GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno posknžnjc. TELEPHONE: CHelsea 3 1242 _____ m*t*r»d ** s^nrf ct— Mmtt* Stytr^w zut, mi Fwt office m New York, w. I, urn+x Act mt c«gw wt Mmnh 3rd. 1871. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 271. Stev. 271. NEW YORK, TUESDAY. NOVEMBER 22, 19 38—TOREK, 22. NOVEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XLVL " " ""'1 ■— ■■ ■ -■ ---------|--------- . — ----- ... _____ _______ ' ------> - - — ■ —» — m i -m t—>i m VELIKI IZGREDI V UKRAJINI ZARADI NOVE MEJE * Za Cehoslovasko bo Romunskana vrsti NEMCI SO V SUDETIH ZAPRLI VSE ČEŠKE ŠOLE; ČEŠKI OTROCI MORAJO NAZDRAVLJATI HITLERJU Nezadovoljnost vlada zaradi odstopljenega ozemlja, — Cehoslovaški parlament je glasoval za avtonomijo Slovaške in Ukrajine. — Poljaki in Madžari povzročajo nemire. PRAGA. Cehoslovaška. 2 I. novembra. — Medtem ko je čeHoslovaška poslanska zbornica glasovala za avtonomijo Slovaške in Ukrajine, prihajajo poročila o velikih izgredih v Ukrajini. Uradna časnikarski agentura priznava, da se dogajajo nemiri v Ukrajini, pravi pa, da te nemire povzročajo madžarske in poljske tolpe, ki terorizirajo prebivalstvo. Te nemire povzročajo Poljaki in Madžari v namenu, da bi našli kak povod za posredovanje v Ukrajini in za razdelitev dežele tako, da bi Poljska in Madžarska imeli skupno mejo. Cehoslovaška armada še ni demobilzirana in še drži karpatsko Ukrajino in straži poljsko in madžarsko mejo, kakor v času nemško-slovaške krize. Madžarski list "Uj Nemzedek" pravi, da je bilo v nemirih v vasi Izi v karpatski Ukrajini ubitih 39 orožnikov in da se je prebivalstvo dvignilo proti če-1 ski m oblastim. Vlada pa pravi, da ni še ničesar slišala o tem, kar poročaoj listi iz Budimpešte. PRAGA, Cehoslovaška, 21. novembra. — Z vseh krajev čehoslovaške meje prihajajo poročila o velikem nezadovoljstvu zaradi odstopljenih krajev tujim državam. Poljski vstasi vznemirjajo Ukrajince. V bližini Nižni Vereckega so češki vojaki presenetili poljske1 vpadnike, ki to hoteli porušiti most pri Latoricah. j Na nje so pričeli streljati in en Poljak je bil ubit, | ostali so pobegnili, za seboj pa so pustili mnogo' bomb in poljskega orožja. Blizu Volovca so Polja-, ki streljali na češko stražo. Poljska kampanja se je' pričela vsled napačnih poročil iz Budimpešte, da se je uprla ukrajinska armada. Družba carskih častnikov v Beogradu je v brzojavki na ukrajinsko vlade izrazila svoje čestitke k avtonomiji in častniki so ponudili svojo pomoč za obrambo Ukrajine. Neko poročilo iz Huszta, glavnega mesta karpet~: ske Ukrajine pravi, da so Ukrajinci v Dravcih in Barincih, katera kraja so Madžari zasedli, priredili velike demonstracije ter zahtevali da so zopet združeni z Ukrajino. Madžari pa so s tanki in ka-valerijo zadušili nemire V Kyucih in Cadcu so Slovaki pričeli protipolj- I ske demonstracije, ko se je raznesla vest, da bo obe vasi dobila Poljska ter so zahtevali, da vasi ostanete pri Cehoslovaški. Zupana sta prebivalce le z veliko težavo pomirila, rekoč, da bo slovaška vlada storila vse, da oba kraja ostaneta pri Cehoslovaški. V sudetskih krajih so Nemci že pričeli terorizirati Cehe in silijo njihove otroke, da obiskujejo nem-1 ske šole. Nemci so zaprli vse češke šole in češki o-; troci morajo klicati "Heil Hitler!" Kdor tega ne stori, je zaprt od zjutraj, pa do osmih zvečer brez; hrane. ; Nemško vojaštvo je zasedlo dve vasi pri Louny-ju. Nemci so izgnali 80 Zidov, ki so prišli v Louny, toda češka policija jih je polovila in poslala čez mejo v Nemčijo. V Kassi, Ungvarju in drugih mestih, ki so pripadla Madžarski, so kaznilnice prenapoljnene; med zaprtimi je največ Zidov. Te Žide je Hlinkova garda pregnala iz Slovaške, predno je ozemlje zajedla madžarska armada. _ Aretiranih je bilo tudi več Slovakov in Madžarov, ker so še vedno ostali zvesti Cehoslovaški. V Kassi je policija naložila na tovorne avtomobile 28 slovaških učiteljev in jih odpeljala na Slovaško, tako da so slovaški otroci brez učiteljev. MAJNERJEMA ZASULO IZHOD Po dveh dneh so rešili dva majnerja nepoškodovana iz petdeset čevljev globokega jaška. SHENANDOAH, Pa., 21. tut v. — .").*> letni William Boku-newiez in njegov 18 letni pomagat- Joseph Cominsky sta kopala na dnu petdeset eevljev globokega jaška. Naenkrat se je za njima utrgala zemlja in jima zasula izhod. To se je zgodilo v petek popoldne, včeraj so ju pa tovariši rešili. Bi la sta tako izčrpana, da so ju morali odvesti v bolnišnico. Bokuniewicz je rekel: — Hu-jdo je bilo, toda tega sem že va-ijen. Bil sem že v treh takih i nesrečah. V ozki luknji sva če-jpela dva dni in dve noči. Niti I pretegniti se nisva mogla. — 'Hvala tovarišem, ker tako !neutrudno delali. Ko me bodo j izpustili iz bolnišnice, bom šel j zopet doli. Kaj hočete, moram. Enajst otrok imam, in jaz sem edini v družini, ki služim kruh. Njegov pomagač je povedal I časnikarjem: — Priznam, da i sem se bal. In kdo bi se ne v ' takih okoliščinah. Prvo noč |sem bil zadremal, in sanjalo se j mi je, da ležim v krsti. Teh 'sanj sem se tako prestrašil, da j sem s silo podil spanec od se-ibc. Oe bom šel še v majno i Seveda, kam naj pa grem i Doli ,že vsaj za vsakdanje potrebščine zaslužim. SVARILO ZA DELODAJALCE WASHINGTON, D. C., 21. novembra. — Administrator postave glede dela in plače, Elmer F. Andrews, je rekel, da se delodajalci ne morejo izogniti kazni, ako bi se pogodili Iz delavci, da jim za nadurno delo ni treba dati večje plače. Andrews pravi, da je prejel poročilo, da se skušajo nekateri delodajalci pogoditi s svojimi delavci, da se odpovedo višji plači za nadurno delo, toda s tem je kršena tozadevn i postava. Delavski department pravi, da je v bombažnih tovarnah dobilo višje plače 33,000 delavcev, ko je prišla v veljavo postava, ki določa minimalno plačo 25 centov na uro. SILNE ZALOGE ŽGANJA WASHINGTON, D. C., 21. |nov. — Državna zakladnica naznanja, da ni imela Amerika šojjiikdar toliko žganja v zalogi kot ga jma sedaj. V letu. ki se je končalo s 30. junijem je bilo produciranega 99,49S, 016 galon žganja. 97 odstotkov te produkcije so spravili v skladišča, tako da ga je sedaj v skladiščih 471,159,539 galon. