cena 9 din
5. marca 1981
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Dušan Gačnik, odgovorna urednica: Majda Žlender
št. 9 — leto XXXX
Zgodovinsko izročilo 8. marca
Ves socialistični svet že dolgo vrsto let praznuje mednarodni dan žensk na obletnico, ko so ameriške socialistke v javnih demonstracijah zahtevale volilno pravico, ko so ruske delavke na petrograj-skih ulicah zahtevale kruha in mir in ko se je mednarodno Žensko gibanje pridružilo delavskemu boju za osvoboditev človeka. To je zgodovinsko izročilo tega praznika.
Lenin je leta 1921 ob osmem marcu zapisal, da ni mogoče uresničiti delavske
države, če v -javno delo, živ-
Ijenje in politiko ne bodo vključene tudi delavke. Zato naj delavci in delavke v svojem revolucionarnem boju manifestirajo zavest, da le v lastni in skupni razredni borbi za socializem lahko dosežejo tiste materialne in družbene pogoje, ki bodo ženskam omogočali, da bodo lahko delale, politično odločale, ne da bi se jim zaradi tega bilo potrebno odrekati svojemu materinstvu. To je obenem pomenilo, da se delavke ne borijo le za pravno izenačevanje s pravicami moških.
Tudi v Jugoslaviji so se napredna delavska in ženska gibanja pridružila temu boju. Že leta 1911 se je srbski revolucionar Dimitrije Tucovič zavzemal za idejo osmega marca, komunistična partija pa je borbo za enakopravnost žensk sprejela v svoj program. Od takrat je ta dan mobiliziral vedno nove delavske množice. Ženske so v vse večjem številu sodelovale v tem revolucionarnem gibanju, pa tudi pri utrjevanju in razvijanju široke antifašistične fronte, ki se je oblikovala v predvojnem obdobju. Zato so se po letu 1941 množično odzvale pozivu komunistične partije na oborožen odpor proti fašističnim napadalcem. Prvič v zgodovini so slovenske ženske, skupaj z ženami vseh jugoslovanskih narodov, prijele za orožje in se postavile v vrste svojih mož in otrok, da bi zavarovale obstoj svojega naroda. Množična udeležba žensk v NOB je dajala na-šemtf%oju širino in značaj vseljudskega odpora, prežemala ga je s toplino in humanostjo. Tovariš Tito je ta delež ocenil takole: »Jugoslovanske ženske, ki so v tem
boju s takim samopremago-vanjem toliko žrtvovale, ki tako uporno stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da tukaj enkrat za vselej utrdijo eno dejstvo: da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske narodov Jugoslavije, da nikdar več nihče ne bo mogel iztrgati teh krvavih sadov iz njihovih rok.«
Dinamičen razvoj naše dežele po osvoboditvi izpod fašistične tiranije je temeljito posegel tudi v življenje žensk. Nagla industrializacija in z njo povzročeno spreminjanje socialne sestave prebivalstva, je na široko odprla vrata ženskam v tovarne, šole in celotno družbeno dogajanje. Prav njihov delež v graditvi porušene domovine in njenem vsestranskem gospodarskem in družbenem razvoju je omogočil, da delavke danes pri nas enakopravno in vzajemno z delavci uresničujejo tako odnose v družbi, s katerimi naj bi polno uveljavili položaj in pravice tistega, ki dela in ustvarja družbeno bogastvo, da tudi odloča o pogojih, sredstvih in plodovih svojega dela, da delavec ne bo več le težak, na katerem drugi gradijo svojo srečo, ampak resnično kovač svoje lastne usode, svoje lastne sreče.
Tudi v letošnjem jubilejnem letu — ob 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti —se spominjamo osmega marca kot simbola boja delavskega razreda za politično, družbeno in ekonomsko enakopravnost žensk. Pri nas danes povezujemo ta boj s prizadevanji za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v katerih postopoma in vztrajno razrešujemo vse tisto, kar je še ovira za delavca in delavko pri delu, upravljanju in v družini. Zato bomo prav v pripravah na bližnji kongres samouprav-Ijalcev pregledali prehojeno pot in ocenili, v koliki meri združeni delavci obvladujejo vse tokove družbene reprodukcije — ne le ustvarjajo dohodek, temveč ga tudi razporejajo za skupne in osebne potrebe. Pa tudi, ali pri tem dovolj upoštevamo tista vpra^ šanja, ki zadevajo položaj ženske kot delavke in matere.
Delavke danes pri nas enakopravno in vzajemno z delavci polno uveljavljajo pravice tistega, ki dela in ustvarja družbeno bogastvo — odločajo o pogojih., sredstvih ih plodovih svojega dela.
Iz vsebine:
Ob uresničevanju novega zakona o cenah
Cene samo za lastno uporabo?
Stran 2 in 3
Kako v jeseniških organizacijah združenega dela izvajajo določila samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev?
Standardi so res minimalni
Stran 5
Zaključni računi 80:
Slovenijales — trgovina Kors
Tovarna verig Lesce
Stran 5 in 6
Delavci Ete ob starih strojih in njihov neenakopravni boj za stabilizacijo
Le pridne roke ne morejo nadomestiti sodobnih strojev
Stran 11
TOZD Opera in Balet SNG Ljubljana
Razglašenost v gledališki hiši
Stran 12
Slovenski gradbinci: Z izgovorom, da ni sredstev, športna dejavnost ne sme zamreti
Po novem igre cenejše in bolj množične
Stran 13
Kaj o tem menite vi?
— Zahvaljujem se vam za objavo članka »Kaj o tem menite vi?« v Delavski enotnosti, dne 26. 2. 1981. Kaj takšnega bi morali objaviti večkrat. Pri nas v Beti je za cel časopis primerov za pisanje. Lahko bi jih našteval, vendar, mislim, da bi bilo bolje, ko bi ob ponovnem obisku v Beti vprašali delavce o stanju v naši tovarni. To kratko pismo sem napisal zato, ker sem, odkar sem v delovnem razmerju, opazil veliko nepravilnosti v primerjavi z opisovanjem samoupravljanja v šoli.
Tako je med drugim napisal delavec iz Beti, ki pa se žal ni podpisal. Pravzaprav pa ta podpis tudi ni tako pomemben, pomembno je, da delavci sami začutijo, ko samoupravljanje v njihovem delovnem okolju zaškriplje, da žele sami ali s pomočjo od zunaj takšne in drugačne nepravilnosti
ali popačena tolmačenja spremeniti. Naš obisk v Beti je zagotovo pokazal, kaj je tisto, o čemer se kaže bolj kritično in širše pogovoriti.
Resda smo se že kar sprijaznili z ugotovitvijo, da se samoupravljanje v praksi precej razlikuje od samoupravljanja v teoriji. Res pa je tudi, da se še vse preporedko vprašamo, zakaj prihaja do takšnega, razhajanja. Tudi vse prelahko pristajamo na ugotovitev, da so temu izključno krive le poslovodne in strokovne strukture, ki da z delavci manipulirajo na svoj lastni način. Zagotovo takšni vpijoči primeri še obstojajo, toda le malokdaj poskušamo sami kaj spremeniti, sami kot delavci, člani osnovne sindikalne organizacije ali člani zveze komunistov. Očitno se preveč zanašamo drug na drugega in čakamo, da nam bo kdorkoli
ponudil povsem izdelane rešitve za posamezne probleme v določenem delovnem okolju. To pa je težko uresničljivo, saj nihče ne' pozna vseh dogajanj v posamezni tovarni bolje kot sami delavci, nihče ne ve bolj natančno, kdo med delavci želi resnično s svojimi pripombami k posameznim samoupravnim odločitvam tvorno prispevati in kdo razdiralno, prav tako pa nihče ne ve bolj natančno, za koliko lahko povečamo dohodek z boljšim in učinkovitejšim delom, z manj izostanki, z boljšo organizacijo dela in podobno, kot delavci —pd tistega za strojem do tistega za pisalno mizo — ki se dan za dnem spopadajo z gospodarjenjem.
Očitno pa tudi te trditve še držijo, saj bi se nam sicer oglasili tudi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij Andrej Koruli iz ljubljanske Toplarne, Mojmir Baš iz Plinarne, Žarko Kozina iz Kanalizacije in Bojan Osoliti iz Mestnega vodovoda. Tudi njih smo že vprašali, koliko vedo za načrtovane podražitve in kaj o njih menijo delavci.
Uredništvo DE

stran 2
V središču pozornosti
DE
5. marca 1981
Kam, ko pride poletje?
Kljub gospodarskim težavam in prizadevanjem na slehernem koraku, da bi prihranili kak dinar, bo, kot mnogi napovedujejo, poleti ob naši dolgi jadranski obali in tudi v drugih turističnih krajih zelo veselo. Množice ljudi, ki bodo iskale na našem morju sonce, mir in prijetno kopel, bodo tolikšne kot lani ali pa še večje. Tako napovedujejo...
K vsemu temu pa mnogi dodajajo, da bo naših turistov verjetno manj kot pred leti. Tujcev bo torej več, naših pa predvidoma manj, kar ob znaniK stvareh sploh ni težko razumljivo. Cene vztrajno poskakujejo navzgor, seveda tudi gostinskim storitvam, kupna moč naših delovnih ljudi pa vidno usiha. Zato bo letos še več družin, ki na pragu poletja ne bodo imele kje vzeti za na morje, za zaslužen oddih počitnice.
Ob vsem tem je, da je vse skupaj še manj spodbudno, povsem odprto vprašanje regresov za počitnice. Odkar ni več sindikalne liste, poudarjajo delavci, odkar se ni več na kaj opreti, delijo namenska sredstva za regresiranje dopustov v vsaki organizaciji združenega dela drugače, malokje pa zares v korist socialno ogroženih ljudi oziroma delavcev z najnižjimi osebnimi prejemki. Tako dobe denimo ponekod delavci, ki zaslužijo mesečno po šest, sedem tisoč dinarjev enako visok regres kot tisti, ki prejmejo konec meseca na hranilno knjižico po dvajset, petindvajset in celo več tisočakov. V obeh primerih je seveda regres povsem brez pomena. V prvem je precej premajhen za počitnice, v drugem pa, odkrito povedano, sploh nepotreben.
Res, nesmiselnosti in nereda na področju regresiranja letnih dopustov je veliko. Najrazličnejših metod se poslužujejo v organiza-
cijah združenega dela. V nekaterih primerih so na primer upravičeni do regresa le delavci, ki prinesejo v tovarno račun, s katerim potrdijo oziroma dokažejo, da so res nekaj svojih prostih dni preživeli v tem ali onem počitniškem domu. Tudi to je nesmiselno in za mnoge precej krivično. Končno lahko človek preživi svoj dopust tudi pri svojcih na deželi, v prijateljevem vikendu, v sosedovi počitniški prikolici, na divje pod platneno streho ali na potovanju. Okusi so različni, prav tako možnosti. Zato moramo omogočiti ljudem svobodno izbiro, da pač odločajo po svoje, če jim že ne moremo omogočiti lepih brezskrbnih dni v počitniškem domu.
Kako torej ukrepati v teh stabi-liazcijskih časih, da bi kljub vsemu omogočili vsaj skromne počitnice čimvečjemu številu delavcev? Nedvomno je vsaj delni izhod v tem, da regresov ne bomo delili Z' levo roko, da bomo ta sredstva bolj namensko izkoristili, kot pa smo jih minula leta. To z drugimi besedami pomeni, da se bomo morali temeljiteje zamisliti nad možnostmi delavcev z nizkimi in najnižjimi osebnimi dohodki. Ti, predvsem ti potrebujejo pomoč oziroma regres! Seveda ne simboličen, pa čeprav v celoti na račun tistih, ki si lahko privoščijo počitnice kjerkoli in kadarkoli.
Še to: tudi pri programiranju dopustov v počitniških domovih organizacij združenega dela, kjer so počitnice še najbolj poceni, bo potrebno v prvi vrsti misliti na ljudi s povprečnimi in podpovprečnimi osebnimi dohodki. Moramo jim omogočiti prednost, če želimo, da se ne bodo v celoti uresničile mnoge, nič kaj spodbudne napovedi.
Andrej Ulaga
Skupno delovno dogovarjanje - koristna oblika sodelovanja
V	domu sindikatov v Ljubljani so se dopoldne sestali člani pred-s^dtva SR Slovenije in vodstva Zveze sindikatov Slovenije, ki sta jih vodila predsednika Viktor Avbelj in Vinko Hanfer.
V	delovnem pogovoru je veljala osrednja pozornost letošnjim nalogam Zveze sindikatov Slovenije, ki jim aktualna družbenogospodarska in družbenopolitična gibanja dajejo še posebno pomembnost. To velja tako za nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja, čemur naj da nove spodbude bližnji 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, kot tudi za vprašanja planiranja
in usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja, uveljavljanja načela delitve po delu in rezultatih dela, gospodarske stabilizacije in nenazadnje organizacijske ter kadrovske krepitve sindikatov pred bližnjimi volilnimi konferencami. Vrsta odprtih vprašanj zahteva hitre, temeljite in učinkovite rešitve od vseh družbenih dejavnikov, tudi od zveze sindikatov, ki bo morala v še večji meri mobilizirati svoje članstvo, so kritično opozorili v razpravi. Skupno delovno dogovarjanje bo ostalo koristna oblika sodelovanja članov obeh teles tudi v prihodnje.
| Ob uresničevanju novega zakona o cenah
I Cene samo za
I I I I I l I l l I 1 l I l l l I I I I l
I
I
I
I
I
I
lastno uporabo?
Vsi družbeni dejavniki morajo dosledno vztrajati,, da o oblikovanju cen odločajo tudi delavci. Spreminjanje cen je dopustno samo po merilih in na način,
ki ga dopušča novi zakon.
Kako visoka je bila rast cen januarja in tudi februarja, povedo tile podatki: drobnopro-dajne cene so januarja v primerjavi z decembrom v Sloveniji porasle za 8,3 odstotke, cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za 13, življenjski stroški pa za 9,3 odstotke. Na cene na drobno in življenjske stroške so največ vplivala povečanja cen proizvodov in storitev, ki so bila uveljavljena konec lanskega decembra, izredno povečanje cen zelenjavi in sadju ter višji prometni davek za bencin, naftne derivate in nekatere druge izdelke. Več kot polovica dosežene rasti cen na drobno je posledica spremenjenih stopenj prometnega davka. Pritisk na zvišanje cen je zato velik še zdaj, saj želijo proizvajalci v ceno vračunati porast cen nafte in surovin.
Seveda to niso edini vzroki in tudi ne od včeraj. Bistveno odstopanje od začrtane usmeritve, strukturna neskladja in restriktivna politika cen zadnjih nekaj let, zaradi česar so se problemi cen iz leta v leto kopičili, povečanje cen nafte in surovin na svetovnem trgu ter devalvacija dinarja so že lani povzročili izredno visoko inflacijo. Vendar je to le ena plat, kajti večino vzrokov moramo iskati doma.
Dvigovanje cen
je le trenutna rešitev
Nerazumljivo je, da so naši domači proizvajalci dvigovali cene surovinam, kj so se prav takrat na svetovnem trgu občutno pocenile. Nerazumljivo je tudi, da vodilni v organizacijah združenega dela ne vedo ali nočejo vedeti, da odkrito ali prikrito izsiljevanje višjih cen povzroči motnje v vsej reprodukcijski verigi, -panogi in končno v celotnem gospodarstvu, da dvigovanje cen le navidezno zboljšuje ekonomski položaj, saj tak ukrep že v kratkem času razvrednotijo por dobna povečanja pri drugih proizvajalcih oziroma povečane zahteve porabe.
Problemov gospodarjenja in razvoja torej ni mogoče reševati le z dvigovanjem cen, temveč v vsakdanjem doslednem boju za višjo delovno storilnost, z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti, zniževanjem proizvodnih stroškov in izkoriščanjem notranjih rezerv. Prav zadnja leta dosegamo dokaj skromne rezultate pri povečanju storilnosti dela in uveljavljanju kakovostnejšega gospodarjenja.
Izhod je v celovitem in odgovornem iskanju rešitev in v njihovem doslednem uresničevanju
Seveda ni pričakovati, da bi se ekonomske razmere in drugi
vplivi v gospodrstvu v kratkem toliko spremenili, da bi lahko pričakovali bistvene spremembe pri vplivu na drobno-prodajne cene. Sprememba prometnega davka in zadrževanje cen v minulem letu zlasti v tistih gospodarskih vejah, ki so vezane na izredno visoke cene domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala — česar pa ozdi ne morejo nadomestiti z boljšim gospodarjenjem, bosta močno pritiskala na cene tudi v prihodnje. Na poslabšan ekonomski položaj pa kažejo tudi izgube (podatek januar—september 1980) v številnih panogah, tako npr. v proizvodnji in predelavi premoga, proizvodnji naftnih derivatov, kemičnih in kovinskih izdelkov, gradbenega materiala, živilskih izdelkov, papirja in še nekaterih.
Letos bo še rasla cena nafte, surovin za bazno kemijo itd. To bo neposredno vplivalo na višje materialne stroške in seveda na dvig cen. Na dvig cen pa bodo vplivali tudi planirano povečanje proizvodnje, povečan izvoz in zmanjšan uvoz (slednje bo vplivalo na zmanjšanje ponudbe na domačem trgu), kreditirane naložbe v minulih letih, ki še vedno močno bremenijo dohodek, zmanjšanje kmetijske proizvodnje in težnja, da bi pospešili primarno proizvodnjo hrane, predvidena revalorizacija osnovnih sredstev. Ugotovimo torej lahko, da tako rekoč ni nobenega dejavnika zunaj organizacije združenega dela, ki bi vplival nasprotno:	proti dvigovanju
cen.
Čeprav so našteti podatki vsaj na prvi pogled precej črnogledi in se zdi, da smo v slepi ulici, pa je vendarle tudi precej možnosti za ustalitev. Poglavitne naloge v tem letu so začrtane v politiki ekonomske stabilizacije. Če bodo ostale zgolj na papirju in če ob njihovem uresničevanju ne bomo iskali še drugih metod za upočasnitev rasti cen in metod, ki bodo domačemu gospodarstvu omogočale ublažiti vpliv inflacije na svetovnem trgu in stabilizirati domače tržišče, potem se bo resnično težko izvleči iz zagate.
Prometni davek, na primer,
Januarja letos smo zabeležili rekordno rast cen, kakršne ne poznamo vse od leta 1965, ko je takratna gospodarska reforma prinesla precejšnje spremembe cen in razmerij med njimi. Takšna podivjana rast cen ima več socialnih in ekonomskih posledic. Ogroža življenjsko raven delovnih ljudi in občanov, negativno vpliva na odnose pri delitvi, zlasti pri delitvi po delu in ne spodbuja gospodarstva k večjemu izvozu. Poleg tega ogroža določeno izvozno politiko, pritiska na zmanjševanje vrednosti dinarja, zmanjšuje interes za ve-. Čanje proizvodnje in rast dohodka na podlagi rezultatov dela in storilnosti, zaradi česar postajajo elementi smotrnega in učinkovitega gospodarjenja vprašljivi. Vse to pa seveda vodeni stabilizacijska prizadevanja in slabša naš celoten gospodarski položaj.
močno vpliva na razporeditev družbenega proizvoda. Zato ga ne bi smeli porabiti zgolj za krpanje proračuna, ampak predvsem za uravnavanje tržišča in utrjevanje dogovorjene politike cen. Tudi neredna preskrbljenost ozironja pomanjkanje določenih izdelkov na domačem trgu vpliva na rast cen. Da bi se temu izognili, je treba že zdaj misliti in pripraviti vse potrebno za pravočasno »vključitev« rezerv ali morebitno nadomeščanje iz uvoza. Če še kdaj, potem si zdaj ne smemo več privoščiti, da bi pristojni in odgovorni vnovič in vnovič padali na izpitu. Kajti iste napake, ki jih je bilo v preteklosti vse preveč, se ne smejo več plonoviti.
Zavračati zlasti neupravičene zahteve
S 1. januarjem letos so prenehali veljati zakon o družbeni • kontroli cen in predpisi, ki so bili izdani na njegovi podlagi.
Hkrati je začel veljati nov zakon o cenah, ki terja ustanovitev družbenih organov, to je skupnosti za cene na ravni republik, pokrajin in občin. Skladno z zakonom so ti organi družbenopolitično in strokovno odgovorni za samoupravno urejanje problemov v zvezi s cenami. Skupnosti za cene imajo svoje svete, ki jih sestavljajo delegati različnih oziroma vseh delov gospodarstva, družbenopolitičnih organizacij, organiziranih potrošnikov, izvršnih in strokovnih organov. V Sloveniji je republiška skupnost za cene že začela delovati. Toda precej zaostajamo v občinah, saj je sprejela odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen in sklenila družbeni dogovor in samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za cene le slaba polovica občin. Glede na to, da smo zakon sprejeli že pred letom dni, takax škodljiva kasnitev ni razumljiva. Kajti, če bi te skupnosti že imeli in bi delovale, potem bi bil že januarja zavrnjen marsikakšen cenik, za katerega bi veljala ugotovitev, da organizacija združenega dela ali kdo drug ni upošteval meril za oblikovanje cen. Sicer pa v teh dneh že prihajajo poročila o številnih zahtevah po podražitvi izdelkov in storitev, ki jih ponekod manj, ponekod pa bolj uspešno zavračajo.
V Ljubljani so na primer že lani prejeli 1267 prošenj za dvig cen obrtnih storitev in 1541 prošenj za podražitev gostinskih storitev. Cene so evidentirale le, če podražitev ni bila večja od 18 odstotkov, kar je družbeno dogovorjena meja. V mariborski občini bodo skupnost za cene šele ustanovili, zato do njene ustanovitve ne bodo obravnavali predlogov novih cen. Približno tako je tudi v nekaterih drugih slovenskih občinah.
O oblikovanju cen morajo odločati tudi delavci
Vsi družbeni dejavniki morajo dosledno vztrajati, da o oblikovanju cen odločajo tudi delavci. Pri tem je treba napraviti analizo lastnih stabilizacijskih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja. Delavci morajo biti ob vsaki spremembi seznanjeni s posledicami, ki nastajajo za druge zaradi predlagane spremembe cen. Pri tem je treba posebej izkazati vpliv na življenjski standard občanov in delovnih ljudi.
Spreminjanje cen je dopustno samo po merilih in na način, ki ga dopušča novi zakon. Temeljne in druge oeganizacije združenega dela morajo zlasti z medsebojnimi sporazumi urejati ta vprašanja in določati nove cene ter jih nato na prm^viden način verificirati v skupnosti za cene.
Vlado Klemenčič na skupni seji zborov skupščine SR Slovenije
V središču pozornosti
DE
5. marca 1981
stran 3
-l
V prvih dveh mesecih letos so zelo poskočili tudi zelenjava in drugi poljski pridelki. Kmetje pravijo, da niso oni tisti, ki navijajo cene. Ne gre jim v račun, kako je mogoče, da je krompir, ki so ga prodali danes po štiri ali pet dinarjev, že jutri na trgu po 20 dinarjev. Kdo je torej tisti, ki si neupravičeno, na račun delavcev polni žepe. Ali smoga kdaj skušali poiskati, ga opozoriti ali celo kaznovati?
O politiki cen
| nekateri proizvajalci vedo, da je pojem »novi izdelek« težko definirati in to izkoriščajo za neupravičeno povečevanje cen izdelkov s »staro« kvaliteto;
l v nekaterih delovnih organizacijah povečujejo cene Zgolj zato, da bi z nedelom povečali svoj dohodek, ne razmišljajo pa o večji produktivnosti dela, večji izkoriščenosti notranjih rezerv itd.
) strokovne službe marsikdaj manipulirajo z delavci in prihajajo na zbore delavcev z neutemeljenimi predlogi za višje cene. Zato se morajo osnovne organizacije zveze komunistov in sindikata bolj angažirano vključiti v uveljavljanje novega zakona o cenah in prispevati k odločilni vlogi delavca pri odločanju o cenah;
I pri oblikovanju politike cen v letošnjem letu in celotnem srednjeročnem obdobju je treba bolj upoštevati realni tečaj dinarja in okrepiti njegovo vrednost v odnosu do tujih valut, saj prevelika vrednost tujih valut spreminja prvotno ceno naših izdelkov;
I prevelik vpliv države na oblikovanje cen, neupoštevanje tržnih zakonitosti in zakona vrednosti, prevelika investicijska in potrošna poraba so po sodbi nekaterih temeljni- vzroki za sedanje težave in nenormalno povečevanje cen;
nesprejemljivo je, da so v delovnih organizacijah cene povečali če »so porasle« svetovne cene, niso pa jih znižali, če so se znižale svetovne cene;
zapiranje trga v republiške in celo občinske meje negativno vpliva na realno oblikovanje cen in izvajanje politike ekonomske stavilizaci-je;
za uspešno doseganje ciljev v politiki cen je nujno treba
povečati produktivnost dela v delovnih organizacijah, zmanjšati splošno porabo in investicijsko potrošnjo ter bolj spoštovati sprejete dogovore o cenah;
obdavčiti je treba tisti del dohodka, ki so ga posamezne organizacije združenega dela pridobile na podlagi špekulacij ali monopolnega-položaja na trgu;
I k umirjenješi rasti cen bo najbolj pripomogla večja produktivnost dela in širjenje blagovnih skladov z izdelki, ki jih na našem trgu primanjkuje?
poudariti je treba, da smo v tridesetih letih veliko dosegli in da se motijo tisti, ki mislijo, da so težave z divjanjem cen posledica slabosti delovanja našega samoupravnega sistema. Nasprotno: ostrejša družbena, samoupravna kontrola cen bo prispevala postopoma k umir-jenejši rasti cen in bo zagotovila bolj stabilne pogoje gospodarjenja.
Na cene izdelkov vplivajo številni dejavniki. Često grdimo to ali ono organizacijo združenega dela, češ da je dvignila cene svojim izdelkom le zato, da bi prikrila slabo gospodarjenje. Vendar vselej ni tako. Veliko je namreč takih delovnih kolektivov —toda to naj ne izzveni kot opravičilo, ki so ob številnih posegih administracije ali nekoga drugega v isti reprodukcijski verigi precej nemočni pri brzdanju cen lastnih izdelkov. Da bi prikazali drugd stran tega problema, smo obiskali dve organizaciji združenega dela, kjer so nam povedali, kako oblikujejo cene, s kakšnimi problemi se pri tem srečujejo in podobno. O tem bi lahko povprašali še marsikje drugje in zvedeli še več, saj je precej stvari ostalo nedorečenih.
Pri odločanju o cenah upoštevamo plane in gibanje svetovnih cen
V	»Beti-Metlika« je zaposlenih 1750 delavcev, od tega 1290 žensk. Delovno organizacijo sestavlja 7 tozdov, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja trikotažnega perila.
V	delovni organizaciji cene svobodno oblikujejo, pri tem pa upoštevajo, da se le-te ujemajo s temeljnimi planskimi postavkami in gibanji svetovnih cen. Skladno z novim zakonom o cenah so pripravili osnutek meril o cenah, ki ga bodo v dogovoru z združenjem triko-tažarjev »Triko union« sprejeli do konca tega meseca. Pri izdelavi meril za cene razmišljajo: ali določiti splošno politiko oblikovanja cen ali konkretno oblikovati prodajne cene.
Skladno z novim zakonom o cenah bodo o morebitnih spremembah cen sproti poročali in pošiljali predloge republiški skupnosti za cene. Pričakujejo, da bo ta skupnost opravljala ustrezno regulativno vlogo glede cen reprodukcijskega materiala.
V	»Beti« sta za oblikovanje cen odgovorna komisija za cene in odbor za gospodarjenje pri delavskem svetu. Temeljno izhodišče za določanje cen je plan razvoja za leto 1981. Te dni so npr. določili planske cene za prvo polletje letos. Upoštevali so vsebinska izhodišča novega zakon o cenah, ki terja, da je potrebno pri določanju cen upoštevati razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Zato so tehnologi pri določanju večje ali manjše cene za posamezni izdelek upoštevali njegovo konkurenčno sposobnost na trgu.
Kot zatrjujejo, imajo določene težave pri sicer uspešnem poslovanju zato, ker so cene njihovih izdelkov zaradi velike . konkurence na tujih tržiščih
Občinska skupnost za cene v Celju
Delegati terjajo večjo aktivnost
Občinska skupnost za cene v občini Celje je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji. Kljub temu njeno delovanje ne poteka nemoteno, ker še niso sprejeti vsi podzakonski predpisi. Zato je skupina delegatov za področje gospodarstva zbora združenega dela postavila vprašanje, kdaj bo pričel delovati nov sistem na področju politike cen, zakaj je prišlo do prekoračitve zakonskega roka in kdo je za to odgovoren. Kot so jim odgovorili v občinskem komiteju za družbenoekonomski razvoj, čakajo na sprejem re-
publiškega odloka o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve republiški skušnosji za cene v potrditev. Šele po sprejemu tega odloka bodo lahko v občini sprejeli podzakonske predpise (navodilo o pošiljanju cenikov občinski skupnosti za cene v potrditev in navodilo o pošiljanju obvestil o cenah občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja).
Z uveljavljanjem zakona o temeljih sistema cen torej zamujamo v federaciji, v republikah in pokrajinah in v občinah. Cene pa še naprej rastejo...
manjše od cen, ki veljajo za domači trg.
Pri poslovanju s tujino jih motijo nekatera določila ekonomskih odnosov s tujino, kot na primer 65 % delež deviz, s katerimi lahko razpolagajo. Ker se je v zadnjem letu cena bombaža podvojila, so bili prisiljeni povečati cene svojih izdelkov.
Samokritično so povedali, da delavci v »Beti« nimajo nobenega vpliva na oblikovanje cen. Vloga sindikata in samouprav-
nih organov pri določanju cen je neznatna, tako da delavci o predlogih strokovnih skupin razpravljajo zelo redko, a še takrat formalno. Upamo lahko, da bosta osnovna organizacija zveze komunistov in sindikata v prihodnje okrepila politično delo in dosegla, da se delavci ne bodo zanimali zgolj za osebni dohodek, ampak za celotni dohodek delovne organizacije, njegovo pridobivanje in za posledice višjih cen v njihovih delovni organizaciji na njihov standard.
Le smotrno, a ne izsiljevalsko dogovarjanje
V»Stolu-Kamnik« je zaposlenih 1680 delavcev, ki so v lanskem letu ustvarili 1,85 milijard dinarjev prihodka oziroma 415 milijonov din dohodka. Lani so povečali fizični obseg proizvodnje za 6,8 odstotkov, kljub zmanjšanju števila zaposlenih. Poudariti velja, da so 75 odstotno povečanje industrijske rasti dosegli na podlagi večje produktivnosti dela v srednjeročnem	obdobju
1976—80. V istem obdobju so povprečno letno stopnjo rasti celotnega prihodka povečali za 17 odstotkov. To pomeni, da večjega razvoja niso dosegli z nenormalnim povečevanjem • cen. V letu 1980 so npr. povečali cene v povprečju za 15 odstotkov.
