro je tu prav pošteno snežilo — so prihitele iz posameznih župnij dekleta v prav obilnem številu in pokazale s tem, da so pripravljene prenesti vsakovrstne žrtve iz ljubezni do Marije. V lepo okrašeni cerkvi je imel dekanijski voditelj govor, v katerem je v izbranih besedah po* jasnil pomen zastave in razložil njeno sliko. Po blagoslovitvi so bi* le pete litanije, pri.katerih so od* T>evalc vsa dekleta pod vodstvom g. župnika iz Ledin. Po končanem cerkvenem opravilu se dekleta le niso mogle ločiti, še celo uro potem so donele iz njihovih grl lepe pesmi Mariji v east! Zastavo je napravila gdč. Fani Rojec v Gorici in je res pravo umetniško delo. Bodi ii na tem me* stu izrečcno priznanje, da je lepo izvršila prevzeto delo! Hnjizcunost in raetnost. Narodne pripovedke. Po Vuku Karadžiča zbirki preve* del dr. Alojzij Gradnik. — Katoliš* ka kniigarna, Gorica 1928. Ravnokar je izšla lepa knjiga, ki vsebuje 43 srbskih narodnih pripo* vedk, ki jih je v slovenščino moj* strsko prevedel pesnik Alojzij Gradnik, In sicer so to biseri iz kla* sične zakladnice narodne poezije, ki jih je nabral veliki sin srbskega ljudstva, Vuk Karadzic. Prevajalec pravi v uvodu: Kar te srbske pri* povedke pred vsemi drugimi odli* kuje, je nenavadna bujnost in ži* vahnost domišljije, bistrost opazo* vanja življenskih pojavov in do* godkov, izvirnost domislekov, pe* strost jezika, jedrovitost in svežost izrazov in slik. Njih poseben car pa je še blagoglasnost in mehkoba srbske besede in svojevrsten slog. V vseh pripovedkah so globoke etiene ideje, pristen odraz narodove vesti in njegovega mišljenja. Za* upanje v zmago pravice, proslavlja* nje globokonežne ljubavi, končno plačilo poštenja, — take strune zve* nijo v teh čudovitih pripovedkah. Zraven pa bercš duhovite šaljivke pijančine Muje in pavlihovsko mo* drost, ki jo kaže Hero, tipični šalji* vec srbske narodne poezije. »Narodne pripovedke« obsegajo 128 strani in stanejo 6 lir izvod. Na prodaj so v Katoliški knjigarni v Gorici. Darovi. Za »Alojzijevišče«: V počastitev spomina pokojnega župnika Alber* ta Lebana darujejo njegovi ožji prijatelji v Gorici 225 L, dr. Vladi* mir Orel 50 L in pobratim Enjuša 25 L. — Prisrčna hvala! Za Sirotišče sv. Družine: P. n. g. Franc Hmelak v Lokavcu v počasti* tev spomina blagop. Kristine Lokar.* jeve 50 L; v spomin blagop. Štefana Drašček*a darujejo njegovi nečaki Albert, Mari j a in Tončka Peršolja mesto cvetja na grob 50 L. Ker di do 12V2 dop. I in od 3 do 4 pop. ! Corso Verdi 28, Gorica. j PUUCNE BOLEZNI ) Dott, Cerretti | Eadiolo^i^ni kabinev je odpi.: j v Vidinu: Via del Sale 15 (vse dpi) \- Gorici: Via Barzellmi 3 (ob sre* ¦ dab in petkih ob poy. urah/. Vinorejci in poljedelci! Podpisana tvrdka smatra za svojo dolžnost javiti cenj. odjonialcem, da je za nastopajočo sezono znatnoznižala cene zaglavnc predmete, ki serabijo vpoljedcljstvu. Trakovi za cepljenje, znamkc EXCELSIOR (ne zamcnjati s sliCnim biagom iz minule sezije) stanejo po 32 lir kg. Kvasijeve trske proti boleznim na breskvah po L 2.30 kg. Mineralno žveplo SAIM, ventilirano v vrefah, po 50 kg po L 60.— stot. Modra galica, prava angleška, po ceni, ki se določi z ozirom na mnozino. Cilski soliter, po L 130- stot. Nadalje priporocam svoje barve lastnega mletja, sestavljene z zajamčeno čistim lanenim oljem. Te barve se ne smejo zamenjavati s konkurenčnimi bar- I vami, ki so mešane z manjvrednimi olji, kar znatno skrajšuje trajnost barve, ki je I izpostavljena dežju. Moje barve so Ijudje vedno rajši imeli kot konkurenčne, in I sicer radi trpežnosti, ki izvira iz prvovrstnih seslavin. I Za letos lahko nudim z oljeni miete barve po ceni, ki je znižana za 30% v I primeri s cenami lanskega leta. To lahko storim, ker seni si pc> ngodnih cenah I nabavil mnogo surovin. — V zalogi imam tudi bogato izbiro kemionlh preparatOV I nalnovejšlh iznajdb za vlnorejce. Posebcj priporocam novi aparat, ki popoinuma I odvzame vinu in sodom duh po plesnobi. Za zboljšanje vin imam v zalogi cistl I alkohol (ratificiran vinski cvet), ki ima 95 stopinj. I Tvrdka ANTON MAZZOLI - Gorica - via Carducci 6 Zaloga barv, firnižev, špiritov na debelo in drobno. Temeljita izraba mleka doma, v tnle^ karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen. priprost. Certct od 4OO lir napref. Plačuje se lahho v obrohih. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez,- plačno na razpolago. KMUT JOKSON, mium Pojasnila prebivalcem prišhe pokrajiiie daje zastopnik tvrdke Vittorio J onson, Gorica Via Contavalle 4*11. Vdani v neskončno voljo Stvarnika, ki je nenadoma poklical k Sebi g. fllberta Isebana, župnika u Kojskem izražamo najl.epšo zahvalo vsem, ki ste bhgemu pokojniku napravili tako veličasten pogreb in molili zanj. V prvi vrsii se zahvaljujemo preč. g. msgr. Valentinčiču Ignaciju za žalni „Rekvicm", preč. g msgr. Kuinarju za kondukt, vsem cč. gg. asistentom in številnim čč. sobra^oni, ki so prihiteli iz vseh krajev dežele, da sprejmijo na zadiVi p>A\ nepozabuega tovariša. lskreno naj bodo zahvaljeni gg. odposlanci civilnih oblasti, med njimi občinski tajnik g. Leonardo Battistin, ki je zasiopal obč. komisarja g. drja. Gilberla Mazzantija, g. kojščanski brigaciir, g. didaktični ravnatelj Traversa, si. šolsko vodstvo, g. ciacar Paladini, zastopnik Uff. Ricostruzioni g. inž. Ada mi, rapresentant xinancne intcndance inž. g. Savorgnani, čč. za- stopniki italj. duhovšiiine, zastopstvo Zadružno zveze, zastopnki občine Črniče i. t. d. Globoko zahvalo dolgujemo zlasti preč. g. kuratn Cirilu Sedeju za njegov trud, č. g. dekanu Kemcu, č. g. prof. Terčelju za cerkveni govor in g. dr. Kralju za poslovilni nagovor ob grobu. Nepozabna nam ostane globoka ljubezen faranov iz Kojskega, Šturij in rojakov iz Prvačine, ki so darovali prekrasne vence in šopke. Posebno zahvalo izrekamo cenjenim gg. pevcem iz Kojskega, Njivic, Sturij, Batuj in Qorice, ki so pod vodstvom g. Jožka Bratuža peli pretresljive žalostinke in ses pesmijo poslovili od pokojnega, ki je pesem ljubil in gojil celo življenje. Dobrotni Bog naj obilno poplača spoštovanje in ljubezen vsem tiso- čem pogrebcev, ki ste izkazali umrlemu zadnjo cast. Spominjajmo se blagega rajnkega v molitvi ! Kojsko-Btitujc, due 10. maja 1928. V imenu sorodnikov: IGil LEBAN - župnik v Baiujali, brat. Dott. Bins. Cornel specialist za bolczni v us^sfih, nossi In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistcnt prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesnc bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) Zdravnik za siobe \n lass a Dr. LOJZ Wmit sprejema V G O R I C I P?azza deüia Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI Stev. 35 HBHDUflBHHBBHnBBHHHIHHHBHHHBBlDiUaSalHHBI^uBHiBB.- Teod. Hribar (n»sE.> CORSO YERD1 32 - - (hiša Centr. Posoj.) ViIIhB zbIqqb CeShßBä platne \% znans roiarm 8eyinctia^ I Hupona, nslo- iFsfno bingo zB poroficncs bfibop tudi nliba Izblra mu^jja In zcnshigB inbnL Blago solidno! Cene zmernel PODRUŽN6CA Corso Veröl „Troovskf Uonsi" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: LjubljanHkH bank«. Diirä^SS CüntrslB LjuBLIfllfi oi«. 10^000 PodruzrJce in agencije : Ercžice, Celjc, Črnomelj, Gorica, Kranj, Legatee, Maribor, Metkovič. Novi Sad, Novoir«sto, Ptuj, Prevniie, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trr.t. Sezoxiska ekspc^iture: Rogaška Siatina. Vloge na knjižice po \ %• Vloge v teko&em ra^uivu lir ali dinarjev, (najugodnejüe obrestne mere). Makup valutf čekcv, devia- In obligacsj vojnc odSkod- nine (bonov) po najugodnejSih cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.