83. št. - S. Poštnina eavšaliraha. Posamezne štsvllke 1 Din. i, v nedeljo 9. aprila 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust BiMtoii uummmm Zfeližattia used Zafirabe« in Beogradom. RADIKALCI ZA SPORAZUM MED HRVATI IN SRBI. — RADIKALCI ZELE SODELOVANJE HRVATSKEGA BLOKA V PARLAMENTU ŠE PRED NOVIMI VOLITVAMI. Zagreb, 8. aprila. (Izv.) »Slobodna Tribuna« javlja iz Beograda: V Beo-Srad so dospele iz Zagreba z več strani vesti, po katerih je opažati stremljenje k zbližanju med Zagrebom in Beogradom, kateremu celo Radičeva stranka v gotovih ozirih ni nasprotna. Radi tega se je v demokratski strauki ojačila ona struja, ki zahteva, naj se °Pusti dosedanja taktika. Pri radikalcih je popolnoma prevladala tendenca, kakršnekoli stike s to ali ono skupino v hrvatskem bloku. Radikalci celo Propagirajo v svojem časopisju, da se to doseže in je opažati, da radikal-l° časopisje več ne napada Zagreba in rvatskega bloka. Celo »Tribuna« piše *kega vprašanja. Spomenica Isreažskega lbi©ka genovski konferenci. HRVATSKI BLOK ZA IZVEDBO .. Zagreb, 8. aprila. (Izv.) Hrvatski ‘°k priobčuje kot sklep Hrvatske na-r°dne obrane od 25. marca t. 1. spome-n,Co. katero je naslovil hrvatski blok °a Predsedstvo mednarodne gospodarske konference v Genovi. Hrvatski “jok izjavlja v tej spomenici med družni, da bi rad opozoril konferenco na neko vprašanje evropskega javnega ®rava, ki se tiče tudi splošnih evropskih interesov, predvsem pa interesov hrvatskega naroda. Hrvatski blok je til prisiljen napraviti ta korak in sicer radi tega, ker so ga v to prisilile razmere, ki vladajo sedaj na Hrvatskem. Vprašanja, katera posebno naglašajo zastopniki hrvatskega naroda, se glasi nadalje v spomenici, govore »o izved- Zečevi? neasegof prvi kraljev adjutant. ZLOČINEC POLEG KRALJA. — NEVOLJA V PARLAMENTARNIH KROGIH. — PROTEST OPOZICIJE. Beograd, 8. aprila. (Izv.) V parlamentarnih krogih vlada velika nevolja in veliko začudenje, da je bivši vojni minister general Zečevič še vedno prvi adjutant kralja Aleksandra. Vlada Spravlja s svojim postopanjem krono V zelo mučen položaj. S tistim momentom, ko je bila vložena težka obtožba Proti Zečeviču, je postal Zečevič nemogoč kot kraljev prvi adjutant in tem Opozicija bo vstralaia na striktni preiskavi proti Zeieviesi. OPOZICIJA GROZI Z OBSTRUKCIJO IN V DANEM SLUČAJU TUDI ODPUSTITVIJO PARLAMENTA. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Današnja »Pravda« poroča, da stoji opozicija v Vprašanju parlamentarne ankete v aferi obtoženega generala Zečeviča trdno na svojem stališču glede proporca. Opozicijske stranke bodo imele skupno Sejo in bodo od večinskih strank zahtevale, da odstopijo od dosedanje prakse, ki ne dovoljava opoziciji pri- mernega razmerja v različnih odborih, sicer preide opozicija k obstrukciji ali morebiti celo zapusti parlament. V včerajšnji seji parlamenta je opozicija s svojim odhodom onemogočila kvorum, tako da je bil predsednik skupščine dr. Ribar prisiljen odgoditi seje parlamenta do 24. t. m. iz zakonodajnega odbora. slanea Kristana, naj se izpraznjena mesta v državnem svetu zasedejo s člani upravnega sodišča. Trifkovi-čev predlog, naj se drugo poglavje zopet povrne pododboru, je odklonjen z večino glasov. Nato sta sprejeta tretje in četrto poglavje brez izpremembe, vštevši § 47. — Zakonodajni odbor preide nato na razpravo o petem poglavju, ki se nanaša na prehodite naredbe (§ 48). Pri debati zahteva posl. Etbin Kristan, duši ni pristaš separatističnih teženj, naj se ustanovi posebno upravno sodišče za Slovenijo. Poročevalec Vujičič se strinja s tem predlogom, ker ne zadostujejo štiri upravna sodišča za vso državo. Zakonodajni odbor sprejme ta predlog. Demokrat Veče-slav VViider predlaga, naj se § 50, ki govori o ukinjenju finančnega upravnega sodišča v Zagrebu, zopet odkaže pododboru v podrobno proučevanje. Tudi_ ta predlog se sprejme. — Razen §§ 48 i 50, ki se vr neta pododboru, je sprejeto tudi peto cogiavje. — m at o je zaključi seja. Prihodnja seja v ponedeljek ob desetih dopoldne. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Zakonodajni odbor je imei danes dopoldne sejo, ki se je začela ob 10.30. — Odbor sprejme zapisnik zadnje seje In preide nato na razpravo o zakonskem načrtu glede okrožij in srezov v Srbiji in Crni gori. — Minister za izenačenje zakonov Marko Triuf-kovič prosi odbor, naj ta zakonski načrt stavi z dnevnega reda, ker niso prisotni pristojni ministri. Odbor odgodi zaradi tega razpravo o tem zakonskem načrtu, dokler se ne Povrnejo pristojni ministri s konference v Genovi. — Nato preide na vrsto zakonski načrt o državnem svetu in o upravnih sodiščih. Predsednik otvarja debato. Ker se pa Izkaže, da ni potrebna, preide odbor ;akoj na glasovanje o tern zakonskem načrtu. Za predlog glasuje 17 Poslancev, proti pa dva. — V podrobni debati se po govoru socijal-nega demokrata Etbina Kristana soglasno sprejme 14 paragrafov tega Poglavja. Po glasovanju, v kr.-ereni ie sprejeto prvo porriavjo, se v debata o 2. poglavju, ker je minister Trifkovič priporečal uredlog po- zeio pomirljivo- glede hrvatskega vprašanja. Radikalci bi želeli, da bi poprej prišlo do zasebnih razgovorov v svr-ho zbližanja in da bi pripravili hrvatski blok do tega, da pride še pred razpisom volitev v Beograd. Nato bi se mogel v parlamentu samem doseči sporazum glede upravne razdelitve države in volilnega zakona. Zdi se, da je tudi dvoru ria tem ležeče, da se pomiri dosedanja napetost med Zagrebom in Beogradom, ali da se vsaj bolj ne po-01.' in da se izvedejo nove volitve z neko gotovostjo, da se po volitvah položaj v državi ne poslabša. Zato želi tudi dvor, da se najpoprej očrtajo vsaj splošne konture glede rešitve hrvat- RAPALLSKEGA DOGOVORA. bi onih točk ra pa liske pogodbe od 12. novembra 1920, v katerih se je Italija obvezala, da izprazni hrvatska ozemlja. Izvrševanje oblasti v teh ozemljih ‘s strani italijanske armade je popolnoma neutemeljeno. Na Hrvatskem vlada zaradi tega veliko vznemirjenje, ki se izpreminja v splošno ogorčenje. Zlasti narodno in politično dobro organizirani kmetski stan se izprašuje, zakaj Italijani teh hrvatskih ozemelj ne izpraznijo, na katerih prebiva vendar okrog 600.000 Hrvatov in Slovencev. Te je Italija ugrabila, ne da bi jih vprašala za njihovo mnenje in celo zoper njihovo voljo. Končno izjavlja spomenica, da naproša genovsko konferenco, naj se zavzame za pravično rešitev. manj je mogoč danes kot tak, ko je dosedanja razprava v parlamentu, posebno pa zadržanje vladnih strank, ki se branijo izročiti Zečeviča sodišču, doprinesla nebroj dokazov, da je Zečevič zagrešil veliko zločinstvo s tem, da je s svojo brezvestnostjo zakrivil, da je pomrlo nad 300 mladeničev in jih obolelo nad 6000. Opozicija bo vsled tega poklicala vlado na odgovor. PARLAA1ENTARNE POCITN1CE. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Radi velikonočnih praznikov se seje narodne | skupščine odgode do 24. t. m. ! O REDUKCIJI SODNIH URADNIKOV V SLOVENIJI IN DALMACIJI. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Finančni odbor je na svoji današnji seji razpravljal o razmerah, v katerih se nahajajo sodniki v Sloveniji in Dalmaciji. Razpravljal je tudi o redukciji sodnih uradnikov v teh dveh pokrajinah. Finančni odbor ni o tem ničesar sklenil, ker bo o tein predmetu nadaljeval razpravo na prihodnji seji, ki je sklicana za ponedeljek ob devetih dopoldne. MESTO IZENAČENJA — POVIŠANJE DAVKOV. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Min:strski svet je na včerajšnji popoldanski seji sklenil predložiti narodni skupščini zakonski načrt o izenačenju davkov. Do izvedbe izenačenja naj se povišajo neposredni in zemljiški davek za 20 odstotkov. Trošarina na vino in pivo se določi na 50 Din od hi. Trošarina na žganje naj se pobira v Srbiji kakor v prečanskih krajih. REDUKCIJA URADNIŠTVA, VOJNE ODŠKODNINE IN NOVI KREDITI. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri je razpravljal o vprašanju proračuna pravosodnega ministrstva glede redukcije uradništva, o vojnih odškodninah in novih kreditih. PREDKONEERENCA ZAVEZNIŠKIH DRŽAV ZA GENOVO. Pariz, 8. aprila. (Izv.) Jutri, v nedeljo dopoldne se vrši v Genovi predkon-ferenca delegatov zavezniških držav Francije, Anglije, Italije in Japonske. Na tej konferenci se ugotovi, katere države so se odzvale vabilu na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Na dnevnem redu predkonfe-rence so tudi važne točke, ki se predvsem tičejo izvedbe programa razprav na konferenci. Mala antanta se te pred-konference ne more udeležiti, ker njene članice niso sodelovale pri pošiljanju vabil na konferenco. RUSKA DELEGACIJA'DOSPELA V GENOVO. Genova, 8. aprila. (Izv.) Ruska delegacija pod- vodstvom komisarja za zunanje stvari Čičerina je dospela semkaj. Italijanska oblastva so jo sprejela na kolodvoru. NOV DNEVNIK V BEOGRADU. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Jutri začne izhajati nov politični dnevnik z ime-! nom »Novi List«. ELEKTRIČNA CENTRALA V BITOLJU. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Ministrstvo za trgovino in obrt je dovolilo občini bitoljski, da sme zgraditi električno centralo. DRŽAVNA TVORNICA VAGONOV. Beograd, 8. aprila. (Izv.) V ministr-j stvu za promet so danes razpravljali o i zakonskem načrtu glede ustanovitve j tvornice za zgradbo vagonov in loko-j motiv. To tvornico naj bi zgradila dr-! žava in jo tudi sama obratovala. POLJEDELSKI STROJI IZ NEMČIJE. Beograd, 8. aprila. (Izv.) Prvi del poljedelskih strojev, 7000 ton, dospe te I dni na našo mejo. Te stroje nam da Nemčija na račun vojne odškodnine. Ministrstvo za poljedelstvo je poslalo v Nemčijo posebno komisijo, ki naj prevzame te stroje. ANTANTA HOČE ZASUŽNJITI BOLGARSKO. Sofija, 8. aprila. (Izv.) Tukaj je nastalo veliko razburjenje in potrtost zaradi najnovejšega odloka reparacijske komisije, ki je stavila Bolgarski ultimat, na katerega mora odgovoriti do 30. aprila, ali sprejme njene zahteve. Reparacijska komisija zahteva, da se uprava državnih rudnikov na Bolgarskem podredi demobilizacijski komisiji in da se vse bolgarske carinarnice iz-roče rnedzavezniški komisiji v upravo. Bolgarska vlada ne sme več izdajati koncesij inozemcem za izrabo prirod-nih zakladov Bolgarije brez dovoljenja demobilizacijske komisije. Izpremeniti se mora tudi organizacija bolgarske narodne Danke; promet papirnatega deflarja se bo tudi nadzoroval. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 300, Uprava: Marijin trg S. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. f). .jem je priložiti znamk« °*o za odgovor. Pred ®@n©wsk© konierenco,, Italijansko mesto Genua ie mesto znamenitih spominov in važriu trgovska luka. Sedanji zavezniški in premagani narodi so se že večkrat prav ostro srečevali pred Genovo. Ljudevik XIV. je dal l. 1684 mesto bombardirati in l. 1800 je Napoleonov general Massena junaško branil Genovo proti Angležem in Avstrijcem, ki so jo oblegali Nekdaj vroča bojna tla pa sprejemajo danes najrazličnejše narode svetu k zeleni mizi gospodarskega miru. Tik pred eno najvažnejših konlerenc — mogoče pred najvažnejšo sploh — stojimo. Jutri je otvoritveni dan. Ne glede na različne programe konferenčnih delegacij, ki si v marsičem ostro nasprotujejo, utegne Genua vendarle vsaj malenkost prispevati k obnovi' Evrope, če se bodo razni zastopniki zedinili v tem, da naj se izločijo vsa količkaj sporna vprašanja. V tem smislu se že oglašajo glasila, ki so v dednih zvezah z merodajnimi državnimi. Po teh vesteh bi se na konferenci v Genovi absolutno izločilo vprašanje zunanjih dolgov in vprašanje reparacij. O dolgovih bi se itak ne moglo ukrepati, ker manjka na konferenci najvažnejši in najbogatejši faktor — Amerika, ki. bi edina mogla olajšati finančno breme Evropi. O reparacijah ne bodo dali govoriti Francozi, ki neusmiljeno prezentirajo Nemčiji svojo menico. Če se delegacije zedinijo v teh dveh točkah, potem pride najpreje na dnevni red vprašanje, kako naj se zviša produkcija v evropskih državah. Kajti jasno je, da se danes povsod vse premalo dela in so se široki sloji produktivnemu delu odtegnili ter se vrgli v mešetarstvo in borzno špekulacijo. Vsled tega je pomanjkanje dobrin vedno večje, a tiskanje nevrednega denarja vedn4 obsežnejše in strahotnejše. Genovski konferenčniki bodo najbrže v odpomoi temu zlu sklenili kredite valutarno slabim državam toda samo v strogo pro* duktivne namene in pod mednarodno kontrolo, ki bo nadzirala, če se ti krediti res uporabljajo v delovne svrhe. V prvi vrsti bi prišli ti krediti na korist agrarnim državam, ki največ trpe v sedanji yalutarni krizi. S posojili bi se moralo nabaviti orodje za obdelovanje zemlje (plugi, poljedelski stroji itd.), železniški materijal v svrho rednega in M* trega transporta in drugo podobno. Kajti agrarne države so — kljub svojemu prirodnemu bogastvu — danes tako prizadete baš radi pomanjkanja orodja in transportnih sredstev. Evropa bo morala pokazati, da zna delati in da ima še svojo notranjo produktivno silo, predno se bo zdelo Ameriki vredno, da se začne ž njo pogajati glede olajšanja dolgov. Če se genovska konferenca posreči in če bodo sklenjeni vsaj mali pozitivni koraki v splošno gospodarsko korist, potem bo mogoče doseči evropskim državam vsaj toliko, da jim Zedinjene države dovolijo vsaf moratorij za odplačilo obresti. Pred vojsko je imela Anglija sledečo konsumentsko klijentelo: Nemčijo (letnih 40 milijonov funtov šterlingov), . Zedinjene države (letnih 30 milijonov funtov šterlingov), Francijo (letnih 25 milijonov funtov šterlingov), Argentinijo (letnih 20 milijonov funtov šterlingov), Rusijo (letnih 14 milijonov funtov šterlingov); v Anglijo so pa izvažale: Zedinjene države in Nemčija za letnih 65 milijonov funtov, Francija za letnih 40 milijonov funtov, Rusija za letnih 38 milijonov funtov Iz teh številk je razvidno, kako velik interes ima baš Anglija na tem, da se v najkrajšem času obnove normalne gospodarske razmere v Evropi. Seveda stopa v ospredje tudi politično vprašanje, s katerim prihaja zlasti Rusija in za njo Nemčija. Iz raznih izjav voditelja sovjetske delegacije, zunanjega komisarja Čičerina bi se dalo sklepati, da bo težko, težko prodrl v Genovi načrt, po katerem naj se obravnavajo samo strogo vprašanja