Pri brzdanju cen so imeli v preteklih letih precejšnje težave zaradi povečanja cen osnovnih surovin. Leta 1978 je bila npr. cena kubičnega metra bukovine po 700 do 800 dinarjev, sedaj pa je po 2100 dinarjev! Pri podpisovanju samoupravnega sporazuma z gozdarji so jim le-ti zagotovili dovolj lesa, le pod pogojem, če bodo pristali na višje cene. Kljub temu, da so samoupravni organi na to pristali, hlodovine ni dovolj in delajo z zmanjšano zmogljivostjo že od oktobra lani.
Pri oblikovanju cen so imeli do sedaj odločilno besedo samoupravni organi prodajnega tozda. Po novem bodo strokovni organi pripravili predlog cen, o katerih bodo razpravljali vsi delavci v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela.
Trenutno dopolnjujejo samoupravne akte o oblikovanju cen, ki morajo biti v skladu z novim zakonom o cenah. Kot so se dogovarjali s splošnim združenjem »Les«, bodo določili merila za oblikovanje cen. Strokovna skupina v »Stolu« bo pri določanju cen upošte-
vala štiri temeljna merila: odnos med ponudbo in povpraševanjem; dolgoročne trende v gibanju svetovnih cen; povprečno stopnjo produktivnosti; delitev celotnega dohodka. ■
V	»Stolu« in celotni lesni industriji sodijo, da zasebni lastniki gozdov ne posekajo dogovorjenih količin bukovine, o katerih se dogovorijo v temeljnih organizacijah kooperantov. Namesto tega se raje odločajo za bolj ugodno prodajo drv, pri čemer lahko postavijo višje prodajne cene zaradi večje vrednosti lesa kot energetske surovine.
V	preteklosti se je dogajalo, da so nekatere republike izvažale preveč hlodovine, medtem ko so doma stroji marsikdaj stali. Zato so v »Stolu« zadovoljni z družbenim dogovorom o pomoči manj razvitim republikam in pokrajinam, ki obema stranema omogoča enakopraven razvoj.
Stop za cene
Videti je, da bomo te dni vendarle uspeli umiriti divjanje cen in jih uskladiti s planskimi dokumenti. ZISje namreč preučil in sprejel osnutek dogovora o uresničevanju politike cen v letu 1981, ki je temelj za usklajevanje stališč republik in avtonomnih pokrajin. O osnutku dogovora so ta teden razpravljali tudi na sestanku predsednikov izvršnih svetov republik in avtonomnih pokrajin, svoje mnenje pa so povedali še člani sveta zvezne skupnosti za cene.
Dogovorili so se, da morajo biti cene v letošnjem letu v skladu s predvidevanji ekonomske resolucije za 1981. leto. To pomeni, da morajo rasti počasneje kot lani. V skladu z osnutkom omenjenega dogovora, ki so ga podpisali ZIS in skupnosti za cene, so sprejeli naslednje sklepe:
—	da bi umirili rast cen, se uvede neposredna kontrola oblikovanja in sprejemanja cen za električno energijo, nafto, plin, naftne derivate, premog, radijsko in televizijsko naročnino, dnevne in informacijske časopise, PTT storitve, železniški in cestni promet in za prehrambene proizvode (olje, sladkor, meso, mesne izdelke, mleko, mlečne izdelke, moko in kruh);
—	sedanje cene mesa, kruha, mleka, olja in sladkorja se v letošnjem letu ne smejo več zviševati;
—	prometni davek se v letu 1981 ne sme več povečevati, ampak ga je treba — če je mogoče — znižati za proizvode, ki pomembno vplivajo na višino življenjskih stroškov;
—	tekoče ukrepe kredit-no-monetarne politike bodo analizirali v vsakemu trimesečju in po potrebi prilagajali tržnim pogojem;
—	proizvode, katerih cena se 'bo povišala mimo dogovorjene politike, ne bo mogoče prodajati na potrošniški kredit;
—	podpisniki osnutka dogovora bodo poskrbeli za večjo proizvodnjo izdelkov, ki jih primanjkuje na tržišču in zagotovili sredstva za intervencijski uvoz v primerih, ko bo to potrebno in smotr-
Brez besed
Čas
beži,
lik
ostaja
Šestega marca mineva leto dni od prerane smrti Janeza Barboriča, podpredsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Janez je bil eden tistih delavcev, za katere pravimo, da so otroci sindikata. Bil je predstavnik generacije, ki ji je
otroštvo krojila vojna, ki je izšla iz skojevstva, zanosa delovnih brigad in pomanjkanja v letih obnove in krojenja novih odnosov v družbi. Vse, ki smo ga poznali, je vedno znova presenečala njegova pripravljenost, da je kljub trdemu in prepolnemu delovnemu dnevu vedno znova našel čas za pogovor z delavci in da nikoli ni tehtal nepomembnosti njihovih težav z dragocenostjo svojega časa. Za vsakega je našel pravo besedo in tisto, kar je povedal, je povedal preprosto in razumljivo. Prav zato objavljamo enega od zapisov ob prehodu v novo leto 1976, ko je bil še predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Le s skupnimi močmi bomo uresničili dogovorjeno
V minulem letu smo si kot družba pridobili nekaj dragocenih spoznanj. Med najbolj pomembne izkušnje lahko vsekakor štejemo začetne uspehe za stabilizacijo gospodarstva. Spoznali smo, da skupaj in organizirano lahko dosežemo tisto, za kar se dogovorimo in za kar se vztrajno zavzemamo. Gospodarske in družbene razmere ob vstopu v novo leto nas prepričujejo, da moramo ohraniti in utrditi odnos do problemov, ki se je pokazal kot uspešen. Zaradi tega moramo vse prvine stabilizacijskih prizadevanj vgrajevati v samoupravne plane razvoja od temeljne organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti do planov v občini in republiki. Nedvoumni uspehi, ki smo jih v teh prizadevanjih že dosegli, nas hrabrijo, da pri tem in v takem delu vztrajamo. Gospodarske razmere v nastopajočem letu ne bodo lažje; v marsičem bodo lahko —zaradi nedoslednosti in neizpolnjevanja dogovorjenih nalog — celo težje kot lani. Toda ob tem imejmo v mislih spodbudno spoznanje, da smo v vseh delovnih sredinah odločeni graditi na bolj trdnih temeljih, brez zanašanja na druge, brez nenehnega pričakovanja pomoči od zunaj, od zgoraj itd. Delo lastnih rok je najboljši porok za boljši jutri.
Sedaj smo sredi samoupravnega planiranja, ki ga moramo razumeti in uporabiti kot sredstvo, da naše delo uskladimo z delom drugih. Samo usklajeni in medsebojno povezani napori lahko dajo dobre in trajne rezultate. Daleč sem od tega, da bi verjel, da bomo dogovore o skupnem delu dosegli brez konfliktov. Toda usklajevanje razumljivo različnih pogledov mora sloneti na načelih samoupravnega sporazumevanja. Skupen dogovor mora biti najboljša rešitev in mora, četudi za ceno odrekanja enih, dati najboljši skupni rezultat. Zaradi tega se zavzemamo, da se go-
spodarstvo povezuje v proizvodno soodvisne celote. Težko ali celo neverjetno je pričakovati, da bomo dobro gospodarili, če bomo delali vsak zase, dejansko pa smo eden od drugega odvisni zaradi surovin, prevozov, polizdelkov, trga, znanja ali zdravstva, kulture in drugih pogojev za naš in skupni obstoj. ‘Ce bomo samoupravno planiranje razumeli tako celovito, potem bodo sporazumi o letnih in srednjeročnih načrtih resnično postajali oblika samoupravnega združevanja dela. Tako združeni in organizirani bomo nemajhne naloge lažje zmogli.
V sindikatih si moramo še zlasti prizadevati za povečanje produktivnosti, katere temelj naj bo resnično nagrajevanje po delu. Še tako sodobna tehnologija ne more dati pričakovanih rezultatov, če sistem nagrajevanja ne spodbuja dobrega delavca, da dela še bolje in če ne spodbuja vseh, da pri delu mislijo na celovit učinek svojega in skupnega dela. Tak odnos do politike osebnih dohodkov je za slovensko gospodarstvo še posebej pomemben zaradi tega, ker v zadnjih letih dokaj pospešeno posodabljamo proizvodnjo, ki mora dati ustrezne učinke.
Iz sindikalnih organizacij
Masa ovira delitev po delu
V Trbovljah se sindikati s polno paro pripravljajo na tematsko konferenco o nagrajevanju proizvodnega dela in upoštevanju težjih pogojev dela v merilih zahtevnosti del in nalog, ki naj bi jo v okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije organizirali v tem mestu v prihodnjem tednu. Na tematski konferenci, na kateri bodo sodelovali predstavniki delavcev iz številnih delovnih organizacij iz vse Slovenije, zlasti iz takšnih, kjer imajo delavci tudi težke delovne pogoje, bodo pripravili sporočilo za tretji kongres samoupravljalcev. V sporočilu naj bi bila stališča o tem, kakšne so razmere pri nagrajevanju proizvodnega dela in upoštevanja težkih pogojev dela v merilih za delitev OD, in stališče, kako ukrepati naprej, da bodo tako proizvodno delo kot tudi težki delovni pogoji ustrezneje ovrednoteni. Ko smo »prisluškovali« na eni izmed pripravljalnih sej za tematsko konferenco, smo sliša-
li, da so načini nagrajevanja proizvodnega dela dokaj različni. Tudi težjih pogojev dela ne vrednotijo povsod enako, oziroma dovolj ustrezno. Res pa je, da so pri vrednotenju obeh kategorij opravil in nalog v zadnjem času v delovnih organizacij ah naredili korak naprej. V razpravi pa sta padli — denimo le ti dve — izhodišči za nadaljnje razprave: po prvi omejuje ustrezno delitev masa za osebne dohodke, saj lahko damo recimo proizvodnim delavcem višje osebne dohodke le na račun OD drugih delavcev. Omejevanja osebnih dohodkov navzgor, potem kako je delavec opravil več kakor »normalni« obseg dela, ne bi smelo biti. Drugo izhodišče pa se dotika vrednotenja težkih pogojev dela: ustreznejše vrednotenje težjih delovnih pogojev je pravilno izhodišče, toda zraven bo treba vsekakor še pogledati, kaj je bilo v sleherni delovni organizaciji storjenega, da bi težke pogoje omilili, če jih že ni moč odpraviti. Skratka, cilj je odprava težkih pogojev dela, boljše vrednotenje pa, bi lahko dejali, le začasni izhod v sili.
R. B.
Odzivnost v združenem delu
Na nedavnem posvetu predstavnikov republiških samoupravnih interesnih skupnosti o pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki je bil v domu sindikatov v Ljubljani, je predsednik koordinacijskega odbora Vinko Hafner med drugim poudaril, da je za kongres bistvena odzivnost v združenem delu, pri čemer se morajo aktivno vključevati vse subjektivne sile. V razpravi so bila v ospredju vprašanja zaposlovanja, stanovanjske izgradnje, luškega in železniškega prometa, socialnega varstva, izobraževanja, zdravstva, raziskovanja, komunale in vodnega gospodarstva. Dogovorili so se, da bo vsaka samoupravna interesna skupnost poskrbela za svoj načrt priprav na kongres in za oceno lastnih samoupravnih odnosov, še posebej pa bo vsaka kritično analizirala doseženo stopnjo menjave dela. Spodbujali bodo predkongresno aktivnost zlasti v občinah kot tudi na medobčinski ravni in v posebnih samoupravnih interesnih skupnostih. Organizirano bodo razpravljali in podali svoje mnenje tudi ob predlogu kongresne resolucije. Podprli bodo razi-
skovalne ustanove k takšnemu opredeljevanju nekaterih raziskav, ki bodo spodbudile nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Skrbeli bodo za javnost svojega dela in predkongresnih priprav, še posebej za delovno povezovanje nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti z ustreznimi republiškimi odbori sindikatov (kot npr. izobraževanja, zdravstva, energetike, prometa itd.).
V	domu sindikatov v Ljubljani se je sestal tudi izvršni odbor skupnosti klubov samoupravljalcev, ki se je zavzel za tesno vključitev klubov samoupravljalcev v predkongresne priprave, zlasti v občinah in v združenem delu. To naj bo tudi priložnost za pospešeno ustanavljanje klubov samoupravljalcev, saj je še osemnajst slovenskih občin brez njih. Delovanje klubov v pripravah na kongres bodo pretresli že na skupščini skupnosti klubov samoupravljalcev, ki bo konec marca v Ljubljani.
Razdelitev nalog med DPO
V	občini Slovenska Bistrica so se na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije začeli pripravljati že zelo zgodaj, kar se je poznalo
Vsak petindvajseti naj bo inovator
Odbor za inventivno dejavnost občinskega sveta ZSS Velenje in komisija za inventivno dejavnost občinske raziskovalne skupnosti Velenje sta na skupni seji izoblikovali skupni program dela za letošnje leto. Osnovna naloga bo povečati zanimanje delavcev za razvijanje lastne ustvarjalnosti in zagotavljanje pogojev za reševanje in uresničitev tehničnih inovacij, koristnih predlogov in idej posameznikov ter načrtnega znanstveno raziskovalnega dela kar zadeva proizvodne programe, tehnologijo, varstvo pri delu, boljšo organizacijo dela itd.
Letos bodo v velenjski občini
opravili anketo o množični inventivni dejavnosti v organizacijah združenega dela v letu 1980, ugotoviti pa želijo še stanje ra-zvojno-raziskovalne dejavnosti v združenem delu. Podobno kot že nekaj let doslej bodo pripravili že tradicionalno območno srečanje inovatorjev ter podelili priznanja najprizadevnejšim inovatorjem.
Ko že pišemo o množični inventivni dejavnosti v Šaleški dolini velja poudariti, da segajo začetki te dejavnosti v leto 1962 in so tesno povezani z razvojem velenjskega premogovnika. Kljub napredku, ki je bil dosežen v zadnjem.času, pa je mogoče ugo-
toviti, da sodeluje v množični inventivni dejavnosti le vsak stoo-semnajsti zaposleni. V letu 1978, na primer, je bila organizirana množična inventivna dejavnost v organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo skupaj 16.300 delavcev. Lani in predlani so organizacije združenega dela v občini Velenje prejele skupaj 270 predlogov, realiziranih pa jih je bilo 211. Čista gospodarska korist uporabljenih inovacij je presegla 100 milijonov dinarjev. Brez dodatnih naložb so tako v Šaleški dolini z množično inventivno dejavnostjo povečali produktivnost dela, izboljšali organizacijo dela, zmanjšali odvisnost od uvoza itd.
tudi pri pripravljenosti gradiv in iskanju ustreznih tem. Le-te so izbrali iz notranje problematike družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti, kjer zaposleni živijo in delajoT
Tretji kongres samoupravljalcev ne bo obravnaval samo področij, ki zadevajo sindikat, zato so se v bistriški občini vključile v priprave vse družbenopolitične organizacije. Čeprav bo v praksi še vedno glavnino nalog nosil sindikat, le-ta v bistriški občini ni osamljen, ampak deluje tesno povezan z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi. Med skupnimi nalogami so v ospredju proučitev družbe- • nepolitičnih in družbenoekonomskih odnosov ter priprave na bližnje volitve, delegatski odnosi in ocena aktivnosti v dislociranih obratih. Teh je v občini Slovenska Bistrica zelo veliko.
Vse pomembnejše teme, ki jih bo obravnaval 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, so obravnavale vse družbenopolitične organizacije in si pri tem razdelile naloge. Tako sta občinski svet ZSS in OK ZKS ocenila organiziranost združenega dela in ugotovila možnosti za ustanavljanje novih tozdov v občini. Izvršni svet občinske skupščine pa bo pripravil analizo gospodarskega položaja dislociranih obratov in učinkov gospodarske stabilizacije. Področje delegatskih odnosov bo širše obravnavala OK SZDL v svojih okoljih. Ta organizacija bo nosila tudi glavno breme v pripravah na nove volitve. Med naloge, ki bodo izpolnjevale delovni program SZDL spada tudi ocenitev vloge delegatov v skupščinah ter skrb za čim doslednejše uveljavljanje delegatskega odločanja in upravljanja v posameznih življenjskih okoljih.	V. H.
Samoupravna organiziranost gozdarstva in kmetijstva
Tudi v občini Mozirje, ki jo bo na kongresu v Beogradu zastopal en delegat, se skrbno pripravljajo na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Koordinacijski odbor, ki usmerja in vodi priprave na ta delovni dogovor jugoslovanskih samoupravljalcev, si prizadeva, da bi v predkongresne aktivnosti vključil prav vsa samoupravna okolja ter vse samoupravljalce iz Gornje Savinjske doline. Sicer pa so akcijske programe aktivnosti pripravila tudi vsa občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij.
Ker bo 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije ocenjeval doseženo stopnjo razvoja samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov, bodo v vseh krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih mozirske občine celovito in podrobno ocenili uveljavljanje delegatskih razmerij ter samoupravne in družbenoekonomske odnose, prav tako pa tudi gospodarske razmere ter izoblikovali predloge za odpravo ugotovljenih slabosti oziroma pomanjkljivosti. Ob tej priložnosti bodo namenili posebno pozornost doseženi stopnji samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v obeh najpomembnejših reprodukcijskih celotah v mozirski občini, to je v gozdarstvu in kmetijstvu.
Koordinacijski odbor za priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije v občini Mozirje bo s sodelovanjem Kluba samoupravljalcev Mozirje in drugimi pripravil tudi več tematskih posvetov o vprašanjih, ki bodo najbolj zanimala delovne ljudi in občane Gornje Savinjske doline.
M. L.
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 želijo v Šaleški dolini množično inventivno dejavnost še 'bolj povezati. s programom občinske raziskovalne skupnosti. Poglavitna cilja skupnih prizadevanj pa naj bi bila naslednja: v množični inventivni dejavnosti naj bi sodeloval vsak 25. zaposleni, vsaka inovacija pa naj bi v poprečju ustvarila vsaj 200.000 dinarjev inovacijskega dohodka, tako da bi dosegli letno gospodarsko korist najmanj 200 milijonov dinarjev. Ena od nalog pa je tudi dejanska uveljavitev delavca v združenem delu -kot nosilca raziskovalne politike.
M. L.
Kličemo Ilirsko Bistrico 81-176
Na zvezi je Branko Ujčič, sekretar ObS ZSS
»Zaključni računi, članski sestanki osnovnih organizacij in priprave na 3. kongres samoupravljalcev, to so ta hip naše najaktualnejše naloge«, je o tem, kaj počnejo v ilirskobistriških sindikatih, »raportiral« sekretar ObS ZSS Branko Ujčič.
»Akcija Zaključni račun '80 je v polnem teku in po prvih podatkih, ki so nam na voljo, so lansko gospodarjenje »prevetrili« že v tretjim organizacij združenega dela, drugod pa jih bodo vsak čas. Pozna se, da smo se na letošnjo akcijo temeljito pripravili. Že v zadnjem četrtletju lanskega leta smo na ObS ZSS izdelali nekakšne napotke, ki naj bi bili v pomoč predsednikom izvršnih odborov, zatem pa še natančen vozni red razprav, da ja ne bi prišlo do kakšnih zastojev. Tako kot lani, domala povsod na vrat na nos poravnavali svoje račune šele v zadnjih treh februarskih dneh...«
—	In kako kaj kažejo kazalci?
»Čeprav se je bilo prej bati, da bo dirka cemsurovin utrudila nase občinsko gospodarstvo, zdaj toliko bolj veselo ugotavljamo, da j° bomo še kar dobro zvozili. Rdeče številke pod zaključnim računom bodo imeli le v dveh Lesonitovih temeljnih organizacijah — naj povem, da so tu izgubo tudi načrtovali — in v Zdravstvenem domu-Pač pa sedaj vlada pri nas precejšnja negotovost v zvezi z dobavljanjem surovin. Čeprav imajo naše tovarne sklenjene pogodbe z doba vitelji, se jih ti ne držijo. Če se jih pa že, pa zahtevajo višje cene---1
—	Kakšen bo vaš prispevek 3. kongresu samoupravljalcev?
»Napravili smo program priprav, vendar smo nekoliko zgrešili sam
cilj. Nameravali smo napraviti nekaj svojih usmeritev in z njimi m med članstvo. Sedaj smo se odločili, da bomo to postavili na glavo. Da bomo šli najprej med članstvo. Šlo bo namreč za delegatski sistem. v celoti. Dogovorili smo se, da bo SZDL, po krajevnih skupnostih proučila, do kod smo z njim prišli, mi, sindikati, pa po tovarnah.«
—	In kako ob tej draginji živi vaše članstvo?
»Zavzemali smo se za višje osebne dohodke, a kaj, ko je njihova osnova v dohodku delovnih organizacij. Zato smo razmišljali takole-delavec mora s svojim delom zaslužiti toliko, da bo materialno in so cialno varen, in če je njegov nizek osebni dohodek posledica slabe razporejenosti, ga je treba prerazporediti ali najti še neko dodatno delo znotraj tovarne. Smo proti dodatkom!«	^ ^

Samoupravna organiziranost v Litostroju
Dobro pripravljena gradiva — pol uspeha
Nekaj manj kot štiri tisoč delavcev, trinajst temeljnih organizacij, skupnost finančnih služb in skupne službe, organiziranost na podlagi skupnega izdelka, pri katerem sodelujejo vsi tozdi, več kot 140 samoupravnih enot oziroma sindikalnih skupin, v zadnjih treh letih so sprejeli več kot 100 internih samoupravnih aktov. To je v telegrafskem slogu napisana osebna izkaznica samoupravne organiziranosti v ljubljanskem Litostroju.
Bilo pa bi narobe, če bi samoupravljanje, njegovo razvejanost in vsebino ocenjevali in tehtali le skozi teh nekaj skopih, čeprav po svoje zgovornih številk. Tega so se zavedali tudi člani koordinacijske skupine za politični sistem pri predsedstvu sveta ZSJ, ki so v zadnjih fe-bruarkih dneh v okviru rednega proučevanja razvoja samoupravnih odnosov v združenem delu in tokrat še posebej v sklopu priprav na 3. kongres samou-pravljalcev obiskali nekatere delovne kolektive v naši republiki in med njimi tudi Litostroj.
Litostrojčani se namreč togo ne oklepajo le »predpisanega« samoupravljanja. V odnosih, ki se vsakodnevno porajajo znotraj kolektiva, med temeljnimi organizacijami in delavci nenehno odkrivajo in uveljavljajo nove samoupravljalske rešitve, ki predstavljajo uspešno dograjevanje in stopnjevanje odločanja delavcev.
Čeprav je na primer zbor delavcev temeljne organizacije še vedno finale delavskega odločanja, so v zadnjem času v Litostroju začeli s pridom razvijati tudi odločanje v ožjih samoupravnih enotah. V preteklih letih se je namreč pokazalo, da delavci veliko bolj sproščeno in odkrito razpravljajo v ožjih skupinah, kakor pa na širših zborih. Takšno odločanje, v manjših skupinah, le krepi učinkovitost samoupravljanja.
Prav tako je značilna litostroj-ska »iznajdba« tudi pripravljanje gradiv za zbore delavcev. Ker so najrazličnejša gradiva občin-
skih skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti in podobna, kljub nenehnim opozorilom in tarnanjem, še naprej preobsežna in težko razumljiva, v Litostroju za vsakega delavca pripravijo kratke in jasno napisane povzetke. Čeprav ta rešitev ni poceni, vzame pa tudi precej časa, se je že večkrat pokazala kot zelo koristna. Tako zdaj delavci brošure s povzetki najrazličnejših samoupravnih aktov skrbno preberejo in shranijo (saj vedo za kaj gre), prej pa so popisane gore papirja preprosto odlagali iz predala v predal, dokler jih niso zavrgli. Še več, prišli so že tako
daleč, da zbora delavcev brez poprej pripravljenih skrajšanih gradiv sploh ne morejo organizirati.
Seveda pa ob nedvomno učinkovitem samoupravljanju in ob uspehih tudi v Litostroju vedo kaj so zatikanja in težave. Delavska kontrola se, kljub napredku, še vedno srečuje s ovirami. Med delavci še vlada prepričanje, da je tisti, ki sproži postopek in opozori na nepravilnosti nič prida človek in tožnik. Odločitve delavske kontrole tudi še prevečkrat zvodenijo zaradi počasnosti sodišč združenega dela in rednega sodstva.
Prav tako ni skrivnost, da so še pojavi, ko je samoupravljanje zlorabljeno. Zgodi se, da vodstveni delavci, ko sami ne najdejo pravih rešitev, vse prepustijo »samoupravljanju« in potem znajo, če je kaj narobe, po njem tudi krepko udrihati.
So pa to izjeme, ki ne potrjujejo pravila. Kažejo le, da je pred litostrojskimi samouprav Ijalci, kljub že številnim dobrim rešitvam, ki so drugim dober zgled, še veliko dela.
Gregor Pucelj
Ocena obveščanja v novomeški občini
Zakaj le polovica
Občinski svet Zveze sindikatov v Novem mestu je minuli če-tretek razpravljal tudi o akciji Tisoč delavcev-sodelavcev.« Po podatkih, ki jih je pripravila komisija za obveščanje in politično propagando pri predsedstvu občinskega sveta ZS, se je v to akcijo vključilo 251 sodelavcev. To je številka, ki jasno pov^ da so se v novomeški občini resno lotili akcije in z njo dosegli pomembne rezultate.
Ko so v novomeški občini pripravljali to akcijo, so se tudi do-govoril^da bo dal sindikat v vseh ozdih pobudo za pripravo ocene sistema obveščanja. Ocena pa naj bi pokazala tudi, kako je opredeljeno obveščanje v samoupravnih aktih, kako je z informiranjem v planskih dokumentih, predvsem pa naj bi dobili celovitejši pogled, analizo in oceno stanja sistema obveščanja v organizacijah združenega dela v novomeški občini. Razprave naj bi po zastavljenem načrtu akcije potekale tako, da bi izvršilni odbor oziroma konferenca, skupaj z drugimi družbenololitič-nimi organizacijami, podali oceno ugotovitve, te ocene in ugotovitve pa naj bi potem prišle na sejo delavskega sveta. Razprava na seji delavskega sveta naj bi bila zagotovilo, da se bodo
stvari premaknile na bolje in da bodo pomanjkljivosti in hibe odpravljene. In tu smo pri podatku, pri katerem se moramo ustaviti.
Že omenjena komisija v svojem poročilu med drugim ugotavlja, da je oceno sistema obveščanja pripravilo osem konferenc ter 24 osnovnih organizacij ZS, kar pomeni, da je v oceno zajetih 91, ali dobra polovica osnovnih organizacij ZS v novomeški občini. Torej kar polovica osnovnih organizcij ni razpravljala o sistemu informiranja. Zakaj? Zato, ker menijo, da je z informiranjem vse v najlepšem redu ali morda zato, ker bi pri tem morali slišati da moramo v sistemu informiranja vse manj govoriti o objektivnih slabostih in vedno več o subjektivnih?
Kako bi si drugače razlagali, da so se tiste osnovne organizacije ki so razpravljale o informiranju omejile »v glavnem na analizo načinov obveščanja.« Omenjena komisija nadalje tudi ugotavlja, da je bilo malo takih, ki so ocenili ustreznost opredelitve obveščanja v samoupravnih aktih in v planskih dokumentih za srednjeročno obdobje od 1981 do 1985.
Če je torej akcija »Tisoč de-lavcev-sodelavcev« prinesla v našo prakso novost, je to ta, da smo v sistemu informiranja dobili informacije o delu iz več okolij. Akcija torej ni prinesla le kvanti-teten, temveč tudi kvaliteten premik v obveščanju v združenem delu. Številka 251 novih sodelavcev v novomeški občini je spodbuda, da v sistemu informiranja dosežemo še višjo raven, kot jo imamo sedaj.
Ivan Kraško
DAN GRADBINCEV 6. JUNIJA V NOVI GORICI
Priprave na tradicionalno vsakoletno osrednjo proslavo gradbenih delavcev Slovenije so že v polnem teku. Organizacijo te pomembne proslave naših delavcev so prevzeli predstavniki Splošnega gradbenega podjetja Gorica. Ob tej priložnosti bo poleg tradicionalnega delovnega tekmovanja gradbincev med drugim tudi seja delavskega sveta SGP Gorica, na kateri bodo podelili najzaslužnejšim delavcem državna odliko-
vanja. Za dan gradbincev, ki bo 6. junija, je predviden bogat kulturni program, organizatorji pa ga bodo izkoristili tudi za izročitev priznanj delovnim kolektivom, ki bodo najuspešnejši na letošnjih enaitridesetih letnih športnih igrah. Ta dan bo v Novi Gorici predvidoma tudi plenum RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
A. UL.
Nove rešitve za socialno najbolj ogrožene
Višje pokojnine in otroški dodatki?
Kako v jeseniških organizacijah združenega dela izvajajo določila samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjskem kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev?
Standardi so res minimalni
Družbeni plan SRS za obdobje 1981-85 še ni sprejet, samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za to obdobje pa določa, da se bodo pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo in mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki predstavlja osnovo za odmero varstvenega dodatka, usklajevali v tem sred-njeročenm obdobju tako, da se bodo v začetku koledarskega leta povečali za odstotek povečanja povprečnih OD zaposlenih v SRS v letu poprej. Od septembra pa do zdaj so se pokojnine skupno povečale že za 18,72 odstotkov. Glede na to, da se je povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v letu 1980 v primerjavi z letom poprej povečal za 18,6 odstotkov, je z dosedanjima (septembrsko in januarsko) uskladitvama že dosežena dogovorjena raven povečanja pokojnin. Najnovejši porast življenskih stroškov za 7,5 % v januarju pa je resno ogrozil prejemnike najnižjih pokojnin. Zato bo potrebno najti nove rešitve predvsem za tiste upokojence z najnižjimi pokojninskimi prejemki. Glede na določitev najnižjega osebnega dohodka delavca bo potrebno, kot pedlaga prvi predlog, na novo določiti tudi mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov in novih premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka. V skladu s prakso, ko poskuša skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ohraniti
nespremenjen krog uživalcev varstvenega dodatka, znaša dosedanji mejni znesek 4311 din. Pričakovati je, da se bo ta vsota nekoliko povečala.