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Kitajski poveljnik je pre* | zgodaj dal zažgati Cangso. — Trije kitaj-i ski častniki so bili zara-I di tega ustreljeni. i SANGIIAJ, Kitajska, 2L novembra. — V požaru, ki je pet dni divjal po Cangši in je mesto skoro popolnoma uničil, je zgorelo 2000 ljudi. Caugša je glavno mesto province Hm- j nan in ima ."»(rtJ.oOO prebivalcev. Vlada je za prebivalce Can-gše določila 500,000 kitajskih j dolarjev in policija in orožniki! so se vrnili v mesto, da vzdr-j žujejo red. Kitajci se pri svojem umi-1 kan ju vedno drže politike 4'požgane zemlje'' in požgo vsa mesta in vasi, predno se umaknejo, toda Cangšo so požgali prezgodaj, ker so prejeli na-1 pačilo poročilo, da se nahajajo, Japonci tri milje pred me-j stom. Povelja za požig ni izdalo vrhovno poveljstvo. Na po-( \elje maršala Cankajšeka so bili zaradi tega ustreljeni trije častniki in sicer poveljnik gar-nizije general Fengti, policijski načelnik in krajevni poveljnik. ; I Ko je Caukajšek izvedel o požaru v Cangšu, oročilo iz (('un k i liga, je bilo japonsko prodiranje proti Cangši vstavljeno pri Culingu ob Kanton - j Hankov železnici. KNEZ PAVLE V LONDONU BEOGRAD, Jugoslavija, 21.' nov. — Četudi sti kraljevi namestnik knez Pavle in njegova soproga kneginja Olga že v sredo odpotovala v London, je j bilo o njihovem odhodu ura-|dno poročano šele a* soboto. Poglavitni namen potovanja kneza Pavleta je povečati trgovino z Anglijo in investiranje angleškega kapitala v Jn-'goslaviji. FAŠISTI POČASI NAPREDUJEJO BARCELONA, Španska, 21. novembra. — Vladne Čete drže svoje postojanke ob reki Segre in črta je bila le malo prenienjena. Sinoči so republikanci z dvema protinapadoma nekoliko izboljšali svoj-}, postojanke. Poznejše republikansko poročilo pa priznava, da so fašisti nekoliko napredovali. V nekem municijskem skladišču v Barceloni je ^v soboto nastala razstrelba, pri kateri so bile ubite štiri osebe, 19 pa jih je bilo ranjenih. KAROLOVO POTOVANJE BREZ USPEHA Romunski kralj v Londonu ni dobil posojila.1 V času vojne bi mogla j Italija ustaviti dovoz petroleja v Anglijo. LONDON, Anglija, 20. nov. J — Romunski kralj Karol in (prestolonaslednik prine Milia-^ el -ta v petek odpotovala iz . Londona, kjer je skušal kralj Karol oil Anglije dobiti trgov- jske koncesije kot protiutež i proti nemškemu trgovskemu ; j prodiranju na Balkan. * Kralj Karol se je smejal, ko ( j je vlak odpeljal z Victoria po- . staje in iz tega je mogoče skle- ( pati, »la je bilo vstreženo saj , nekaterim njegovim prošnjam. Ministrski predsednik Neville 1 j Chamberlain nikakor ni hotel obljubiti kralju Karolu, da bo j |Anglija kupovala kaj več ro- ^ mlinskega blaga, zlasti petro- 'leja in žita. ' i m J Ne samo, da je romunsko ž i- i to slabejše vrste, je za Anglijo po novi trgovski pogodbi z ! Združeni mi državami ugodnej- ] Še kupovati žito v Ameriki, j Z ozirom na petrolej ga je 'Anglija primorana kupovati ^ od držav, ki jo bodo mogle zalagati ž njim tudi ob času voj- j ine. Jasno je tedaj, da bi Ita-I lija, ki je močna mornariška * sila v Sredozemlju, za slučaj 1 kake ivojue mogla vsak ca.* • :vstaviti prevoz petroleja iz 'Romunske v Anglijo. Kralj Karol tudi ni uspel s • svoja prošnjo, da bi romunsko i |diplomatsko zastopstvo bilo iz J ministra povišano na poslani- i ka, kajti angleška vlada je 1 mnenja, da Anglija slične pro- \ šnje ne bi mogla odbiti drugim malim državam. « Kako veliko posojilo, ali ka- | ko visoke kredite je kralj Ka t rol zahteval za izboljšanje gospoda rskegči položaja svoje dežele, ni znauo. Vnanji urad je sicer hotel vstreči Karolovi želji, toda Chamberlain je bolj poslušal izvedence finančnega . urada, ki mu niso poročali nič kaj ugodno glede prejšnjih ro- \ uiunskili posojil. Ako mu bo j Anglija dala kako posojilo, je j odvisno od njegove osebnosti { in njegovih trgovskih zmožno- • sti. Vnanji minister lord Halifax, < ki je spremil kralja Jurija na 1 Victoria postajo, je imel m* j postaji s kraljem Karolom | daljši razgovor, tekom katerega sta razpravljala o splošnem | položaju na Balkanu. Angleški; diplomati so mnenja, da more i kralj Karol še nekaj časa za i držati proti nemškemu trgov- j] ekemu prodiranju na Balaknu. ] posebno še, ker pričakujejo, b da bo nastalo tekmovanje med 1 Nemčijo in Italijo glede romun-ske trgovine. |< Po mnenju Angležev je Ita-|] lija naravni trg za romunski s petrolej, toda med Nemčijo in j; Romunsko so že bila pričeta'] »ASI NI V DRŽAVI DOSTI NEMCEV, SE BO HITLER ZANJE ZAVZEL PARIZ, Francija, 2 I. novembra. — Romunski kralj ICarol je v Londonu povedal, da z monakov-skim dogovorom kriza še ni končana in da se je sedaj pričel nacijski pritisk na Romunsko. I pogajanja, ki pa so bila prekinjena, čakajoč na izid kralje vega obiska v Londonu. , Razpoloženje v Angliji je. da ne kaže kaki balkanski državi dati posojila, kakor ga e dobila Turška v znesku iH) mi-lionov dolarjev. Chamberlain je namreč jasno povedal, da je bilo pričakovati nemškega trgovskega razmaha proti vzhodu in posebno po podonavskih in balkanskih državah. Zato tudi najbrže jugoslovanski kraljevi nametsnik knez Pavle pri svojem obisku v Londonu ae bo imel velikega uspeha. . Predno bo Anglija dala balkanskim državam kako posojilo, se bo morala prepričati, i a ji od nemške trgovine »v jug »-vzhodni Evropi v resnici pred velika nevarnost. PARIZ, Francija, 21. nov. — Romunski kralj Karol je I-mel >več konferenc s francoskimi državniki ter skuša doseči ožje trgovske zveze med obema državama. Karolova prijateljica Magda jLupescu pa stanuje v hotelu Meuriee, kamor je prišla štiri dni pred kraljem. V istem hotelu začasno tudi stanujeta Windsorski vojvoda in vojvo-dinja. Kralj Karol je bil gost predsednika All>erta Lebruna in njegove soproge v Elvsee palači, pozneje pa je imel razgovor z ministrskim predseilui-koiu Daladierom in vuanjim ministrom Bonuetom. Diplomatski krogi pravijo, da so se največ pogovarjali o povečanju trga za romunski petrolej in žito. NORVEŠKA KRALJICA UMRLA LONDON, Anglija, 21. nov. — Norveška kraljica Maud, ki je bila sestra pokojnega angleškega kralja Jurija V., je v spanju umrla, ko ji je nenadoma nehalo utripati srce. V sredo je bila operirana in njeno f zdravstveno stanje se je boljšalo, toda njeno srce je nepričakovano oslabelo. Stara je bila 68 let. I SAMOMOR BIVŠEGA DE-! TEKTIVA ; PHILADELPHIA, Pa., 21. nov. — V tukajšnjem predmestju se je ustrelil John M. j Keith* bivši uradnik Federal Bureau of Investigation za 'wasbingtonski okraj. Star je bil 43 let. Kaj ga je pognalo v 'smrt, ni znano. Keith je s>voje-! časno aretiral Gastona B. iMeansa, ki je Od neke bogate ženske izvabil več tisoč .dolar-Ijev pod (pretvao, da ve, kje je • Lindberghov otrok, Aacij ise pri tem poslužujejo iste taktike kot t» jt* piece j prpival in ni izključno, da bilo njegovo dejanje tuli pf;sl difc-a preobilne pijač;*. SEDEM GOSPODARJEV POGORELCEV V LAPORJU Prijazno vasico Laporj. ,ki I ži v InviMi iik« 1 desto med Turjakom in Rašico, je o«bisk;?