gospodarske produkcije. V tem primeru bi se pa Evropa še globlje pogreznila v kaos. V katero smer bo konferenca šla, se bo pokazalo tekom prih. tedna. Konferenca medi angleškim in francoskim premiierom. SKLENJENE POGODBE IZVEN DEBATE. - REPARACIJE SE MO-RAJO IZVRŠITI. - RUSKA VOJSKA NAJ SE RAZOROŽI. London, 8. aprila. (Izv.) Kakor poroča pariški poročevalec lista »Times« je Lloyd George francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju pri včerajšnjem sestanku v Parizu v jasnih besedah izjavil: Anglija upa od mednarodne gospodarske konference v Genovi mnogo in ne bo odpustila nobeni državi, ki bi hotela s svojim nastopanjem ogrožati uspehe genovske konference. — Poročevalec lista »Daily Chronicle« javlja: Angleški ministrski' predsednik je izjavil francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju, da bi bilo, ako bi Francija na genovski konferenci nastopila s posebno politiko, usodnega pomena in bi se morali Francija in Anglija politično ločiti. Lloyd George je prosil Poincareja, naj se dobro premisli glede negativne in pozitivne politike, katere se namerava držati. Kakor poroča isti poročevalec, je Poincare Lloyd Georgea poslušal do konca, ne da bi ga prekinil, končno pa je omenil, ko je Lloyd George zaključil svoj govor, da more Anglija računati na iskreno podporo Francije, dokler se bo strinjala s pogoji boulogneskega dogovora. Pariz, 8. aprila. (Izv.) Poročilo jutranjih listov o vsebini razgovora, ki so ga imeli angleški ministrski predsed- nik Lloyd George, francoski ministrski predsednik Poicare in prvi francoski delegat, pravosodni minister Barthou, se glase zelo različno. Niti Poincare niti Barthou nista dala časopisju nobenih izjav, ko sta zapustila posebni vlak, s katerim se je vozil angleški ministrski predsednik Lloyd George. Kakor poroča »Petit Parisien«, je a nemški ministrski predsednik baje potrdil vse to, kar je bilo dogovorjeno v Bou-logneu. Trije predstojniki zavezniških držav so se sporazumeli v nastopnih treh vprašanjih: 1. Sklenjene pogodlie se ne smejo obravnavati. 2. Reparacij-ski problem mora ostati nedotaknjen. 3. Vprašanje razorožitve ruske' vojske ne sme nikakor imeti za posledico raž5« pravljanje o vprašanju splošne omejitve razoroževanja. Pariz, 8. aprila. (Izv.) Kakor javlja Agence Havas, so se Lloyd George, Poincare in Barthou na svojem sestanku, ki so ga imeli pred odhodom na konferenco v Genovo, v glavnem zedinili na tem, da se morajo ohraniti mirovne pogodbe, ki so se sklenile v Versaillesu, St. Germainu, Trianonu, Neuil-lyju in Sevresu. O mirovnih pogodbah' se na konferenci v Genovi absolutna ne bo smelo razpravljati. Curih, 8. aprila. (Izv.) Lerlin 1.68, Nevvork si5, London 22.64, Pariz 47.175, Milan 27.175, Praga 9*875» Budimpešta 0.60, Zagreb 1-55. Varšava 0.13, "Dunaj 0.066, avstrijske krone 0-05. Berlin, 8. aprila. (Izv.) Dunaj 3,gsy, Budimpešta 35.70, Milan 1622.95, Praaa 59A2S’,£&Z n01.45' *Tondoii 1354.30, N««* york 306.86, Curih 5967,50, Stran 2. Itcv. ©. Kam? Ce gleda človek pri nas javno življenje, mu postaja težko pri srcu m se nehote spomni tega in tega v zgodo* JrinL Državne finance so neurejene in vsled tega raste draginja od dne do dne. Stavek bi se dal tudi obrniti. Zato smo bili vsi in smo še v teni edini, da se morajo skrčiti državni izdatki na minimum. In razne komisije so na dehi in črtajo postavko za postavko, tako da bo kmalu zadnji pisar predmet špeci-jalne debate — in da so bile že bolnice resno ogrožene! Reducirati se je torej začelo. Ampak kje? Spodaj? Ze pokojni Goethe pa je dejal, da kar prištedi milijon ljudi spodaj v mesecih, potroši zgoraj par ljudi v enem dnevu. Kako pa se pri nas razmetava denar zgoraj, ! ne ve nihče, ker o tem ni kontrole, slutimo pa vsi. V državi menda ni dTuštva, od prosvetnega pa tja doli do pretcpaškega ki ne lii bilo deležno najizdatnejše državne podpore, pod enim pogojem seveda, da je strankarsko pobarvano, in siter s kričečo trobarvo vladajočih strank. In vendar je jasno, da so potrebna samo tista društva, ki so nastala iz notranje potrebe članov, s čemer je ali bi moral biti zasiguran njih materi-Jalni obstoj. Za društva seveda, ki so ustanovljena na migljaj vlade in ki zasleduje cilj vlade in ne svojega lastnega, to načelo ne more veljati. če vidimo, da gredo na državne stroške v Genovo samo zastopniki vladnih listov in da to vlada brez sramu j^vno dela, kaj si mora kdo misliti, kakšen dispozicijski fond, od nikogar nadziran, mora biti na razpolago, ki se počasi razgublja po skrivnih kanalih strankarskih listov. In tiste komisije za prevzemanje nemške živine, za reparacije in kakor se že imenujejo te komisije: ali ve kdo, koliko potrošijo te komisije, koliko članov ima vsaka in koliko je res potrebnih? O naših diplomatskih zastopih in zastopnikih raje molčimo. In vožnje raznih visokih funkcijo-narjev po državi! Ali nimajo ti funkci-Jonarjl svojih sutjalternih uradnikov, da Jim poročajo o položaju? Ali je ves ta rompompom z govori, belo oblečenimi deklicami in salonskimi suknjami res potreben? In zlasti: ali je to morda zastonj? Pred kratkim smo či tali, da se bo otVoril nek nov most, in k tej proslavi bo povabljenih toliko raznih di-gnitet, da bo veljala vsa svečanost več, kot je most' vreden. Iti tako bi lahko naštevali dalje in dalje, pa ne maramo, ker smo trdno prepričani, da ne bi nič zaleglo. Vendar povemo odkrito: to se ne pravi štediri, ampak metati denar Skozi okno. Jn še neke pripombe ne moremo zamolčati: to se godi ob času, ko naš narod obubožava, ko se naše bolnice le za silo vzdržujejo, — in zlasti: ko cela Dalmacija strada, dobesedno strada, da ljudje jedo drevesno skorjo, tako da se je začela na Hrvatskem fz privatne inicijative in privatnih sredstev rešilna akcija za Dalmacijo! Kam naj nas privede ta državotvornost? Orgeš in naši Korošci Slavnostna številka celovškega lista »Freie Stimmen« z dne 10. okt. 1921., Je o priliki obletnice že objavila nekak program koroških Nemcev. Proklami-rala je potrebo enotne bojne fronte, ta-kozvano »Einheitsfront(« proti sloven- C. N. In A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) XIV. POGLAVJE. Kameniti okrajek. o je bila smdia! Klo ni slutila, da ji bo O’ Rellly tako kmalu za pe-: mi. Zdaj pa je stal pred vrati. Lo-c’ia ju je zgolj šibka lesena stena in a n v kolikih sekund! Gotovo je V.sl '•;i«zil izgubo stanovanjskega iu v..prže tudi drugega, malega kij Ugenll je, kdo ga je okral in k * .i ie bil povod tatvine. Hitel je « jmiov. Se hip — baš toliko, da najde hišna svoj ključ — in držal jo bo, predrznico; brez milosti jo zgrabi, da ji iztrga plen! Ta prizor se je jasno začrtal pred Clodaghinlmi očmi. Videla se je v borbi z O’ Reillyjem. Videla Je njega, kako ji izvija vzlic trdovratnemu odporu ovoj iz rok. Videla fe sebe, kako ihti nad svojim neuspehom, nad izjalovljenjem Angelove nadel Ta slika se ni smela uresniči-IIJ Ključek, ki je bil privezan k ve-jrlžicl, je bila že potegnila iz zaklad-nlčlnih vratec, ter ga položila z uro frred na pult. Zraven je dala stanovanjski ključ. Dočim je prireghala po hodniku hišna in ji je O’ Reilly povedal svojo izgubo, se je gibala Modagh hitreje od prikazni v kine-ittal. tUki- Pograbila je, kar je ležalo skemu življu v Korotanu. Poročila, ki jih dobivamo od onstran Karavank pa pričajo, da ta enotna fronta zares obstoja, deluje in da ima zaznamovati že lepe uspehe. Vse njeno delo prej ko slej izhaja in se iztaka v »Heimatsdienstu«, katero ime je znano danes skoro že vsakemu Slovencu. Tudi izrek »Heimatsdienst geht vor dem Rechte« je še v živem spominu, saj je ta izrek opravičeval in opravičuje še danes nemška nasilja nad našimi ljudmi na Koroškem. Njegove kategorične izjave poslušajo vse oblasti, posluša jih sodnija, žandermerija, za politične oblasti pa su skoraj svete. Kdor je moral s culico v roki in s srdom v srcu zapustiti rojstna da ali pa gledati v plamen zapaljenega doma je vedel, komu da se ima zahvaliti za te dobrote. Toda to daleko še ni vse! Razne oboroževalne organizacije kakor »Hei-niatsschutzverband«, .