Pri reševanju socialnega in materialnega položaja delavcev moramo izhajati iz resničnega stanja celotnega materialnega in socialnega stanja delavcev in njihovih družin. Za dosego tega moramo še posebej proučiti utrjevanje solidarnosti, med drugimi tudi na področju otroškega dodatka. Otroški dodatek prejema v Sloveniji 316 tisoč otrok. Minimalni življenjski stroški za otroka pa znašajo med 3800 in 4000 dinarji. Otroški dodatek prejemajo oziroma so ga najbolj potrebni tisti otroci, na katere »pride«, glede na dohodke družine, samo 2200 dinarjev. Glede na življenjske stroške in dohodke družine, bi ti otroci morali prejeti otroški dodatek vsaj v višini 1600 din, dosedanji naj višji otroški dodatek pa je znašal 750 din. Popolnoma brez dodatne razlage nam je torej jasno, da bo treba nekaj ukreniti tudi na tem področju. Otroški dodatek naj bi bil zares socialni korektiv, kar pomeni, da bo vsak otrok v družini prejemal enak znesek, ne glede na to, ali je prvi, drugi, tretji itd. po vrsti. Dohodki družin ne bodo le osebni dohodki, ampak prav vsi prihodki družine — tudi štipendije, vajenske nagrade in drugo. Le tako bomo namreč lahko zares pomagali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
Darinka Legat Čož
V jeseniških sindikatih so se odločili za zanimivo akcijo: v 54 temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki zaposlujejo 12.000 delavcev, so poslali anketni listič s 15 vprašanji, ki naj bi kolikor- toliko natančno ugotovila, kako v občini izvajajo določila samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. »Le zakaj bi za te naše delavce skrbeli le tistih osem ur, ko so na šihtu, potem bi bilo pa konec našega zanimanja zanje, smo menili,« pripoveduje predsednik ObS ZSS Branko Iskra. »In ker je tako stanje treba preseči, smo se odločili za akcijo. Rezultati so zdaj znani in osnovnim organizacijam smo predlagali, naj jih v pripravah na 3. kongres jugoslovanskih samoupravljalcev temeljito preučijo. Kot eno od možnih razprav na prvo temo tematskega področja — odločanje delavcev vzdruže nem delu o razporejanju dohodka.«
In kaj je pokazala anketa, na katero je od 54 vabljenih odgovorilo le 33 temeljnih in drugih organizacij združenega dela z 11.027 zaposlenimi?
Predlani se je na Jesenicah zaposlilo 136 novih delavcev iz Slovenije in 728 iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Tolikšen mehanski priliv se je
nadaljeval tudi v prvih šestih mesecih lanskega leta: 10 odstotkov se jih je na novo zaposlilo iz Slovenije, kar 57% pa od drugod. Rezultati ankete nadalje kažejo, da kar 90% tistih, ki pridejo na Jesenice od drugod, najde delo v gradbeništvu, po 60 % v kovinski in gostinski dejavnosti itd. Ob tem je zanimivo, kako delavci iz drugih republik in pokrajin sploh najdejo zaposlitev. Podatki kažejo, da jih kar 60 odstotkov pride samih »s trebuhom za kru-hom« Je 25 % pa prek skupnosti za zaposlovanje. Zato v jeseniških sindikatih menijo, naj bi ti delavci prihajali na Gorenjsko čimbolj organizirano — prek skupnosti za zaposlovanje — ker bi le tako lahko podrobneje spremljali ne le izvajanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, pač pa tudi družbeni dogovor o medrepubliškem zaposlovanju.
Pri tolikšni stopnji zaposlovanja delavcev iz drugih republik in pokrajin se seveda postavlja vprašanje, kje ti ljudje živijo oziroma kdaj se lahko nadejajo morebitnih stanovanj. Anketa pove, da sedem tozdov zagotavlja po pet površinskih metrov bivalnega prostora na zaposlenega in da v teh sobah ne stanujejo več kot po štirje delavci. Po programu gradenj sodeč naj bi 12
tozdov priskrbelo streho nad glavo svojim delavcem v petih letih, devet tozdov še kasneje, kar 21 tozdov pa je prepričanih, da bodo ob načrtovani rasti zaposlovanja stanovanjski problemi ostajali nerešeni.
Na vprašanje »ali ste podpisnik samoupravnega sporazuma« jih je od 33 anketiranih temeljnih in drugih organizacij združenega dela 11 odgovorilo negativno. Kot poglavitni razlog za to so štirje tozdi navedli, da ne morejo zagotavljati samskih stanovanj, pet tozdov ne more priskrbeti stanovanj že zaposlenim delavcem, anketirani iz šolstva in zdravstva so v en glas odgovarjali, da nimajo sredstev, s katerimi bi zagotavljali vsaj minimalne standarde, osem tozdov pa je rubriko pustilo prazno.
Zanimivo je bilo tudi vprašanje, če v tozdih vključujejo določila samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v svoje samoupravne akte. Devet tozdov (27%) je to storilo, 21 ne (64 %), trije pa niso odgovorili.
In kako ti tozdi v konkretni kadrovski praksi izvajajo določila tega samoupravnega sporazuma? Številke kažejo, da 17 tozdov upošteva ta določila pri sprejemanju novih delavcev in da v 18 tozdih nadzirajo njihovo realizacijo tudi osnovne sindikalne organizacije. Zanimivo pa je, da je en tozd odgovoril, da ne sprejemajo na delo takih delavcev, ki si sami še niso zagotovili minimalnih standardov!
To je le nekaj najzanimivejših podatkov iz dokaj obsežne ankete, ki pa vendarle kažejo, kako je samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev marsikje le leporečna deklaracija. Da bi tako stanje presegli, so v jeseniških sindikatih sklenili: zaposlovanje delavcev iz drugih republik in pokrajin mora potekati bolj organizirano, saj predstavljajo skoraj polovico letno zaposlenih delavcev; v samoupravnem sporazumu je treba opredeliti letne plane zaposlovanja, rast zaposlenosti in njihovo spremljanje; v investicijske načrte naj bodo vključeni tudi kadrovski programi in sredstva za zagotavljanje minimalnih standardov; izdelati je treba metodologijo za izračun cene družbenega in osebnega standarda ter cene delovnega mesta; razvijati najrazličnejše aktivnosti, prek katerih se bodo delavci iz drugih republik in pokrajin laže vključevali v delovno in življenjsko okolje; določila samoupravnega sporazuma morajo vnesti v samoupravne akte sleherne delovne organizacije; izvajanje določil samoupravnega sporazuma morajo tozdi vsaj enkrat letno obravnavati na sejah družbenopolitičnih organizacij, delavskih svetov itd.; voditi moramo akcijo, da bi k samoupravnemu sporazumu pristopile prav vse jeseniške temeljne in druge organizacije združenega dela.
D. K.
KLEPET V UREDNIŠTVU
Če bodo pusta le pokopali — morda bi tudi nekaj miselnosti zraven?!
r

Tokrat klepet ni bil v uredništvu, saj bi bilo malce nevljudno povabiti sogovornika kar iz Mežice. No; tudi klepet ni bil, saj smo se z Ivanom Gavezom, predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata v Rudniku svinca in topilnici Mežica pomenili o presneto resni stvari — obravnavi zaključnega računa za lansko leto v tej delovni organizaciji z'2,258 delavci
Pogovor z njim smo zasnovali na »informaciji«, ki so jo delavci dobili tri dni pred svojimi zbori in jim je pomenila osnovo za odločanje. Ne bomo je povzeli, saj je . tako kratka, da jo je moč prepisati:
»Celotni prihodek DO je bil lani 2.070,839.451,65 dinarjev, kar je’ za 27 odstotkov več kot leta 1979. Od tega predstavlja izvoz 26,1 odstotka, leto poprej pa je bil ta odstotek 26,5. Dohodka je bilo za 665 milijonov dinarjev oziroma za 41 odstotkov več — očiščen tržnih vplivov pa znaša 589 milijonov dinarjev oziroma 25,2 odstotka več kot leta 1979.
Za osebne dohodke je šlo 366 milijonov, kar je za 21,9 od-
J
(
Ko smo čakali našega sogovornika Ivana Gave-za, smo listali po Novicah, zapisnikih. Utegnili smo tudi poklepetati. Tako smo zvedeli, kako se delavci posmehujejo okrožnici proti pustovanju, ki so jim jo poslali predsednik delavskega sveta, predsednik IO K OO sindikata in predsednik kolektivnega poslovodnega organa.
V
No, prebrali smo jo in sama po sebi je kar v redu. Res je povzročila posmeh, češ, ali nam tako malo zaupajo, vendar njena vsebina ni sporna. Malo moti le primerjava med vtisoma, koliko prostora če ne že pozornosti so posvetili zaključnim računom in koliko okrožnici —saj menda so delavci siti vseh mogočih gradiv? Mar takšnih okrožnic ne?
stotka več kot leta 1979 in za 0,4 odstotka več kot dovoljuje resolucija na ravni DO brez upoštevanja gibanja produktivnosti. Izguba v tozdih Rudarski obrati in Separacija znaša 62 milijonov dinarjev, ostanek čistega dohodka za sklade v »pozitivnih« tozdih pa 188 milijonov dinarjev.«
Sledi še delitev na sklade, nekaj številčnih podatkov za posamezne tozde in delovno skupnost...
— Ali lahko pojasnite, kako so potekale razprave na osnovi tako skopih podatkov?
»Ja, podatki so na prvi pogled res skopi. Menim pa, da so delavci že prezasičeni s kaj vem katerimi gradivi, informacijami, številkami... Že v organizacijah združenega dela se papir kopiči, pa še delegatska gradiva, poročila — skratka, preveč je tega in ljudje zgubljajo voljo, da bi sploh še kaj prebrali.«
— Pa vendar, pregled lanskega poslovanja je le toliko pomemben, da bi delavci potrebovali več kot nekaj številk in skopih stavkov?!
»Dobili smo osnovne podatke, ki kažejo, kako smo lani poslovali in to je za razpravo kar dovolj.«
Zaupajo strokovnjakom
Prelistali smo še tri tipkane strani zapisnika s seje IO konference osnovnih organizacij sindikata v tozdu Rudarski obrati, ki je lansko leto zaključil s skoraj 60 milijoni dinarjev izgube — le deset vrstic so namenili zaključnemu računu, med njimi dve tudi mnenju, da je treba na zborih delavcev »obvestiti o sklepu za povečanje prispevka za godbo... « Pogledali smo v njihove zadnje Novice in prebrali samokritičen zapis, da so številke, in še te z zamudo, premalo za kakovostno razpravo. Ivan Gavez je pojasnil, da so razprave vendarle potekale kar v redu:
»Kljub zamudi so bili podatki strokovno dobro pripravljeni. Povedal sem že, da delavcev ne kaže obremenjevati s količino. Zadovoljni smo z gospodarskimi rezultati, saj so brez dvoma med najlepšimi v zadnjih nekaj letih. Nekaj več kot 180 milijonov ostanka dohodka .je pač lahko vzrok za zadovoljstvo, mar ne?!
Delavci so se tudi zavedali, da tako dobro poslovanje ni zgolj rezultat našega vloženega dela, ampak gre lep del zaslug izjemno ugodnim tržnim pogojem. Tako so se brez pripomb strinjali s predlogom, da po zaključnem računu ne bi delili sredstev za osebne dohodke. Za poslovni sklad smo torej »iz izjemnih ugodnosti« namenili nekaj več kot 72 milijonov dinarjev, ki bodo prišli še kako prav za prepotrebno razširjeno reprodukci-
j0'*	— Kaj pa te izjemne
ugodnosti pomenijo? Zadnje dni smo lahko brali, kako cene svincu na svetovnem trgu padajo —ste torej »navijali« cene svojim izdelkom doma?
»No, stvar ni tako enostavna. V tujino prodajamo akumulatorske baterije, opremo za lesno industrijo, ki jo proizvajamo s stransko dejavnostjo, pa tudi topilnica sama izvaža nekaj surovega svinca. Temu določa ceno borza v Londonu in zadnje čase res upada. So pa zato naši izdelki v tujini cenjeni in dosegajo kar primerne cene. Plan izvoza smo s 650 tisoč akumulatorskih baterij dvignili za 750 tisoč, tudi izvoz opreme za lesno industrijo bomo povečali...
— Čemu torej sploh izvažate surovi svinec, če mu cena pada in lahko več zaslužite z izdelki? Kako ste delavcem razložili, da cene zunaj padajo, doma pa jih dvigujete?
»Izvažati moramo — ker potrebujemo devize in ker nas k izvozu svinca zavezujejo pogodbe s tujimi partnerji. S cenami je pa tako! To je zapleteno
področje in delavci v razpravah vanj niso posegali. Kdo bi razumel nihanja na borzi, prilagajanja doma, pa korekcije planov glede na cene... Imamo strokovne službe, tozd Blagovni promet in pri določanju cen se nanje zanesemo. O gibanju cen pa vselej poročajo družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom.
Lahko pa rečem, da so delavci nezadovoljni, ko kar naprej berejo in poslušajo o nujnosti umiritve cen, hkrati pa vsak dan v žepu občutijo, kako se dogovorov nihče ne drži. Predvsem jih boli rast cene hrane, stanovanj, energije...«
— Pa se vam ne zdi, da bi bilo lahko prav slepo zaupanje strokovnim službam med vzroki nespoštovanja dogo-
vorov?
»Saj sem že pojasnil —1 delavci so obremenjeni že z rednim delom, pa v družbenopolitičnih organizacijah delajo, v samoupravnih organih, krajevnih skupnostih in kaj vem kje še,. Le kako bi našli čas še za poglabljanje v zapleteni sistem cen?! Na zborih o tem sploh ni bilo vprašanj. Prepričan sem, da bi odgovorni odgovorili prav na vsako vprašanje, tudi o oblikovanju naših cen.«
— Ker so bOi podatki pred razpravo kratki in ker so kasnih, kaj so torej delavci na zborih spraševali, so imeli kakšne pripombe, predloge?
»Spotaknili so se ob drobne napake v posameznih tozdih — ponekod niso zadovoljni s kakovostjo tople malice, drugje bi radi garderobo, prhe... Zanimalo jih je tudi, kdaj se bosta tozda Rudarski obrati in Separacija nehala otepati z izgubami: Peste jih že od leta 1964. Letos jih je še povečal republiški zavod za geološke raziskave, ki ni poslal 25 milijonov dinarjev za raziskave. Stroški odkopa rastejo, saj je vsebnost rude vse manjša. Domača proizvodnja za predelavo ne zadošča več in letno ku-
pimo 15.000 ton svinčevega koncentrata od SASA Zletovo. Tozd v izgubi pri svobodni menjavi solidarnostno priznamo prav takšno ceno, kot jo terja Zletovo, ■ združujemo solidarnostna sredstva v poseben sklad za raziskave... A kar v nedogled tako ne more iti. Izvozno smo toliko pozitivni, da bi nam lahko odobrili vsaj nakup opreme v tujini. Iskali smo jo najprej doma, pa kaj, ko je nihče ne izdeluje.«
Po toči zvoniti...
— Razprave so bile torej kaj pičle. Ko pa smo vas čakali, smo med pomenki zvedeli, da se delavci zdaj, po zborih pritožujejo zaradi milijona dinarjev, namenjenega za nakup osebnega avtomobila, slišali smo, da v občini negodujejo, ker imate nesorazmerno visoko kilometrino, v vaših Novicah smo brali, da ste preveč odmerili za novoletna darila, menda skoraj milijon dinarjev. Menda se je o delitvi na sklade tik pred zdajci dogovoril politični aktiv, da je regres premajhen? Vse to kaže, da podatkov res ni bilo dovolj ali pa so krepko kasnili?
»Večina teh pripomb je rezultat površnih ocen. Kilometrino imamo res visoko in prav zdaj družbenopolitične organizacije tehtajo, kako jo uskladiti. Saj veste, kako je! Zaključni račun je trebapotrditi do določenega datuma in v naglici zmanjka časa za temeljitost. Seveda pa obravnava lanskega poslovanja ni končana. Sredi marca pripravljamo res štirok sestanek, na katerega vabimo tudi nekaj ljudi z republiških sindikatov. Kar smo zamudili, spregledali, nismo odrinili na stran, vse bo še prišlo na vrsto.«
— Morda tudi vaši odnosi s partnerji, sodelavci... Ali je o tem kdo spregovoril delavcem?
»Ne, o tem ni tekla beseda. Kazalo pa bi navezati stike, na primer s tovarno Aluminija Kidričevo, z IMPOL v Slovenski Bistrici in še s kom. Pa kaj, ko imamo doma toliko skrbi in časa vselej primanjkuje. Pa dohodkovni odnosi, že lep čas jih skušamo zgraditi s Kombinatom SASA Zletovo, a se vselej kje zatakne. Ne drže se dogovorjenih rokov, količin, terjajo pa cene, kot jih sproti določa borza v Londonu, udeležbo v deviznem izkupičku za končne izdelke...«
— In kdo navezuje te »dohodkovne« stike, da se vedno zapletejo?
»Že nekajkrat so jih obiskali naši vodilni delavci, prav tako so se trudili predstavniki občine, republiškega izvršnega sveta menda tudi.«
— Morda.pabi tudi na tem področju bolj zalegel pogovor med delavci, morda bi le našli skupno besedo?
»Dvomim: če to ne uspe usposobljenim strokovnjakom, voljenim funkcionarjem — delavci smo premalo strokovno oboroženi za tako zahtevne pogovore.«
— Morda imate celo prav — vsaj dokler bo (tudi) sindikat zaključnim računom odmeril nekaj vrstic, kar celo gosto tipkano stran pa okrožnici proti pustovanju. Saj praznovanje med delovnim časom resnično ni primerno, pa vendarle...?
Ciril Brajer
Zaključni računi 80 —Za Slovenijales —trgovino je sprejem ZR le povzetek vseh prejšnjih razprav
Ob števUkah in komentarjih še skrb za trdnejšo povezavo med proizvodnjo in trgovino
V Slovenijales — Trgovini je že v navadi, da stečejo razprave o gospodarjenju v preteklem letu takoj na začetku novega, saj temeljne podatke, ki so potrebni za odločitve delavcev, vodstva temeljnih organizacij sproti posredujejo samoupravnim organom in sindikalnim skupinam. Tako je v resnici sprejem zaključnega računa le povzetek vseh razprav in hkrati dogovor delavcev o tem, katerim vprašanjem je potrebno v prihodnje v procesu gospodarjenja nameniti vso skrb.
Tako je v tokratnih razpravah o zaključnem računu prevladovalo nekaj — za prihodnji razvoj te delovne organizacije in Slovenijalesa kot sestavljene organizacije združenega dela — hudo pomembnih vprašanj. Predsednica konference osnovnih orga-nizarij zveze sindikatov Danica Gošnik nam je dejala, da je bilo ob številkah in komentarjih o gospodarjenju v temeljnih organizacijah združenega .dela zlasti v ospredju vprašanje, kako ustvariti trdnejše dohodkovne povezave med proizvodnjo in trgovino, kako povečati izvoz, se bolje organizirati in še zlasti, kako v proizvodnji storiti korak naprej v specializaciji proizvodnih programov.
Ko smo se o tem pogovarjali v temeljni organizaciji združenega dela, ki se ukvarja z veleprodajo lesnega in gradbenega materiala, smo slišali kup zanimivih ugotovitev, kako majhen vpliv imajo delavci v trgovini na oblikovanje skupnega prihodka in dohodka, na cene in dajatve za samoupravne interesne skupnosti.
»Proizvodnja nas postavlja pred gotovo dejstvo na področju cen,« nam je dejal Rado Pavič, sekretar osnovne organizacije ZK v tem tozdu, »in resnici na ljubo moramo tudi povedati, da še med nami in proizvodnjo prevladujejo pogodbeni odnosi, čeprav imamo kup samoupravnih sporazumov, ki bi morali nadomestiti pogodbe v sestavljeni organizaciji združenega dela. Sodelovanje v dobrem in slabem, kot temu navadno pravimo, še ni razvito do te stopnje, da bi lahko
mi v trgovini trdili, da imamo vpliv na proizvodnjo. Saj se premika, z vsakim korakom smo bliže novim odnosom, vendar je zelo težko premakniti z bolj odločno akcijo tovariše v proizvodnji. Poglejte primer: zdaj so se vsi zaleteli v proizvodnjo ter-mopan oken, klasičnih pa skorajda ni moč dobiti. Povpraševanje po njih pa je veliko... Kaj naj storimo v sedanji zmedi, ko bi vsak rad »nov proizvod« samo zato, da bi povišal ceno?
Pod mikroskopom delavcev je bilo tudi financiranje skupnih služb v delovni organizaciji, ki p° izjavi Danice Gošnik, dobro opravljajo dela in naloge in zelo racionalno gospodarijo z ustvarjenim dohodkom. »Uspelo nam
je, da so delavci v vseh dvanajstih poslovnih enotah našega tozda tokrat temeljito razpravljali o tem, kaj so skupne službe opravile za temeljno organizacijo in česa ne. Zadovoljni smo, kajti tudi v skupnih službah so se lani zelo stabilizacijsko vedli, tako da lahko trdimo, da postajajo skupne službe zares servis za opravljanje določenih del in nalog za temeljne organizacije združenega dela,« je nadaljevala Danica Gošnik.
Brskali smo po poslovnih rezultatih tozda Veleprodaje lesni in gradbeni material, poslušali komentarje, kritično in samokritično so naši sogovorniki govorili o vsem, kar sodi v splet
tematike	gospodarjenja-
Oglejmo si nekaj najbolj p°' membnih podatkov, ki ponazarjajo skrb za dobro gospodarjenje: nekaj več kot tri sto zaposle' nih v tej temeljni organizacij' združenega dela je lani ustvaril0 skorajda pet milijard dinarjev celotnega prihodka in presegl0 za 17 odstotkov planirani celotni prihodek. Na to so upravičen0 ponosni, saj je lansko drugo p0*' letje bilo zelo zahtevno, spremenjeni so bili pogoji gospodarjenja, poleg tega pa so se srečavali s pomanjkanjem nekaterih izdelkov na tržišču. Kajpak tudi stroški za to po podatkih iz zakljuc' nega računa rastejo, vendar je pohvalno, da so takoimenovani
»limitirani izdatki« pod planiranimi. Tako so za reklamo in propagando izkoristili le 63 odstotkov limitiranih sredstev, za reprezentančne stroške 99 odstotkov, za intelektualne storitve 92 odstotkov, sredstva dnevnic za službena potovanja so za devet odstotkov manjša, kot bi lahko bila, izdatki za nadomestila za potne stroške pa za 4 odstotke manjši. Ugodni pa so tudi tisti podatki, ki pričajo o produktivnosti tega delovnega kolektiva, saj je bruto dohodkovna produktivnost večja za 18 odstotkov kot so planirali, neto dohodkovna produktivnost za 24 odstotkov, ekonomičnost poslovanja pa je na tisti ravni, kot so planirali.
Delavci v tozdu Veleprodaja lesnega in gradbenega materiala so dobili tudi natančne podatke o združenih sredstvih v okviru sestavljene organizacije združenega dela in za podjetja v tujini.
Čeprav je potekala javna razprava o zaključnem računu po delnih zborih — zato je bila, kot nam zatrjuje Danica Gošnik mnogo bolj konkretna — so delavci imeli pred očmi celotno sliko, kar je bržkone za kakovost razprave o gospodarjenju zelo pomembno, pri tem pa so bile dane vse možnosti, da tudi v vsaki poslovni enoti zelo konkretno, odgovorno »rečejo bobu bob« in se dogovorijo za odpravljanje tistih pomanjljivosti v poslovanju, ki ovirajo doseganje še boljših rezultatov.
»Skorajda povsod pa je skozi zaključni račun in razprave o njem«« pravi Rado Pavič, »bilo slišati, pripombe, koliko časa bo le delavec nosil bremena stabilizacije, zakaj nam ne uspe omejiti .skupne in splošne porabe...«Vsi napori, ki jih vlagajo v Slovenijalesu — Trgovini v boljše gospodarjenje — pri tem pa prav nihče ne trdi, da so zelo dobro organizirani, da še nimajo skritih rezerv — so lahko jalovi, če se gospodarske razmere ne bodo stabilizirale, če bo le tisti, ki se znajde, brez dobrega dela žel rezultate tistih, ki pošteno in odgovorno delajo. Prav zato je bilo mnogo kritičnih besed izrečenih na račun kompliciranega administrativnega »sodelovanja« med veleprodajo in prodajo na drobno. Lani so vse leto razreševali vrzeli in »kratke stike« med poslovnimi enotami in temeljnimi organizacijami združenega dela.
Delavci so odločno zahtevali, da se to poenostavi, kajti le tako bo potrebnih manj režijskih, administrativnih delavcev, učinki poslovanja in dohodek pa bodo večji.
Marjan Horvat
Zaključni računi 80 — V Korsu so močno izboljšali gospodarjenje
Delati z rokami in z — glavo!
Enovita delovna organizacija Kors iz Rogaške Slatine ni med 31 slovenskimi konfekcionarji več na zadnjem mestu po poslovni upsešnosti. V preteklem letu se je povzpela kar za tri mesta na tej lestvici. Ali to pomeni, da so delavci v tej delovni organizaciji lani gospodarili dobro? Da in ne. Tako so nam namreč odgovarjali delavci, ki smo jih pobarali, kaj sodijo o tem. Predvsem se niso vsi v kolektivu vključili v akcijo za boljše gospodarjenje, pa tudi vseh načrtovanih notranjih ukrepov niso izpeljali do konca. Kljub temu pa rezultati, povzeti po zaključnem računu za lansko leto, kažejo, da trud delavcev Korsa ni bil zaman in da doseženi rezultati vendarle niso takšni, da bi morali biti z njimi nezadovoljni.
V Korsu smo se največ pogovarjali s Tatjano Gedličko, predsednico odbora za boljše gospodarjenje, Avgustom Čakšom, predsednikom OO ZK, Francem Vogrinom in Jožetom Kovačem, predsednikoma obeh sindikalnih skupin (v Korsu je sindikat organiziran v dve sindikalni skupini, ki se »ujemata« z obema delovnima izmenama, delo pa koordinira konferenca sindikata) ter z Antonom Tepešem, direktorjem delovne organizacije in Stanislavom Urbančičem, sekretarjem Korsa.
Dobri poslovni rezultati
V Korsu — zapišimo uvodoma še to — izdelujejo tako imenovano težko konfekcijo, od tega 60 odstotkov hlač vseh vrst in namenov ter 40 odstotkov oblačil z dolgimi rokavi, vse to pa za moške, ženske in otroke. Lani je približno 550 zaposlenih (toliko jih je bilo zaposlenih ob koncu leta) izdelalo in prodalo za 236 milijonov dinarjev oblačil, od tega pa so 26 milijonov (deviz-
nih) dinarjev iztržili s prodajo storitev (»lohn posli«) zahodno-nemškemu naročniku. Od celotnega prihodka jim je ostalo 105 milijonov din dohodka od tega pa 88 milijonov din čistega dohodka, od česar so okroglih 55 milijonov dinarjev dali za (relativno nizke) osebne dohodke. Planirane rezultate so v Korsu lani presegli povsod, razen pri osebnih dohodkih, kjer jim je ostal še približno en odstotek mase (po ZRSOpa tudi ta ne več, ker so ga prerazporedili). Prav tako so bili pod planom (za en odstotek) pri porabljenih sredstvih (kar je dobro). Dohodek pa je za 7 odstotkov večji od planiranega, izvoz pa za 10, in to sta tudi največja odstotka preseganja ciljev lanskega gospodar-
skega načrta delovne organizacije.
Skratka, kolektiv se je moral kar precej potruditi, da je presegel finančni načrt, ki je že tako krepko presegal dosežke iz leta poprej, saj so se v lanskem letu pogoji gospodarjenja zaostrili (devalvacija, višanje cen surovin, delna izguba trga zaradi slabe preskrbljenosti z repromateria-lom itd.). Kljub temu pa čaka kolektiv še veliko dela in truda, da bi dosegel rezultate, kakršne dosegajo druga konfekcijska podjetja v Sloveniji. Ko so v Korsu primerjali svoje poslovne rezultate z rezultati drugih konfekcio-narjev, so ugotovili, da so sami resda dosegali višje stopnje gospodarske rasti, da pa v stopnji gospodarnosti, v čistem dohodku na zaposlenega, v akumulaciji in donosnosti vloženih sredstev še vedno krepko zaostajajo za drugimi tovrstnimi kolektivi. V Korsu na primer namenjajo za osebne dohodke (v odstotkih) največji del čistega dohodka od vseh konfekcionarjev (več, kakor tri četrtine), pa so povprečni osebni dohodki (6150 dinarjev lani) vendarle nižji kot drugod.
Odbor za boljše gospodarjenje
V začetku lanskega leta so v Korsu (tako kot drugod v združenem delu) osnovali odbor za boljše gospodarjenje, ki je skupaj s strokovnimi službami sestavil program celoletnih aktivnosti za izboljšanje gospodarnjena v delovni organizaciji. Največjo pozornost je usmeril na varčevanje z energijo in repromateria-li, na povečanje produktivnosti, na racionalno politiko zaposlovanja, na delitev sredstev za osebne dohodke, na izvoz in še kam. Večina teh in še drugih ukrepov (na primer napori za povečanje prodaje na domačem trgu) naj bi ne samo pomagala kolektivu razreševati-težke pogoje gospodarjenja v lanskem letu, pač pa naj bi zagotovila trdnejšo osnovo za letošnji gospodarski načrt. Zaradi tega seveda praktično enaki ukrepi za izboljšanje gospodarjenja veljajo v Korsu tudi v letošnjem letu.
Ko smo povpraševali odgo: vorne in delavce v Korsu, kako so zastavljene stabilizacijske naloge izvrševali, smo dobivali odgovore, ki jih lahko pravzaprav strnemo v eno ugotovitev: da bi se dalo marsikaj več storiti.
Delavci
premalo aktivni
»Seveda!«, je to ugotovitev potrdila Tatjana Gedlička, predsednica odbora za boljše gospo-darnjenje. »Marsikaj b'i še lahko storili, čeprav smo že veliko napravili. Toda glavni razlog, da nismo bolje gospodarili, je po mojem v sorazmerno precejšnjem nezanimanju ne le delavcev, ampak tudi vodij oddelkov. Naš odbor je na primer zaprosil za dodatne pobude, zamisli, kako še bolj varčevati. Pa jih nismo dočakali. Izpeljali smo le zamisli, ki jih je že na začetku leta predlagal naš odbor. Žal se kolektiv, kot kaže, še ne zaveda, da tudi majhni prihranki, sešteti skupaj, lahko kar precej pomenijo...«
Glavni poudarki stabilizacijskih ukrepov v Korsu so bili, kot smo že omenili, na dobri preskrbi z repromateriali (eno najbolj kritičnih področij gospodarjenja lani), na zmanjšanju števila režijskih delavcev, povečanju izvoza, pravilnejši delitvi OD...