-!a velika požarna nesreča. \r naselju, ki >teje v celini devet hiši, jr v nekaj urah •pog. ndo sed«*m giv--iH*da»rjev, da so njihove <1 nižine 'brez strehe na '•»•Mi. Zavarovalnina ho krila po vsej priliki malenkosten del škode, ki znaša okrog 300.000 din. MUTEC JE UBIL NADLE2NE2A Xa Stari cesti pri Ljtrtomern < dkoder prihaja v svet le redkokdaj kako poročilo, r-e je do-urr . Lovec je računal: — Ce pcjmislim, koliko me stane lovska karta, koliko za pravim na lovu, koliko razti ^am obleke in obutve, me sta ne vsak zajec, ki ga ustrelim najmanj tri dolarje. Zatorej hvalim Boga, da jih dosti ne ustrelim. Današnje ženske so se modernizirale. Na ljubezenske fraze ne dajo več dosti. Posta le so praktične. Ljubezni jo je prosil in de veta nebesa ji je obljubljal, če hi ga vzela. — Vse bos imela pri meni, — ji je zatrjeval, — vse, kar boš hotela. Xa rokah te bom nosil. Rečeni ti, da te bom ua rokah nosil. — Ali, kaj bo tisto, — je za-zeliala. — Prehitro bi se utru dil, če bi me na rokah prenašal. Avtomobil mi boš kupil, pa bo. fS^p Nagrobne govore sovražim. Nagrobni govori so hvalila nje človeka, ki sam ne mor«* več lagati. Vsakovrstna zdravila mi priporočajo rojakinje iii rojaki. Agues Sede j mi na primer piše iz Clarksburga v državi West Virginiji: — Večkrat čitaui, da Tvoje zdravje slabo napreduje. Sni! jliš se mi, ker moraš toliko časa preležati. Svetovala bi Ti, da bi kupil dueat pijavk ter bi jih lepo po nogi razvrstil — enkrat šest in drugič šest. Ce bi to storil, bi ti bila copata št v. 13 kmalu prevelika. Namesto apotekarskih zdravil pa pij gomiljce, četudi nisi v drugem stanu. Najmanj en kvart ua dan. In če še to ne bo po inagaio, nikar ne obupaj. Tukaj pri nas je človek, ki zdravi revmatizem in druge take bolezni. Ni zdravnik, pač pa luajuar. Na nogo polaga poleti trpotec, pozimi pa zelnate liste. Nogo je treba dvakrat na dan z gorko vodo umivati. To je vse. Tukaj je neka ženska sedem let ležala za jetikc in ji je samo košček pljuč osta lo, pa jo je pozdravil. Zdaj hodi in vsa hišna dela oprav Ija. Pomagal je tudi nekemu možu, ki ni mogel štiri leta na noge stopiti. Svetujem ti, da pustiš dohtarje pri miru in tiste dolarje raje porabi za pijačo in jed, če imaš še kak šen zob v ustih. Hudič naj gre v svojo kontro po žrtve. Tebe ne ^me vzeti, ker si predober človek. ■Pisal je dijak očetu pi>mo naslednje vsebine: 44Dragi oče! V veliki stiski sem. Bodi tako dober in pošlji mi sto dolarjev, da plačam svoji gospodinji dolg. Poljub Ija te tvoj sin. Pripis: Tako me je sram, da ti moram .tako pisati. Najrajši bi videl, da bi ti to pismo ne prišlo v roke." Presenečen je tretjega dne zatem prejel sin naslednji o-četov odgovor: *1 Dragi sinko! Bodi pomirjen, tvoja želja *e je izpolnila. Pisma nisem prejel.. Poljubija te — tvoj oče." Prijatelj Matfja Pogorele mi poroča, da je zopet »v zdravnikovi oskrbi. Trdno sem prepričan, da se bo tudi topot srečno izlizal, kot se je v zadnjem '•asu že neštetokrat. Tarna, da mu že sedmi križ teži pleča. Le korajžo, Matija! Nedavno mi je pisal Joža iz Most pri Ljubljani: — Sedemdeset let sem star, pa to ni nič. Moj prijatelj 3rum je praznoval'te dni svo |o tri i rt osemd^fet letnico. bi ?a videl, bi ee mn čadil, kak-ien karJot ap BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c I . 9 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stmt New York, N. Y. mmmmammmam • r .- V \ » K "V * * * VLADA POMAGA FABMAJk JEM V STISKI RADI DOLGOV. iXa t i.-oče farmar j. v rešuje vprašanje svojih dolgov s tem, I da pred ležijo svoje težave od-1 boru za ureditev farmarskili dolgov (Federal Adjustment Committee) ki ga je uprava za 4 pel jedelsko varnost (Farm Se-• curitv A'o ..bile cene nvnogo vušje kot da-( | ncs. Neugodne razmere l" j skrčile -dohodek farme, tako da " V> se laj postali obr menjeni * J tolikimi dolgovi, da jili ne mo- i rei'o plačati. -1 ' . Ti odbori za ureditev poljedelskih dolgov so sestavljeni od farmarjev, zdravnikov, odvetnikov in trgovcev istega o kraja, kj< r se nahaja dolžni kova imovina. < ktbor vpra«« farmarja, ki se nanj obni.*, na. navode ves svoje uiiše svoje denarne težave. Po natančni preiskav odbor napravi predlog, kake naj se dosi ž • poštena poravna va. Ti odbori nimajo nikakc pravomoči. da bi uveljavili svoje (predloge prisilnim potom Uspehi, ki so se Posedaj ck* gli, pa jasno pokazujejo, da je njihovo delonavje velite vriidnctfti vsled »poravnav na prijateljski način. A' dobi tridesetih mesecev do septembra 1935 do marca 1938, so ti odbori uredili dolgove kakih 69,(KM) 'poedineev. Skupni dolgovi te8 milijonov manj. Poleg tega se je odborom posrečilo iporavnati .'»7 k umu hit i vil ill poravnav dolgov, pri n imir je bilo prizadetih 5450 farmarjev, ki ko do-segli znižanje dolgov za skoraj štiri milijone dolarjev. Z drugimi besedami, več kot 74,000 farmarjev se je rešilo dolgov za $61,700,000 in tako znižalo svoje dolgove za 26.2 odst. Odbori so poravnali kar do 500 po-odinih dolžnikovih vprašanj v eni sami county. Da se doseže poravnava, toe odbori dostikrat obračajo na vladne posojilne ustanove, ki rade sodelujejo. S tem, da .se farmar obrača na Faran Security Aifhnims t racijo za ureditev svojih poljedelskih dolgov, on s.i nikakor ne pokvarja priložnosti dobiti posojilo od Federal Land Banke, Farmar -se more obračata* za pomoč potom kateregakoli člana odibora v svoji county a;li potom County Agents. Ako ne more dobiti doma-niskake informacije, naj piše na Paffli Debt Adjustment Section, Farm Security Adminisftra t ion, IT. Department * of Agriculture, nbn zo vali n po. Ob kakih de set i h n: kdo pričel razbijati na vrata. Bila sta to pos >t-ni>ki i^in /. G«»mjega Kamen-scaka, Matija Stanič in njegov •in ij:iteij Mirko Kosi. Hotela sta, da bi jima Šoštaričevi od-r»rl.i in dali pijač . Res se jim je prva želja izpolnila, toda > pijačo n i bilo nič. Domači hlapi r Lcrvrenc Šeiug;» ju je celo pričel <>dganjatii ml hiše. To .je Staniča tako ra»l*nrilo, da je r-otegnil noz in navtalil na hlapca.