-.Biirgervvehrt, »Arbeiterwehr« itd. izpopolnjuje delo »Heimatsdiensta«, pripravljajoč koroške Nemce in nemčurje na gotove od njih sigurno pričakovane dogodke, z nalogo, da postavijo svet pred gotova dejstva, kojih končni cilj je združitev celokupne Koroške z Nemčijo oz. Bavarsko. — Vse te organizacije pa imajo še ves drug pomen in če bi se zgoraj navedene stvari zdele komu santastične, naj bliže ležeče namere teh organizacij obračunajo pri nas z ono ravnodušnostjo, ki pogreza in potaplja skrb za našo Ko-rotansko stvar od izvršenega plebiscita sern v pozabljenje. Te namere so naperjene proti vsakemu poskusu koroških Slovencev, posluževati se manjšinskih pravic, ki so jim zajamčene po senžermenski mirovni pogodbi. Glavni udarec naj bi bil zadan slovenskemu šolstvu, katerega se Nemci boje kot hudič križa in zato naj nadaljevanje terorja, ki je že pred vojno strahoval, pripravi Slovence in njih zahteve po manjšinskih pravicah do prostovoljne ali neprostovoljne kapitulacije. Koroškim Slovencem je treba hrbtenice, zaslombe, da ne omahnejo pod tem silnim pritiskom, ki si ga dovoljujejo Nemci nad našim tamošnjim avtohtonim prebivalstvom, hoteč mu za vsako ceno iztrgati iz srca spomin na slovensko mater... Koroškim Slovencem je treba narodnih šol, da se delno 02uravi ono za-strupljenje samozavesti, onega ponosa, ki je svoje dni ustoličevala visoke kneze po svojih običajih ... prenehati mora ono gaženje človeškega dostojanstva brez katerega Je človek na veke duševni in s tein dejanski suženj. V očeh nasprotnikovih pa je z ozirom na slovenski živelj vsak tak razmah Zavesti samega sebe iredentizem, ki se ima kaznovati kot se kaznujejo veleizdajniški čini... Zato pa hoče ta nepoboljšljiva nespravljivost in permanentna stroga pripravljenost koroških Nemcev sugerirati celemu svetu in lastnim rojakom, kaki strašni sovražniki da so Slovenci, proti katerim so torej upravičeni razni običajni čini. In senžermenska pogodba — je zanje »Ein Fetzen Papier«. Da pa ta pogodba ne ostane kos papirja bodi skrb nas vseh, ki smo se svoj čas ogrevali za Koroško, ker je to eminentna zadeva naše narodne časti. Pristopajte kot redni člani k društvu »Gosposvetski Zvon« in položite mesečno en dinar v podporo teženj borcev za Koroško. — Saj se na skrajni severni meji ne bore zgolj zase, temveč tudi za nas. na pultu, stlačila vse skupaj v zakladnico, rahlo zaprla jeklena vratca, zakrila jih s ploščico, ki je voljno zdrknila nazaj, ter zbežala v sosednjo spalnico. V luči, ki je prihajala z onkraj dvorišča, je videla, da ima ta soba samo dvoje vrat; ena so držala v kopalnico, druga v kabinet Za obleko. Iz spalnice potemtakem ni bilo izhoda! Edina pot, ki je vodila na hodnik, je bila skozi salon. »To bi bila lehko vedela,« je pomislila Klo. Prepozno se je spomnila dvojice v večerni obleki, ki je bila stopila skozi sosedna vrata. Bila je ujeta kakor miška v pasti — uboga miška, ki je hotela v svoji podjetnosti preglodati levinji mrežo! — razen ako !... Srce se ji je stisnilo od groze, ko je zagledala edino pot v svobodo. Noč je bila topla; skozi odprto okno se je raz valila v sobo višnje* va tema. Z oken onkraj dvorišča je padalo nekaj luči na kameniti okrajek. Bil je širok, kakor so navadno okrajkj pod okni — dovolj širok, da je obležal na njem šop belih rož, ki je bil padel odnekod. Ta razločna bela lisa na temnem kamnu je vrgla v Klojino misel besedi »razen ako«! Hišna je rožljala s ključem v ključavnici. Mudilo se je: storiti ali pustiti! Da, okrajek je tekel ob zidu vso pot, od 0’Reilyjevega okna do sosednjega in naprej. Širok je bil svojih štirinajst do petnajst palcev Kaše strokovno šolstvo. V slovenski javnosti mnogo razpravljamo o šolstvu, zlasti v zadnjem času, ko izdeluje prosvetni odbor v Beogradu temeljne šolske zakone in načrte, čujemo o precej razdvojenem naziranju o tej ali oni šolski reformi. Do hudega nasprotja je prišlo pri dvoboju za humanistično gimnazijo in proti njej ter je le pohvalno omeniti, da se Je tudi najširša Javnost zainteresirala za to vprašanje. Pri tej priliki pa je treba opozoriti, da je čisto neopravičeno pričela stopati v ozadje prevažna šolska kategorija — naše strokovno šolstvo. Nikakor nočemo omalovaževati ljudske in srednje šole, ker se zavedamo pomena splošne naobrazbe za posameznika in narodno kulturo, razumevamo potrebo te naobrazbe kot podlago vsake specializirane strokovne naobrazbe, vendar je na mestu, da ravno sedaj pokažemo na važnost strokovnega šolstva v državnem ustroju. Slovenija je stopila v našo nadjonalno državo z razvitim šolstvom po zahodnem vzorcu ter je imela vse predpogoje, da je svoj tozadevni razvoj po prevratu takoj zaključila, ko je niso več ovirale tujerodne državne sile. Srednja šola nam je predvsem vzgajala uradniški naraščaj in le en del tega dijaštva se je posvečal tudi univerzitetnemu študiju, v prvi vrsti juridični, filozofski in bogoslovni stroki, ker je Slovenec v tej panogi še najlažje napredoval, vsaka druga, navadno boljša karijera je bila združena z lahko umljivimi težkočami. Še-le zadnja leta pred svetovno vojno so pričeli odločujoči slovenski krogi gledati okrog sebe ter so uvideli, da so vsa najvažnejša mesta po privatnih gospodarskih podjetjih zasedena po Nemcih, da so bila vsa dobro plačana vodilna mesta pri železnici, mornarici, bankah v rokah Nemcev. Nekaj slovenskih mož je spoznalo, da je vprašanje strokovnega šolstva eminentno gospodarska zadeva, saj morajo še danes naša nacijonalna podjetja delati s tujimi silami, ker še nimamo zadostno strokovno izvežbanih ljudi. V mislih imamo tu zlasti našo trgovino, industrijo in obrt. Pred desetletji je pričel takratni lj&bljanski župan Ivan Hribar svojo borbo za višjo obrtno šolo v Ljubljani. Ta boj je bil pravi križevi pot, če pomislimo, da so Nemci mobilizirali vso nemško javnost proti avstrijski vladi, ko je hotela dovoliti Slovencem to strokovno šolo. Vendar je Hribar zmagal in Ljubljana je dobila višjo obrtno Šolo, ki se je pod vodstvom ravnatelja Šubica razvila v najmodernejši zavod, ki se je lahko kosal z vsemi enakimi zavodi v Avstriji, ki je imela nedvomno prvovrstno strokovno Šolstvo. Ljubljanska višja obrtna šola gotovo