Preskrba je kritčna še danes, tu veljajo pravzaprav ukrepi za sproti. Lani so v Korsu deloma uspeli zmanjšati število režijskih delavcev. Ukinili so opravila in naloge desetim kontrolorjem v
proizvodnji in jih poslali za stroje. Niso pa zmanjšali števila pravih administrativnih delavcev, češ da jih vse potrebujejo na »starih« delovnih mestih. Uspeli pa so normirati delo delavcem v pripravi dela, tako da je zdaj v Korsu kakih 80 odstotkov delavcev plačanih po rezultatih dela, ki jih ugotavljajo z normiranjem. Le še delavci v upravi imajo »zagotovljene osebne dohode« ne glede na rezultate dela. Ena izmed pomembnih nalog je povečevanje prodaje doma — zaradi vse slabših pogojev in vse hujše konkurence konfekcionarjev iz drugih republik, ter povečevanje prodaje — storitev — na tujem. Trg sam sili Kors v vse večje ponujanje svojih storitev tujim partnerjem, čeprav iztržek ni velik.
Kaj so realne cene
Tako se zadnja leta obseg storitev za zahodnonemškega partnerja stalno povečuje in tudi v letošnjem letu' se bo ponovno. Tako naj bi letos vsaj 40 odstotkov proizvodnih zmogljivosti zaposlili z »lohn poslom«, za katerega pa bodo iztržili le kakih 25 do 30 odstotkov dohodka. Ker pa so devizna sredstva Korsu nujno potrebna za (zdaj že minimalen) uvoz blaga in strojev, drugače seveda ne gre (zlasti, ker domačih tkanin ni lahko prodati na zahodnem trgu).
Tudi v letošnjem letu bo program ukrepov za boljše gospodarjenje tako rekoč nespremenjen, temeljil pa bo na večji varčnosti, skrbi za preskrbljenost z repromateriali, večjem izvozu. Večja varčnost naj bi kar se da vplivala na cene izdelkov, kajti cene surovin nenehno rastejo, vsega pa ni moč obesiti na kupce. Tega se v Korsu dobro zavedajo. Dejstvo, da bodo več kakor dve tretjini za letos predvidene rasti celotnega prihodka prispevale višje cene izdelkov, opozarja, da je raven podražitev s tem hudo izčrpana, in da bo treba dohodek (ki naj bi se povečal za tretjino) prigospodariti še z drugimi ukrepi. V Korsu so med drugim začeli pripravljati tudi interni akt o ugotavljanju realnih cen njihovih izdelkov.
»Marsikaj se da še storiti za izboljšanje gospodameja, čeprav nanj odločilno vplivajo tudi zunanji dejavniki,« nam je na koncu pogovorov dejala Tatjana Gedlička. »Toda poprijeti bomo morali vsi zaposleni v Korsu in to ne le z rokami, ampak z glavo.«
Boris Rugelj
Zaključni računi 80 — V Tovarni verig Lesce so z akcijo začeli pozno, vendar učinkovito
Večina pripomb delavcev utemeljenih in sprejetih
Jože Pfajfar, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov]
»Z akcijo zaključni računi smo začeli dokaj pozno, šele sredi februarja. Pripravljati smo se seveda začeli že prej na letnih sestankih članov osnovnih organizacij zveze sindikatov. Najprej se je sešel izvršni odbor konference. Te seje so se udeležili tudi predsedniki delavskih svetov vseh sedmih tozdov in skupnih služb. Dogovorili smo se za potek akcije. Že dan zatem so se na razširjenih sejah v tozdih sešli predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta ter obravnavali poročila o gospodarjenju v tozdu in delovni organizaciji.
19. in 20. februarja smo usposabljali posameznike za razlagalce zaključnega računa, poslovna poročila pa so podali vodje tozdov. Izbrali in usposobili smo približno 80 razlagalcev, tako da je bil v povprečju en razlagalec na osemnajst delavcev.
To so bili v glavnem delovodje, predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij, predsedniki delavskih svetov in sekretarji OOZK. Nato so se sešli strokovni kolegij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta delovne organizacije. Ocenili so gospodarjenje in predlagali delitev čistega dohodka. Pravzaprav je bilo to usklajevanje potreb, ki se pokrivajo s sredstvi iz sklada skupne porabe.
Prejšnja leta smo predlog delitve nato obravnavali na zborih delavcev. Letos pa smo o njem temeljito razpravljali še v delovnih skupinah. Pripombe, zbrane v razpravi, je obravnavala posebna delovna skupina na ravni delovne organizacije in dala najprej ustrezne pismene odgovore, nakar so odgovore na pripombe posredovali še na zborih delavcev. Približno 80 odstotkov pripomb, ki pa jih ni bilo malo, smo upoštevali. Ocenjujemo, da smo akcijo dobro pripravili in jo uspešno izpeljali. Mislim, da so k temu precej prispevale temeljite razprave v posameznih delovnih skupinah, tako da je bil sklepni
zbor delavcev, ki ga terja zakon o združenem delu. nravzanrav le
Janez Demšar, predsednik delavskega sveta tozda Verigama:
»Največ pripomb je bilo na račun svobodne menjave med posameznimi tozdi in skupnimi službami. To je razumljivo, saj je še precej nerazčiščenih stvari v teh odnosih. Pa ne zato, ker jih ne bi hoteli razrešiti in urediti, pač pa zato, ker so odnosi dokaj zapleteni. Med tozdi je svobodna menjava bolje urejena in temelji na dohodkovnih odnosih. Na sklad skupne porabe ni bilo pripomb, razen na sklad za kreditiranje zasebne gradnje. Zanj smo zato namenili več denarja. Hkrati z zaključnim računom smo sprejemali tudi plan za leto 1981. Čeprav je bil precej časa v javni razpravi, pa moram reči, da je šel preveč mimo delavcev.
Zaključni račun je pokazal, da smo v naši delovni organizaciji kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ki pa niso prizanesle
niti nam, dokaj dobro gospodarili. Najbolj nas je pestilo pomanjkanje reprodukcijskega materiala oziroma surovin, zatem pa še neusklajenost cen surovin in končnih izdelkov. Prav zaradi tega neskladja, ki bo letos verjetno še bolj izrazito, bomo imeli še več težav pri pridobivanju dohodka.
Marija Pogorevc, ročna varUka, članica delavskega sveta tozda Verigama in delavskega sveta delovne organizacije:
»Akcija je bila dobro pripravljena. Delavci smo aktivno sodelovali v razpravah po delovnih skupinah. Škoda le, da ni več takih razprav. Imeti bi jih morali tudi ob periodičnih obračunih. Prek biltena in glasila nas sicer redno obveščajo, vendar to ni dovolj. Delavci radi vprašamo, ker pač imamo svoja vprašanja in nanje ni vselej mogoče odgovoriti v biltenu. Jaz sama poročam v
svojem delovnem okolju sodelavcem o tem, kaj smo govorili na
delavskem svetu, kako gospodarimo, kaj smo sklenili itd. Na delavskem svetu pa tudi povem, kaj želijo delavci, s čim so nezadovoljni, kaj jim ni jasno.
Ko smo razpravljali o planu, je bilo največ pripomb na račun pomanjkanja reprodukcijskega materiala, ki nam ga zagotavljajo naši tozdi v okviru delovne organizacije. Poglejte primer: tozd Sidrne verige zaradi okvare enega od strojev ne more pravočasno zagotoviti materiala za naš tozd. Tako se zgodi, da delavci na svojih delovnih mestih ostanemo brez dela. Da pa ne bi stali križem rok, opravljamo manj ocenjena dela in naloge. Če se to zgodi večkrat na mesec, se krepko pozna na kuverti. In ne po naši krivdi! Zaradi tega so oškodovani tudi pridni delavci. Jasno je, da je na račun tega vedno veliko pritožb. Toda ustrezno rešitev je težko najti. Najbolje je zagotoviti redno preskrbo z materialom in s tem redno delo. Vse to pa je tista vsebina, ki jo tudi obravnavamo ob zaključnih računih.«
Peter Štefanič
Marija Krivec razdaja svojo ljubezen tudi malčkom drugih staršev
Osem srečnih otroških obrazov
7. marec — dan inženircev
Inženirske enote naše armade imajo 7. marca svoj praznik. To je spomin na tisti dan ^eta 194.\ ko je ' pionirska četa Vrhovnega štaba na povelje tovariša Tita podrla zadnji most na Neretvi pri Jablanici ter s tem zavedla sovražnika o resničnih načrtih premika partizanskih enot. Most so čez noč ponovno zgradi li in s tem omogočili glavnini operativne skupine NOV Jugoslavije — Vrhovnemu štabu in 40(10 ranjencem, umik iz sovražnikovega obroča. To je bila najvidnejša, a ne edina zmaga naših inženircev med NOB.
Po vojni so inženirci ogromno prispevali h graditvi porušene domovine. Skupaj z delovnimi ljudmi in mladino so gradili ceste, železnice, mostove, predore, naspie... Tudi ob elementarnih nesrečah so vedno prvi priskočili na pomoč.
Inženirske enote so tudi šola, ki daje tisočero strokovnjakov, predvsem za gradbeno operativo.
Ob njihovem prazniku jim želimo še več uspehov, tako pri krepitvi bojne pripravljenosti kot tudi pri nadaljnjem razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov.

Za delo, kakršno opravlja Marija, mora imeti ženska veliko srce. Veliko, kot so ga imele naše babice, ki so rodile in spravile h kruhu tudi osem, devet, deset in celo več otrok. In to v časih, ko je bilo kruha precej manj, kot ga imamo danes. Pa ljubezni, potrpljenja in pridnosti mora biti vselej na pretek, da ostane mati ob tolikih malčkih vesela, da iz otroških očk vedno sijeta smeh in sreča.
Obisk pri Mariji Krivec predstavlja srečanje z materinskim
srcem, ki velikodušno razdaja ljubezen tudi malčkom drugih staršev. Odločila se je za varstvo osmih otrok. Tako skrbi za svoji dve hčerkici Vesno in Anito, poleg pa še za Robija, Mateja, Darka, Ido, Jakca in Majo. Še za šest drugih otrok!
»Včasih sem bila gostinska delavka, potem nekaj let pri Mercatorju. Ko sem rodila Vesno, svojega drugega otroka, zanj nisem dobila varstva. Hudo je bilo, saj nisem vedela, kako bi si pomagala, na koga bi se obrnila.
Pa sem se na prigovarjanje patronažne sestre odločila, da pustim službo in na svojem domu poskrbim za varstvo več otrok. Seveda vse skupaj ni bilo tako preprosto, kot se morda sliši, vendar sem ,tvegala1 in danes mi ni žal,« pripoveduje Marija med kuhanjem kosila za svojo veliko družino. Malčki so med tem v sosednji sobi prvič v življenju »pu-stovali«. Njihovega veselja sva bila deležna tudi midva z Marijo. Smeh in Sreča sta nalezljiva.
Marija Krivec ni »črna« varuhinja, kakršnih pri nas niti ni tako malo.' Varstvo ima organizirano v okviru ljubljanske Vzgojno varstvene organizacije Bičevje. Zato je pri njej vse tako lepo urejeno, vse čisto in snažno, kot pač mora biti v jaslih. Toplo in prijetno je tu. Lepo, kot doma.
Kaj se pravi vzorno skrbeti za osem otrok in poleg vsega za svoj dom, moža in si utrgati sem in tja še kakšno minuto zase, tudi to je
Prvo pustovanje...
Domžalčani niso pozabili, da je med delavci več kot polovica žensk
Delavka, žena, mati, samoupravljalka
Vsak praznik, tak ali drugačen, pomemben ali manj pomemben, je priložnost, da ocenimo, do kod smo prišli, kaj smo dosegli, kaj nas še čaka. Taka priložnost je tudi praznovanje mednarodnega dneva žensk, ki naj bi imelo delavni značaj, praznik, ob katerem bi se z vsemi mogočimi oblikami aktivnosti, pa naj bodo to posveti, okrogle mize in ne nazadnje tovariška srečanja in kulturne manifestacije, spomnili na prehojeno revolucionarno pot naše žene, matere, borke, ob tem pa ne bi smeli zanemariti vloge ženske danes, njenega deleža v družbeni produkciji, v samoupravljanju, delegatskem sistemu in ne nazadnje njene skrbi za družino in preživljanje prostega časa.
Sproščen pogovor za okroglo mizo
O tem in še marsičem smo se pogovarjali ob okrogli mizi, ki jo je organizirala komisija za obveščanje in propagando pri občinskem svetu ZSS Domžale in na kateri so sodelovale naključno izbrane ženske od kmetijske proizvajalke,1 delavke za strojem, do inženirke. Naš pogovor je bil zelo prisrčen, tehten in problemsko zastavljen in v tem kratkem sestavku bomo skušali nanizati le nekatere ugotovitve in probleme, o katerih so spregovorile naše sogovornice.
Občina Domžale je ena izmed tistih občin, v katerih je zaposlenih kar'veliko žensk (več kot 50 odstotkov), ki s svojim delom prispevajo k povečanju življenjskega standarda in ki so k obstoječi vlogi matere in gospodinje dodale še vlogo delavke samou-pravljalke. Ta vloga pa ni prav
lahka, saj žensko navadno poleg njenega rednega • delovnega mesta čaka še vrsta funkcij v samoupravnih organih, delegatskem sistemu in družbenopolitičnih organizacijah, kar bi nam kar hitro pokazal tudi seznam sindikalnih aktivistov v občini Domžale. O tem pa hiter tempo življenja naredi svoje. Ženskam zmanjkuje časa zase, za njihov prosti čas, ki ga, če ga že imajo, skoraj praviloma v celoti posvečajo svoji družini. Žal še ne moremo govoriti o popolni enakopravnosti obeh spolov, poudariti pa velja, da je od partnerjevega razumevanja v veliki večini primerov odvisna aktivnost žene, matere. Zanemarjujoči pa. niso niti odnosi v delovnih okoljih, ki cesto žensko, ki pogosto odhaja na sestanke, ne gledajo nič kaj prizanesljivo, poseben problem pa se pojavlja pri kmetijskih proizvajalkah, ki se zaradi narave svojega dela le redko udeležujejo raznih sestankov in seminarjev, aktivnost delavke pa je odvisna tudi od narave njenega delovnega mesta, ki ga lahko, ali pa tudi ne, zapusti med delovnim procesom.
Ženske velikokrat bolj gospodarne od moških
Veliko besed je bilo izrečenih tudi o vprašanju zagotavljanja socialne varnosti, ki je čedalje bolj aktualno. Naše sogovornice so bile mnenja, da bi bilo potrebno sleherno delovno mesto organizirati tako, da bi vsakdo v 8 urah zaslužil toliko, da bi mu ta vsota omogočala popolno socialno varnost, kajti če le-te ‘ nima, potem od njega ne moremo pričakovati, da bi se ak-
tivno vključeval v delo samou-.pravnih in drugih organov. Delavci bi morali na svojih delovnih mestih razmišljati, kako bi delovne pogoje izboljšali, kako bi postopke racionalizirali, sami postali ustvarjalci in inovatorji, vendar brez ustrezne stimulacije tega ne bomo dosegli. Ne gre le za materialno, ampak bi morali zagotoviti tudi moralno stimulacijo. Ženska, mati, gospodinja bolj kot moški občuti gospodarski položaj in se večkrat tudi bolj gospodarno obnaša. Ženske si prizadevajo, da bi po svojih močeh prispevale k stabilizaciji, menijo pa, da bi bilo nujno potrebno zvečati produktivnost, to pa bi dosegli le z dvigom zavesti. Rezerve so še, samo poiskati bi jih morali. Spregovorile smo tudi o možnosti žensk, da bi prišle na vodilne položaje, kajti neka analiza je pokazala, da je v občini le 25 odstotkov žensk na vodilnih položajih, vendar je v gospodarstvu ta odstotek verjetno precej manjši, kajti ni malo primerov, ko ženska kljub ustrezni izobrazbi in vsem pogojem, ne more zasesti vodilnega položaja, zlasti če ima družino.
Z eno nogo na delu, z drugo pri otrocih
In prav družina je eden izmed elementov, ki pri vlogi ženske v današnji družbi igra zelo pomembno, če že ne najpomembnejšo vlogo, pri tem so zlasti izpostavljene ženske z majhnimi otroki, ki nimajo zagotovljenega varstva. V občini je bilo na tem področju veliko storjenega, vendar žal še vedno ni dovolj mest za vse otroke. Precej sta k razbremenitvi ženske prispevala tudi celodnevna šola in pa podaljšano bivanje, vendar ni malo prime-
rov, ko je ženska zaradi tako ali drugače neurejenih razmer z eno nogo v službi, z drugo pri otrocih in komaj čaka, da bo odšla domov. Ne bi se smelo dogajati, da bi DO oklevale, ko gre za zaposlovanje žensk oz. mater z majhnimi otroki, češ da bodo veliko v bolniškem staležu, še več pozornosti pa bi morali posvečati tudi razporejanju nosečnic na lažja delovna mesta. Ženske bi si želele bolj urejeno družbeno prehrano, ki je organizirana v občini, vendar menijo, da so cene veliko previsoke, opozorile so na vlogo potujočih vrtcev, pohvalile pa prometno varnost, ki bi ji bilo treba v samih Domžalah posvetiti še več pozornosti.
Odločneje spregovoriti o kmetijskih proizvajalkah
Že res, da je precej bolje z daljšo porodniško, vendar je niso deležne vse ženske enako, pri tem pa zlasti izstopa kmečka proizvajalka, ki zagotovljenega bolniškega staleža nima kljub plačevanju prispevkov, ni invalidnine, ni porodniške, zakon pa tudi predvideva, da na vsako kmetijo odpade le ena pokojnina, ki jo navadno ali praviloma dobiva moški. Prav o položaju kmetijske proizvajalke bi morali večkrat bolj odločno spregovoriti in sprejeti konkretne sklepe, ki bodo njen položaj izboljšali.
Tudi prosti čas ho treba najti
Le malo besed je bilo namenjenih preživljanju prostega časa, o katerem smo že rekli, da ga skoraj ni. Nekatere delovne organizacije skušajo z množič-
nimi družinskimi akcijami vključevati v rekreacijo čim več svojih delavcev, vendar pri tem zaradi premajhnega zanimanja niso najbolj uspešne. Ženske se le redko kulturno udejstvujejo, ni pa jih malo, ki se udeležujejo različnih kulturnih prireditev in manifestacij. Treba bo še bolj pomagati ženski, ji še olajšati delo v gospodinjstvu, če bomo hoteli, da si bo v različnih športnih, kulturnih in drugih manifestacijah, nabirala moči za svoj vsakdan.
Današnji tempo življenja je zelo hiter, veliko pehanje za materialnimi dobrinami slabša medčloveške odnose, ni več prijateljev, prijetnih kramljanj, saj vsak hiti po svojih potih. Prav od teh odnosov pa je često odvisno razpoloženje slehernega med nami, zato bomo morali v bodoče bolj iskati pristnih človeških vezi, ki se krhajo. Kajti če se bodo pretrgale, bomo le težko spet spenjali konce, dobro pa se zavedamo, da je človek družabno bitje, ki poleg materialnih dobrin potrebuje.še marsikaj, kar pa lahko dobi le od družbe.
Naj ob koncu zapišemo še ugotovitev, da starejšim ženskam posvečamo vse premalo pozornosti. Pri tem so včasih prizadete zlasti tiste delavke pred upokojitvijo, ki bi jim morali zagotoviti,da bi si s pokojnino, ki jo bodo prejemale, prav tako zagotovile socialno varnost. Pri tem pa ne pozabimo: sleherni človek naj čuti, da nam je potreben, da je ustvarjalen in da smo mu za njegov kamenček v mozaiku hvaležni. Prav majhen delček hvaležnosti pa naj preveva tudi vsa Voščila ženskam, ki tako ali drugače prispevajo za boljši jutri.
Vera Vojska
Marija Krivec, ko nadomešča mamo šestim malčkom
potrebno, ve le malokdo.
Morda malce čudno zveni, toda Marijin delavnik se začne že zvečer, precej pred jutrom, ko k njej pripeljejo prvi starši svoje malčke. Prostore je potrebno temeljito očediti, vse urediti in za otroci pošteno pospraviti. Prvi pridejo v varstvo že ob pol šestih zjutraj. Zato je potrebno iz tople postelje precej zgodaj. Velikokrat, ko je zunaj še trda tema.
»Ob sedmih imamo zajtrk, potem se igramo, učimo, veselimo ... Če je sonce, gremo po malici, ki je ob devetih, na zrak. Pred dvanajsto je že kosilo, potem otroci zaspijo in, preden gredo domov, pojedo^še jogurt, sadje ali kaj podobnega. Ni časa torej za počitek, vedno je za postoriti to in ono. Če na kaj pozabim, če kaj zamudim, če mi kaj ne gre od rok, se mi to kaj slabo obrestuje,« pripoveduje Marija.
Seveda mi ne pove vsega. Sploh ne omeni, koliko parov ročic mora umiti ne vem kolikokrat na dan, kako pogosto mora posaditi svoje varovance na ka-hlico, koliko jih miri in po drugi plati spodbuja k igri, koliko pospravljanja za osmimi otroci...
»Štiri leta imam že poleg svojih tudi druge otroke in vedno bolj se mi dozdeva, da boni ostala pri tem delu. Rada imam malčke, vesela sem, ko jih gledam, in obenem zadovoljna, da jim koristim. Vidim, da me potrebujejo. To me osrečuje. Meni ni bilo tako lepo, ko sem bila otrok. Zato vem, kako je hudo, če si v najmlajših letih osamljen, če nad otrokom nenehno ne bedi človeško srce in blaga ženska roka. Vse, kar sem pogrešala v svoji mladosti, skušam nuditi otrokom, ki jih imam pod svojo streho. Zato me imajo radi. Zato se imamo tu tako lepo...«
Bolj poredkoma si Marija utrga tudi kakšno urico čisto za svoje želje. Toda kaj, ko je boj s časom tako na moč neizprosen. Saj najde vedno nekaj časa. Vendar ne zase, običajno, skorajda praviloma vedno le za druge. Za svoje najbližje, za osem svojih dragih malčkov.
Tekst in fotografiji: Andrej Ulaga
Ob robu
Kaj pa delavka?
Konec minulega leta so delavci delovne organizacije Gorenje- Varstroj v Lendavi na posebni slovesnosti proslavili 16-letnico obstoja Varstroja. Ob tej priložnosti so delavcem — moškim, ki so s svojim delom prispevali k uspešnemu razvoju in napredku delovne organizacije Gorenje- Varstroj podelili tudi plakete, in sicer eno zlato, pet srebrnih in osem bronastih.
Do tod vse lepo in prav. Toda v delovni organizaciji, kjer je zaposlenih 1200 delavcev, je tudi 300 žensk. Nehote se postavlja vprašanje, ali si nobena izmed njih ni zaslužila prizrfanja. Napake sedaj ni več moč popraviti. Pa vendar bi bito prav, da bi ob podobni slovesnosti pomislili tudi na delavko-samouprav Ijalko.
Jože Žerdin
Delavci — novi sodelavci
Občina MARIBOR
2811.	Hilda Schaubach Hidro-
2812.	Zdenka Želj	montaža
2813.	Branko Smole
2814.	Martin Munda
2815.	Sreten Nikolič
2816.	Ela Bec
2817.	Sadi ja Mujčinovič
2818.	Stanko Kozar
2819.	Tomo Hibler
2820.	Gregor Srebot
2821.	Daša Nikolič
2822.	Karel Šedivy
Občina
SLOVENSKA BISTRICA
2823.	Edo Polanc	Impol
2824.	Karel Škrget
2825.	Konrad Pečovnik
2826.	Herbert Placet
2827.	Štefka Premzl
Občina PIRAN
2828.	Nevenka Dukič THP Por-
2829.	Zdenka Abram	torož
2830.	Milka Jakomin
2831.	Zvone Curk
2832.	Alojz Škrlj
Občina KAMNIK
Kar sindikat »spusti«, si »že kdo« vzame
Čigava pravica do informacije?
Najbolje bi bilo zapisati takšen naslov: Kdo nima pravice do informacije. Po nakladi našega glasila sodeč te pravice nima več kot polovica delavcev, zaposlenih v sozdu TIMA. Izračun je preprost: v vseh delovnih organizacij ah, združeni h v sozd TIMA, je zaposlenih 10.295 delavcev, naklada glasila pa je zadnje mesece 5300 izvodov. Delovne organizacije naročajo 5200 izvodov, preostalo pa skupne službe sozda in drugi prejemniki.
Ni popolnoma odveč, če spomnimo na zakon in dokumente, ki govore o obveščanju, od zakona o združenem delu (členi 546 do 550) do internih aktov, kakršen je tudi sporazum o združitvi v sozd. Zagotavljanje obveščenosti delavcev o zadevah skupnega pomena je v tem sporazumu zapisano med temeljnimi cilji, medtem ko 149. člen pravi o informiranju tako: »Združene delovne organizacije se sporazumejo, da bodo zagotavljale enotno, redno, pravočasno, resnično, popolno ter vsebinsko in oblikovno razumljivo informiranje delavcev o celotnem poslovanju sozda TIMA ter o vseh drugih skupnih zadevah, ki so pomembne za njih delo in odločanje ter za nadzor nad izvajanjem odločitev in nad delom vseh organov in skupnih
služb sozda. Drugi odstavek 150. člena pa pravi: »Za medsebojno obveščanje in pretok informacij v sozdu izdajajo združene delovne organizacije skupno interno glasilo.«
Informacije vsem — ali ne?
Če je v aktu zapisano, da gre za informiranje delavcev, potem to najbrž pomeni vseh 10.295 delavcev, sicer bi akt moral posebej določiti, kdo so delavci, ki imajo pravico do informacije. Če ne določa akt, kdo potem? Delavci sami ali kdo v njihovem imenu? Dopisi delovnih organizacij in tozdov namreč kar prepogosto zmanjšujejo naklado glasila, podpisane so odgovorne osebe, najbolj pogost vzrok pa je dinar, torej varčevanje. Vendar je varčevanje pri obveščanju dvorezen meč, ker se lahko maščuje. Kajne, da vsi vemo, da je le dobro obveščen delavec lahko dober samoupravljalec? Naj tu navedem ugotovitev Vinka Hafnerja, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da je povsod, kjer so šepali samoupravni otlnosi, šepalo tudi informiranje. Tudi obratno lahko velja. O tem velja razmisliti pred odločitvijo o zmanjševanju naklade.
Čemu služi glasilo sozda?
Skupno glasilo sozda seveda ni in ne more biti edina oblika obveščanja in prav je, da imajo delovne organizacije razvite svoje sisteme, saj brez le-teh samoupravljanje ne more delovati. Obveščanje v delovni organizaciji ali tozdu mora kljub skupnemu glasilu še vedno sloneti na oglasnih deskah, biltenih, ciklostiranih obvestilih, lastnih časopisih in podobno, skupno glasilo sozda pa naj služi seganju čez »tovarniški plot« ... Ko govorimo o po-družbljanju, radi pozabljamo na podružbljanje informiranja. Tudi pri obveščanju mora sodelovati čimveč delavcev. Le tako se bo delavec spremenil iz objekta v subjekt obveščanja. S tem je povezana tudi pestrost našega časopisa in njegova privlačnost. Najpreprosteje je stati ob strani in samo oceniti, kaj je dobro in kaj ni. Teže je sodelovati in tako prevzeti del odgovornosti tudi nase. Akcija »Tisoč delavcev —sodelavcev« je hotela pridobiti čimveč novih dopisnikov. Kako naj postane novi dopisnik glasila nekdo, ki svojega glasila sploh ne vidi? Kot smo že rekli, je v našem sozdu takšnih, ki glasila ne prejemajo, več kot polovica.
Sindikat na potezi
Nedvomno je pravo mesto za pogovor o informiranju osnovna organizacija sindikata, saj je sindikat nosilec obveščanja v združenem delu. Ko bodo na svojih sejah namenili več časa obveščanju v združenem delu, bo obveščanje dobilo pripadajočo mu vlogo.
Nada Ravter, TIMA Maribor
2833.	Anica Hubad	Svilanit
2834.	Mara Mlakar
2835.	Angelca Jeretina Titan
2836.	Pavel Klemen
2837.	Nika Lenarčič
2838.	Tone Pogačar
2839.	Božidar Gole
2840.	Ivan Klemen
2841.	Justi Burja
2842.	Franc Zorman
2843.	Roza Brglez
2844.	Klemen Pibernik
2845.	Franc Rems
2846.	Marija Krmavner
2847.	Ivanka Jevšnik
2848.	Bogdan Kvas
2849.	Nada Pustotnik
2850.	Jože Kadunc
2851.	Alojz Možina
2852.	Avgust Šek
2853.	Marica Tajč	ETA
2854.	Stanka Vrhovnik
2855.	Jožica Novak
2856.	Cirila Mali	Utok
2857.	Vojko Poljanšek
2858.	Vlado Korošec
2859.	Peter Fischer
2860.	Cvetka Desnica
Občina CELJE
2861.	Rajko Djudarič	GIP
2862.	Marjana Špacapan	Ingrad
2863.	Mirko Tkalec
2864.	Andrej Komel
2865.	Franc Bratina
2866.	Jože Zdolšek
2867.	Jožica Podhraški
2868.	Franc Kerbavec 2869! Rasim Mujagič
Občina MARIBOR
2870.	Drago Peklar	Sladko-
2871.	Lenart Oder	gorska
2872.	Jožica Leopold
2873.	Drago Cecelja
2874.	Ernest Vodopivec
2875.	Vojko Kravanja
2876.	Zdenka Pašič
2877.	Marta Muster
2878.	Metka Fekonja
2879.	Leopold Kolerič
2880.	Konrad Peklar
2881.	Franc Raduha
2882.	Jože Pivec
2883.	Dušan Vogrin
2884.	Feri Kristan
2885.	VeraPaulič 2886.	Lojze Lešnik 2887.	Anica Osovnikar 2888.	Dušan Svenšek 2889.	Dušan Kušer	Jeklo Ruše
Občina TREBNJE	
2890. Marjeta Povše	Iskra Mokronog
2891. Janez Platiše	KPD Dob pri Mirni
2892.	Jože Falkner 2893.	Niko Golaž	TOK Gozdarstvo
2894. Brigita Mehre	Novoles, TOZD TAP	
2895. Stane Medved	IMV Mirna
2896. Franc Jevnikar	Mercator Trebnje
2897.	Niko Perič	Labod, TOZD 2898.	Nada Mole	Temenica	
2899.	Zdravko Bizjak 2900.	Marjan Umek	IGK Trebnje
2901.	Vera Krištof 2902.	Mira Udovič 2903.	Ciril Logar 2904.	Ivan Skrbiš 2905.	Mira Gole	Donit Velika Loka
2906.	Karel Arko 2907.	Stane Novak 2908.	Cvetka Bunc 2909.	Viktor Zupan 2910.	Irena Kmet	Trimo
Občina VRHNIKA	
2911.	Boris Brataševec 2912.	Gorazd Crnek 2913.	Periša Božovič 2914.	Janez Japelj 2915.	Stane Knapič	Liko
2916.	' Dragica Krašovec
2917.	Franko Martinčič
2918.	Janez Nagode
2919.	Franc Petrič
2920.	Dušan Plestenjak
2921.	Margareta Prebil
2922.	Olomir Pungerčič
2923.	Ivo Pavlovčič
2924.	Gorazd Sunajko
2925.	Jakob Susman
2926.	Stane Urh
2927.	Aleksej Urbančič
2928.	Sonja Volk
2929.	Friderik Kovač
2930.	Martin Rebolj
2931.	Franc Lenaršič
2932.	Alojz Sivka
2933.	Slobodan Kitič
2934.	Anka Zakrajšek
2935.	LazoKrompič TOZD Ko-
2936.	Frančiška Buček vinarska
2937.	Srečo Skodlar
Občina METLIKA
2938.	Jurij Matekovič	Beti
2939.	Bogdan Končar
2940.	Miomir Čikič
2941.	Tone Omerzel
2942.	Jožica Nemanič
2943.	Slavko Hren
2944.	Vida Šegina
2945.	Desimir Milovanovič
2946.	Nikola Podrebarac
2947.	Janez Žele
Občina LENART V SLOV. GORICAH
2948.	Lojzka Zemljič OŠ Lenart
2949.	Francka Kos
2950. Jože Zemljič Skupnost soc. skrbstva
Občina MARIBOR
2951.	Franc Mihalič	ZIV
2952.	Marija Pihler	TAM
2953.	Zoran Tratnik
2954.	Polona Pal-Gorjanc
2955.	Drago Balog
2956.	Franc Kek
2957.	Oton Župančič
2958.	Marina Artič
2959.	Stane Brenk
Brez besed
Nasmej se, človek;
SKUPEN JEZIK
Poljub je najboljša pot do skupnega jezika.