^ Razrer/al mu je levn ;rljo. Xato je Š ruga pograbil branovlak ter nasi'jmiža dvakrat vsekal po glavi. Razlyil mu jt- h banjo in Stanič je v krat-k«*m podli gel .pd-kc-dbam. Kosi je bil poprej pobegnil, ko je vitlel. d . postaja stvai resna 'in m varna. Orožniki so ubijalca aretirali. Zasliševanje pa je zelo t( ža^-no, ker je S0 Vv i"»»t njah. Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ ....................bin. 100 $ r.. ....................lJin. lifM> $ 7J.M ....................I »in. »10 ....................Din. 5IA) ....................l>in. looo $ir».lK} ....................Din. 1HKK) V Italijo: Za ? ....................I.ir UK) $ ....................Lir LtO $ ....................Lir 500 $ .IT-CKl ....................Lir 1000 $112.30 ....................Lir 20»«0 $107.50 ....................Lir 3000 KER SF-: CENE SEDAJ HITRO IMKN.JAJO SO NAVEDENE CE-«NE PODVRŽENE SPREMEMBI J C«»Iti ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar-jih ali lirah, dovoljujemo Še boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 5.—morale inislati .. $ 5.75 $1*).— " M $10 83 $15.— " " .. $16 — $1*0.— " " .. $40.— " " $41.25 $50.— " '* .. $51.50 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. NUNA NAKAZILA IZVRŠI-ŠJE.MO. PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BVBfcAtT) 21fi W. lMr N^T VORK ^iim. ■ »H*m' . ' i' f i ! llil^^^^y ;:;:!! |;|! i;^Mllv^^JTHI!ii!il! I!!!!.j . • = Najboljši prijatelj | B v nesreči vam je: g SLOVENSKA NARODNAJ PODPORNA JEDN0TA j BRATSKA. DELAVSKA j PODPORNA USTANOVA j Sprejema možke in ženske v letih od 1 : I 6. do 50. in otroke do I 6. leta starosti. iS ' ČLANSTVO: 50,000 g ; — - —--:■ " 1—— PREMOŽENJE: $7,500,000.00 1 ————— I Za ožje informacije glede zavarovanja B vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ | Glavni stan: B 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. | "MMiBUfelKMW^^ B Im Slovenije Odvetnik MeCIire cita v Seati It«, Wash,, oporoko pokojne-a tovarnarja Belinam, ki V zapustil svojo tovarno stekla delavcem, kateri so zaposleni v nji. ' SVOJO IZVOLJENKO i JE USTOELIL — i 35-letni o šli zvečer v Mul« j"\ n < gostilno, kjer so pHju'.li nekaj vina. Xa p< vratku so ><• vsi štirje zbrali v Vilinanovi liiši. kjer jih je Barbara, ki s«* je vo-zovala, po^otalo br< z i posledic. Zrli se, ?la je Vilman « dejanje izvidi| v trenutku du 1 še\nif zmedenosti in ne p<> zre- : leni preudarku. A to bo ui?oto- i vila sodna preiskava. Vilman i tse je pred leti v tovarni Ini lo VNAPR^ PRERAČUNANA IGRA BoU iu bolj postaja jasno, da so bili dogodki, ki so ^ meseca avgusta in septembra odigrali -v Evropi, natančno vn«i>rej preračunani. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je že zdavnaj vnaprej vedel, da bo obiskal Hitlerja in da bosta zapečatila usodo Oehosiovaške. Tudi veliki angleški zračni manevri so bdi !e pesek otegnjen za nos. — Niti Nemčija niti Italija nista hoteli vojne. Nemčija zato ne, ker je njena armada precej ne]K>polna in ker bi ji za slučaj blokade kaj kmalu zmanjkalo vseh surovin- — Italija pa zato ne, ker bi ne mogla kljubovati angleškemu, francoskemu in ruskemu brodovju in ker je vsled ab< -sinske vojne še vedno precej oslabljena. — Pa so si lepo razdelili vloge: Hitler naj bi planil na dan s svojimi zahtevami, Mussolini naj bi pa stal ob strani ter danes mirii, jutri ščuval in pojutrišnjem zopet miril. — In tako se je tudi zgodilo. Anglija in Francija >ta prav dobro 'vedeli, da vojne ne bo. Toda treba je bilo roži jat i z orožjem, in časopisi so morali polniti svoje kolone s poročili o vojni nevarnosti. Hitler je zahteval več in več. Ko je pa vzbudil v sveta! vtis. Ja mu ostajata le dve poti — sramoten umik ali pa vojna — se je pojavil na pozornici Mussolini -v vlogi angela varuha. Napram Angliji in Franciji Hitler ni mogel popustiti. Toda, ko ,ga je njegov prijatel.i Mussolini prijateljsko potapljal po rami rekoč: — Ves svet ve, da lahko ves svet pren-ii-magaš, toda prosim te, skušaj zlepa, ne zgrda. Le pomisli na strašne posledice vojne. — In Hitler je ubogal svojega prijatelja ter je pobaral Ceboslovaško brez prelivanja krvi. Vse skupaj ji; *bila pa nesramna komedija, nad katero se bo civilizirani svet čedalje bolj zgražal. 80 KONJSKIH SIL ZA GRAM RADIJA. ! "GLAS NARODA" (VOICB Of TBB PEOPLE) OwMd ud Published by _ '' SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pnrfdant J. Lupaha. See. PItCT of bailiMM of the corporation and tddraam of above officer«: ny win i»tk otkeet_ ' new \ob&, n. y. - 45th Year IR80ED ETEHT DAT BXOEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __AdTtrtlwBwt on AgrMtcent ** Celo!^VeUa ltat * A»«rtko za New York « celo leto .. f7 00 f*"*4® ..............Z* Pol ietm ................|3.po Z* *** , ................Z« Inozemstvo am celo leto .. *7..»U ga eetrt Iota ................$1^0 Za pol teu ................$3.60 — ■ _______ •XJLA8 NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMSl NEDELJ TN PRAZNIKOV NARODA", til WEST 18th STREET. NEW YORK. N^ TELEPHONE; CHdwi S_ltii - pH0Whl^0 » naročnino «J «e bl^oroll pofflliatl po Hooey Order. Pri ipremembi kraj. Da«r»- S^JKS? tum PrtJ5nJe da hitr^J. na£e- Angleška centrala za radij je| dala .izdelati avto, ki ga bO upo-rarbljala samo za iprevažanje kovina, in sicer za zdravljenje pacientov iaven Loiulona. Avto, ki ga poganja 80 konjskih sil. voai s seboj' kvečjemu .gram ratala na kokxdvora in čakala na vlak, s katerim naj se čez nekaj minut pripelje njen moi. Kako dolgo se ji je dozdevalo onih osetn dni, ko ga ni bilo! Malo »tiahu, tnalo ljubosumja, pa tudi nekoliko sladkib, nežnih ("ustav se je po makan na-s« IiK v njeno dušo. Vse to je osvežilo njrno ljubezen, kakor pršavioa na now poživi barve krrniencev, ki sutli I« "že v }>e-sku. Strah jo je bilo, ko je spa-la č*Kto sama s služkinjo v stanovanju in ko je pogledala, ali zajeli i drže, in j«' s svevo pretaknila «vse tenme kote, je hrž skcviln v |»o>t«*ljo, kjer je krepko za t sni la oči. Toda še ko j^ zaspala, so jo mučiti dogml-ki iioktga por0 kilometrov dak»č od doma. Nato je premišljevala o dvomih in hrepenenju, kaj j»a<"' dela on v t«-m tremiHvii. Ali j** kaj mislil nanjo, bil inogoee sui-radi nje v skH>eh, ali si pač želi. da bi čimprej bil zoi>et pri lijfj! Ali ga je zeli) ljubosumnost mučila, da fl>i zvedel, kaj i« delala einto sama f Žal, nel Kakor >i je xeh želela, da bi •v -vojih pi-mih nikoli ne m-hal povpraševati: Kojja si videla? K j si delala? Si šla kaj na ttprefaod? In outiia se j malo |K>uižano, da se kar nič ne boji v.a «*vojo ženo in da se ne zaveda kakšno dragocenost ima v njej. Tn od -onega v*i*tvtn ljubosumnosti je zdrsela neopai**no v sladk*- spomine. Mislila je na njune nežnosti, ko sta bila še zaročena, na pi.