nadkriljuje vse podobne zavode' v Jugoslavili, kar se tiče uprave in učiteljskega zbora. S podobnega stališča kakor Hribar, je gledal na razvoj slovenskega gospodarstva tudi dr. Krek, ko je pred 15 leti predlagal v kranjskem deželnem zboru, da naj dežela ustanovi dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani, kar se je tudi res Zgodilo. To je bil začetek slovenskega trgovskega šolstva. Po prevratu smo dobili enaki šoli še v Celju in Mariboru ter zasebno trgovsko šolo v Novem mestu, v Ljubljani pa trgovsko akademijo. To bi zadostovalo za vzgojo našega obrtnega, industrijskega in trgovskega naraščaja, da zasedemo vsa vodilna mesta v teh panogah z nacijonal-nimi silami, eventuelno nadprodukcijo pa bi v nekaj letih lahko pošiljali v — vsaj Klo ga je cenila toliko — in ležal je morda dvakrat globje pod robom okna. Lehko bi se spustila nanj; ie malo vstran je bilo okno druge sobe, ki je spadala gotovo k stanovanju nadležne dvojice, katero je bila srečala Clodagh na hodniku. Tudi to okno je bilo odprto kakor 0’Reillyjevo. Klo je videla čipkaste zavese, ki so vihrale zunaj v pripihu. Bile so od debelih, vezenih čipk in se gotovo ne bi bile utrgale, ako bi se bil človek obesil nanje. Ukradeni ovoj je bil varno spravljen v velikem plaščevem žepu. Naglo ga je pripela povrhu še z veliko zapenjačo naravnost k blagu. Tako je imela obedve roki prosti. A pot je zahtevala poguma. »Oh, moram!« je pomislila, »moram!« Telo ji je bilo kakor led, a duša je gorela s plamenom. »Zaradi Angela! Ako ne pogledam doli, pojde vse po sreči. In tudi če padem in se razletim kakor jajce, mi ne bo huje, nego mi je bilo takrat, ko me je ona rešila...« Ne da bi jo vabil, je bila prišla hišna z 0’Reillyjem v sosedno sobo. Govorila je kakor klepetec, izražaje nado, da mu stanovanjski ključ ni ukraden, marveč ga je le založil. Klo je slišala razgovor skozi vrata, ki jih je bila zaprla pred svojim begom v spalnico. »Najtežji je prvi korak.« je pomislila v svoji tesnobi. Kadar bo zunaj, na okrajku, stisnjena k zidu, druge dele naše prostrane domovine, kjer je obrt, trgovina in industrija 5e-le v povojih. Vprašanje našega strokovnega šolstva tedaj ni golo šolsko vprašanje, ampak odločujoča zadeva našega gospodarstva, vprašanje napredka vseh naših pridobitnih krogov, Z žalostjo pa moramo ugotoviti, da ravno strokovno šolstvo kot najvažnejše v državi, ne najde v Beogradu tiste podpore, kakor bi jo moralo. Nikakor ne smemo trditi, da je morda centralna vlada brez umevanja za to šolstvo, vendar je gotovo, da ima nekaj krivde. Vse državno šolstvo je podrejeno naučnemu ministrstvu, ki ima tudi v centrali izvcžbane referente-strokovnjake. Strokovno šolstvo pa je podrejeno trgovinskemu ministrstvu, kjer je šolski referat precej zanemarjen, ker je pač brez pravih vodilnih mož. V upravi je tedaj izdatna krivda, da ni v strokovnem šolstvu potrebne agilnosti, da učno osobje na primer že od božiča ni prejelo honorarja za učne nadure ter zato najbolši strokovnjaki zapuščajo šolsko polje. Učiteljstvo je vobče zadovoljno, da je podrejeno trgovinskemu ministrstvu, vendar bi bilo želeti, da prevzame v Sloveniji posredno inštanco šef naučnega oddelka pokrajinske vlade, ki že razpolaga s potrebnim upravnim uradni-štvom ter je tudi sam dovolj no orientiran o težnjah tega šolstva. Dolžnost naše trgovske zbornice, denarnih zavodov, zadrug, stanovskih obrtnih organizacij in industrije je, da se z vso svojo močjo zanimajo za strokovno šolstvo, ker se vendar tiče njihove lastne eksistence in njihovega napredka. Trgovska šola in trgovska akademija v Ljubljani životarita po privatnih poslopjih, sta brez lastne strehe. Slovenski poslanci naj preskrbijo, da se vsaj vsako leto stavi določena vsota v državni proračun za to prepotrebno stavbo, prispevajo naj pa tudi denarni zavodi, kadar sestavljajo svoje bogate bilance. To bo kulturno in gospodarsko delo! Vsa naša javnost se mora zavedati, da je najvažnejše šolstvo ravno strokovno, zlasti danes, ko država opravičeno reducira uradništvo ter se bo morala mladina v bodoče predvsem posvečati pridobitnim strokam, ki so navadno tudi najboljše plačane, ker nudijo liebroj možnosti osebne inicijative in podjetnosti. Pri povzdigi strokovnega šolstva pa mora sodelovati tudi učno osobje samo, ki še do danes nima svoje strokovne organizacije. PiiM o naši univerzi. Na ponovno urgenco je minister prosvete vendar le odgovoril na upit poslanca A. Brandnerja glede riaše univerze. Upit je bil vložen že 21. okt lanskega leta. Ko je poslanec Brand-ner zadnjič protestiral proti zavlačevanju odgovora in kršitvi skupščinskega poslovnika, mu je Pribičevič izjavil, da je na celi stvari kriv načelnik v ministrstvu prosvete in da je dal poslancu Brandnerju satisfakcijo s tem, da je dotičnega načelnika radi tega penzijo-niral. Odgovor glasi: Gospodine Poslaniče! Na Vaša pitanja: da li Vlada namerava da ukine neke Fakultete u Ljubljani, da li sam voljan potvrditi nastav-nike izabrane od Strane tehničkog fakulteta i, da li sam voljan isposlovatl da se sve prostorije bivšeg deželnog dvorca ustupe zakonitom vlasniku t. j. Ljubljanskom Univerzitetu — čast mi je dati ovaj odgovor: 1. U Vladi do danas nije razprav-Ijano pitanje o ukidanju pojedinih fa- ne bo več nevarnosti, da bi jo prijeli. 0’Reilly jo bo iskal najprej v kabinetu za obleko, nato v kopalnici. Ko je ne najde nikjer, si poreče, da je ptičica že odletela. Niti v sanjah mu ne pride na um, česa je zmožna Irka za svojo dobrotnico. In čudno, baš ta misel je dala Kloji moč. Njen strah je odjenjal. Naglo je zavihtela nogo preko okna ter jo postavila na okrajek. Ko pa je prestavila tudi drugo in je iskala ž njo trdne opore, jo je spet pograbila groza. Razlila se je po vseh žilah kakor ledena voda. Srce ji je zar mrlo v prsih. Branila se je vsakršne misli razen na tisto zaveso, ki je fo-fotala v vetru. Njeni prsti so se krčevito prijeli oknice; bili so tako potni, da jim je izpodrsavalo na gladkem lesu. Držeč se z vsemi silami, se je pomeknila naprej; hrapavi zid ji je praskal lice. Korak — dva — trije — ko poreče »štiri«, bo morala izpustiti oknico. Ali doseže vihrajočo zaveso? Nekaj hipov se je zdelo, kakor bi se ji ponujala. A zdaj, ko je bilo vse na tem. da jo ujame, so se bele gube izmikale njeni roki. Ce veter odneha, je izgubljena!! Nehote je morala misliti na vse tisto, česar se je otresala. Mislila je na strašno globino pod svojo ozko stezo. Ni ga na 'svetu bitja, ki se ne bi zgrozilo v takem položaju! Baš ko je segla s prosto roko iz-nova po zavesi, se je posvetila v sobi, odkoder je bila ušla. električna kulteta ni na jednom domačem univer* zitetu, pa ni na Ljubljanskom. 2. Potvrdio sam izbor sviju nastav-nika ne samo na tehničkom nego i na ostalim fakultetima Ljubljanskom uni-verziteta, za koje je bio obezbedje^ kredit u budžetskim dvanaestinama i “ budžetu za 1922. godinu. A sve Pre “ stavke o redovnim i vanrednim kreai-tima za Ljubljanski Univerzitet ja sam blagovremeno i s povoljnim mišljenjem dostavljao fia rešenje Gospodiču Ministru Finansija. 