Beza Milkovič, TMI Košaki, Maribor
ČASOPISNO-REVIALNO PODZEMLJE
Miši, ki so prodrle v korektorske prostore tozda Tisk časopisov in revij, so sprožile precej ugibanj in nekaj ugotovitev:
—	So prišle iz domačega ali sosednjega tozda?
—	Ker so jih zalotili ravno pri kavi in sladkorju, velja sklep, da vlada tovrstno pomanjkanje tudi " podzemlju.
-»-■ In končno: le tam, kjer so miši — je hiša res varna.
DELO NAŠEGA KOLEKTIVA, ČGP Delo, Ljubljana
VEJICA, TI SI KAKOR ZDRAVJE!
Lektor Dela Janez Sršen je zbolel. Komaj je umaknil pete iz uredništva, že je začelo Delo izhajati brez vejice v datumu. In ko je dobil takšen izvod v Klinični center, se mu je stanje samo še poslabšalo. Kolegi smo našemu lektorju Janezu poslali delegata s skupno zakletvijo, da »učenci prisegajo, da ne bodo več pozabljali postavljati vejic na pravem mestu—«
DELO NAŠEGA KOLEKTIVA, ČGP Delo, Ljubljana
ZMAJI RES LETIJO?
—	Kaj vas je pripravilo do tega, da ste ženo vrgli skoz okno šestega nadstropja?
—	Tovariš psihiater, hotel sem se samo prepričati, če zmaji res letijo	
UTRIP, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj
LOVRO KUHAR NAJ SE ZGLEDUJE PRI PREŽIHOVEM VORANCU!
Kadarkoli se spomnim na svoj obisk na Prežihovini, mi pride na misel lekcija iz novinarstva, ki jo je nekako v tistem času dobil Prežihov Voranc.
Uredništvu ljubljanskega časnika je poslal dopis o nekem krajevnem dogodku. Na koncu prispevka je razločno napisal svoje ime in priimek: Lovro Kuhar, Kotlje.
Prispevek so mu vrnili s pripombo, da žal še ni zrel za objavo, vendar naj ne vrže takoj puške v koruzo; pisanje namreč kaže, tako so v odgovoru hrabrilno pripisali, da bi se pisec sčasoma lahko razvil v honorarnega dopisnika, če se bo le potrudil in učil. Svetovali so mu, naj še in še prime za pero, pri tem pa naj sc zgleduje pri svojem rojaku — Prežihovem Vorancu___
Miro Zakrajšek, DELO NAŠEGA KOLEKTIVA, ČGP Delo, Ljubljana
NI TIPIČNO
V nekaterih tozdih pravijo: samoupravljanje imamo na zavidljivi ravni. To ponavljajo kot geslo. Ko pa zagledajo direktorja, pravijo: prihaja predsednik delavskega sveta!
NOVICE, Droga Portorož
MALO, MANJ, NIČ!
Tudi glavnega urednika Glasila smo povabili na prikaz delovanja mikrofilma. Da bi bili nazorni, smo na mikrofilm posneli vse številke Glasila od leta 1975. Ko je ugledal 380 strani na nekaj »poštnih razglednicah«, se mu je čelo namrščilo. Doumeli smo, zakaj: če po obsegu že tako skromno Glasilo pomanjšamo, ga sploh nič ne ostane.
Dušan Majdič, GLASILO, Avtotehna, Ljubljana
r
-\
—	Francelj, kaj pomeni ta pentlja na kravjem repu?
—	Veš, zaradi te pentlje je zdaj krava DE LUKE in ji bom lahko zvišal ceno.
TIMA, Maribor
J
26. kongres K P Sovjetske zveze
Treznejša ocena dosedanjih gospodarskih dosežkov
V Moskvi se je končal 26. kongres KP SZ, ki se ga je udeležilo več kot 5000 delegatov in 123 delegacij komunističnih, delavskih in drugih naprednih partij iz 109 dežel. Zadnji dan je kongres izvolil nov centralni komite in sprejel resolucijo, ki bo v naslednjih štirih letih opredelj-* vala delo sovjetskih komunistov, prav tako pa tudi sovjetske vlade in sovjetske države.
Kongres je trajal polnih devet dni, od tega je bilo večino časa namenjenega razpravi o referatu L. Brežnjeva, ki je ocenil gospodarski in družbeni razvoj v SZ v zadnjih petih letih, začrtal pa je tudi glavne smeri bodočega razvoja v naslednji petletki, ki bo v marsičem odločilnega pomena za sovjetsko gospodarstvo. Že dolžina trajanja kongresa je pokazala, da sovjetska partija zelo resno ocenjuje sedanji trenutek / v razvoju dežele in da so številni problemi, o katerih mora spregovoriti najvišji partijski organ.
Čeprav kongres ni sprejel kakšnih odločilnih sprememb v upravljanju v gospodarstvu, pa je očitno, da je sovjetska partija bolj kot kdajkoli prej trezno ocenila sedanji gospodarski in družbeni položaj v deželi, prav tako pa tudi svoje zmožnosti za v prihodnje. K temu so prav gotovo veliko prispevali tudi dogodki v drugih deželah »socialistične skupnosti«, ki so vprimeru Poljske pokazali, da socialistični družbeni razvoj sam po eebi ne rešuje nobenega od temeljnih problemov socialistične izgradnje, če v ta proces niso vključene tudi najširše množice delavskega razreda.
Brežnjev ni varčeval kritičnih besed, ko je govoril o napakah v gospodarstvu in pomanjkljivo-
stih v sistemu planiranja. Poudaril je, da niso bili uresničeni vsi cilji desetega planskega obdobja in da globalno gledano, stopnja .gospodarske rasti ni dosegla planirane, saj je znašala samo 4,2 % namesto 4,7 %. Vendar pa po besedah samega Brežnjeva to niti ni najhujše, v gospodarskem razvoju SZ so se nadaljevali že stari procesi strukturnega neskladja med posameznimi gospodarskimi sektorji, ki so pripeljali do znanih pojavov na sovjetskem tržišču: slabe preskrbe, pomanjkanja blaga široke potrošnje, nizke kvalitete industrijskih proizvodov itd.
Pokazalo se je (in tega se partija vedno bolj zaveda), da ne gre samo za pomanjkljivosti v sistemu upravljanja v gospodar-
stvu, ampak tudi za nekatere konceptualne slabosti na področju strategije razvoja sovjetskega gospodarstva v celoti. Zato so na kongresu tudi spregovorili o nekaterih novih prioritetah, predvsem o tem, da je treba zagotoviti v naslenjih letih hitrejši razvoj na področju lahke industrije, kmetijstva in energetike, vseh tistih pnog, ki lahko prispevajo k »dvigu življenjskega standarda sovjetskega državljana.«
Veliko manj novega je kongres prinesel na področju mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja. V marsičem je izvenel trše, kot pa so bile razprave na prejšnih kongresih. Že res, da je uvodni referat Brežnjeva pomenil pravo »ofenzivo miru«, Brežnjev je narav-
nost pozval ZDA in Zahod, da prenehajo z obujeno »hladno vojno« in da sedejo k pogovorom, vendar pa je pri tem ubral pot, kot da v mednarodni skupnosti obstajata samo dve velesili, vse druge države pa niso omembe vredne in niso subjekt mednarodnih odnosov.
Najbolj kritičnih tonov pa je bil deležen evrokomunizem. Na kongresu' so prišle najbolj do izraza tiste razprave, ki so poudarile pomen »sovjetskih izkušenj za izgradnjo socializma v svetu«, »splošnih zakonitosti sovjetskega modela« itd. in ki so na takšen ali drugačen način ustvarile vtis, da je SZ edini »center« mednarodnega delavskega gibanja. Očitno so razmere v svetu, ki se nenehno spreminja in ki se trenutno resnično sooča s številnimi kriznimi žarišči, pripeljale SZ do ocene, da je potrebno v tem trenutku okrepiti hegemo-nistične tendence v odnosih med delavskimi partijami. To pa so prav gotovo težnje, ki ne samo, da lahko zavrejo pozitivne spremembe v mednarodnem delavskem gibanju in v mednarodnih odnosih nasploh, ampak lahko ogrozijo tudi zadnje napovedane novosti v gospodarskem razvoju Sovjetske zveze.
_	Danilo Slivnik
Zbirališče bombaža ob žetvi v ZSSR
Le še mesec dni do popisa prebivalstva
Jugoslovani se bomo prešteli in povedali, kaj in koliko imamo
Statistika je ena izmed tistih družbenih ved, ki je s sicer na prvi pogled nerazumljivimi številkami in njihovimi medsebojnimi povezavami sposobna prikazati družbo v različnih pogledih. Za današnjo družbo, živečo v hitrem ritmu spreminjanja, pa ima statistika še toliko večjo vrednost in se je zato v vseh bolj ali manj razvitih skupnostih s pridom poslužujejo. Prav zaradi te pomembnosti tudi za letošnji popis prebivalstva Jugoslavije velja, da je tone samo obsežna statistična akcija, marveč tudi pomembna družbena naloga-
Sicer pa se bomo Jugoslovani od 1. do 15. aprila letos prešteli, premerili, povedali kaj in koliko imamo, kako živimo in tako naprej, že petič po vojni. Statistiki bi ob tem lahko povedali, da v predvojni Jugoslaviji niso pretiravali s takimi popisi, saj so prvo tako obsežno akcijo izvedli pred natanko 60 leti, torej leta 1921. Čez deset let (1931. leta) so opravili drugi popis prebivalstva, zatem pa leta 1948, 1953, 1961 in 1971. Povojni popisi so se tudi nekoliko razlikovali, saj je bilo treba tedaj poleg standardnih demografskih podatkov žbrati še druge aktualne informacije. Nedvomno pa je od zadnjega popisa v političnem in družbenoekonomskem pogledu prišlo do izredno obsežnih sprememb, ki jih bo lahko na svoj način prikazala tudi statistika.
Da bi bil popis kar najbolj učinkovit, so statistiki razdelili vso Jugoslavijo najprej na statistične in zatem še na popisne okoliše.
Popolnoma razumljivo je tudi vprašanje, koliko bo pravzaprav
popis stal. Glavni nosilec in izvajalec popisa, republiški zavod za statistiko, je iz republiškega proračuna za leto 1980, 81 in 82 dobil 158 milijonov dinarjev. Toliko naj bi po predračunu in nekaterih normativih, sicer veljavnih in uporabljenih v prejšnjih popisih, vsa akcija stala. Za vsakega Slovenca naj bi tako porabili natanko 80 dinarjev, čeravno je že sedaj mogoče sklepati, da denarja verjetno ne bo dovolj. Naj zapišemo še to, da bo približno tretjina denarja porabljena za različne materialne izdatke, vse drugo pa je namenjeno nadomestilom za opravljeno delo.
Gospodinjstva bodo v sedanjem popisu posebne enote, saj bo le tako mogoče priti do podatkov o številu družinskih članov in seveda s tem do podatkov O posesti in uporabi stanovanj ter počitniških hišic. Zadnja naloga bo verjetno nekoliko trši oreh, saj naj bi popisovalci ugotovili dejansko stanje in število vikendov z odhodom na teren, toda med tednom so te hišice običajno prazne. Na pomoč bodo prisko-. čile občinske strokovne službe, ki so že pripravile sezname počitniških hišic (v kolikor pač vedo zanje). Zbranih bo tudi nekaj podatkov o velikosti in uporabi zemljišč, o številu živine ter kmetijskih strojev.
Popis bo zajel tudi naše delavce na začasnem delu v tujini (tem so bili ob različnih obiskih v domovini že razdeljeni popisni obrazci), kasneje pa naj bi s pomočjo zbranih podatkov nekoliko natančneje pojasnili tudi dnevno migracijo delavcev, proces staranja kmetov in podobno.
J. K.
TA TEDEN V ŽARIŠČU
BEOGRAD — V četrtek je predsednik francoske skupščine Jack Chaban Delmas končal uradni obisk v naši državi. Ta obisk je pomenil nadaljevanje stikov na visoki politični ravni med Francijo in Jugoslavijo in je prispeval k širjenju zelo razvitega gospodarskega, kulturnega in znanstveno-tehničnega sodelovanja. Chabana Delmasa je. sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič.
MADRID — Španija je po neuspelem poskusu državnega udara dobila novega predsednika vlade. To je postal prvak Unije demokratskega centra So-telo. Španski kralj Juan Carlos, ki mu priznavajo, da je rešil demokracijo in ustavno ureditev, je ostro obsodil voditelje neuspelega vojaškega prevrata ter zagovornike političnega terorizma. Čeprav je v Španiji mirno, pa je vendar opaziti zaskrbljenost zaradi občutka, da kriza še ni premagana in da so demokratične inštitucije še vedno ogrožene.
ADIS ABEBA — V ponedeljek se je končala ministrska
konferenca Organizacije afriške enotnosti. Zunanji ministri so poudarili odločnost afriških držav, da brez zunanjega vmešavanja rešujejo svoje probleme. Na konferenci os obravnavali več spornih vprašanj, kot sta problem Čada in Zahodne Sahare. V resoluciji o Nambiji so zapisali, da je mogoče Namibijo osvoboditi samo z okrepljenim oboroženim bojem namibijskega ljudstva in osvobodilnega gibanja SWAPO proti rasistični Južni Afriki, ki nezakonito zaseda to afriško deželo.
ATENE — V sosednji Grčiji sta v zadnjih dneh dva dogodka
izzvala v.har javnih potresov. Prvo nezadovoljstvo je povzročila ameriška enota, ki je med vojaško vajo nenapovedano vdrla v mesto Drama na severu države in izvedla vajo protike-mične in protijedrske obrambe. Američani za vajo niso dobili dovoljenja pristojnih grških organov, ker zanjo niso niti prosili. Drugo nezadovoljstvo pa so povzročile govorice, da so ZDA na Kreti uskladiščile jedrsko orožje in imajo samo one izključno nadzorstvo nad njim, česar predstavnik grške vlade ni niti potrdil niti zanikal.
MIK
ji
Ufi
založba
NAROČILNICA
Najnovejša knjiga Družboslovne zbirke!
Adolf Bibič:
Interesi in politika
Knjiga obravnava osrednje probleme sodobne politične znanosti in politične prakse.
Po vsebini in načinu jasne obravnave je knjiga namenjena široki javnosti, od študentov političnih in drugih visokih šol in vseh tistih družbeno angažiranih posameznikov, ki želijo globlje prodreti v dialektiko politike.
Knjiga je vezana v platno, obsega 450 strani, cena 550.—din.
Naročila sprejema Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kupite pa jo lahko v naši knjigarni DE na Tavčarjevi 5 v Ljubljani, in v vseh knjigarnah po Sloveniji.
Podrobnejše informacije o navedeni knjigi ali o celotni zbirki dobite lahko po telefonu 322-947.
Pri DE,»Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo .... kom. knjige INTERESI IN POLITIKA po ceni
550.— din. Naročeno nam pošljite na naslov:
(DO, TOZD, OO ZS ....)	(odd., sl., sektor....)
Ulica, št.......................
Poštna št., kraj: ..............
Ime in priimek pooblaščene osebe:
Račun bomo poravnali v 15 dneh po prejemu knjig.
Žig-
(podpis pooblaščene osebe)
ZABELEŽILI SMO
Razprava o osnutkih ustavnih amandmajev je bila zelo široka, posebej pa je bila uspešna v krajevnih skupnostih in združenem delu. Vendar v javni razpravi o osnutkih ustavnih amandmajev niso govorili samo o tem, temveč so razprave marsikje povezali z aktualnimi problemi, predvsem pa z nalogami na področju ekonomske stabilizacije. Kot so med drugim sklenili na seji sekcije zvezne konference SZDLJ, se bo postopek sprejemanja tistih ustavnih amandmajev, ki so usklajeni, nadaljeval, hkrati pa naj bi kasneje poiskali rešitve za tista vprašanja, ki so še odprta.
Jugoslovanske železnice v zadnjih dveh desetletjih pravzaprav niso zabeležile nobenega presenetljivega napredka. Če se naredi primerjava z razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, je zaostanek železnice še toliko očitnejši. Na jugoslovanskih železniških progah namreč upada predvsem tranzitni promet, hkrati pa devizno poslovanje dokazuje, da deviznega izkupička ni, temveč devizni odli\j in sicer predvsem zaradi najemanja tujih vagonov. Ko so na zveznem komiteju za promet in zveze govor rili o problemih železnice, so hkrati ugotovili, da vlaki pri nas zamujajo tudi zaradi tega, ker se spotoma ustavljajo dlje časa kot pa takrat, ko so železniške kom-
pozicije vlekle parne lokomotive. Na seji so prav zaradi teh in še nekaterih ugotovitev zavrnili tezo, da je družba kriva za zaostajanje železnice in sklenili, da je treba prikazati objektivne vzroke za takšen položaj.
Načrtovalci negospodarskih naložb federacije so tudi tokrat ravnali po starem in zahtevali veliko več, da bi tako vendarle dobili vsaj toliko, kolikor potrebujejo. Ob tej oceni predlagane delovne projekcije negospodarskih naložb federacije (v ta namen naj bi porabili iz zveznega proračuna 18 milijard dinarjev) so delegati v odboru za finance v zvezni skupščini menili, da bi bilo treba veliko bolj smotrno ravnati tudi s federalnimi stanovanji.
Ko so v vseh odborih zbora republik in pokrajin zvezne skupščine usklajevali stališča republik in pokrajin o osnutku družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981—85, so ugotovili, da so stališča delegacij pri nekaterih vprašanjih precej drugačna od predhodnih predlogov. Hkrati je bilo še ugotovljeno, da je treba ustvariti ustrezne pogoje gospodarjenja, ki bodo predstavljali trajen ekonomski interes združenega dela za izvoz, tako da bo to zanimanje najmanj tolikšno, kot za prodajanje na domačem trgu.
Delavci Ete ob starih strojih in njihov neenakopravni boj za stabilizacijo
Le pridne roke ne morejo nadomestiti sodobnih strojev
Delavci delajo tudi ob sobotah, vendar, doklej?
Za tovarno elektrotermičnih aparatov iz Cerknega, to je za cerkljansko Eto, je še najbolj značilno to, da se v zadnjih letih razvija z naglico, ki je še pred časom zares nihče ni niti slutil. Temu primerni so tudi plani tega skoraj 1600-članskega kolektiva in pa prihodek idrijske občine, pri katerem ima Eta, na račun svoje rasti, vse pomembnejšo vlogo.
»Pred desetimi leti smo vzpostavili stike s svetom in začeli sodelovati s firmo E. G. O. iz ZR Nemčije,« pripoveduje Metod Sedej, direktor področja za ekonomiko. »Kooperacijska pogodba za proizvodnjo grelnih plošč in kapilarnih termostatov je vnesla v življenje tovarne nove spodbude in veselje do dela. Značilno za dogovor obeh partnerjev je bilo, da se s kooperacijsko pogodbo nista v ničemer omejevala oziroma tako ali drugače kvarila drug drugemu načrte. Zato je sodelovanje na osnovi izmenjave tehnologije, uvedbe velikoserijske proizvodnje in hitro naraščajočega izvoza močno preseglo običajne kupoprodajne odnose.«
Eta se je v minulih letih zelo osamosvojila pri večini reprodukcijskih materialov, saj uvaža I
ali kupuje pri partnerju le še tiste, ki jih ni mogoče izdelati doma. Hiter razvoj pa seveda ne bi bil mogoč, če partnerja ne bi skupaj vlagala v širitev zmogljivosti. Vzajemne koriti med obema partnerjema so točno predvidene, toda enakovredno je, kako potekajo pogovori, kako znajo predstavniki obeh partnerjev prisluhniti drug drugemu. In prav teh medčloveških vezi, ki niso nič manj pomembne od tehnoloških in ozko pogodbenih, pa se očitno ne da drugače vzpostavljati, kot z doslednim spoštovanjem dogovorjenega in pravočasnim poseganjem v pereče zadrege.
Odpovedali so se vsemu, celo nedeljam in dopustom!
»Za uspešno sodelovanje z delovno organizacijo Eta Cerkno« je po sklepu izvršilnega odbora GZS podelil njen predsednik Andrej Verbič posebni zbornični priznanji lastniku firme E. G. O. Karlu Fischerju in direktorju Heinzu Treffingerju. Žal pa pestijo vzorno kooperacijsko sodelovanje, ki je vneslo med delavce
Ete toliko novega veselja do dela, precejšne težave, ki po svoje ogrožajo ne samo cerkljanski kolektiv, temveč tudi druge organizacije združenega dela pri nas.
Lani pred iztekom leta se je namreč v proizvodnji grelnih plošč močno zataknilo, kar morda ne bi bilo tako zelo hudo, če ne bi bil kolektiv Ete glavni proizvajalec grelnih plošč za Jugoslavijo in prav tak pomemben izvoznik z vnaprej dogovorjenimi obveznostmi. Zataknilo se je pri načrtovanem uvozu proizvodne opreme, kar seveda nihče ni planiral, s čimer nihče ni računal. Tako delavcem ni preostalo drugega, kot da so se še nadalje znojili ob stari tehnologiji, če so želeli vsaj delno zadostiti povpraševanju domačega in inozemskega trga.
Tako na starem traku za proizvodnjo grelnih plošč napravi 16 delavcev v osmih urah 1900 do 2000 plošč, na novem pa bi lahko 13 delavcev podvojilo proizvodnjo! Razlika, ki jo proizvodni plani pač niso predvidevali.
»Ni nam preostalo drugega, kot da še bolj visoko zavihamo rokave in delamo dan in noč,« razlaga Jože Rozman, predsednik sindikalne organizacije de-
Nov hotelski kompleks »Sava« v Rogaški Slatini
»Sava« soinvestira v turizem
Pred dobrim mesecem dni so delavci ljubljanske Tehnike v Rogaški Slatini začeli z gradnjo novega hotelskega kompleksa »Sava«, katerega ime utemeljuje pri nas kaj redek primer združevanja sredstev, saj je med soinvestitorji tudi kolektiv kranjske Save, ki bo iz te naložbe črpal prepotrebne devize.
Nova naložba v Rogaški Slatini, gre za 745 milijonov 464 tisoč dinarjev, bi temu zdraviliško turističnemu kraju že aprila prihodnje leto med drugim navrgla tudi 326 novih tujskih postelj v najvišji hotelski kategoriji. S tem in modernizacijo nekaterih obstoječih objektov bi Rogaška zaokrožila svojo ponudbo in tudi najzahtevnejšemu gostu lahko ponudila želeno ugodje.
Hotelski kompleks »Sava«, gre za dograjevanje in uresničevanje zamisli arhitekta B. Pečenka in
njegovih sodelavcev iz Maribora, avtorja tudi pred leti zgrajenega novega hotela, bo s 180 milijoni dinarjev sofinanciral tudi kolektiv kranjške Save, da bi si tako zagotavljal prepotrebne devize. Devizni priliv v ta zdraviliški kraj bo letos že presegel 90 milijonov, del tega denarja pa bo v prihodnjih letih dobival kolektiv Sava za nakup surovin. Redek primer združevanja dela in sredstev in reševanja problemov, ki so v ustalitvenem obdobju, predvsem pa v načrtovanju bodločega go-
spodarjenja, edino smotrni. Zanimivo je, da je kolektiv zdravilišča v Rogaški Slatini ponudil sodelovanje in tak način sofinanciranja petnajstim kolektivom, tudi tistim, ki so Rogaški mnogo bližji od Kranja, vendar pričakovanega odziva ni bilo. Kranjčani pa so takoj sprejeli ponujeno roko in s tem možnost, da se oskrbe s prepotrebnimi devizami, zato so se tvorno vključili v realizacijo tega novega, v Rogaški Slatini in na širšem celjskem turističnem območju doslej največjega projekta, ki bo tamkajšnjemu turizmu nudil dodatno draž in v Rogaški zadržal tudi tistega gosta, ki mu ni bila dovolj samo Zdravilnost vode.
J. S.
lovne skupnosti skupnih služb. »Z vso vnemo smo se lotili bitke za uresničitev plana, bitke za našo stabilizacijo, saj so od naše proizvodnje odvisni tudi mnogi drugi proizvajalci bele tehnike. Odločili smo se, da se odpovemo svojim rednim letnim dopustom ter delamo tudi ob sobotah in nedeljah. Pa to še ni bilo dovolj. Za tekoče trakove livarne in tovarne grelnih plošč so stopili tudi delavci drugih temeljnih organizacij in skupnih služb. Poiskali smo zares prav vse notranje rezerve«.
Trnova je pot do ustreznih delovnih pogojev
Kljub vsem naporom, kljub podvojenim parom pridnih rok v proizvodnji in mnogim Utrom znoja je ostal konec leta plan neizpolnjen. Ne po krivdi delavcev, temveč zaradi »višje sile«. In ljudem, ki so že lani računali z uvozom potrebne proizvodne opreme, preprosto ni preostalo, drugega, kot da štartajo tudi v letošnje leto s starimi stroji in veliko dobre volje.
»Še vedno delamo tri sobote v mesecu, dopusti delavcev pa ostajajo neizkoriščeni,« pripoveduje Mirko Zajc, direktor splošnega sektorja. »Ob tem se seveda vsi skupaj dobro zavedamo, da v nedogled to ne bo šlo in da ima vsaka stvar svoje meje. Kljub vsem naporom napravimo na meseč 30.000 grelnih plošč manj, kot pa bi jih potrebovali. Naš plan celotnega prihodka za letošnje leto je dvakrat večji v primerjavi z letom 1979, ki ga pa ob stari tehnologiji ne bo moč uresničiti!«
Te dni uvoznega dovoljenja za zares nujno potrebno proizvodno opremo delavci Ete še niso imeli v rokah. Pravijo, da nanj trdno računajo, saj bi bil kakršenkoli drugi izhod tako za Eto kot tudi za vse naše proizvajalce bele tehnike, predvsem Gorenje, kaj slaba rešitev.
Pri tem še to: gre za uvoz opreme v vrednosti dveh milijonov vzhodnonemških mark, kar bi se v letu dni obrestovalo najmanj štirikrat ali celo petkrat. Računati moramo namreč, da je kolektiv Ete naš izredno pomembne izvoznik, kar pa vnovči doma, roma v glavnem prav tako na tuje, toda prek proizvajalcev bele tehnike. Sama Eta je lani izvozila kar za 12 milijonov dolarjev, kar niso nikakršne mačje solze! So pa v primerjavi s temi dolarji prave mačje solze nemške marke, ki jih kolektiv potrebuje za nemoteno proizvodnjo in normalno delo. Mar ne?
Res dolga, dolga in trnova je včasih pot do ustreznih delovnih pogojev. Za stabilizacijska leta in v primerjavi s tem, kar radi poudarjamo, odločno predolga! In po čigavi krivdi? Delavčevi prav gotovo ne.
Andrej Ulaga
Ekonomski odnosi s tujino
Prenehati z nezakonito prodajo deviz
Večja ali manjša stopnja uspešnosti organizacij združenega dela pri izpolnjevanju planskih nalog v letošnjem letu je precej odvisna od rezultatov ekonomskih odnosov s tujino. Zato je zaskrbijojoč podatek, da sta tako Slovenija kot tudi Jugoslavija v januarju in prvi polovici februarja ustvarili manj konvertibilnih deviz kot v enakem obdobju lani.
Nesporno je, da je visoka inflacija doma močno zmanjšala našo konkurenčnost na tujem. Na slabše dosežke v poslovanju s tujimi partnerji je odločilno vplivalo tudi ravnanje številnih organizacij, ki so neupravičeno povečevale cene nekaterim izdelkom. Takšno početje je občutno ogrozilo prednosti, ki smo si jih pridobili v lanskem letu, ko smo npr. dosegli 75<odstotno pokritje uvoza z izvozom, izboljšali preskrbo trga z osnovnimi življenjskimi potrebščinami itd. Zato je nevzdržno — kot so te dni poudarili zvezna skunost za cene ZIS, zvezni in republiški javni tožilec — da bi s nezakonito povečevanje cen še nadaljevalo.
Analiza gospodarjenja v preteklih mesecih opozarja, da na razvoj ekonomskih odnosov s tujino negativno vpliva tudi to, da organizacije pogojujejo dobavo surovin in reprodukcijskega materiala š 'predplačilom ali plačilom v devizah, da preprodajajo devize po nerealnih tečajih, se zapirajo v republiške in pokrajinske meje itd. Še posebej je zaskrbljujoče, ker zaradi nesmotrnega uvoza in izvoza pljučnih surovin v nekaterih dejavnostih (gradbena industrija) »krpajo« proizvodnjo iz dneva v dan, ponekod pa stroji v tovarnah že mirujejo.
Zato so se pristojni organi republik in pokrajin dogovorili za odpravo deviznega plačevanja surovin doma in za odpravo preprodaje deviz na nesamoupraven in nezakonit način. Vendar ta dogovor sam po sebi ne bo razrešil nakopičenih težav. V sleherni organizaciji združenega dela morajo oceniti razmere v lastnem okolju, svoje ravnanje na področju politike cen in kritično obravnavati način ustvarjanja in razpolaganja z devizami. To je prednostna naloga vseh vodstvenih delavcev, samoupravnih organov, strokovnih služb in delavcev.