®ma, ki »4a si jih pi-a-la sleherni dan (skuhaj sta jih je naprsal-a opW in ga goreče pogk*dala z želj«, naj bi se ust del kraj nje. ji je kar ne-h te ugoflil. f*e je pa? zdaj pokupila, je rekel: "No. bi rada brala ča-opi*! Takoj ti ga dam.** •MerHeiii, ko je v njego»vi o- 1 semdnevni odsotnosti preživela Vrjo vrsto t(.4i različnih občutkov, je vedno dekla aaaij. Dala je ostrugati tla in pomiti okna in pospravila je pisalno mizo in uredila knjige. Vse grde in nvvezane knjige je postavila v zgiornjo polioo, lepo veizane pa v .spodnjo in na pralni mizi se je kosatilo rož kakor na kakem oltarju. In »daj ga je pričakovala in, kivkor ga je bila nekoč pričakovala kot nevesta, ko je prišel o'božiču ali veliki noči, in tre-rnrt k prihoda je bil vselej najlepši. ker jima j;» iwttnejse H-ku^lno bivanje vedno kalila misel na odhod. SI ed 11 j i č je pri drvel v lak, ko-ptfiajoč in s'hrupom. < Mia gleda voz za vozom, ne, in — teda j je že pri njej. 44Dober (>lei>akka Miss P. Wardova spustila v pustolovščino, ki ji ni dolbro tlela. Oba velika volkova londonskega živalskega vrta sta se odlikovala dcfciej po svoji k^rotkoSti. U-metnie>a si je izmislila, da bi se dala zavoljo reklamie fotografirati z obema i val ima. Dovolili so ji bo na njeno odgovornost in s pravim nasmeškom zvezde je stopita plesalka viktetiko. To^ da volkova sta bila tega dne morda lakobe volje, pa sta planila na umetnico, ji strgala obleko in jo valjala po tlefa sem in tja. Pazniki so s težavo preprečili hujšo nesrečo. Plesalka leži zdaj >za živčnim pretresom v bolnišnica in ni nič več nanriJusena za reklamo v takšni obliki . VSA KEWTORSKA SLOVENSKA DRUŠTVA naj izvolijo po dva zastopnika za skupni sestanek, dne 27. NOVEMBRA v Slovenskem Narodnem1 Domu, 253 Irvimr Avenue, Brooklyn, N. Y. Miss Florence White, voditeljica, organizacij angleških neporočenrih žensk, je napovedala " markiranim ijoročenirn ženam olb pisalnem stroju" vojno. V neki izjavi pravi, ida oo, zamol-čuje velik del poročenih na-mfi^čenk r-noj stan. Mlade dame v prodajalnami in pisarnah so podnevi gos]>odične. ponoči pa se spremenijo v gosipo. Poročile so se na skrivaj in nosijo poročni pitetsn le med svo- jimi štirimi stenami. Po navedbah Miss White-ove je na Angldškem nič manj nego 12 milijona tadašnih skrivnih -j>o-iK>čemb žen&k, ki igrajo vlogro gospodiičen le zato, da bi ne izgulbile sluižbe. To je po njenem minenju' zavoljo preobilice ženski'li delovnih sil naravnost izdajstvo nad lastnim spolom in zato bi morale tvrdke natančno pegledati, kako jc z nji-li o v im i nameiš<»en.kai ni. M i ss White-ova pa seveda ne raz-miišlja o tem. ali ni morda klavrni gospodarski položaj, v katerem je večina družin,'kri v, da mora velik del poročenih >en upravljati kakšno službo. Razbojnika je pregovorila "»GLASUJTE V "GLAS NARODA Angležinja Xora Hopperjeva ki živi v Caracasu v VenezueLi. je pregovorila razbojnika in to jo je napravilo slavno. Bila je sama v svoji vili, ko je na vrata nekdo energično potrkal. Ko je odfprla, je zagledala pred »seboj zakrinkanega nnoža, ki je naperil nanjo sanifikres. Pri-silil jo je, da je stopila v kuhinjo, kjer j.* zahteval naj um izroči svoj denar. Hopperjeva pa se jc uprla, da bi mu dala denar, in ko ji je gost zagrozil, da jo ustreli, mu je rekla, naj to le stori. Ta po-uum je napravil nr razbojnika vel«k vtis, vtaknil je samokres v ž1 p in snel tudi masko, ko ga ie Hopperjeva pirzvala. naj tako stori. Tedaj je zagledala pred suho j mladega moškeira. ki ni mogel šteti ni'ti 2i) let. Napravila mu je pridigo o za-vrženosti n j . goveda i>ostopa-nja m ga je. spravila tako daleč. da je celo sedel in s klavrnim obrazom .poslušal njene be-sedo. K'0 io potem prišli sorodniki na obisk, je razibojnik ušel. Policiji je uspelo, da je mladeniča rez nekoliko dni ujela. NAPRODAJ JE HISA obstoječa iz ."i sob; velik ?vrt. Zemljišče je dolgo 86 čevljev in 20 Čevljev široko. Prodani po nizki ceni. Prodani tudi po hištvo in mizarsko orodje. Za pojasnila vprašajte pri: ALOISIA STRBKKL 0601 Wickliff Street 10th Ward Pittsburgh, Pa. vii«i«iiil|i;Viiiiiii!:t .liiiiiiiiti|tj.jiiiiiif«i|lifiiiTintii|ljl|iiitEiti|l,j!!iiiiniil.i,iiuiiuiill .|iiiiniiM l|inNiiiiiiiiiil..l|iiiiniii|..,|iiiini!||l^ Romani... Spisi.]. Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in i veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. i Cena 75c. MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON .. 75r MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ............- .60 ZituuuiTa (»ovent iz dalmatinskega življenja. MLADIM SRCEM (par krasnih trtie pisatelja Mečka} ---------------------------------------------- 25« MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeixn. 92 strani. Cena --------------- 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Upjienbeim je znani angleški ro-a nop i sec poznan po celem wetu. MIMO ŽIVLJENJA, CTh! ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cen* ..... .. .60 MOŽJE, spisal Emerson Bugb. 209 strani. Cena 1.56 Zanimivo delo, ki bo agajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAČ ______________________________________________55« ALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic vseh ?tanov — 292 strani....... iz .50 AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je i>oleg JurClCa na5 najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti nI mogel završiti, je Kersnik uspečno dovrfiU. "Agitator" «1»^- Uied «ie«o- va najboljša dela. ANDREJ HOFER -------------------------------50e BELK NOCI, MALI JUNAK, spisal F. M. Do* stojevskL 152 stranL Cena----------------------- -60 Kratke povesti iz Življenjepis pisatelja. To so prva književna dela elivuega roškega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Lolza Pesjakova-- 164 stranL Cona ------------------.........