3. Da bi sve prostorije deželnog dvorca bile ustupljene Ljubljanskom Univerzitetu učinio sam svoje Strane sve potrebno, t. j. h: tvovao sam u tom slučaju — još pre godinu dana — odluku Ministarskog Saveta, prema kojoj su, odseci Mlnistarstva Narodnož Zdravlja i Trgovine imali da se izsele iz deželnog dvorca u Kasarnu Kralja Petra, te da ceo dvorac ostane na ras* položenju Univerzitetu u Ljubljani. Na osnovu tog rešenja molio 'sam u nekoliko mahova Gospodu Ministre Narod-nog zdravlja i Trgovine, da narede iseljenje svojih nadleštva iz deželnož dvorca u Kasarnu Kralja Petra, ali t0 nije izvršeno ni do danas, pošto Mini* star vojni nije celu kasarnu stavio na raspoloženje Ministarstvu Narodno* Zdravlja i Trgovine. I ako sam ja upu-tio nekoliko predstavaka u tom smislu Gospodinu Ministru Vojnom. Cast mi je ovom prilikom naporne* nuti, da deželni dvorac nije državna imovina več je svojina bivše deželne Kraljevine, i da je povereno mi Mini-starstvo pre dva dan dobilo predstav* ku Ljubljanskog Univerziteta, kojom traži kredit za isplatu onog dela kirije, koji dolizi na prostorije gde je Univerzitet, jer su ostala nadleštva u dežel* nom dvorcu isplatila svoje delove. Primite, Gospodine Poslaniče, I ovom prilikom uverenje o mome od* ličnom pestovanju Svetozar Pribičevič Ministar Prosvete. Monarhistične demon* sfracije na Dunaju. Kakor je hipoma po dolgoletnem bolehanju razpadlo starodavno tisoč* letno avstrijsko cesarstvo, tako naglo* ma in nepričakovano je prišla smrt zadnjega habsburškega cesarja Karla. Umrl je v izgnanstvu. Pritlikavec Je hotel posnemati velikega Napoleona. Skušal je svojimi prijatelji zopet upo-staviti sijaj habsburške dinastije. Iz Ogrske, iz Pešte bi naj nastopil svojo zmagoslavno pot. Slična je pač usoda Ogrske in Habsburgovcev. Včeraj so še bili mogočni in sijajni, strahovali so narode in danes so zapadli v brezpo-membnost. Ta slična usoda jih je pač zvezala. Poskus restavracije, ki so ga organizirali dvakrat, se je končal kol operetna avantura, ki pa je drugič stala težke milijone mobilizačnih stroškov. Nato so ga odpravili in prepeljali preko morja na otok Madejro, kamo* so prišli tudi žena in otroci. Tu je živel zapuščen in kakor vedeli poročati listi, se je nahajala rodbina v finančnih stiskah, kar pa seve* da ne znači pomanjkanje, marveč pomeni le to, da ni mogla živeti rodbina tako, kakor se »spodobi« bivšemu cesarju velevlasti. Smrt Karlova Je razvezala monar* histična čuvstva v Avstriji. Na Dunaju so imeli v Štefanovi cerkvi slavnostni rekvium. Cerkev je bila natlačeno polna. To bi še ne bilo nič čudnega, ker Dunaj je velik. In v tem velikem me- luč. 0’Reilly je bil vstopil. Iskal jel Dokler je stala na trdnih tleh, je lehko reči, da ne bo gledal skozi okno. Kaj bo, če mu pride na um. Lehko bi slišal škripanje njenih podplatov na okrajku. Ako se zdajle pojavi njegova glava, mora Clodagh pasti..* Dekle se je jelo tresti kakor šiba na vodi. Treba je bilo iti dalje, magari brez opore! Toda zavesa je fofotala zdaj prav blizu, tako blizu, da je tvegala še en korak. Čipke so se doteknile njenih prstov. S skrajnim naporom jih je ujela za rob. Pogum se ji je vrnil. Zdaj je bilo treba izpustiti O’ Reillyjevo oknico. Nazaj ni mogla več, čeprav še ni trdno držala zavese. Da jo pograbi tako, kakor drži plezalec svojo vrv, jo je morala vleči k sebi, počasi in potrpežljivo, dokler ni zbrala v vse nje-ne širine. Angel, mari moliš zame?« |e vprašala v mislih. Sama ni mogla moliti; znala je le še šteti. Poh^a" vedno se je čudila, kako more biti njenim živcem v tolikšno pomirjanje, da šteje, prištevaje gubo h gabi, ki jo potegne v svoj prijem. »Sedem — osem — devet — deset!« Zavesa je bila njena! Potegnila jo je k sebi ter se spustila na drugo polovico te poti, ki je trajaj toliko večnosti, kolikor je mern* palcev. Kval a Bogu. luč v O’ Reu* lyjevi sobi se je bila utrnilal (Dalje PribJ stu, ki je stoletja gledal sijaj avstrijskih cesarjev in rastel kot prestolno mesto v veličini in bogastvu, je pač Kotovo Se toliko ljudi, ki ne morejo pozabiti slavnih dni. Jasno je pač, da so n Prihiteli v cerkev, da proslave spomin ranjkcga. Saj Se danes ski-e v bivšem dvoru, kadar razkazujejo tujcem bogato opremljene sobane, govo-« spoštljivo o svojih bivših go-Po arjih, da pozabijo, da je vse minu-m da žive sedaj v republiki. Še ved-o govore tujcem o »njegovem veličanstvu«. so t' ljudje napolnili cerkev in |fi zaini maši proslavili spomin zadnje-la cesarja, je pač človeško razumljivo. sIavnostni rekvijem je bil že od J.:Sa Pri2etka mišljen kot monarhi-naU* den,0RStraciia avstrijskih mo-žrnif°v, ki imajo svojo oporo v kr-"ansKo socijalni stranki, ki še danes . monartiizem, četudi ne javno. Po “ agentih deluje po trgih med ljud- ih opozariai°č ga, da je draginji blii razmerarn ^r'va samo repu-jgv v!? in ^ ^ilo vse drugače, r'en.,i,nf vlada!i Habsburžani. Dunajski clio ,anski listi imenujejo to agita- *plazečo se monarhistično propa-V, Avs,ri« "» Osrstan so 1 fll°£i nositelji monarhistične propagande, ker ti krogi stoje v najožjih stikih 7. aristokracijo in visoko duhovščino, ki daje stranki smer. Pri nas iis a Ivana Deržiča na vojne-jfii x Prav°sodnega ministra, ki smo ijh ternpi D.*e<* nckaj dnevi objavili. K in-Ha« sipi! ^daja »Slobodna Tribu-tere se tv komentar: »Slučaje, na ka-Javnosf , cuje S. Deržič, so spravile v Hrvatci 0rna novine g. Radiča in in Der^vP kloka. Toda med njihovim lika razlit m postopanju obstoja velo *a- Medtem, ko prvi objavljanja/ s'učaje z nekako strankarsko Sesar °j se to dogaja in ne store ni-bodoč -Se slučaji kaznujejo in v tič K.nos*i onemogočijo, iznaša g. Der-H0’ti 1 Pravilno in resno pojmuje dolžna narodnega poslanca, take slučaje if, ”le®tu, kjer mora po demokratskem vj 5 arnentarnem načelu odgovorna ,a odgovoriti parlamentu. G. Der-ja Je bil izvoljen od ljudstva, da v par-V(Tentli kontrolira in poživlja na odgo-v P°st vlado. G. Radič iii njegovi to-t so bili izvoljeni v isto svrho in 0 nalogo. Toda g. Deržič svojo ^°go izpolnjuje, medtem ko so Radič datglegovi tovariši spravili svoje man-hiu v ^ep in se s tem odrekli najjačje-^i^dstvu, s katerim bi mogli poma-ljljdstvu. Oni ga samo hujskajo na-da i|10č se naci njegovimi mukami. To-tode sPrevidelo pogubne me- jev Saniozvanih demagoških vodite-! ’ ter bo pomedlo z njimi z njihovi-na tuje narode naslovljenimi me- ^ mje naroue naslovljenimi me-b0Ian<^ vred. — Odgovore ministrov ‘Ved °kjavil‘> kadar jih dobimo, in se-u Qa bomo objavili tudi zadržanje ^tolih strank napram tem odgovorom -q. .^terpelacijam poslanca Deržiča. ,jeJ:°^a proti generalu Zečeviču, in-poslanca Deržiča in vse ono n. “o še sledilo, dokazuje, da pričela nre.s^a akcija proti nezakonitostim jkor?S^em’ ki se vrše v Jugoslaviji na ]a 0 Jugoslavije. Reakcija je započe-jj na pravem mestu in upamo, da bo tem po Pravem P°tu zasledujoč s Ika -°ne ci^e’ katerih nesrečna bloka-„u. ,ln demokratska politika ni mogla . 1 Je more kdaj doseči. ^ Delo demokratskih poslancev. ,vc^išnje »Jutro« piše v svojem 2bi° so polnoštevilno ij. ani; vsi poslanci, tudi tisti, ki sicer iilo 0 oc' sej, ko se je šlo za izpla-»V ,Pos'anskih dnevnic in nadaljuje: s!o tem oziru, so se posebno odlikovali ijjt^f^ski klerikalci in narodno socija-ucn* gospodje poslanci.