Uresničevanje te in drugih stabilizacijskih nalog ne more potekati stihijsko. Zlasti komu- r nisti in sindikalni delavci so politično odgovorni, da o teh vprašanjih organizirajo razprave med delavci in jim pojasnijo, da je v njihovem in širšem družbenem interesu, da prenehamo s staro prakso. Res je, da organizcije brez deviz he morejo poslovati. Toda zakon o deviznem poslovanju jasno določa, da je mogoče priti do deviz na podlagi samoupravnega povezovanja in ugotavljanja deleža tozdov v skupnem deviznem prilivu. Na ta način bomo presegli zapiranje v ^ republiške meje, uveljavili združevanje dela in sredstev in omejili nekoristno in nelojalno konkurenco na zunanjem trgu. Vse to so postavke, ki so vsebinsko vgrajene v projekcijo plačilne ir devizne bilance SR Slovenije ir Jugoslavije, in brez katerih ne bomo uspeli uveljaviti začrtanega razvoja za letošnje leto ir-celotno srednjeročno obdobje.
Bili bi nerealni, če ne bi priznali, da si nekatere organizacije ne prizadevajo uveljaviti prvine dohodkovnih povezav in skup- j* nega nastopanja na tujih trgih.
Del organizacij se uspešno povezuje s trgovino. Tudi povezave med proizvodnimi organizacijami in proizvajalci surovin*so v samoupravni praksi že utečene, vendar so ti primeri bolj izjema kot pravilo. V organizacijah tarnajo, da bi nujno potrebovali enotno metodologijo, na osnovi katere bj se samoupravno sporazumevali. Zato se zahtevan »vzorec« samoupravnega sporazuma že pripravlja.
Vendar bi bilo narobe, če b; * organizacije zgolj čakale na na potke »od zgoraj«, jiaša izvoz no-uvozna bilanca pa bi se še na prej slabšala. Potrebho je nadaljevati z vzpostavljanjem ustrez nih dohodkovnih povezav, kot t( določa zakon o združenem delu . Osnovno je, da ugotovijo, kaj jil > združuje in kateri so skupni poslovni dlji, ki jih želijo organizacije doseči v nastopu v tujini. Tc je edina prava pot, ki jo bo začrtal tudi omenjeni vzorec samou pravnega sporazuma. Po tej pot pa ni mogoče hoditi, ne da bi sc _ organizaicje dogovorile tudi c, skupnem riziku in skupni odgo vornosti za nastop na tujih trgih To je potreba, ki jo narekujej« tržne zakonitosti in zakon vred nosti.
Emil Lal
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Plačilo osebnega dohodka za delo na praznične dni
Po zakonu gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela, v višini, kot ga določa samoupravni splošni akt (1. odst. 110. čl. zakona o delovnih razmerjih). Samoupravni splošni akti določajo. kako se nadomestilo izračuna, če delavec ne dela, če pa mora delavec delati tudi na praznični dan, predvidevajo poseben dodatek na akontacijo osebnega dohodka. Višina tega dodatka je različna, pogosto pa dosega 100 odstotkov akontacije osebnega dohodka.
Delovna skupnost, pri kateri se določena dela oziroma naloge opravljajo v izmenah vse dni v letu, ima v svojem pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke predvideno, da ima delavec, ki dela na praznični dan, pravico do 100-»odstotnega dodatka na svoj osebni dohodek, ki ga sicer prejme za opravljeno delo na tak dan.
Delavec je torej prejel 200 odstotkov osebnega dohodka za svoje delo, ko je pač moral opravljati delo v izmenah, vendar s
takim osebnim dohodkom ni bil zadovoljen. Zahteval je tudi nadomestilo osebnega dohodka, torej znesek, ki so ga prejeli tisti delavci, ki na praznični dan niso delali. Ker v svoji delovni skupnosti s takim zahtevkom ni uspel, ga je uveljavljal pred sodiščem združenega dela. Delavec se je v svojem predlogu opiral tudi na mnenje republiškega komiteja za delo, po katerem naj bi delavec, ki dela na prazničen dan, ko drugi delavci ne delajo, imel pravico do naslednjih prejemkov: do osebnega dohodka za opravljeno delo, do dodatka, ki je predviden po samoupravnem splošnem aktu za delo na prazničen dan, in tudi do nadomestila osebnega dohodka, do katerega so itak upravičeni vsi delavci.
Sodišče združenega dela je njegov zahtevek zavrnilo, ker meni, da delavcu, ki je delal na praznik, ne gre nadomestilo osebnega dohodka, ker je osebni dohodek za ta dan prejel. Ni mogoče namreč nadomeščati osebnega dohodka, do katerega je bil delavec upravičen in ga je tudi prejel v skladu s sa-
moupravnim splošnim aktom. Prav tako je delovna skupnost delavcu obračunala dodatek, ki ga predvideva samoupravni splošni akt in je tako delavec prejel 200 odstotkov akontacije osebnega dohodka. Če bi veljalo drugačno stališče, potem bi delavec moral prejeti 300 odstotkov akontacije osebnega dohodka, ker bi prejel poleg dodatka še nadomestilo osebnega dohodka. Do nadomestila pa so upravičeni le tisti delavci, ki svojega dela tega dne niso opravljali, ker pa je delavec na prazničen dan moral delati, ima sicer pravico do takozvanega prazničnega dodatka.
S takim stališčem se je strinjalo tud: pritožbeno sodišče, ki je delavčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Posebej je poudarilo, da delavec, ki prejme osebni dohodek za določeno delo, ne more imeti pravice še do nadomestila tega osebnega dohodka. Osebni dohodek se nadomešča le tistemu delavcu, ki na prazničen dan ne dela in zato osebnega dohodka ne more prejeti.	/. Žužek
založba Delavska enotnost in Naša žena
Knjiga — najlepše darilo!
Knjiga je kulturna dobrina, s katero lahko razveselimo sleher- j nega delovnega človeka in občana
i
Zato vam predlagamo, da ob bližnjem prazniku žena, 8. marcu, ‘ obdarite sodelavke s knjigo ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALI- • STIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE avtorice Vide Tomšič.
Knjiga zajema vse bistvene elemente, ki zadevajo in zanimajo delovno ženo v naši samoupravni in socialistični družbi.
Cena 240 din. Naročite jo na naslov: DE, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali kupite v naši knjigarni DE na Tavčarjevi 5 in v vseh knjigarnah po Sloveniji.
TOZD Opera in Balet SNG Ljubljana
Zaključni račun v senci aktualnih dogodkov
Razglašenost v gledališki hiši
Ves februar so tako ali drugače prihajali v javnost glasovi, ki so oznanjali delovno krizo v tozdu Opera in Balet SNG Ljubljana, vse bolj pa tudi krizo odnosov v razreševanju vseh nakopičenih vprašanj. Najprej je bilo to sporočilo »direkcije« v obliki letaka, namenjeno abonentom in drugim obiskovalcem te operno-ba-letue hiše, ki govori o kadrovskih in materialnih težavah, zaradi katerih prihaja do odpovedi ali spremembe predstav in do sprememb v napovedanem programu za abonente. S tem sporočilom »direkcije« pa se je tudi družbena delegacija v svetu gledališča prvič soočila šele po objavi v časopisu (!). Vse, kar je bilo odtlej še objavljenega v sredstvih javnega obveščanja, vključno z obvestilom in utemeljevanjem nepreklicnega odstopa umetniškega kolegija tozda Opera in Balet, pa sporočila s tiskovne konference, so bile vendar le delne informacije (nekaj kasneje tudi demantiranih). A že te delne informacije so vsiljevale vprašanje, ali so v tej gledališki hiši res natančno opredeljene (da bi bile lahko izvedene!) posamične, vzajemne in medsebojne odgovornosti strokovno-delovnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili oziroma vodstvenih delavcev (programski odbor, skupni umetniški kolegij, umetniški kolegij Opere, pa Baleta, umetniški vodja, vodstveni strokovni delavci).
Kaj se je v resnici dogajalo, ne le v tem zadnjem mesecu (saj je bilo v septembru tudi govora o ostavki direktorja), kaj hromi delovni proces v tej gledališki hiši, ki so ji številni ustvarjalni
-	dosežki v minulih desetletjih gradili ugled donja in v svetu? Ce bi rekli, da so težave nastale zaradi pomanjkanja domačih solistov, nekaterih strokovnih delavcev in nepopolnega orkestra, zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih prostorov zaradi slabe organiziranosti in neusklajenega vodenja dela, zaradi naraščajočih stroškov opremljanja predstav, ki zažirajo v osebne dohodke, zaradi sprememb v programu
—	saj so se morali odpovedati flvem projektom — bi bilo to nemara le pet poglavitnih zunanjih kazalcev krize. Ta pa seveda ne traja od včeraj. Lani — bilo je prav ta čas, se je kolektiv, ob sprejemanju zaključnega računa in okvirnega programa, zelo jasno izrekel zoper siromašenje programov, a hkrati zelo odločno terjal predvsem boljše, trdnejše načrtovanje lastnega dela. Letošnje leto so zaključili z relativno dobrim poslovnim uspehom. Po javnih in strokovnih odmevih lahko ugotavljajo tudi nekatere svoje odlične umetniške dosežke v tej sezoni. Hkrati pa so »pridelali« obilo nerazrešenih delovnih problemov. Delovni in medsebojni odnosi, kakršni so, očitno niso prispevali k temu, da bi se težave in nepravilnosti (vsaj ovire subjektivnega značaja) sproti odpravljale.
Prekinjena
razčiščevanja
Seveda se bo marsikdo vprašal, kdaj in kako so se v razreševanje nakopičenih problemov vključevale družbenopolitične organizacije, in ali jih dogodki zadnjega časa vendarle niso pre-
hiteli. Na pobudo umetniškega kolegija so sekretariat OO ZK, izvršni odbor OO ZS in predsedstvo ZSMS sklicali 7. februarja sestanek, na katerem so skupaj z vsemi člani umetniškega kolegija obravnavali težave pri realizaciji tekočega programa. V razpravi so ocenili, da vendarle ni mogoče valiti krivdo za vse težave le na
delo strokovno nepravilno usmerja, da je premajhna skrb za umetniško kvaliteto predstav, skratka da ni pogojev za delo. Po odstopu umetniškega kolegija se je še enkrat sestal izvršni odbor OO ZS, ki pa je sklenil, naj članstvo na zboru delavcev samo pove, kaj sodi o nastalem položaju.
nacijo problemov v svoji temeljni organizaciji.
Ker o zaključnem računu poročam posebej, naj zabeležim le nekaj misli iz kratke razprave. Ko je direktor omenil podatek, da trošijo za nedelo pol stare milijarde din in pri tem navajal neopravičene izostanke z dela, izsiljevanje izrednih dopustov
problemov v temeljni organizaciji, ki bi ga pa vendarle z razpravo na delnih zborih lahko v prihodnje še v marsičem konkretizirali in dopolnili; že zdaj pa so v njem predvideni tudi ukrepi, s katerimi bi med drugim odpravili nekatere na tradiciji pridobljene stanovske pravice, uveljavili delovne normative itd.
Razprava po poročilu umetniškega vodja Cirila Cvetka o uresničevanju lani zastavljenega programa, uspehih in problemih je trajala najdlje. Dotikala se je podrobnosti iz dela, ki jih tu seveda ni mogoče zapisovati tako obširno, da bi bralec tudi vedel, za kaj gre. Nekaj pa so imele te podrobnosti skupnega: vsi so več ali manj govorili o odgovornosti drugega, ali pa, da se stvari drugače prikazujejo, kot so v resnici potekale. Tisto, kar je v razpravi imelo večji pomen za prihodnje delo, pa je skupno ugotavljanje, da premalo trdno načrtujejo svoje delo, da je premalo usklajevanja dela, čeprav je tudi ta razprava izhajala iz »mi« in »vi«, in ni vtisa, da bi že bilo dokončno
Ultimatov nikar!
Nerazjasnjene pristojnosti in odgovornosti, popuščanje natančno opredeljenim odgovornostim, slaba organizacija in načrtovanje dela, zamujanje samoupravnih organov z ukrepanjem, ne dovolj odločna in ne vedno pravočasno oblikovana stališča družbenopolitičnih organizacij do nakopičenih problemov in neurejenih odnosov, take in podobne razmere so pri nas kar pogostne, in ni edini primer zdaj tozd Opera in Balet SNG Ljubljana, kjer je preveč napeta struna počila. Take težave pestijo tudi druge kolektive, tudi v gospodarstvu. Ta poudarek je bil izrečen na zadnjem zboru delavcev Opere in Baleta in prav ga je zapisati; zaradi tistih malomeščanskih klepetulj, ki so po kavarnah napletal i le
0	tem, »kdo bo koga spodnesel«; pa tudi zaradi vseh tistih, ki bi zdaj nemara lahko rekli: »Mi tu pri strojih se mučimo, tudi za ta kulturni dinar, oni pa takole...« Stvari vendarle niso tako preproste. Toda hkrati je treba povedati, da imamo tudi že ničkoliko izkušenj s tem, da razni odstopi problemov ne razrešujejo. Niti odstopi kot ultimati niti odstopi kot nezaupnica; ti zadnji včasih kaj olajšajo, a razreševanje problemov vendarle ostane tistim, ki ostajajo.
Odšiop umetniškega kolegija Opera in Balet, ki pa so ga vodstveni delavci kot člani tega kolegija na zboru delovnih ljudi umaknili, bi pomenil, da odstopajo tudi kot člani obeh ločenih kolegijev Opera in Balet a to bi hkrati pomenilo, da
1	tem odklanjajo del svojih strokovnih palog in odgovornosti iz opisa de! in nalog, in da morajo, kot je nekdo na zboru delavcev rekel, kot skrajno posledico dvigniti svoje delovne knjižice. Ali so se ti vodstveni delavci zavedali, kaj bi s tem povzročili sebi in vsem umetniškim korpusom?
Kaže, da tako daleč niso razmišljali in da so nekateri šele prvič na delovnem zboru delovne enote baletnega zbora in baletnih solistov slišali, kaj pravzaprav tak odstop potegne za seboj. A to je le ena plat takega »odstopanja«. Druga je, ali so ti člani umetniškega kolegija pred podajanjem svojega »nepreklicnega odstopanja« izkoristili vse druge, samoupravne poti za odpravljanje nesporazumov oziroma napak, kakršne so videli v vodenju in usmerjanju umetniškega kolegija s strani umetniškega vodje (ta kolegij še danes nima svojega poslovnika!). Dejstvo je, da je bila družbena delegacija v svetu gledališča tudi prvič uradno seznanjena z nastalimi zapleti šele na seji sveta 26. februarja, dan pred zborom vseh delavcev.
Da odstopi ničesar ne razrešujejo sami po sebi, je bilo povedano tudi na zboru delovnih ljudi temeljne organizacije Opera in Balet. A o tem je tekla beseda šele za tem, ko je zbor delovnih ljudi z večino glasov že sprejel odstop, ki ga je ponudil umetniški vodja, češe zbor z navedbami v njegovem poročilu ne bi strinjal. Z mnogimi navedbami se niso strinjali predvsem člani umetniškega kolegija, leeden izmed njih je obširnrneje govoril o nenačrtovanju dela, kot temeljni slabosti minule in tekoče produkcije. Pa vendar je ob koncu razprave prav iz vrst članov umetniškega kolegija prišla izjava (a že po izglasovanju odstopa umetniškega vodje) da svojega odstopa umetniški kolegij ni pogojeval z odstopom umetniške vodje, pač pa z delovnimi razmerami, v katerih se jim zdi njihovo naprezanje jalovo in nepotrebno. (Na tem zboru torej očitno še ni bila zadnja razprava o tem, kdo mora zagotoviti pogoje ža nemoteno delo, seveda v okvirih stvarnih kadrovskih, prostorskih in finančnih možnosti!) Iz vrst članov umetniškega kolegija je prišla tudi ugotovitev, podana na zboru, da odstop umetniškega
vodje ne razrešuje problemov: ne glede na to, kdo bo po javnem razpisu imenovan za novega umetniškega vodjo, problemi ostajajo njim.
O svojem namenu, da ho odstopil,je zbor obvestil tudi predsednik sveta temeljne organizacije Zvone Penko. Dejal je, da bo svoj odstop pismeno obrazložil svetu. Toda tisto, kar je sledilo (in kar se je že prej dogajalo ob izglasovanem odstopu umetniškega vodje), je napravilo na novinarje zelo mučen vtis: onemogočanje nekaterih govornikov, žaljive opazke nekaterih, kar z demokratično razpravo na takem samoupravnem zboru nima nič skupnega, prav tako ne nekaterih cepetanje, ko so izražali svoja odobravanja ob izglasovanem oziroma podanem odstopu. K demokratičnemu in enakopravnemu ter dokumentiranemu dialogu o zadevah, ki jih je potrebno razrešiti, tako ali drugače, sodi tudi sa-moupravljavska kultura. In tokrat smo novinarji sedeli v avditoriju, ki ga sestavljajo pretežno kulturni delavci!
Da gre za mnogo več, kot za postavljanje ultimatov in za odstope je zelo resno opozorilo kar več članov tegcfžbora. Mislim na razprave tistih članov kolektiva, ki so opozarjali tudi na pasivnost delegatov v delovnih enotah; na to, da imajo delovni ljudje Opere in Baleta premalokrat možnost na zborih delavcev spregovoriti o težavah, ki spremljajo njihovo delo; da njihove pobude za sestajanje ne upoštevajo, da je premalo delovnih in s kupnih zborov delovnih ljudi; tudi sindikalne skupine in članske sindikalne sestanke ne sklicujejo vsakokrat, ko bi bilo to potrebno. Takole pa je dejal zadnji izmed njih. Lahko smo dvignili roko za odstop umetniškega vodje, resno pa bo treba delali, da bomo dokazali svojo zrelost, ne pa da bo jutri še slabše!
umetniškega vodjo, da bi morali prav vsi zelo odgovorno opravljati svoje naloge. Sklenili so, naj direktor in umetniški vodja pripravita pregled stanja in predloge, kako razrešiti trenutne probleme in kako bi jih, zlasti kadrovske probleme, reševali v perspektivi. Na skupnem sestanku vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov naj bi bil tak elaborat podlaga za razpravo o problematiki solistov, orkestrašev, prostorov in tudi težavah umetniškega kolegija. Umetniški kolegij naj bi dotlej preveril tudi možnosti kadrovske zasedbe domačih solistov, da bi ugotovili, koliko gostov bodo morali angažirati, in da bi lahko z njimi čimprej sklepali pogodbe. In končno so sklenili, da bodo 12. februarja ta sestanek nadaljevali.
Medtem je imela svojo letno problemsko konferenco tudi OO ZK, ki je tudi razpravljala o poteh in načinu odpravljanja težav in zaostrila vprašanje odgovornosti. Pred drugim sestankom, ki so ga sklicala vodstva družbenopolitičnih organizacij, pa je umetniški kolegij odstopil, razčiščevanje težav se je prekinilo... Umetniški kolegij je v svoji kasneje predloženi utemeljitvi odstopa zapisal med drugim, da med umetniškim svetom in svetom gledališča ni obojestranskega pretoka informacij, da se dogovori na kolegiju ne zabeležijo in verificirajo, da se njihovo
Zbor delavcev je trajal šest ur
Minuli petek se je zbralo na zboru delovnih ljudi 161 članov tozda Opera in Balet, da bi najprej obravnavali in sprejeli zaključni račun 1980; da bi zatem na osnovi poročila umetniškega vodje in po opravljeni razpravi o njem odločili, ali sprejmejo njegov odstop; da bi obravnavali in sprejeli predlog ukrepov za sa-
med glavno sezono, prevzemanje dela drugod in še kaj, kar moti njihov delovni proces, je nekdo takoj vprašal, zakaj razpravljati o tem zdaj, saj vendar govorijo o zaključnem računu. Odgovor je dobil od nekoga, ki je dejal, da je vprašanje, kako so gospodarili v minulem letu z družbenimi sredstvi zelo pomembno. Zbor je v zelo poznih urah in tudi zelo na hitro sprejel predlog ukrepov za sanacijo
»Primer« zaradi načelnega vprašanja
V teh dneh je bil v tisku, a ne prvič javno omenjen »primer izsiljevanja« pevca-solista, ki je na hitrozamenjal pri predstavi pevca, zahteval pa za to honorar v višini starega milijona. Ko je ta član zbora opernih solistov na zboru delovnih ljudi obrazložil svoje stališče, so mu ljudje zaploskali. Dejal je, da je s tem rešil predstavo, da je pel vlogo, ki je že šestnajst let ni pel v slovenščini, da se mu po predstavi za to nihče ni zahvalil, a ker sam ceni svoje delo (je pevec mednarodnega slovesa), je zahteval tak honorar; dejal je, da je denar v višini honorarja, ki ga še ni prejel, nakazal Titovemu skladu.
Res hvalevredno dejanje, da je rešil predstavo, in ni prav, če mu nihče ni izrekel zahvale; in hvalevredno je, da je daroval star milijon za Titov sklad, in nemara je res golo naključje, da ga je nakazal istega dne, ko je bil »ta primer« omenjen na tiskovni konferenci.
A »primer« seveda ni mogoče v celoti oceniti, ne da bi se vprašali, kakšna so samoupravno dogovorjena in sprejeta merila vrednotenja dela solistov v takšnih primerih, ko gre za nepredvidljivo zamenjavo pevca. Če so ta merila določena (in pravijo, da so, in da določajo za tak primer izrednega nastopa trikratno vrednost redno načrtovanega nastopa, to pa je le približna tretjina starega milijona),morajo vel jati pač za vse, sicer bi lahko jutri kdorkoli izmed pevcev-solistov (tudi ali še brez mednarodnega ugleda) terjal »po svoje prikrojen honorar«, ker je reševal predstavo svoje hiše. Kam to vodi. si bodo morali slej ko prej odgovoriti delovni ljudje Opere in Baleta sami.
razjasnjeno, kaj so naloge umetniškega kolegija, kaj umetniškega vodje. Prebujena profesionalna zavest o tem, da je delo treba načrtovati, pa vendarle obeta, da se bodo stvari počasi urejale, da bo to načrtovanje ommogočalo bolj enakomerno zasedenost solistiv, hkrati s tem pa tudi gostovanja posameznikov v drugih operno-baletnih hišah, na kar je ta kolektiv vedno ponosen.
Govorili so tudi o skromnem nagrajevanju solistov-pevcev, kar predvsem ni vabljivo za nove pevce, je pa tudi sicer preskromno v primerjavi s honorarji tujih pevcev. Kot smo slišali prejšnji dan na svetu gledališča, pa tudi v razpravah o zaključnem računu na zboru, problematika osebnih dohodkov v tej temeljni organizaciji resni rožnata, kar pa ne velja le za pevce-soliste.
Bilo je govora tudi o tem, da bi morali znova pregledati samoupravne akte in opise del in nalog in preveriti, ali vendarle nekatere odgovornosti niso preveč ohlapno opisane. Skratka, zaradi zapletov, ki so nastali, bi morali tudi s te plati pregledati dorečenost in jasnost svojih samoupravnih aktov. Nekdo pa je vprašal, kdo je odgovoren za to, da bi v te akte vnesli tudi dopolnila, kakršna je predlagal družbeni pravobranilec samoupravljanja. Tudi programski svet so šele zdaj oblikovali, pa čeprav velja statut že od poletja 1979. leta.
Sonja Gašperšič
Zgovorni
kazalci
Kot vsi kolektivi v teh dneh so tudi v tozdu Opera in Balet na zboru delovnih ljudi sprejemali letni zaključni račun. Žal je razprava o nekaterih kazal-cih.ki zaslužijo več pozornosti, ostala bolj v senci pričakovane razprave o aktualnih dogodkih.
Poslovni rezultati kažejo, da je ta temeljna organizacija poslovala v okviru prihodkov, nekaj nad osem starih milijard din, da torej ni ustvarila izgube, kar se rado pripeti v kulturniških tozdih.
Svoj program je ta 232-član-ski kolektiv lahko realiziral le skupaj s 179 zunanjimi sodelavci. Najhujše resnične režave jih pestijo zaradi kadrovskih vrzeli, predvsem v zboru solistov — pevcev in v orkestru: ob 21 domačih pevcih — solistih so morali angažirati za izvedbo programa 163 predstav (od tega 7 premier) kar 41 pevcev iz drugih jugoslovanskih opernih hiš, pa 21 umetnikov iz tujine, pevcev, baletnikov in orkestrašev. Velike vrzeli so v orkestru, ki brez pomoči orkestrov RTV in Slovenske filharmonije sploh ne bi mogel delati. Kadrovski problem je v poročilu direktorja Franca Dimca dobil pomembno mesto, saj bo dolgoročno planiranje in štipendiranje kadra terjalo že v tem letu tudi prve materialne odločitve za te potrebe.
A poglejmo nekatere kazalce zaključnega računa, h katerim se bodo zagotovo še vračali in jih razčlenjevali:
— Lastni dohodki od inkasa so bili, ob zvišani ceni vstopnic, isti kot v letu 1979, kar govori o upadanju števila obiskovalcev. Dvorana je v poprečju zasedena 70-odstotno (vseh obiskovalcev je bilo 66.528).
— Leta 1979 je bil delež sredstev za osebne dohodke v skupnih predstavah še 61 odstotkov, v letu 1980 komaj 56 odstotkov, kar pove, da so se sredstva za OD prelivala na materialne stroške. Sklad za OD se je v minulem letu povečal le za 6,5 odstotka. Vrednost točke je ostala nespremenjena, saj so skromna povečana sredstva omogočala le korekture pri pevcih — solistih in pri najnižjih OD, izplačila za nadnormno delo, še iz prejšnjih let, in za izplačila nekaterih sodnih terjatev. Povečano vrednost točke za 10 odstotkov so lahko uveljavili šele v letošnjem januarju.
— Kot izziv je bilo tudi vprašanje finančne službe: kako se bodo v prihodnje gibali stroški, če ne bomo nič ukrepali. Lani so se dohodki povečali za 16 odstotkov, stroški pa kar za 36 odstotkov. O tem je sicer že razpravljal svet gledališča. Ko je znova ocenjeval tudi subjektivne vzroke za dražitev opreme predstav:	Gledali-
škemu ateljeju ne dostavljajo celovite dokumentacije za posamezne predstav^ zato tudi ne dobijo predhodnih kalkulacij: zamujanje posameznikov na pomerjanje kostumov seveda tudi povzroča nove režijske ure, to pa pomeni denar: nekateri opozarjajo tudi na neizkoriščeno možnost prihrankov z uporabo cenejših materialov. Že lani so govorili da bi Gledališki atelje priključili k tozdu Opera in Balet, saj je le-ta v letošnjem letu opravil zanje devet desetin svojega dela. Na zboru delavcev je nekdo dejal, da je to zamisel potrebno začeti uresničevati v direktnem dialogu z njimi; vsekakor pa se bodo morali o tej priključitvi ali združitvi izreči delavci sami na osnovi predhodne ekonomske utemeljitve razlogov za priključitev.
*
Slovenski gradbinci: Z izgovorom, da ni sredstev, športna dejavnost ne sme zamreti!
Po novem igre cenejše in bolj množične
Za regrese in počitniške zmogljivosti premalo sredstev
ramo potruditi, da bomo s pripravami na srečanja rekreativcev in s tekmovanji samimi spodbudili k aktivnosti še večje število delavcev. Redno športno udejstvovanje mora postati del vsakdanjega življenja naših gradbincev, zato moramo za organizirano športno rekreacijo storiti še več kot doslej.«
Ne bo dolgih in vročih počitnic?
Na štartu 393 delavk in delavcev Gorenja
Med najboljšimi nova imena
Glavna značilnost letošnjega prvenstva Gorenja v veleslaomu je množična udeležba. Na štartni listi je bilo zapisanih kar 393 delavk in delavcev velenjskega dela sozda Gorenje, prišlo pa je še več udeležencev, predvsem organizatorjev rekreacije in športne dejavnosti v Gorenju.
To je bilo res izredno dobro pripravljeno tekmovanje na progah na Mali Kopi. Ženske so se v dveh skupinah pomerile na vrhu Male Kope, moški pa v treh starostnih skupinah po progi Kaštv-nik, ki jo je pripravil Smučarski klub Slovenj Gradec. Številna vratca niso delala preglavic tudi slabšim smučarjem, ki se prav tako radi pomerijo na tem tekmovanju, že tradicionalnem srečanju smučarjev Gorenja ob zaključku številnih smučarskih tečajev.
Srečanje na snegu je bilo spontano, prijateljsko in športno v pravem pomenu besede. Najboljši so štartali z visokimi štartnimi številkami, tako je določil žreb, vendar je proga zaradi dobrega snega vzdržala tudi tristo tekmovalcev! Zmagali so najboljši, najhitrejši, pa tudi presenečenj ni manjkalo! Med prvimi so se znašla nova imena. »Lani sem padel, letos pa z novo opremo veliko lažje vozim!« je dejal eden izmed bolje uvrščenih! »Ker imam štartno številko rdeče barve, bom vozil le skozi rdeča vratca,« se je šalil vrh dolgega slalomišča najstarejši tekmovalec in po delovnem stažu
»najstarejši« Gorenjčan! Dekleta so menila: »Prepoložna proga!« In tako dalje! Vsak je bil zadovoljen, čeprav je bril veter in so oblaki zakrili sonce in čeprav so bile vrste pred vlečnico strašansko dolge!
Ženske nad 30 let (27 tekmovalk); 1. Tatjana Sušnik (Servis) 32,70, 2. Sonja Brenk (Servis Kranj) 33,00, 3. Irena Kloster-nik (DSSS) 33,36, 4. Jelka Selič (Servis) 34,50, 5. Majda Vijavž (Promet) 34,58 itd.
Ženske do 30 let (37 tekmovalk): 1. Franja Knez (Tehnološki) 27,19, 2. Irma Cestnik (Orodjarna) 29,72, 3. Marija Čeplak (GPS) 30,49, 4. Marija Kovač (DSSS) 31,77, 5. Karmen Bajec (DSSS) 32,05 itd.
Moški nad 40 let: (25 tekmovalcev): Jure Verešec (Pohištvo) 51,97, 2. Tone Mirnik (Elektronika) 1.01,46,3. Franc Kompare (Pohištvo) 1.03,49,	4. Jože
Skornšek (Servis) 1.03,62.