— -M Poleg Pavline Pajkove je Lulza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knjl-fevnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko duSo. • BELGRAJSKI BISER__________________SSc BOJ IN ZMAGA----------------------** CVETINA BOROGRAJSKA ---------------------«e CVETKE (pravljice za stare In mlade)-----Me DEDEK JE PRAVIL (pravljico)---------4te DEKLE ELUA. spisal Eaiisl de Coacovt. 112 stranL Cena ----------------------—— M Concourtova dela so polna fines ln zanimivosti, zlasti v risanju snačajev, Cljlb nekateri so mojstrsko podani in ima £lov»k med branjem vtis. da posamezne osebe sadijo eraj njega ln kramljajo f njim. DEVICA ORLEANSKA______________Nt D VB. SLIKL spisal Kaaver Hcikc 1*3 ateaaL Cmm M Dre Ctrld enega nailb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln 4'Starka". Obe sta mojstersko zavrdeni. kot jih more savršiti edlnole naS neino-čntečl MeSko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA____Hc nu NAVOLO___________Ste GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran Mil* finski, vesel omodre humoreske, 72 M KMEČKI PUNT, spisal Ang. fisnsn —76 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graKakL — "Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom preči ta K KRALJEVIČ IN BERAČ_______Ne KRVNA OSVETA (povest is ahraikih cm)__Me LA BOHEME. Spisa: H. Mnrger. 60te str. Cena..J« Knjiga - opisa je iivljenje umetnikov v Pari-Knjlga fo svetovno znano dbu, LISTKI. (Ks. Me5ko\. 144 strani............ .9» MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _lis nett. 193 ikisL Cena -.......................... JI Globoko zasnovana povesi o otroka, fcl gane odljudnega čudaka. Deček je plod amerUke vzgoje, ki ne poena rallk med bogatini ln revell, pač-pa sna razlikovati le med dobrim Štiri sanlmlve črtka aaiega prlxnaaegg pft> ■ateUa- MALfaMOlL višal im AlWebL 126 strmaL Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIOE Nad 600 starani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utrnja kot nekateri drugimi romani Dostoievske- ga. * Cena $2.25 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. AL Garšin. 112 strani. Cen*......... JI Junak' tega romana blodijo in tavajo škod temo življenja. Vzi>eujajo se kvičkn. a sredi pota oniapajo. NAŠA LETA. spisal Milan Pugeij. 125 stranL — Cena vez. ____________78 Broš. ------- Jt Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. * NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. UarSin. 11*^ strast- Cena .... M Junaki tega romana blodijo in tavajo fekoxi temo življeuja. Vzi»enjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .................-............. NA RAZLIČNIH POTIH----------------- NOVA EROTIKA, spisal »van HOZMaN. Trds vo- zana. 115 strani. Cona -------------------------- Knjiga vsebuje "luisU, ki so so rodile v Oo-vekn v prvih letih svatovne vojne". rESMI V PROZI, spisa. Chas. Bandelair«. 112 strani. C«Mk --------------------------------M Verna slika pestrega velikomestnega flv-Uenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatolo France. 282 strani. Cena ------------------------------- M To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni franco* ski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren ▼ svoji zabavljlcL PLAT Z\ ONA, spisal LeonM Andrejev. 121 str. Cena .49 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja .vsebuje knjiga še dve. naBteC "Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ------------------------------------ POŽIGALEC -------------------------------------------------259 POSLEDNJI MOHIKANEC —............... PATRI A (povest iz Irsko sfoAsvino)----«ft POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meika. — 79 stranL Cena---------M Knjiga vsebuje tri povesti nagega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je lsrazit. njegove misli so globoko ln mebke. Posebno ženske so vnete aa njegova dela. PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani la pro-»tega. naroda. Cena ..................... PRAPREČANOVE ZGODBE------ PRIGODBECEBELICE MAJIC, trd. ven. -L-» PRVIČ MED INDIJANOL Pove« tast Časa odkritja Amerike. Gena ................... -2® REVOLUCIJA NA PORTUGALSKIM--M« RDEČA IN BELA VRTNICA -----——j— 24 stranL Cena--------—----- «3* Prgeovori, eseji in mlsU slavne«« indijska-ga pisatelja. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finigar. M staanL Coaa M Nai mojsterski pripovednik nam nodi v Mi dveh svojih delih obilo doftevnega nlltka. PRAVLJICE. KoSutnik. IL svezek. Gena...... .H PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ Jt TURKI PRED DUNAJEM____Ni TATIČ, spisal Franco Bevk. Trda vos. M Mr. Cmm .1» •42 NaS 1 zboren primorski pisatelj nam dajo v tej knjigi dvo povesti, ki jih jo posvet noji materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Bros. 3 knjig«. Cena ....3^5 OHIO: Bavtacton. Frank Trsko Cleveland. Ant— Bofaek- Om. Star-linger. Jacob BoanlV. Jok- Hiapalk Glrard, Antoa Nagode Lorain, Louis Balaat, Joko Knmio Toungstown, Anton UkdJ OREGON: Oregon City. J. K06U1 PEKN8TLVAN1A: Bosnemer. Jeka Jevaikar Oovort^T te'ekoMra."1" Ma Ivaaa IkfiML Jerry Okoca Fonot GUy. Matk Mmfm ft Btodalkar Greeaobarg. Frank Kavak Bomora^, Fr.^sc|ptkak Eraya. Aat Taaislj Midway. J«Zd ž—t, . Plttabnigk ia nkoUca. FUHp Progar iimm ^"t MwitSi Joospk Jovaa •• •• •• WISCONSIN. , .. ywaaksa, W^Altta, Skek wTojpwy^ iiS'iiiii Dimmhtm, Jsr'ldka » * CALlFOR^nk V * Ol San Francisco, Jacob Lsnskin COLORADO: Pueblo, Peter C*lig. A- BmttU Waisenbnrg. M J. Ban* - * * — $ % f «0 dM*1* u INDIANA: Indianapolis. Fr. SapalV 01 ILLINOIS: p] Chicago, J. BovOli Cicero. J. MMna (Cnieago. (Xms la Pilosis) JaAMt* Jennie Bsmbicb Ln Onim, J. SpoBob ^ _ Nortk Ckkaso la Waahspig. MMk. Wail* MARYLAND: KttamlQor, Fr. Vodoptvw U1CS1QAII: t Dotntt. L fltrtii MlNNRBOrCAi 1 CbkMMm. mak Go* J. UmMI lay. Jen. jJ^ipL, onMC retail virtfala ^TL/b^Cdca w MOMTAMA: ^ ffskrf F. ItilMd mnr tork: KAKO SEM SB JAZ LIKAL, spisal Jakek Aio-iovno. TRI knjige po 15t, 122 in 114 stranL Cena--.<2 vsak zvezek. Vsi trije______: Pisatelj nam v teh trdi knjigah opisuje usodo ln iivljenje kmetskega fanta, ki so ga stari-R poslali v Sola, kjer se je vadrieval a lastnimi sredstvi ter adaj lažje, zdaj teSje, lezel od tole do Sole tea si slednjič priboril v iivlje-njn mesto, po katerem jo stremel. Knjim «0 pisane Hvahno. Ob BtanJu se bo moral ata-telj večkiat od seen nasmejntL KAJ 81 JB IZKUSI JL DOKTOR OKS, spisal Menda al bilo pisatelja nn svetu. U bi imel tako iivo domišljijo kot jo je Joel Francos Jules Vena. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi 00 ae vreenKUe. Prod dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet t stratoaCero itd. ai9Feiiie Publishing Company 216W&T 16th STOI&T N",rfr M&WYORK.N.Y. Tuesday« November 22, 1938 "CILA8 NA R O D A"—New York __i_:_■ 1 *__ ..i..,. ___ SLOVENE (YUGOSLAV) DAI^Y - J-i"^-^- 1 i m' imm "GLXS NABOITA"--NewYor* r * u SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY Hi'WIi^Wiliiillill'i^^ RAZSTAVA V SAN FRANCISCO, CAL. Razne vesti, ZAVRZENA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 102 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. l!' "O, mio Ibello marcheso lji*biim kot svojega lastnega otroka; nosila sem jo na svojih rokah, ko je bila že majhen obrok in mi je rekla: Ijdba. Mariettal O, vdana sem ji m storim za njo v»e. Toda kaj mklite s krrvico? Nad vami: ne delam nobene k rivice, signorina Elena, ndbene k nvioe. 4'O Marietta, delate (mi krivico, da ime držite kot ujetnico m mi hočete dopovedati, da eem Eleua, čeprav prav dobro veste, da je Elena s svojo materjo odpotovala," Oči stare služkinje takoj -zopet jeeno in sovražno zalili ska jo. . • • T7»1 "Ali me hočete zopet amjerziti? Vi »te eignorma Elena, da veste, in ee ne boste ubogali, potem bo za vas odprta rorisnica. Veste, da boste zaprti v tmmo deUco m ne bo- f-te več smeli v tako lep park." Dagmar se čuti dovolj varno, da je ta grožnja ne prestraši. 4 * Toda »ifcem Elena in nikdar ne bonu In nikdar ne bom več sli kadar me boste poklicali Elena. Sem Dag-aiar Strasser in van, prepovean me še kdaj dnigače klicati. Marietta skoči ra noige. Z jeznimi očmi m stisnjenimi pestmi stoji pred Dag-mar in jo srpo in (preteče gleda. "Molčite, drogace vrts moram zapreti, dokler ne pridete do pameti.'* Ta trenutek leže težka roka na Mariettmo ramo. 44To boste opustili!" pravi tud znfiki gtas. Kot bi v njo vdarila strela, tako se Marietta strese. O-1 hrne se proti Wernerju, ki stoji za njo in prestrašena strmi v njegov obraz. Werner pa stoji mimo pred njo. Slednjič pa Marietta zapet najde (besede. "Kdo ste vi? Kaj hočete tukaj? O. dio mio, kako ste p rišli v park? Kaj hočete?" piha iz seibe. 4 4Samo nekaj malega, spoštovani cerberas, namreč ključ od vrat,** odgovori mirno Werner. "Ključ od glavnih vrat? O, tega ključa pa ne! Vi *te vlomilec, tait, nemški ropar. Nemci so vsi druhal! Kako pridete v park?" . Werner smeje pckaže na zid. 44 Tukaj!" 440, dio mio, to ne more biti res. Drugače bi bik- vase roke krvave!'* Werner pa mimo prinese vrv in suknjo iz svojega skrivališča, Vrv ji vrže (pred noge, suknjo pa razgrne. 4 4Vidite, suknja je sprejela mesto mene rane. In ta vrv •ni je pomagala za plezanje. Prav ddbro je šlo." -44Ven, ven! Poklicala bom hlapce in pse. Hitro, tukaj ven, od koder ste prišli!" 440 ne, nič ve« ne bom šel čez zid; šli boste po ključ. Hlapeev ni tukaj in tudi nobenega psa; nikogar ni razun vas in te m lade go^pice Dagmar Strasser. In ta bo šla a menoj." Jezno skoči Marietta pred Dagmar in se postavi pred njo. 44To je gospic Elena! Dagmar Strasser je odšla z m>ar-kizo v Nemčijo. To je moja uboga Elena, bolna gospica, i moti mora mir. ker je zelo boliva in zmešano govori. Prav gotovo vam je govorila o nesmrtnih s tvarefe." 44Prav nič »e ne raaiburajte in mi ne govorite nobenih laži. Saj vam »vse nič ne pomaga. Dobro me poslušajte, :la boste slednjič razumeli. To mlado dekle bom odpeljal in jo bom peljal na njen dom, kajti vaša markiza je s svojo ltčerjo že na varnem; obe ste bili razkrinkani kot sleparki in bogate zapuščine Rudolfa Strasserja ne boste dobili. tn tudi vi 'boste prišli v ječo. ker ste bili vdeležcni v tej slepariji. In ker Ste to mlado dcdcle držali kot ujetnico in ste jo lioteli prepričati, da je Elena. Elena je hotela Dagmarino dedččino prevrzeti in je zato igrala Dagmarino vlogo. Toda igrala je s labo in ie bila raiakrinkana. Pri nas ljudje niso tako neumni, kot bi imela Italijani rafcii. Razumete, Marietta? Torej uagk> s ključem sem!" Marietta .«e ibnss moči zgrudi na klop. Po Wernerje-vih Usedali si je m izlila, da je vse izgubljeno. *40, DLo ami o; stara slutžl^inja stan in moja carwima inarehesa Ije irioja oboževana gospodinja. O, moji gospodinji ne smete storiti nič zalega, ne smete jo vreči v ječo moje belle mardhese. Rajši vrzite v ječo staro Marietto, ker je Marietta vsega krva, Marietta je izdelala načrt, da bo nje-:ia gospodinja zopet enkrat bogata in »rečna. O, samo ne zaprite moje gospodinje — rajne Marietto!** Dagmar u snrriljeno glede na starko. Njena zvestoba je bila ginljiva. "Pu^ti, Werner, vse je storila samo za esvojo gospodinjo. Ali bos kaznoval njeno zvestolbo?** In obrnrvči se k Marietti, nadaljuje: "Bodrfce mirni, Marietta; dajte gospodu ključe, svojo gospodinjo ne morete več rešiti. Nikar ei s svojim odporom še ne poslabšajte svojega položaja.*' Toda 'Mariette te dobr&tljive besede ne omettočajo. Z velikim sovraštvom v svojih očeh zavpije na Dagmar: "Vi — vi ste vsega te^a J^jivi, samo vi! Ko bi vas ne bilo, bi bila moja -gospodinja bogarta in srečna! O, kako vas sovražim, sovražim! Mm povera marehesa, mi a "povena signorina Elena — o, kako rvas sovražim, vas in vse Nemce!** "To morete aa svojo lastno zafbavo, koftikor hočete, ako i m«,te pri tem kakv> olajšanje. Sedaj pa takoj ključ Bern, ali pa pokličem poHcijo, ki čaka zunaj in vas (bo takoj odpel j ta. Dagmar, pojdi in pospravi svoje stvari in se pripravi, da od-I»otiijeva. Oak al te bom pred gradom s to odločno gilo,»» stoka Marietta 41'Bodite veseli, da tega niste storili. Hvala Bogu, nebo je držalo svojo roko nad ubogo Dagmar, ki ste jo ho4ell tmi-v| In mitnahesa. - Obe ste enaki — toda. ne — vi ste hoteli deteti samo za druge, samo za markiao. To je malo drn-*a*e, kar govori vam v prid.