Moški od 30 do 40 let: (116 tekmovalcev): 1. Drago Drev (RKS) 48,72, 2. Marko Podkrižnik (Elektronika) 50,11, 3. Teo-bald Zorko (Vzdrževanje) 51,16, 4. Tone Ravnjak (DSSS) 51,29,
Moški do 30 let: (188 tekmovalcev): 1. Dare Ribnikar (Servis Kranj) 52,25,2. Zvone Es (Kontrola) 52,53, 3. Ivan Britovšek (Embalažnica) 52,53, 4. Tone Blagotinšek(Elektronika) 52,58,
Tekst in fotografija: Hinko Jerčič
Anketa med slovenskimi gradbenimi podjetji je pokazala, da si delavci še žele organiziranih sindikalnih športnih srečanj na snegu, kljub nekaterim pomislekom, ki jih v času stabilizacijskih prizadevanj niti ni tako malo. Skratka, slovenski gradbinci bodo še nadalje skrbeli za organizirano preživljanje prostega časa svojih ljudi, pa tudi svojim priljubljenim športnim srečanjem se ne mislijo odpovedati. Pravijo, da predstavljajo tekmovanja ne le priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo delovnih izkušenj, temveč tudi zelo pomembno spodbudo za redno in zavzeto delo na športnem področju skozi vse leto.
Ob tem gre vsekakor poudariti, da slovenski gradbinci in njihovi organizatorji aktivnega oddiha niso obšli stabilizacijskih prizadevanj. Odpovedali so se praktično vsemu, kar ni nujno potrebni sestavni del rekreacije in športnih srečanj. Zato so pas zategnili zares povsod tam, kjer je bilo to mogoče. In, bilo je mogoče marsikje.
Podatek je zares zanimiv in vreden vse pozornosti: s premišljeno reorganizacijo in nekaterimi ukrepi, s katerimi so se organizatorji tekmovanj predvsem odpovedali nepotrebnim izdatkom, so po novem tradicionalna srečanja gradbincev-športnikov po eni plati veliko bolj množična in po drugi veliko cenejša! Tako, bolj množična so in obenem cenejša. Stroške so zmanjšali organizatorji kar za dve tretjini, udeležba na igrah pa je večja kot kdajkoli doslej. Lani se je tekmovanj v sedmih športnih panogah udeležilo kar 3600 delavcev!
In kako bo z letošnjimi letnimi igrami slovenskih gradbenih delavcev? O tem je tekla beseda te dni na seji komisije za oddih.
šport in rekreacijo pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Z aktivnostjo spodbuditi čimveč delavcev!
»Letošnje igre, že enaintridesete po vrsti, bodo potekale tako kot lani v sedmih športnih panogah: namiznem tenisu, odbojki, kegljanju, balinanju, malem nogometu, streljanju in šahu,« je povedal Jernej Jeršan, predsednik komisije. »Srečanja v posameznih športnih panogah bodo v različnih krajih, klasičnega finala, ko naj bi se še enkrat zbrali in pomerili najboljši z najboljšimi, pa tudi letos ne bo. Na dnevu gradbincev, ki bo letos 6. junija v Novi Gorici, bomo sicer izročili predstavnikom najuspešnejših delovnih kolektivov zaslužena priznanja, toda ponovnih, ta-koimenovanih zaključnih tek-
movanj ne bo. Že lani jih ni bilo.«
Predstavniki komisije za šport pri gradbincih sicer še niso izrekli zadnje besede, toda okvirno so se že dogovorili, kje in kdaj naj bi bila srečanja v posameznih športnih panogah. Tako naj bi najprej štartali šahisti, ki naj bi se zbrali v Kranju, sledila pa jim bodo tekmovanja v namiznem tenisu (Koper), streljanju (Celje), odbojki (Maribor), kegljanju (Trbovlje), balinanju in malem nogometu (obe panogi v Ljubljani). No, o podrobnostih še ne moremo poročati, vendar kaže da bo približno tako, kot smo zapisali. Z zadnjimi srečanji v malem nogometu, ki naj bi bila 30. maja v Ljubljani, bo tekmovalni del letošnjih enaintridesetih letnih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije zaključen.
»Z izgovorom, da ni sredstev za rekreacijo, naša aktivnost na športnem področju nikakor ne sme zamreti!«, so poudarili na omenjenem sestanku komisije za šport in rekreacijo. »Zato se mo-
Glede na dolgoletno tradicijo in dobro organizirano športno življenje v slovenskih gradbenih organizacijah bo letošnje srečanje slovenskih gradbincev zelo verjetno najmanj tako množično, kot je bilo lani. Vsa tekmovanja bodo razumljivo samo ob prostih dnevih, to je ob sobotah ali nedeljah. Organizatorji pa se bodo spet potrudili, da bodo izdatki za tekmovanje čim manjši in da po nepotrebnem ne bodo zapravili niti dinarja.
Poleg vsega omenjenega so se člani komisije na sestanku dotaknili tudi problemov regresiranja letošnjih dopustov in vzdrževanja naših počitniških domov. Poudarili so, da se delovnim ljudem letos ne obetajo kdove kako dolge in vroče počitnice. Z regresi bo očitno bolj slabo, razlogov za to ni malo, denarja za na j-nujnejše vzdrževanje počitniških zmogljivosti pa je tudi premalo. Bodo torej temu ustrezno tudi letni dopusti kratki in manj veseli kot lani?
Andrej Ulaga
Slovenski gradbinci so za organizirano rekreacijo in redno športno aktivnost. (Fotografije: A. Ul.)
Sindikalno prvenstvo Radovljice v smučarskih tekih
V okviru programa športno rekreativnih iger radovljiških sindikatov za leto 1980 je bilo v Gorjah pri Bledu letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih.
Na tekmovanju, ki so ga pod pokroviteljstvom občinskega sveta ZS in ZTKO Radovljica zelo dobro organizirali in izvedli prizadevni člani TVD Partizan Gorje, je nastopilo 49 žensk in 251 moških ali skupaj 300 članov sindikata iz 56 osnovnih organizacij sindikatov.
Na zelo dobro pripravljeni lahki progi in v lepem vremenu so se tekmovalci in tekmovalke pomerili za občinske naslove v teku na 6 km oziroma 3 km. Razdeljeni so bili v štiri oziroma tri starostne skupine.
Najboljša mesta v posamezni in ekipni uvrstitvi so osvojili:
Ženske A: 1. Irena Kovačič (Vezenine Bled), 2. Andreja Žvan (Gradbeno podj. Bohinj), 3. Mojca Novak (Murka Lesce), 4. Urška Jan (LIP Bled), 5. Boža Torkar (Špecerija Bled).
Ženske B: 1. Darinka Pirnat (Zdrav, dom Boh. Bistr.) 2. Slavka Čop (SO Radovljica), 3. Kati Poljanec (LIP Bled), 4. Olga Vavpetič (Elan Begunje), 5. Darinka Grilc (Murka Lesce).
Ženske C. 1. Lojzka Kosmač (SDK Radovljica), 2. Albina Ristič (LIP Bled), 3. Jasna Kaiser (LIP Bled), 4. Cilka Globevnik (Elan Be-gunje), 5. Marija Cerkovnik (Veze-
nine Bled).
Moški A: 1. Jože Frčej (LIP Bled),
2.	Franci Ferjan (Vezenine Bled), 3. Franc Tajnikar (Veriga Lesce), 4. Matevž Kordež (LIP Bled), 5. Vili Božič (SGP Gorenje Radovljica).
Moški B: 1. Janez Malej (Filbo Bohinj), 2. Zdravko Pogačnik (Iskra Otoče), 3. Miloš Janša (Veriga Lesce), 4. Boris Kozinc (Osn. šola Lesce), 5. Franci Čop (Veriga Lesce).
Moški C: 1. Pavel Kobilica (GG Bled), 2. Franc Lapajne (LIP Bled),
3.	Andrej Soklič (LIP Bled), 4. Lovro Vojvoda (LIP Bled), 5. Anton Novak (Veriga Lesce).
Moški D: L Tine Rozman (Gradb. podj. Bohinj), 2. Jaka Reš (Osn. šola Lipnica), 3. Vijctor Repinc (LIP Bled), 4. Boris Ahac (GG Bled), 5. Stanko Anderle (Združ. obrtn. Radovljica).
Moški kot tekmovalci: 1. Srečo Kopač (Veriga Lesce), 2. Tomaž Česnik (Veriga Lesce), 3. Tine Zupan (Elan Begunje), 4. Mirko Lapajne (LIP Bled), 5. Rajko Podgornik (Veriga Lesce).
Ekipno ženske: 1. LIP Bled 38 točk, 2. Vezenine Bled 31 točk, 3. Elan Begunje 27 točk, 4. Veriga Lesce 15 točk, 5. Murka Lesce 14 točk.
Ekipno moški: i. Veriga Lesce 87 točk, 2. LIP Bled 79 točk, 3. Elan Begunje 71 točk, 4. — 5. Iskra Otoče 28 točkj 4. — 5. GG Bled 28 točk.
V. M.
Prvi zimski tekstilni četveroboj
Manj sredstev — manj rekreativcev
Gorenjski tekstilci iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, Tekstilindusa in IB1 iz Kranja ter škofjeloške Gorenjske predilnice so se doslej srečevali na športnem polju na poletnih igrah. Z ukinitvijo zimskih »fekstiliad« je nastala praznina na belih poljanah. Zato so se tekstilci odločili, da pripravijo prvi zimski tekstilni četveroboj. Škofjeloška Gorenjska predilnica je povabila okrog 180 tekmovalk in tekmovalcev na Stari vrh. Predsednik konference sindikata v Gorenjski predilnici Ivan Potočnik je izluščil dve zanimivosti letošnjega prvega četveroboja: veliko zanimanje za smučarski tek ter še vedno premajhna udeležba žensk. Kljub temu pa je opaziti, da se v vseh štirih kolektivih zanimanje za zimske športe krepi.
Rezultati: veleslalom: člani: 1. Marjan Šarabon (BPT), 2. Vili Lang (BPT), 3. Janko Štular; starejše članice: 1. Kristina Gros (Tekstilindus), 2. Heda Mohorič (GP), 3. Nežka Trampuš (GP); članice:	1. Andreja Rupnik
(GP), 2. Marija (Lapuh (Tekstilindus), 3. Marjeta Dovžan (BPT); mlajše članice: 1. Zdenka Eler (BPT), 2. Irena Koblar (Tekstilindus), 3. Irena Rupnik (GP); starejši člani: 1. Slavko Čadež (BPT), 2. Franc Aljančič (BPT), 3. Ludvik Soklič (IBI);
člani: L Tine Eržen (GP), 2. Tomaž Andolšek (IBI), 3. Jože Čarman (IBI); mlajši člani: 1. Miran Štefe (BPT), 2. Janko Krmelj (BPT); mlajši člani: L Miran Štefe (BPT), 2. Janko Krmelj (BPT), 3. Franci Meglič (BPT); ekipno veleslalom: 1. BPT Tržič, 2. Tekstilindus Kranj, 3. Gorenjska predilnica Škofja Loka.
Teki: članice: L Sonja Sajevic (BPT), 2. Metka Komac (GP), 3. Nežka Trampuš (GP); mlajše članice: 1. Danica Močnik (Tekstilindus), 2. Joži Šolar (BPT), 3. Irena Košnik (IBI); člani: 1. Jože Humerca (Tekstilindus), 2. Tone Šinkovec (GP), 3. Franc Aljančič (BPT); mlajši plani: 1. Andrej Oman (GP), 2. Janko Jamnik (Tekstilindus), 3. Marjan Prek (IBI). Ekipno teki: 1. Gorenjska predilnica Škofja Loka, 2. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, 3. Tekstilindus Kranj, 4. IBI Kranj. V skupni uvrstitvi je dosegla prvo mesto Gorenjska predilnica, pred tržiškim BPT ter kranjskima Tekstilindusom in IBI.
Po podelitvi priznaj in prehodnega pokala smo nekatere tekmovalce in vodje ekip vprašali za oceno tekmovanja in razmerja do zimske rekreacije v njihovih delovnih organizacijah.
Slavko Primožič, upokojenec BPT: »Ker sem komaj dobra dva meseca med upokoejnci, so me povabili na tekmovanje na Starem vrhu. Žal sem bil med vsemi upokojenci in upokojenkami naštetih tovarn edini tekmovalec. Prav bi bilo, da bi v prihodnje na te zimske četveroboje vabili tudi nas, ki sicer ne živimo več v tovarni, imamo pa vseeno z njo še mnoge vezi. Dodam naj le še to, da je bilo v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič vedno veliko razumevanje za razvoj zimskih športov. Tako je tudi v sedanjem ustalitvenem času.«
Meta Komac, delavka v AOP, Gorenjska predilnica. Pred stabilizacijskim časom smo se dobivali rekreativci v tovarni skupinsko in tako odhajali na treninge in tekmovanja. Sedaj večji del bremena odpade na posameznika, zato poteka rekreacija v družinskem krogu. Pri nas doma vsi hodimo poleti v hribe, pozimi pa radi tečemo. Pred tem prvim če-tverobojem smo imeli v Gorenjski predilnici le nekaj dni skupnih priprav. Sindikat je na tem področju delaven, vendar kljub temu ne moremo zbrati več kot petnajst žensk. Zato je več vzrokov, med drugim mlada delovna sila ter mnogo deklet iz drugih republik. Te pa morajo najprej reševati osnovna življenjska]
vprašanja.
Jože Humerca, Tekstilindus:
Pri nas so omejili udeležbo ža ta četveroboj. Mislim, da kljub stabilizaciji ne bi smeli odvračati delavcev in delavk od športne rekreacije. Naš cilj bi morala biti množična udeležba. Prepričan sem, da bi bil vsakdo pripravljen precejšen del stroškov pokriti sam. To še posebej zato, ker smo imeli na tekstiliadah iz Tekstilindusa vedno veliko tekmovalcev in tekmovalk. Zaradi omejene udeležbe na četveroboju na Starem vrhu je bilo v našem podjetju precej hude krvi.«
Ivan Rakovec, vodja ekipe in vaditelj, IBI: »Pri nas je za rekreacijo delavcev vedno na voljo dovolj sredstev. Mene so n.pf. poslali na vaditeljski tečaj, da bi lahko čim bolj strokovno organiziral in vadil zimske športe z našimi delavci. Zavedamo se odvisnosti delovnih sposobnosti in uspehov od fizične sposobnosti delavcev. Zato ni nikakršnih številčnih omejitev pri treningih in tekmovanjih. Poudarim pa naj še to, da so pri nas ženske pri zimskih športih v večini.
Stane Jesenovec
Ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti
Če v ljudskih množicah
ne bi obstajale sile
za vseljudski odpor, bi bili
vsi pozivi na osvobodUni boj zaman

»Nalogu vas, jugoslovanskih žena, materin sester., mater sedanjih in prihodnjih rodov, bodi, da daste vse svoje sile za ohranitev naše pridobitve. Borite se zoper vsakogar, ki seje sovraštvo do kateregakoli našega naroda. To je dolžnost vseh Hrvatic, Srbkinj, Slovenk, Makedonk, Črnogork in drugih —to je vaša naloga.«
Tito na prvem kongresu AFŽ, julij 1945
v______________________________________;____________;__________
Narodnoosvobodilna vstaja slovenskega naroda in drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti pomeni v njihovi narodni zgodovini nedvomno pomemben mejnik. Pomeni pa tudi začetek boja ne samo proti okupatorju, ki je razkosal ozemlje države in zasužnjenim jugoslovanskim narodom.in narodnostim namenil uničenje, narodno smrt, temveč pomeni vstaja tudi začetek ljudske revolucije, ki je zaradi svojega značaja postala socialistična. Jugoslovanski narodi in narodnosti so se na poziv edine družbene in politične sile Komunistične partije Jugoslavije, ki je katastrofa okupacije pravzparav ni presenetila in je ostala edina trdna, začeli oborožen boj za obstoj in tudi za boljši jutri. Slovenski narod,
zavedajoč se svoje usode, se je strnil in dvignil v Osvobodilni fronti v boju za svobodno in nacionalno samobitnost z geslom, naj se staro ne povrne več. Prav Osvobodilna fronta, ustanovljena pred štiridesetimi leti, pomeni organizacijsko obliko, ki si jo je izbral slovenski narod v tem boju. Boris Kidrič je O F upravičeno imenoval »država v državi«, kajti združevala je predvsem »državljane«, ljudstvo, ki se je odločilo, da si bo izborilo svobodno življenje v lastni državi. Boris Kidrič je ob tretji obletnici Osvobodilne fronte, 27. aprila li)44, v pogovoru za Slovenski poročevalec nanizal dejstva o osvobodilnem boju in o svobodni bodočnosti slovenskega naroda, ki je nastopila šele leto dni kasneje.
Boris Kidrič
Pogovor o osvobodilnem boju
— Slovenski narod je od vsega začetka enotno povedel svoje množice v boj proti okupatorju. Kakšne okoliščine so prav nam Slovencem omogočile ta korak?
»Predvsem je ta korak omogočilo slovensko ljudsko zdravje. Ce namreč v slovenskih narodnih množicah ne bi obstajale sile za enoten vseljudski odpor slovenskega naroda, bi bili pač vsi pozivi na osvobodilni boj zaman. Iz tega pa seveda sledi, da se moramo za borbeni odpor slovenskega naroda in za njegovo borbeno enotnost v domovinski vojni v prvi vrsti zahvaliti slovenskim ljudskim množicam. To pa je seveda samo ena plat v celotnem odgovoru na to vprašanje.
Razen pripravljenosti slovenskih ljudskih množic, da gredo v borbo, je moralo obstajati tudi vodstvo, ki je tako borbo začelo, ki jo je z vso doslednostjo kljub vsem težavam in trenutnim porazom nadaljevalo in zajamčilo njen končni uspeh.
Po vsej Jugoslaviji je danes znano, da je dala pobudo za združitev teh.vseh pozitivnih slovenskih sil Komunistična partija. Njej gre prav posebna zasluga zaradi tega, ker je zaradi svoje požrtvovalnosti in železne udarnosti v gibanje znala uspešno vnesti borbo za slovensko narodno enotnost. Kot komunist hkrati poudarjam, da si je Partija povsem na jasnem o naslednjem:
naša zasnova enotnega, vseljudskega odpora slovenskega naroda bi ne bila uspela, če bi se ne bile za isto stvar z nami zavzele tudi vse rodoljubne skupine, ki so se pridružile Osvobodilni fronti.
Končno je treba naglasiti, da enotnosti slovenskih ljudskih množic v borbi proti okupatorju ne bi bilo mogoče zajamčiti za daljšo dobo, če bi ne bilo osvobodilnih gibanj drugih jugoslovanskih narodov. Poudariti pa želim v tem pogledu še več. Pravilna politika na slovenskih tleh, ki je omogočila borbeno enotnost slovenskih ljudskih množic, je v vsakem pogledu sad pravilne osvobodilne politike v jugoslovanskem obsegu. Mislim, da je odveč v tej zvezi še posebej omenjati politični in vojaški lik maršala Tita, velikega graditelja enotnosti jugoslovanskih narodov in vseh svobodoljubnih sil našega ljudstva.« (...)
— Katere sile so skušale razbiti , našo osvobodilno gibanje in zakaj so propadle?
»Te sile označujemo na kratko kot protiljudske sile, ki so se iz strahu pred lastnim ljudstvom in njegovimi demokratičnimi pravicami podale v borbo proti lastnemu narodu. Kakor so se ljudske sile v tej osvobodilni borbi nujno izkazale kot večno zdravo jedro našega naroda, tako so se tudi ti elementi, ki se niso zdrznili pred svojim korakom v narodnem izdajstvu, izrodili v vsakem pogledu: političnem, moralnopolitičnem, nacionalnem in člo-veškomoralnem. Pod pogojem, da pravično osvobodilno gibanje ne dela političnih, taktičnih in katerihkoli drugih napak, je naravnost moralni zakon zgodovinskega dogajanja, da take sile
propadajo. Vsa naša osvobodilna borba potrjuje take vrste logiko v zgodovinskem dogajanju.«
— V zadnjem obdobju osvobodilne borbe smo. Žanjemo sadove svojih naporov, gradimo svojo narodno oblast. Kakšen nov pečat bo to razdobje vtisnilo slovenskemu narodu?
»Cankar in še marsikdo drug je svoje dni z britkostjo pisal o hlapcih, kar smo Slovenci na žalost vsekakor bili. Osvobodilna borba je spremenila slovenski narod iz naroda hlapcev v narod borce' in junakov. Graditev naše narodne oblasti in naša enakopravna udeležba v graditvi nove, demokratične federativne Jugoslavije nas vsekakor dviga in razvija v narod z lastno državnostjo, če hočete rabiti ta ižraz, v državni narod, ki se uči krojiti si svojo usodo po svojih potrebah in ustvarjalno uporabljati sadove, ki mu jih nudijo njegove nezaslišane žrtve v krvavi triletni osvobodilni borbi.«
— V treh letih 'osvobodilne borbe je slovenski narod spremenil svoj značaj. Iz njega je vstalo na tisoče novih borcev, v vsako vas je prodrla politična zavest, vsak Slovenec je postal soustvarjalec naše nove domovine. Kakšne so značilnosti nove Slovenije?
»Značilnosti nove Slovenije so brez dvoma iste kot značilnosti nove Jugoslavije. Ustvarjalni polet na vseh popriščih — bi jih lahko na splošno označili, iz silnega zagona in iz elementarne sprostitve ljudskih energij, ki jo je povzročila in omogočila krvava domovinska vojna na živ-
ljenje in smrt, mora nujno rasti vsestranski polet splošnega ljudskega in individualnega ustvarjanja. Nobenega dvoma ni, da bo naša kultura obdarovana s še sama ob sebi — po svoji globoki človečanski vsebini — eno največjih kulturnih dejanj, zahtevajočih in vsebujočih najžlahtnejše vrline človeka.«
— Iz predaprilskega odpora do stare Jugoslavije se je v osvobodilni borbi rodila globoka ljubezen do vseh bratskih jugoslovanskih narodov in trdna, nezlomljiva volja po skupnem življenju. Kaj je povzročilo to spremembo?
»Zgodovinsko dejstvo je, da so bili narodi Jugoslavije pravzaprav vselej deležni iste usode in potemtakem usodno povezani. Zgodovinsko dejstvo pa je tudi, da so tuji imperialisti skušali vselej zanetiti med njimi v svojo lastno korist ne le spore, temveč povzročiti medsebojno klanje. Zgodovinsko dejstvo je končno, da je tujim imperialistom vselej pomagala domača protinarodna reakcija, ki je vrhu vsega za svojo lastno korist stremela po gospostvu nad tem ali onim narodom izmed njih. Dejanskega odpora do Jugoslavije kot oblike skupnosti jugoslovanskih narodov ni bilo med našimi narodi nikoli. Bil je odpor do predaprisle Jugoslavije, to se pravi do Jugoslavije narodne neenakopravnosti in dušitve ljudskih demokratičnih pravic. Nova Jugoslavija je zrasla iž skupne borbe jugoslovanskih narodov za njihovo popolno svobodo. Ni bilo torej mogoče drugače, kakor da je zrasla kot Jugoslavija narodne enakopravnosti in demokracije, kot demokratična in federativna Jugoslavija. In ni bilo mogoče drugače, kakor da so narodi Jugoslavije v tej osvobodilni borbi neprimerno močneje kot kdajkoli poprej začutili svojo usodno povezanost in to novo, Titovo Jugoslavijo vzljubili kot najveličastnejši plod svoje borbe. Maršal Tito, njen veliki politični in vojaški tvorec, je dejansko tudi v svojem osebnem liku postal utelešenje nerazdružne enotnosti jugoslovanskih narodov, zrasle iz' -najpristnejših načel demokracije in narodne suverenosti.«
KRONOLOŠKI PREGLED
2. — 6. marec 1919
V Moskvi je bil Prvi (ustanovni) kongres Komunistične internacionale (Kominterne ali tretje internacionale), na katerem so prisostvovali predstavniki komunističnih in levih socialističnih partij in skupin iz tridesetih držav. Novo ustanovljena Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) je pristopila k tretji Internacionali že na- svojem prvem kongresu, aprila 1919 v Beogradu.
2. marec 1920
Ljubljanska organizacija Jugoslovanske socialdemokratske stranke je na seji širšega osrednjega odbora ob udeležbi 27 zaupnikov soglasno sklenila izstopiti iz stranke, ker se je izvršni odbor JSDS odločil proti sklepom XI. zbora stranke in odobril ministerializem (sodelovanje strankinih predstavnikov v meščanskih vladah). Ljubljanska organizacija JSDS se je razglasila za Delavsko socialistično stranko za Slovenijo (DSSS). Naslednjega dne (3. marca
1920) je pripravljalni odbor DSSS izdal manifest slovenskemu delavstvu s pozivom, da pristopi v novo stranko. Manifest je napovedal ustanovni zbor Delavske socialistične stranke za Slovenijo, ki je bil 11. aprila 1920 v Ljubljani.
2. marec 1921
Fašisti so napadli in zažgali delavski dom v Miljah. Delavci so v protest zažgali stanovanje pomorskega glavarja. Pri Sv. Ivanu v Trstu so fašisti razdejali slovenski Narodni dom.
2.	marec 1921
V raških premogovnikih v Istri se je začela splošna stavka. Delavci so zasedli obrate in prevzeli upravo, podprli so jih tudi okoliški kmetje. »Labinska republika« je obstajala do 7. aprila, ko so jo zlomili z vojaško pomočjo.
3.	marca 1931
Pred sodiščem za zaščito države v Beogradu se je začela razprava proti 40 komunistom iz Slovenije, obsoje-
*
nih je bilo 35 obtožencev, najmanj na eno leto, največ na 18 let ječe. Sodbi se je umaknilo 1 1 obtožencev. Med obsojenci so bili vodilni slovenski komunisti (France Klopčič, Viktor Koleša, Maks Strmecki, Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, dr. Jože Potrč in drugi), vendar so nekateri že pred tem zapustili državo in emigri-rali v Sovjetsko zvezo.
5.	marec 1942
CK KPJ je sprejel brzojavko IK Kominterne,v kateri je bila kritika zaradi formiranja L proletarske brigade in zahteva, da naj CK KPJ ponovno prouči politično linijo in taktiko KPJ v narodnoosvobodilnem boju. Tito je nanjo odgovoril 9. marca in pojasnil pravilnost politične linije KPJ in formiranje L proletarske brigade, zahteval pa je, naj pošlje SZ v Jugoslavijo opazovalce ter ponovno zaprosil za pomoč v orožju.
6.	marec 1920
Na Jesenicah je bifzbor delavskih Zaupnikov, ki so se izrekli za vstop v novo Delavsko socialistično stranko. Izmed 100 udeležencev je sklepu nasprotoval samo en zaupnik.
Istega dne je bil v Mahrovi hiši \
Ljubljani zaupniški zbor okrožne politične organizacije za Ljubljano in okolico. Potrdil je sklepe širnega osrednjega odbora o prekinitvi zveze z voditelji JSDS, izstopu organizacije iz JSDS in ustanovitvi Delavske socialistične stranke za Slovenijo.
6.	marec 1940
Edvard Kardelj, pod psevdonimom Sperans, je poslal podpredsedniku vlade dr. Vladku Mačku protestno pismo proti izgnanstvu slovenskih protifašistov v taborišče Bilečo.
6.—9. marec 1953
V	Beogradu je bil V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki je obravnaval predvsem problematiko socialistične vzgoje mladine. Kongres je sprejel resolucijo, s katero se je LMJ včlanila v SZDL Jugoslavije, sprejel pa tudi nov statut, v katerem so se izrekli proti birokratskemu vodenju mladinske organizacije.
7.	marec 1920
V	Ljubljani je bil ustanovni občni zbor Društva študentov komunistov. To je bila prva organizacija v Slove-
Z ramo ob rami z moškimi v boju za svobodo
Boj za osvoboditev žensk je pomenil za napredno delavsko gibanje pri nas, predvsem pa za Komunistično partijo, ves čas neločljivi del skupnega boja delovnega ljudstva za odpravo vsakršnega izkoriščanja. Tako je tudi peta državna konferenca KPJ leta 1940 zavzela odločno stališče do tega vprašanja in sprejela naloge Komunistične
partije za delo žensk. Ves čas je bilo naprednemu proletariatu jasno, da je osvoboditev proletariata, revolucionarna sprememba družbenoekonomskih odnosov, v najožji medsebojni zvezi z osvoboditvijo žensk. Pri tem je še zlasti pomembno stališče, da je za dosego tega cilja potrebna aktivna udeležba žensk v tem boju in da je uspeh revolucije odvisen tudi od tega, koliko v njej sodelujejo ženske in kolika je v njej udeležba delovnih žena.
nijii. ki se je odkrito imenovala komunistična.
7.	marec 1945
V Beogradu je bila ustanovljena začasna vlada Demokratične federativne Jugoslavije pod predsedstvom Josipa Broza Tita. V tej začasni vladi so bili tudi predstavniki' meščanskih emigrantskih krogov: Milan Grol je postal eden od podpredsednikov vlade, dr. Ivan Šubašič, dotedanji predsednik emigrantske kraljeve vlade, ki je podal ostavko 5. marca, je postal zunanji minister, v vladi je bil tudi Juiaj Sutej. S formiranjem začasne vlade je bil uspešno končan boj za mednarodno priznanje Jugoslavije, kajti šele po tem so vlade Velike Britanije (20. marca), ZDA (28. marca) in SZ (29. marca) priznale vlado DFJ.
7.-9. marec 1961
V Ljubljani je bil V. kongres SZDL Slovenije. Izvoljen je bil nov glavni, izvršilni in nadzorni odbor, za predsednico pa je bila izvoljena Vida Tomšič.
8.	marec 1919
Ustanovljen Mednarodni dan žena.
Vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti pred štiridesetimi leti so se aktivno že od vsega začetka udeležile žene, revolucionarke, ki so sklenile z ramo ob rami z moškimi tovariši osvoboditi domovino in si zagotoviti življenje v boljši bodočnosti tudi zase. Na prvi državni konferenci Antifašistične fronte žena Jugoslavije decembra meseca leta 1942 v Bosanskem Petrovcu je Tito poudaril: »Ženske se danes z ramo ob rami z moškimi bojujejo za svobodo jugoslovanskih narodov proti zverinskim okupatorjem, osvajalcem in proti njihovim domačim hlapcem. Bojujejo se za svobodo in neodvisnost svojih narodov, bojujejo se proti fašističnemu sistemu, proti sistemu srednjeveškega suženjstva, kakršen vlada v Nemčiji. Bojujejo se za neodvisnost svojih narodov, to pa je sestavni del velikega boja za njihovo enakopravnost, ki so jo našim ženskam v mejah Jugoslavije kratili, ko jim niso hoteli dati volilne pravice niti pravice, da bi sodelovale pri reševanju družbenih zadev. V tem boju se jugoslovanske ženska danes bojujejo za enakopravnost žensk.«
Žrtve žensk, mater, žena, sester so v narodnoosvobodilnem boju bile takšne, da jih številke ne morejo prikazati zadostno. V času na-rodnooosvobodilnega boja je bilo v enotah narodnoosvobodilne vojske in partizanskihodredovjugoslavije okoli 100 tisoč žena, padlo jih je okoli 25 tisoč, 40 tisoč jih je bilo ranjenih. Število žena, ki so jih okupator in njegovi domači pomagači odpeljali v taborišča, zapore, v mnogih primerih skupaj z majhnimi otroki in dojenčki, je preseglo pol milijona.