*' (Dalje prihodnji«,) VSE PARNIKE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa: mhh^^wi SLOVENK PUBL. CO. yugoslav travel, dept. 216 W. 18tb St., New York, N. V. II Pogled na razsvetljen Treasury Island v zalivu San Francisca, kjer se vrše priprave za TČliko Golden Gate raz- tavo, ki bo otvorjena prihod njo pomlad. milijonov dinarjev. Povedal je, kako je postal pozoren na to zlato jamo. Na vodi so plavale velike oljnate lise, kakor da se je na tem kraju potopil pe-trolejski parnik. Ker ob vzhodnem roibu Greenlaudije takšnih parni kov ni, .je bilo treba najti dru>go razlago. Vzel je posku.š-njo oljnate vode in je ugotovil, da gre za ribje olje. Na morskem dnu so ugotovili potom stotine mrtvih kitov. To odkritje je'bilo za gospodarstvo visokega severa izredno pomembno. Morje je tu od-krijo najlažjo možnost, da prideš do TigTomni'h količin kito-vega olja, ki ga pridobivajo po vseih pravilih. Od tistega časa velja odkritje oljne lise na arktični morski po v risi ni med. ribiči več nego odkritje celega troj>a živih (kitov. V novejšem času so odkrili nova grobišča kitov in odkri-telji jih prodajajo dalje včasih za fanta t stičn o vi sok e c e-ne. Ribiči so vedno verjfli v taksna skupna nahajališča mrtvih kitov, saj -so opazili, da ho v tropih živih kitov skoraj vedno le mlajše živali. Kje so potem 'ostajale starejše živali? Kit je tipična čredna žival. Kadar čuti, da se mu bliža konec, se loči od tropa. Kakor mnoge druge živali, umira sam. Toda pri tem išče družbo drugih mrtvili kitov. V ledu in slani vodi polarnih morij se trupla ohranijo -potem dolgo sveža. ji —■ ■ i«"«. ŽIVALI SLUTIJO PRIROD NE NEZGODE. Dognali bo, da imajo tudi živali' m elementarne naravne dogodke (ij>otnse, orkane) posebno razvit predhoden čut ter da z instinktom često premagajo nevarnost, pri kateri je človek večinoma ves iz sebe. Do tega spoznanja so privedli ljudi potresni suniki, ki 90 se iPJIIIIHIll'il!:!!«!!™ Mali Oglasi imajo velik uspeh KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 23. uoveinbra: Uuusu v Hamburg •Jo. novembra: Europa v Bremen novembra : Vulcuuia v Trst Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg decembra : Cbnmplaiu v Queen Mary Havre v Cherbourg 7. dwembra : Conte di Savoia v (Jeuoa llaiuburg v Hamburg 10. decembra : Noniituidie Aquitauia v • Havre Cherbourg ■ ■ ii Prepričajte se! iBRnir? isinittsiiitBiPtn!!. !%ui6iiBnuniB!tsn*iic iRBMaffiCRciBii&ciriiiii^nSiSmiii * • "n?:^*^ j ^.čuiaiBtiMBiinri^^ -< ""O. ^ I i:l. dei-emlifa : itreaien v Bremen 14 decembra: New York v Hamburg Itex v lienoa 16. decern lira: tiueeu Mary v Cherbourg 17. decembra : Paris v Havre 21. dt*eembra : Hausa v Hamburg decembra: Norma lid ie v Havre v roffiianiui o ooaocnostui in tudi v znanstvenih razpravah se je pojavljala vedno znova miwel, da je bodočnost svetovnega gospodarstva v polarnih ozemljili. Tu so v zemlji zakopani zakladi, ki bodo nekoč spremenili obličje sveta. Toga mnenja .ie tudi Danska, iki ima v Greenland i ji o-gromen kos arktičnega ozemlja. Doslej smo to deželo poznali le po kilometrsko debelem ledu, ki pokriva njeno površino, toda Danteka je bila mnenja, da utegnejo pod večnim led o v jem vendarle ležati ogromni naravni zakladi in je v ta namen organizirala že dolgo vrsto raziskovalnih odprav, pred vsem pod vodstvom znanega učenjaka dr. Laugeja Ko-cdia. Sedaj poročajo, da sta dr. Koch in ravnateilj green-1 anxlske uprave v Kodanju. Dangaard-Jensen odšla na zelo zanimiva pogajanja v ino-irtranstvo. V Severni Kanadi so kakor znano wlkrill že ogromna naravna boga^va, ki jih tudi z uspehom izkoriščajo. Green-landwka je geologično precej podobna severni Kanadi, bržkone je bila ž njo nekoč celotna. Verjetno je zato, da tudi glede naravnih zakladov ne zaostaja za severno Kanado. Danska sama pa nima dovolj strokovnjakov in tudi ne denarja, da bi mogla te domnevne zaklade izkoriščati, nima dovolj sredstev in ljudi niti za raziskovalno delo. Tu gre za načrte, ki jih tri milijonsko ljudstvo, pa naj bo še tako bogato, kakor je dansko, ne zmore brez,tuje pomoči in iz tesa razloga se bodo pogajali sedaj z inostranstvom. Morda bo pri izkoriščanju greenlandskih zemeljskih skladov udeleženih? več deiž-1. To je odvisno v prvi vrteti od tega, kar ve povedati dr. Koch, ki ie ogromni otok arktičnega pasu doslej naibolj raziskal. . Arktida je svet v gospodarskem pogledu že marsikatero-knat presenetila. Baš je minilo dvanajst let, ko je ubog norveški ribič odkril prva "pokopališča ki-tov." Taiksna "po-kopp-1 išča'* prek hrast, na katereg-i jo deklica splezala. Kar ni enkrat se je odlomiila suha veja in dikle je padlo v globočino. Dobila je hude notranje poškodbe in so .jo morali pripeljati v ptujsko bolnišnico. Ali greste preživet Božič v Slovenijo? Potovanje na QUEEN MAKY ali na glasoviti AQUITANIA bo kronani stik za najlepši Božič, ki ste ga kdaj imeli Osebno voden Božični Izlet QUEEN MARY 2.—16. dec. AQUITANIA 10. dec. Vprašajte za našo BREZPLAČNO knjižiro, kako "Dobiti svojo rodbino iz Evrope." Za navodila in pogoje se obrnite na LEO ZAKRAJSEK General Travel Service 302 E. 72nd Street New York CUNARD WHITE STAR V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbrrka 07 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — , n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST T8th STREET, NEW YORK pred kratkim pojavili v -zapad-I :u Evropi, zlasti v Belgiji. Tako poroča ravnatelj nekega belgijskega živalskega vrta, da je opazil T>ri živalih izreden nemir, preden je iabruilinil potres?. Nenavadilo boječe so tulili levi, celo glas pavov, ki je zmeraj nekako prod i r en, je to pot zvenel d rugae o. Nosorogi, bizoni, antilope, gazele in jeleni so nemirno skakali fceni in tja, se boječe stiskali ob ograjo, kakor da si Iščejo zavetja. vaji, ki so jih skušali 7x>mi-niti. so preibledeli ter zbežali, ko se je iznenada »tresla zemlja, dočim so se živali takoj nato san te od ?ebe pomirile. Značilno je, da imajo čut za elementarne nezgode zlasti živali malega plemena in govedo, dočim nit d ved i in opice ne. Holaiidski časopisi nas zdaj wpominjajo, kako so se obnašale živali takrat, ko je zadela naravna nesreča Borculo. Strahotni orkan je porušil to h<>-landsko mesto leta 1925. Na veliko začudenje ondotnih kmetov se je živina — krave in'konji — takrat na- paši polegla plosfto na tla, hrbte v sm^ri, od ■ i . v : ^ "GLAS NARODA \ \ pošiljamo v staro do- p 5 movino. Kdor ga ho- 4 i £e naročiti za svoje ^ k sorodnike ali pri j ate- | B lje9 to lahko stori. — f. S Naročnina za stari ^ 8 kraj stane $7. — V ^ S Italijo lista ne poči- i 8 liamo. S