Že v času narodnoosvobodilnega boja se je začel spreminjati položaj ženske v družbi, ponekod hitreje, drugod zaradi okostenele tradicije počasneje in- teževneje. vendar je prav v tem težkem obdobju bilo omogočeno ženam, da so postale enakopravne moškim v vseh pogledih. Pridobile šo si politično pravico, aktivno in pasivno volilno pravico in tako je bilo na volitvah v narodnoosvobodilne odbore na osvobojenem ozemlju v Sloveniji leta 1942 izvoljena ena tretjina žensk. Med delegatkami drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu je bilo 11 delegatk, na Kočevskem zboru oktobra 1943 pa je bilo med 572 delegati 62 žensk, 12 pa jih je bilo izvoljenih v slovenski narodnoosvobodilni odbor.
Zmaga v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji je prinesla sadove na vseh področjih, tako političnih kot socialnih, tudi za ženske. Te sadove pa so si izbojevale ženske same v boju. ki jih je izenačil z moškimi in kot je dejal tovariš Tito na L kongresu AFŽ decembra 1942: »Ženske so uspešno opravile zrelostni izpit, dokazale so, da niso sposobne samo za to, da opravljajo gospodinjska dela, ampak da so tudi zmožne, da se bojujejo s puško v roki, da znajo tudi vladati in da imajo oblast v svojih rokah.«
Z. Č.
V. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije
i
Akcija za večjo stabilizacijo gospodarstva
Prve oblike proizvodno delovnih tekmovanj zasledimo že pred 26 leti, insicerleta 1955, kosose varilci med seboj pomerili v strokovnem znanju ob otvoritvi novih šolskih prostorov Inštituta Zavoda za varjenje SR Slovenije v Ljubljani. Po šestih letih, leta 1961, je bilo v Mariboru ob 10. obletnici Društva za varilno tehniko Slovenije organizirano II. republiško in II. zvezno tekmovanje varilcev. III. tekmovanje varilcev Slovenije sta organizirala Društvo za varilno tehniko SR Slovenije in Inštitut Zavoda za varjenje SR Slovenije v Ljubljani 1968. leta.
Po daljšem premoru je leta 1975, na pobudo Društva za varilno tehniko SR Slovenije v Ljubljani, s pomočjo Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in z nekaterimi delovnimi organizacijami in z veliko politično podporo republiški odbor Sindikata delavcev kovinske indu-
strije Slovenije pripravil delovno tekmovanje varilcev Slovenije. Isti nosilci so leta 1976 v Lendavi, v Gorenju-Varstroj, organizirali V. delovno tekmovanje varilcev Slovenije.
Vse do leta 1977 je v Sloveniji vladalo mnenje, da so delovna tekmovanja nesmiselna in nepotrebna. Vendar to ni bilo mnenje delavcev iz neposredne proizvodnje, temveč so tu prednjačili funkcionarji družbenopolitičnih organizacij, delavci v društvih in strokovnih inštitucijah. Z veliko vztrajnostjo posameznikov v republiškem odboru Sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Inštituta ' za varjenje SRS,Gospodarske zbornice s svojimi splošnimi združenji, posameznikov v inštitucijah in nekaterih delovnih organizacijah, je tekmovanje v več disciplinah dobilo z letom 1977 večji .pomen. S tem tek-
movanjem, ki je bilo množično in je potekalo v tozdih, ozdih ter v nekaterih občinah in regijah, je bilo dogovorjeno, da se preimenuje v L republiško tekmovanje kovinarjev Slovenije.
Leta 1980 je bila Slovenija od 10. do 12. oktobra organizator XIV. srečanja kovinarjev Jugoslavije. Tekmovanje je potekalo v Ljubljani v sozdu ZPSTZ Litostroj v 12 poklicih z udeležbo 159 delavcev tekmovalcev iz vse Jugoslavije.
Poglaviten cilj te delovno, strokovne in izobraževal ne manifestacije slovenskih kovinarjev je predvsem uveljavljanje delavca iz neposredne proizvodnje kot ustvarjalca narodnega dohodka, ki je pogoj za obstoj in razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti. Temeljni cilji proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev so tudi v tem, da delavci kovinarji tekmujejo v svoji delovni ustvarjalnosti, ob tem pa širijo raven svojega strokovnega znanja in splošno razgledanost.
Vsega, kar bi lahko o proizvodno delovnih tekmovanjih kovinarjev Slovenije povedali organizatorji in delavci tekmovalci iz neposredne proizvodnje, v tem sestavku seveda ni moč zajeti, vendar je še nekaj. Vsem tistim, ki mislijo, da so proizvodno delovna tekmovanja športne igre, predlagamo, da te »športne igre« vsak dan izvedejo na svojih delovnih mestih.
RAZPIS
V. delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije
Na osnovi sklepa 10. seje republiškega odbora Sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije razpisujemo V. delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije, ki bo v Mariboru, 18., 19. in 20. septembra 1981.
Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah:
—	strugarji
—	orodjarji
—	rezkalci
—	brusilci	^
—	strojni kovači
—	strojni ključavničarji '
—	livarji
—	plamenski varilci
—	varilci TIG
—	varilci MAG
—	varilci REO
—	avtomehaniki Otto
—	avtomehaniki Diessel
Na republiškem tekmovanju lahko sodelujejo tekmovalci, ki so poprej tekmovali v svojem tozdu^ delovni organizaciji, občini ali regiji. Tekmovalce prijavljajo občinski odbori, delovnega tekmovanja na predpisanih prijavnicah. Število tekmovalcev na republiškem tekmovanju določi organizacijski odbor V. delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije.
Organizatorji tekmovanj v tozdi 1^ delovnih organizacijah, občini ali regiji lahko uporabijo gradivo, ki jim je bilo posredovano že v letu 1980.
Vse nadaljnje informacije in gradiva bo organizacijski odbor s sprotnim obveščanjem posredoval vsem občinskim odborom, ravno tako pa bodo le-ti v roku 14 dni prejeli vsa potrebna navodila.
Za vse nadalnje dogovore se lahko posvetujete na sedežu Organizacijskega odbora V. delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 99, telefon št.: 061-20-648.
Organizacijski odbor V. delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije
Na podlagi 123. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije in pravilnika o podeljevanju zlatega znaka ZSS
RAZGLAŠA *
odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za sindikalna priznanja rok in pogoje za podelitev zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1981
Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za sindikalna priznanja razpisuje za leto 1981 podelitev zlatih znakov Zveze Sindikatov Slovenije osnovnim organizacijam in posameznim članom zveze sindikatov.
1.
Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli osnovni organizaciji zveze sindikatov za večletno vzorno, učinkovito in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov članstva, upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda.
Predlog za podelitev zlatega znaka osnovni organizaciji ZSS poda predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije na lastno pobudo ali na pobudo drugih organizacij in organov zveze sindikatov oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij.
Predlog mora o osnovni organizaciji zveze sindikatov vsebovati zlasti tele navedbe:
—	naziv in naslov, število njenih članov v primerjavi z’zaposlenimi delavci, število sindikalnih skupin, članov njenega izvršnega odbora ter drugih organov in teles;
—	stvaren ter s poglavitnimi podatki dokumentiran opis njene organiziranosti in uresničevanja dogovorjenih načel o ustrezni kadrovski sestavi njenih organov;
—	nazoren opis njenega političnega delovanja v preteklosti in posebej v zadnjih letih z orisom poglavitne vsebine, metod in oblik dela; pri tem mora biti razvidno, s katerimi pomembnimi nalogami se je ukvarjala, katere akcije je opravila, kakšna stališča ali sklepe je s tem v zvezi sprejela ter v kolikšni meri in kako jih je uresničevala; opis delovanja mora še zlasti prikazati, kako je opravila oziromaopravlja naloge, ki so sindikatu v TOZD oziroma v delovni skupnosti naložene z ustavo in zakonom o združenem delu in s sklepi 9. kongresa ZSS, v kolikšni meri se v njeno delo vključujejo člani ZSS ter posebej kako in na kakšen način uresničuje svoje naloge ter odgovornost izvršni odbor osnovne organizacije ZSS;
—	utemeljitev predloga na podlagi politične ocene delovanja osnovne organizacije ZSS, ki jo sprejme predsedstvo občinskega sveta ZSS kot predlagatelj;
—	datum sklepa predsedstva občinskega sveta ZSS o kandidaturi osnovne organizacije za zlati znak.
2.
Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članu zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v naprednem delavskem gibanju oziroma sindikatu uresničeval delavske interese s tem. da je dosledno, pomembno in učinkovito prispeval k uveljavljanju, razvoju in razredni naravnanosti sindikata.
Predlog za podelitev zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije posamezniku lahko poda osnovna organizacija zveze sindikatov, če so tako sklenili njeni člani na članskem sestanku ali njen izvršni odbor. Podelitev zlatega znaka posamezniku lahko predlaga tudi občinski oziroma republiški odbor sindikata ter občinski, medobčinski ali republiški svet zveze sindikatov ali njihov izvršnopolitični organ, če je tako sklenil na svoji seji.
Predlog mora obsegati zlasti:
—	naziv in naslov predlagatelja in datum, ko je o tem sprejel svoj sklep;
—	osebne podatke kandidata;
—	opis delovanja kandidata v sindikalni organizaciji oziroma opis delovanja kandidataza uveljavitev in razvoj sindikata, njegovega deleža k organizacijski učvrstitvi in k uresničevanju političnih nalog sindikalne organizacije oziroma sindikata kot celote ter opis kandidatovega političnega delovanja s čim stvar-nejšim prikazom ciljev in teženj, ki jih je pri tem uveljavljal;
—	pregled kandidatovega dela in funkcij v zvezi sindikatov, v drugih družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, v samoupravnih organih OZD, v organih družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugod z navedbo. kdaj, kje in kako jih je opravljal;
—	utemeljitev razlogov zaradi katerih je predlagan za podelitev zlatega znaka, ki sloni na politični oceni kandidatovega dela, prizadevanj in uspehov.
3.
Predlog za podelitev zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije pošlje predlagatelj pismeno v dvojniku na posebnih tiskovinah najkasneje do 30. aprila 1981 na naslov:
REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, odbor za sindikalna priznanja. Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
Tiskovine za predlaganje kandidatov so nh voljo pri občinskih svetih in pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije.
V
Nagradna križanka št. 9
R ešitve pošljite do 17. marca 1981 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana. Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 9. Nagrade so 300. 200 in 150 dinarjev.
Rešitev
nagradne križanke št. 7
DAMASK, KOMA, STARTER, IMENOVALNIK, TIRANKA,
naročila, lr, ahac, sn, ati,
IZABELA, NATIKAČ, SEM, ULI, SED, NAM, TRENER, NEKRA-SOV, LIK, EDVARD KARDELJ, INA, OGRI, TN, IVI, ULAN, LEOTAR, KSENOFONT, AN-
gara, straža, da
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 7
1 • nagrada 300 din: Milena Gregorič, Gl. Moše Pijade 5, 64000 Kranj; 2. nagrada 200 din: Dušan Bohinc, Škofjeloška 19, 61215 Medvode; 3. nagrada 150 din: Justi Pavlin, Podčetrtek 22, 63254 Podčetrtek. .
Nagrade bomo poslali po pošti.
	PREBIVALEC ISTRE	BLISK	ZEM. OŽINA NA MALAKI	PREKLA	REKA V SRBIJI. * PRITOK MORAVE	IZVOR	OSSIP ZADKINE	SLOV KARTOGRAF	RAZSTAVLJ. SESTAVLJENIH BESED	SESTAVIL: R N.	SAKSOFONIST SOSS	IME ARHITEKTKE MUŠlCEVE	POSEBNA ŽARNICA, KI LE TLI	DOLGOLETNI UREDNIK NEDELJSKEGA (MARJAN)	OVALNA POSODA	LETOVIŠČE NA FRANC R'VIERI	NORDI7UO t*0IAN7TVA	V P	TELESNA POŠKODBA, RANA
BISTROST, DUHOVI- TOST, ISKROST										VESOLJEC									
LJENJE										TV SPREJEMNIK . KELTSKO LJUDSTVO				• *					
VRSTA METULJA							IZKAZNICA STOLETJE											-	
KARTAŠKf IZRAZ			LOJZE ROZMAN			POSODA ZA CVETJE .					MESTO V ŠPANIJI						NADA | VIDMAR		
			MUZIKA			POSTNA POŠILJKA					DOBA V TERCIARU-						RAZTALJE-NA KOVINA		
VODNA RASTLINA					KAZENSKI STREL V NOGOMETU KRAJ BLIZU MEDVOD							KOPRIVNICA	-		TOVARNA V	MARIBORU			•
												CILJ STRELCEV			ERBIJ	REKA. Ki SE ZLIVA V TRŽAŠKI ZAL.			
■ KRALJEVIČ lž MAHAB-HARATE.				Car ANGL. FILMSKI REŽISER		-		PISATELJ HAMSUN	HRV. KIPAR IN ARHIT. (FRANJO) ŽIVALSKA USTNICA	*				DEL KOLESARSKE DIRKE PLAZILEC					
/S		GR. BOG VOJNE					KAL, POGANJEK						ZENSKO OBLAČILO KONČEK SUKANCA						OTOČEK V PRESPAN JEZERU
							ROMAN IVA ZORMANA												
/H		b	►							PESNICA MUSER ALUMINIJ					RUSKO MOŠ IME				r
			►			! i					*				STARI SLOVANI				
		1 PEVEC DAR 1 AN				IME TREH PERGAM-SKIH KRALJEV					OCE				PRITOK JUŽNOAFR. REKE ORANJE				
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Lisi je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Izdaja ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, 61000 Ljubljana. Dalmatinova 4. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor TOZD), Sonja Gašperšič. Marjan Horvat. Damjan Križnik, Darinka Legat-čož. Emil Lah. Rafael Lindič (tehnični urednik). Boris Rugelj. Sonja Seljak (redaktorica). Janez Sever, Peter Stefanič, Andrej Ulaga, Janez Voljč in Majda Žlender (odgovorna urednica). Pomočnik direktorja
TOZD Milan‘Živkovič. Poštni predal 313. — VI. Telefoni: glavni urednik in direktor TOZD 316-672. odgovorna urednica DE 323-554. pomočnik direktorja TOZD 312-691, tajništvo uredništva 316-672. novinarji 316-695. odgovorni urednik založbe 310-0*33 int. 275 ali 271. ekonomsko-komercialni sektor 322-947. naročnina DE 310-033 int. 278, knjigarna in galerija. Tavčarjeva 5. 61000 Ljubljana 317-870, uredništvo »Naš delavec« in tovarniški tisk, Miklošičeva 26-111.61000 Ljubljana 326-754, računovodstvo 322-975. Račun pri SDK Ljub-
!
Ijana, št. 50100-603-41502. Posamezn a številka DE 9,00 din, letna naročnina je 468.00 din. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne /račamo Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. Založniški svet Delavske enotnosti: predsednik: Miran Potrč, člani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Cvetko. Janez Čebulj, Majda Emeršič, Slavko Grčar. Janez Korošec, Edo Lenarčič, Mira Maljuna. Jože Ogrizek, Boštjan Pirc. Janko Sedonja. Vlado Šlamberger in Jože Varl.
- i	.. j	, c 1
S kulturnim domom se je v Obrežu marsikaj spremenilo
Otilija; mati korajža z Obreža
Vedeti moraš, kaj hočeš
Vsakdanji delavnik Otilije z Obreža, kot jo poznajo in imenujejo, se začne s svitom in konča pozno v noč. Tako vsak dan. Že enajst hektarov lastne in dva hektara zemlje v najemu obdelu- ! jejo pridne roke. Z možem sta se odločila za novogradnjo — velik hlev za pitance in lastno živino. Čez petdeset glav je v njem. Mož Štefan, šofer pri Viatorju, je mnogo zdoma, toda življenje so si Kolaričevi tako uredili, da kljub temu vse teče po vnaprej : določenem redu.
»Življenje je samo eno, sam moraš vedeti, kaj hočeš, potem ni več težko,« nam je rekla Otilija pred dvema letoma, ko smo jo obiskali, da bi videli in se sami prepričali, če je res tudi danes moč iz nič ali skoraj nič in s samo dobro voljo narediti to, kar so v Obrežu začeli. Obrež je ob cesti med Ormožem in Čakovcem raztegnjena vasica. Šteje okrog 300 »duš«. Več kot polovica za delo sposobnih je zaposlena v pkoli-ških industrijskih središčih, ostali se ukvarjajo s kmetijstvom. Vas meji na manjša zaselka in »mesto« — Središče ob Dravi.
Pred leti so Otilija in njej enaki navdušenci rekli, da morajo nekaj ukreniti, če nočejo, da bi bila njihova vas enako zaspana, kot je brez konca podobnih vasi. Res je, imeli so svojo dramsko skupino, gasilce, prvi maj, dan žena in ob kakšnem prazniku veselico. Otiliji se je zdelo, da je to premalo. Vsaj za njo. Vsepovsod so se srečevali isti ljubitelji kulture, isti organizatorji za te in one praznike, v širino pa ni šlo. Najprej seveda zato, ker niso imeli ustreznega prostora. Drugič zato, ker ne moreš vseh ljudi navdušiti za isto stvar. Potem se je po neki predstavi, ko se je preoblačila v igralko, Otilija spomnila na folkloro. »Zakaj ne bi imeli še folklore? Tako je, začeli bomo še s folkloro!« Odločitev ni bila enostanva, saj Otilija ne pozna niti ene note, ne zna igrati na noben inštrument. Kam dlje kot do Ormoža in Ptuja pa v mladih letih tudi ni prišla. In kaj potem, je govorila, ko so jo nekateri skušali pregovoriti. In se je zagnala v delo. To je bilo pred petimi leti. Pred dvema letoma je imela že dve skupini plesalcev. Takrat je na Tratah že stalo tudi zidovje novega kulturnega doma. Velike, prevelike zgradbe za takšno zakotno vas, so govorili naokrog. Obrezažni pa so bili tiho. In glej, iz dneva v dan je pomagalo pri delu vse več ljudi iz Grab in Šalovcev, ki sta sosednja še manjša zaselka. V Središču, kjer je sedež krajevne skupnosti, pa tudi v Ormožu, kjer je občina, so začeli Obrežane vse bolj opozarjati, da so ugriznili v pretrdo jabolko. Obrežani pa so gradili, igrali, plesali in vztrajali.
Od kisle juhe do harmonija
Danes je dom kulture dograjen. Opremljen in urejen. Zdaj ga ocenjujejo na osem milijonov dinarjev. Verjetno tudi to ni realna cena. Toda to ni bistveno. V Obrežu se je marsikaj spremenilo. V tem istem domu kulture, ko še ni imel niti ometov, so Obrežani gostili sto, dvesto, tudi tristo in lani celo sedemsto gostov, pevcev, dramskih in folklornih skupin. Si lahko predstavljate, kako prehraniti naenkrat tolikšno število judi? Kje vzeti toliko pribora, kje vse to skuhati, kje postreči?
Otilija Zadravec
»Vse se da, če je volja,.« je govorila Otlilija. »Vi sploh ne veste, kaj vse ženske zmoremo. Ene so kuhale, druge pripravljale, ena je dala kuro, druga puro, zaklali smo svinjo in tele, povem vam, da ni nihče ostal lačen ali razočaran. Poglejte na primer našo mamo. Sedeminsedemde-set let štejejo, pa so vendar tri tedne kuhali šestnajstim tesarjem, ki so delali ostrešje za dom. Seveda tudi nam. In ko sem se včasih potožila, da me bo od skrbi in nenehnega tekanja konec, so me okarali, češ, če bi bili oni tako mladi, kot sem jaz, bi že videla... Pa sem se spet zagnala. Intako jebilozvsemi. V začetku je bilo najhuje, ker šc nismo prav vedele, česa smo sposobne. Povem vam, da smo sedemsto gostov bolje postregle, kot pred letom tistih prvih sto. V Središču so se nam v začetku smejali, v Ormožu zmajevali z glavnimi. Danes nam Ormožani pošiljajo svoje goste, ker jih sami ne morejo prehraniti...«
Spet smo na dvorišču. Pred vrati sta najmlajša, ki sta se že vrnila iz šole. Najstarejša se uči v Mariboru, druga na Ptuju. Doma sta za zdaj ostala samo ta dva. Čez leto in dan boksamo še eden. Potem nobeden, ker se morajo, kot pravi Otilija, vsi šolati. Starejši izmed fantov bi naj prevzel kmetijo. Toda tudi na kmčtiji potrebuješ mnogo novega znanja. Otilija in mož sta začela, kot je začenjalo na tisoče njima enakih, skoraj iz nič. Zdaj stojijo na dvorišču stroji, nov hlev, hiša pa je v načrtu.
Potem se ob vhodu ustavi avto. Otilija. Na zadnjem sedežu se sveti nov harmonij. »V vas se je priženil učitelj, ki bo vodil zbor. Tako, pa smo spet nekaj pridobili,« razlaga v eni sapi, ko nam stiska roke. »Lepo, da ste se oglasili. Na otvoritev našega doma vas
Otilija Zadravec, poročena Kolarič, doma na Tratah ali uradno na Obrežu št. 86, krajevna skupnost Središče ob Dravi, stara 37 let, žena šoferja, mati štirih otrok, kmetica, gospodinja, delegatka republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, umetniški in edini kakršenkoli vodja treh skupin tamkajšnje folklore, neutrudljiva organizatorka kulturnega življenja, članica in delegatka različnih organizacij ter društev, je bila spet zdoma. V velikem novem hlevu je mukalo 43 telet in devet krav, ker jih je živinoz-dravnik cepil. V kuhinji za zapečkom je sedela njena mati in čakala, da se iz šole vrneta najmlajša.
ni bilo. Verjetno tudi vi niste verjeli, da bomo zmogli. Ha, ste videli! Začeli smo s kislo juho, zdaj imamo že harmonij...«
V Kopenhagnu niso vedeli, kje je Obrež
Otilija hiti v hišo, da bi postregla živinozdravniku. Odkril je, kaj je bilo narobe z živino. Toda cena je bila za Otilijo velika. Poginila je krava, poginilo troje telet. Virusna pljučnica, pa so šli tisočaki za trdo delo.
Mati prinesejo na mizo domač, v lastni krušni peči pečen kruh, Otilija iz shrambe meso iztunke. Gremo naprej. Medtem ko brklja s posodo, jo sprašujemo, kako je bilo v Kopenhagnu. Na lestivalu folklornih skupin Evrope. Otilija je s svojo skupino predstavljala Jugoslavijo.
»Veste, v teh petih letih smose marsikaj naučili. Bili smo v Avstriji, bili v.Nemčiji, potem v Kopenhagnu in plesali doma. V Nemčijo smo potovali na željo našega nekdanjega zdomca, ki je ženil sina in bi tistim nadutim Nemcem rad pokazal, kakšna je pri nas poroka. Seveda smo šli. Vsi. Si lahko predstavljate, da bi tisto žensko skoraj kap. ko je zagledala petnajst parov plesalcev, tri godbenike in še nas ostale.
Nastopali smo tudi v Avstriji. Na festivalu. Bili smo enkratni, od ponosa me je kar »razganjalo«. Čez nekaj časa, ko smo na Avstrijo že skoraj pozabili, pa so se doma začele širiti govorice, kako smo šli k maši, da smo nesli našo zastavo blagoslavljat'in podobne neumnosti. Ko sem to izvedela, sem mislila, da me bo kap. Bilo je zelo resno. Tudi na komiteju so o tem razpravljali. Še več pa v Središču. Nas pa ni nihče nič vprašal. Govorili so, kako so v Ljubljani ogorčeni. Jaz

Tone Ferenc / France Filipič / Jasna Fischer / Boris Gombač I Metka Gombač / Martin Ivanič r Milica Kacin - V/ohinz / Janko Prunk / Franc Rozman / Jera VoduSek -, Starič / Stetka Zadnik / Tone Zorn r
Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem
Cena 700.— din.
Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST. Ljubljana, Dalmatinova 4. kupite jo lahko tudi v knjigarni DE, Tavčarjeva 5 v Ljubljani in v vseh knjigarnah po Sloveniji:
pa hajd na vlak in v Ljubljano. Tam so se mi smejali. Potem v Ormož. Kaj je zdaj to? Pa so me spraševali, če smo bili res v cerkvi? Bili smo. Z zastavo? Zastavo. Kaj smo delali? Plesali. In kaj so rekli Avstrijci? Ploskali so. Sem mar jaz kriva, če so organizirali del nastopov v cerkvi! Seveda ne med mašo... Vidite, tako je s tem na vasi. Dobiš s te in one strani pod noge, ko to najmanj pričakuješ. To boli. Tembolj boli, ker to delajo ljudje, ki bi ti morali pomagati. Delajo pa zato, ker sami nič pametnega ne naredijo. Iz gole zavisti in škodoželjnosti. V Ormožu so zgradili najmodernejši dom kulture daleč naokoli. In kaj je zdaj v njem? Tema. Ne gostovanj, ne nastopov. Baje je ogrevanje predrago...
Ko smo izvedeli, da smo prijavljeni za festival folklore mladih v Kopenhagnu, bi se od strahu.skoraj sesedla. Prijavljeni smo že bili, vendar bi si morali sami plačati stroške. Kje vzeti toliko denarja? In deviz. Pa so stopili v akcijo naši moški. Zbrali denar, ženske so teden dni pekle in kuhale, bilo je vsega toliko, da ni šlo v prtljažnike avtobusa. Da
bi prihranili pri plačilu, smo se vozili po vzhodu, kjer ni treba dveh šoferjev. Prespali smo v Pragi in bili naslednjo noč na kraju samem. Si lahko predstavljate našo mladež v. Kopenhagnu? Toda res je tudi, da v Kopenhagnu niso vedeli, kje je Obrež. Rekli so nam/kar Jugoslavija. Prav zato, ker smo bili Jugoslavija, sem rekla tem mojim »bikcem«: vaje pred zajtrkom, vaje po zajtrku, vaje po kosilu, vaje pred nastopom. In potem smo nastopili. Vse je šlo, kot namazano. Potem pa je naš Jožko, muzikant, začel nenadoma zavijati oči, da mu je pot curkoma tekel z obraza. Kaj hudiča se dogaja, sem razmišljala. Otroci so plesali lepo, vse je bilo v redu, Jožko pa ima krvave oči. Namesto šestega plesa je Jožko začel vleči harmoniko čisto narobe.-Z eno melodijo je začel, odigral nekaj stavkov in prešel na drugo. Meni so kolena klecnila. Kaj je zdaj to. Otroci so se režali in plesali, da je bilo joj. Sedma melodija je bila spet v redu in tako naprej vseh petnajst minut, kolikor so imeli vsi nastopajoči na razpolago. Ko je bilo konec, je Jožko prikrevsal z odra in se hote! ubiti. Veste kaj |
j je bilo? Med igranjem petega plesa je nenadoma ugotovil, da se ne more spomniti melodije za šesti ples... Zato je tako obračal oči in se potil. In to on, ki s harmoniko še spi. Tako je s tem. Aja, bili smo med najboljšimi. Pa še to, organizatorji so nas predstavljali kot najvzornejšo, disciplinirano in homogeno skupino. Kaj bi še radi.. .«
Zunaj je že mrak. Po cesti nese fant na hrbtu majhno punčko. Kam? Na vaje folklore. Sestrica bi se drugače preveč utrudila. Koliko je stara? Avgusta bo imela štiri leta... Dom kulture v Obrežu je ves razsvetljen. Skozi okno je slišati Jožkovo harmoniko. Otilija že vadi najmlajšo skupino. Zdaj ima že tri skupine. Ko bo končala z vajami, bo pogledala še k živini, otrokoma pregledala naloge in se spravila k večerji.
Saj res. V Obrež se pride po cesti ali z vlakom. Ravno tako ga lahko zapustiš. Nič zato. če ne kupiš vozovnice, saj jih nihče ne prodaja. Imajo samo postajališče. Tudi vsi vlaki ne ustavljajo. Saj tudi ni treba.- Obrezani vedo. k. teri \ lak je pravi.
Jmicz Sever
FOTOAMATER
NA
OBISKU
Jtinez Pipan
»Fotografirati sem začel pri približno dvanajstih letih, ko smo doma na Jesenicah kupili fotoaparat,češkega »Pionirja«. Z njim sem začel »pritiskati« vsevprek, kot sem pač vedel in znal, saj v šoli takrat še nismo imeli tehničnih krožkov.« • Tako je začel svojo pripoved Janez Pipan, zdaj že znan fotoamater, ki dela kot vodja transporta v škofjeloški tovarni
konstrukcij’ posneti iz različnih zornih kotov.
Fotografija ima poleg umetniške lahko tudi veliko uporabno vrednost. Z dokazi na fotografijah smo v tovarni uspešno zavrnili že marsikatero reklamacijo kupcev, ki so nam naprtili, da smo jim poslali poškodovane izdelke. Brez posnetkov bi jim težko dokazali.
danismomi krivi, ampakšopoškodbe nastale pri njih ali jia med prevozom.*
Janez Pipan ni pozabil omeniti. da so njegova skrita ljubezen tudi letala. Ce le izve. da bo na Brniku pristalo kaj nenavadnega, nemudoma odhiti tja in to tudi posname.
V Škofji .Loki in okolici je precej takih, ki so za svoj hobi izbrali fotografirajo, zato bi radi ustanovili svoj klub, v katerem bi se sestajali, si izmenjavali izkušnje, prikazovali svoje izdelke in se tudi strokovno izpopolnjevali. Tudi Janezu Pipanu, ki kljub temu, da je iznajdljiv in si zna s strokovno literaturo veliko sam pomagati, bi živa strokovna pomoč prišla zelo prav.
LTH.
»Z boljšimi fotoaparati, izpopolnjenim znanjem fotografske tehnike in seveda s pomočjo bolj izkušenih fotoamaterjev sem si začel izbirati tematiko, saj sem v začetku slikal vse, kar se je dogajalo okrog mene, doma, na izletih in potovanjih. Preizkušal sem se tudi kot fotoreporter in že leta 1973 objavljal v Anteni, Delu in tudi Delavski enotnosti. S svojimi fotografijami in članki pa že od vsega začetka sodelujem pri našem tovarniškem glasilu »Delo in uspehi«, moje satirične dialoge in anekdote pa so objavljali tudi v Pavlihi.
Posntekov in fotografij se je z leti nabralo toliko, da sem začel razmišljati o samostojni razstavi. Lani sem se opredelil za akte in portrte, ki sem jih predstavil sodelavcem v tovarni v dveh ciklusih. V trejtem delu pa bom prikazal sožitje narave in sodobne arhitekture v barvni tehniki. V zadnjem času so me začeli vse bolj navduševati motivi iz neposredne proizvodnje in pa detajli strojev in raznih
Paletizacija