« To je pod-% SU|ttničenje vredno »Jutra«. Resnica f.^nreč ta, da so se za povišanje po-na^lll^e Potegovali demo-V.^sk! advokati in trgovci, kateri ne V .;f) Sv°jib Poslanskih dolžnosti, ker ko parlament zboruje, interve-•j,- '* ^ .vvoje klijente ozir. kšeftarijo, iih niti pri glasovanjih ni, si-s“je Parlamenta ne bile vedno s-; kvoruma, katerega, če je, omogo-opozicija. Narodno-socijali-i(',‘hlia Poslanca, ki ležita »Jutru« naj-•i.i^ v želodcu, vestno vršita svojo t znost in se nahajata v Eoogradu fcPgokrat tudi takrat, kadar ne zbo-j. 5 Parlament. Ko je bila na dnevnem Ve,u, lu'(ivažnejša stvar, ki se tiče Slo-*lel redukcija uradništva in borba Sfi':lla^e ^->0^n)Ce> sta narodno socijali-tiotna Poslanca bila r.a svojem mestu, jj llTI so slovenski demokratski pora!- V te™ važnem času »koncentri-. napredne sile« po Sloveniji. Zato (L.J°H,P0*.eg svojih poslanskih dnevnic Den° lz svoj'*1 advokatskih pisarn, io Z'le m*nistri n. r. itd. Med tem, ter 0P°z'cijonalni poslanci delajo za in-j,gese naroda, skrbijo demokrati samo ^ svoje osebne interese. Izkoristiti ho-. •10 zadnje momente, ker vedo, da jih Pri prihodn. volitvah odnesla burja. X Lojalaa koalicija. Vesti, ki smo jih prejeli iz Beograda, javljajo, da g. Nikola Pašič najbrže ne bo šel v Genovo — vsled bolehnosti. ^Beogradski Dnevnik« pa trdi, da je Pašič popolnoma zdrav ter pravi: »Ako g. Pašič vseeno ne bo šel v Genovo, potem ostaneta samo še dve poti, po katerima moramo iskati vzroke za njegov ostanek v Beogradu. Prva bi bila sledeča: v radikalskem klubu obstoja dosti močna skupina, ki je za ukinjenje koalicije z demokrati, kateri stoji na čelu g. Na-stas Petrovič in ki bi za časa Pašičeve odsotnosti skušala izzvati krizo in vreči vlado — in boječ se tega bi ostal g. Pašič v Beogradu. Druga pa bi bila sledeča: v Genovi bodo vse države branile svoje interese in potrudile se bodo, da bodo sklepi taki, da bodo njihove države imele koristi od njih; in kakor vse ostale države, bo zahtevala svoje pravice tudi naša, no in v slučaju neuspeha bo skušal g. Pašič s svojim ostankom v Beogradu naprtiti odgovornost zanj demokratom, ker bosta v slučaju njegovega ostanka v Beogradu v delegaciji dva demokrata: g. dr. Kumanudi in g. dr. Krstelj in samo en radikalec g. dr. M. Ninčič.« Kakor se vidi jako lojalna in iskrena koalicija! In v najusodepolnejših vprašanjih gre samo za to, kdo bo komu vrgel poleno pod noge. X Italijanski proram za obnovitev Evrope. Kakor poročajo italijanski listi, je ministrski svet določil sledeče smernice za italijansko politiko na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi: 1. Proučavanje tehničnih, gospodarskih in finančnih sil posameznih držav v svrho njihove uspešne izrabe. 2. Ugotovitev premoženjskega stanja posameznih držav, da zamore vsaka dežela v odgovarjajoči meri prispevati k skupnemu delu, zlasti pri razdeljevanju sirovin. 3. Gospodarska in industrijska obnova srednje Evrope in zlasti Rusije s pomočjo tujih držav po njihovi zmožnosti. 4. Italija naj se po lastni iniciativi ali pa na pobudo drugih udeleži skupnega dela, in sicer: da odstopi strokovne delavce in tehnike, ozirajoč se pri tem posebno na delavske organizacije in delavska udruženja; da priskoči drugim deželam na pomoč z dobavo mehaničnih sredstev, kakor lokomotiv, industrijskih in poljedelskih strojev itd.j in da Organizira gospodarsko in finančno pomoč z ustanovitvijo italijanskega sindikata, ki naj da na razpolago potrebni denar. S pomočjo Amerike in Nemčije naj se Italija sporazume glede enake akcije. 5. Predpogoj za vsako pomoč so jamstva, ki naj jih da Rusija glede medsebojnega osebnega in denarnega prometa. 6. Italiji naj se prizna kot vplivna cona za njeno delovanje Južna Rusija, zlasti donska kotlina do Kubanske. X Italijanska predvidevanja za genovsko konferenco. Italijanski odposlanec na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, Torre, je izjavil londonskemu poročevalcu lista ^»Matin«, Julesu Sauerv/einu: Uspeh genovske gospodarske konference bo v glavnem odvisen od prvih posvetovanj. Ta bodo vsekakor imela političen značaj, ker je popolnoma nemogoče, odrekati sovjetski vladi civilno in juridično osebnost, ako zahtevamo od nje obveznosti. Ako se že pri prvih sejah pokaže, da ni mogoče doseči sporazuma, potem po-menja to katastrofo. Premaganim cir-žavam in sovjetski Rusiji bi se s tem nudila možnost, da ustvarijo v Evropi položaj, ki bi bil Franciji in Italiji skrajno opasen. Odposlanec Torre je obžaloval, da je stavila Anglija svojo zahtevo po povračilu predvojnih dolgov neposredno pred genovsko konferenco. Dalje je izrazil svoje prepričanje, da Lloyd George ta korak na genovski gospodarski konferenci brez dvoma popravi. X Še vedno nemiri na Irskem. Na meji med Ulstrom in Južno irsko je zopet prišlo do spopadov. Kakor poročajo, je bilo včeraj ubitih 25 oseb. Časopisni glasovi. »Naprej« prinaša poziv strokovne komisije za Slovenijo na organizirano delavstvo, kjer pravi: Pri tvrdki A. Westen v Celju je zadivjala stavka. Preko 700 kovinarjev je ustavilo svoje delo, da s tem zadnjim orožjem ubrani v tridesetletni borbi pridobljene pravice. Podjetnik te tovarne je bil prvi, ki je začel gonjo proti 8 urnemu delavniku. Dvakrat je že sklical delavce, ter pritiskal nanje, da v njegovi navzočnosti glasujejo za 10 urnik. Obakrat je delavstvo ta napad odbilo s tem, da je z absolutno večino glasovalo proti 10 urniku in za Burnik. Podjetnik se je maščeval s tem, da ni hotel zboljšati delavskih plač, če ravno je od zadnjega zvišanja poskočila draginja za več ko 40 odstotkov. Na ta način je hotel delavce prisiliti, da pogazijo 8 urnik. Podjetnik se je maščeval s tem, da ni hotel zboljšati delavskih plač. če ravno je od zadnjega zvišanja poskočila draginja za več ko 40 odstotkov. Na ta način je hotel delavce prisiliti, da pogazijo Burnik. Ko je organizacija naknadno zahtevala zvišanje, je podjetnik spoznal, da se bo moral uda-ti, dokler je delavstvo organizirano. Da razdere moč organizacije in na njenih ruševinah sezida svoj 10 urni delavnik, je odpustil zaupnike z namenom, ustrašiti vse člane, da se nihče več organizirati ne bo upal! Delavstvo je to nakano spoznalo — je prenehalo z delom za toliko časa, dokler podjetnik ne sprejme zaupnikov nazaj v delo in zviša delavske plače. Strokovna komisija izjavlja, da sprejema v stavko kovinarjev kot svojo zadevo in poziva organizirano delaystvo, da plačuje stavkovni davek, ki najmanj dosega višino dveh ur na teden in ki bo namenjen v podporo stavku-jočim kovinarjem. »Slovenec.« Po mednarodnem pravu o suvereniteti bi naša država morala pravzaprav mirno priznati današnji ogrski dr- žavi ino grškemu narodu pravico, da si izbere svojega vidnega reprezentanta, kogar si hoče. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je z vzpostavo monarhije na Ogrskem — vsake monarhije, ne le habsburške — tesno spojena politika ogrskih legitimistov za obnovo starih ogrskih državnih mej. Ta politika pa ogroža ves sedanji srednje-ev-ropski red, ki sloni na pravomočnih mirovnih pogodbah in ki jih brez novega krvo-prelitia ne bo mogoče zrušiti. V tem tiči velika nevarnost novih zapletov tudi za na. šo državo in naša diplomacija ne sme habsburškega vprašanja pustiti iz vidika. »Slov. Narod« prinaša daljše poročilo o rimski konierenei in pravi glede pogajanj med nami in Italijani, ki se tičejo samo nf.s in Italije, in zadevajo predvsem razna važna gospodarska vprašanja, da se ta pogajanja še nadaljujejo m je upati, da se bo vsaj v nekaterih točkah prišlo do koristnih rezultatov. O konierenci sami pravi član-kar, da naj bi imela služiti predvsem italijanskim političnim ciljem. Vendar kakor vse izgleda, Italija s političnim uspehom konference ni zadovoljna in ji je zelo ljubo prekinjenje konference vsled one v Genovi. »Novi Čas.« Režim v Jugoslaviji je absolutističen, to trditev dokazuje, če že samo pregledamo našo notranjo in zunanjo politiko in se le malo ozremo na socijalne probleme, ki zastonj iščejo svoje rešitve pri buržoaznih dobičkolovcih. . »Jutro.« Priznati se inora, da je bilo zadnje zasedanje narodne skupščine zelo plodonosno. Sprejeli so se temeljni zakoni o državni in avtonomni upravi ter o oblastih in srezkih samoupravah. O zunanji politiki so se začrtale nove smernce. Vladni poslanci se vračajo na počitnice polnih rok, d očim opozicijonalci ne morejo ničesar pokazati. Gospodarstvo. Za zboljšanje naš. prometa (lz govora Ivana Deržiča v narodni skupščini) (Nadaljevanje.) Gospodje jaz priznam, da je potrebno, da dobimo preko našega teritorija internacionalen promet. Toda, da naša država garantira za luksuzne vozove milijonarjev in bogatašev, pri tem pa nima denarja za prometno osobje, je pa povsem napačno. Na konferenci v Strezi je bil določen vozni red za brozovlake. Brzovlak odhaja iz Beograda ob 8. uri in prihaja ponoči ob pol enih v Ljubljano, nadaljuje ob dveh pot v Trst, kjer ima zvezo z brzovla-kom na Milan, Ta brzovlak so zahtevali Italijani in najprej so pobijali Cehe potem pa nas. In tako je prišlo do tega, da imamo intemacijonalni brzovlak do Ljubljane, toda večerna, za naše razmere važna zveza s krajnimi točkami pa se ni mogla obdržati, ker je Južna železnica rekla: Gospoda, kako morete zahtevati od nas, da vozimo dva prazna vagona do Ljubljane, ko imamo toliko deficita. Na konferenci v Strezi so zastopniki češkoslovaške države spoznali to kombinacijo Italijanov in dogovorili so se z našimi delegati, da. se bo vršila v oktobru mesecu skupna konferenca v Pragi, kjer bi se naša država dogovorila s Češkoslovaško o imernacijo-nalnetn prometu proti zapa-Ju n z našo državo. Naše prometno mir,stirstvo je pristalo na to in je južni železnici izdalo odredbo, da mora poslati na konferenco 5. in 6. septembra dva delegata strokovnjaka. Ta dva delegata sta .tudi odšla na konferenco. Načelnik, prometnega ministrstva češkoslovaške republike je brzojavil našemu prometnemu ministrstvu v Beograd še 3. septembra, da sevrši konferenca, dobilo pa jeodgovor, da naše ministrstvo ne more poslati niti enega delegata, ker je prekasno. Pismeni akt o tej konferenci je bil že od junija meseca v ministrstvu in prometno ministrstvo je pač odredilo južni železnici, da pošlje nanjo svoje delgate, samo pa je na to pozabilo Prišlo je do strašne blamaže. Češkoslovaško prometno ministrstvo je odredilo za 7. september konferenco z Nemci, po 10. septembru pa je diktiralo sporazum med nami in Češkoslovaško, Madžari in Avstrijci Do te blamaže je prišlo vsled nesposobnosti naših delegatov strokovnjakov Na konferenco v Bbrnu smo prišli popolnoma nepripravljeni in pristali smo vse, kar so zahtevali Italijani. Poleg tega je bila ta žeelzniška konferenca v Švici značilna kot predhodna konferenca gospodarske konference v Rimu. Na to konferenco so poslale svoje najboljše strokovnjake in strojne inženirje Češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Italija, ker šlo je za najvažnejše vprašanje, kako naj se izpopolni vozni park v Evropi. Naše prometno ministrstvo pa, dasi je točno vedelo, da gre na to konferenco ravnatelj Šega iz Ljubljane, je pooblastila Švico, da zastopa našo državo na tej konferenci. Naravno je, da se Švica ni dosti brigala za nas in tako je Italija dobila vse podatke, s katerimi nas še danes tolče v Rimu na gospodarski konferenci in vsled tega nismo mi niti na tej konferenci uspeli. Še zanikrnejše je bilo delo prometnega ministrstva v najnovejšem škandalu. To ministrstvo po polčetrtera letu svo- jega obstoja še ni sprejelo vseh vagonov in lokomotiv, katere moramo dobiti a contco reparacije od Nemčije, dasi bi bilo to za zboljšanje našega prometa naravnost velikanske važnosti. Za'sprejem teh vozov in lokomotiv se je stvorila sicer v prometnem ministrstvu posebna komisija, stvorila se je tudi komisija v Wiesbadenu in ne vem še koliko drugih komisij, toda ko je dobil načelnik kolodvora v Jesenicah brzojavko, da prihajajo garniture iz Pasave preko Avstrije za našo državo, ni bilo še ničesar pripravljenega. Ni se dogovorilo niti v Wiesbadenu, niti na Dunaju niti pri nas, kako naj se izvrši obračun za prevoz omenjenih vagonov in lokomotiv preko Avstrije. Pripravljenega ni bilo ničesar in gospodje iz komisij so bili pred par dnevi razrešeni svojih dolžnosti Jaz mislim, in uverjen sem, da ne bo noben član skupščine, pa naj pripada katerikoli stranki, ugovarjal, da se mora proti tem članom VViesbadenske komisije postopati po zakonu vsled njihovega postopanja. Garniture, ki so prišle iz Nemčije so ostale v Avstriji od 3. februarja do 8. marca, ker Avstrija ni hotela predati vagonov in lokomotiv, dokler se ji ne plača vozarina. Stalo je preko 400 vagonov več kat mesec dni in plačati smo morali od vsakega vagona po 20 K na uro. Priznam sicer, da je naša valuta boljša kakor avstrijska, toda skupna vsota bo iznesla tudi v naših dinarjih preko 1 milijona. Prišlo je do tega, da je carinski uradnik v Jesenicah zagrozil železniškemu uradniku, katerega je po prejemu br-zojava poslala zagrebška direkcija s 50.000 Din, da ga bo spravil v zapor, ker ni dovoljeno izvažati valute. Če ss bo postopalo tudi nadalje tako, kot se je postopalo pri tej prvi pošiljatvi, Potsm bomo potrebovali celih pet let predno prepeljemo onih 9000 vagonov iz Nemčije, ki nam pripadajo a konto reparacije. (Dalje prihodnjič.) + Trošarina na vino se je določila v ministrskem svetu na 50 Din od hi. -f »Abeko«, društvo za izdelovanja otroških igrač in predmetov iz pa-; pinte mase v Gameljnah nad Ljublja-j no. Pomanjkanje industrije za izdelovanje igrač v Sloveniji je dalo društvu »Abeko« spodbudo, da je ustanovilo v Gameljnah nad Ljubljano industrijo za izdelovanje otroških igrač in drugih predmetov iz papirne mase. Podjetje je sicer še mlado, vendar se mu je posrečilo spraviti na trg izredno okusne in solidne izdelke. Tovarna »Abeko« že zaposluje 20 delavcev in delavk, ki so vsi domačini, ter pričakuje, da bo trgovstvo in občinstvo znalo ceniti to domače podjetje, ter se bo otreslo na-ziranja, da so iz tujine uvoženi izdelki boljši in cenejši. Kakovost kakor cene izdelkov podjetja »Abeko« zamorejo namreč že danes konkurirati z enakimi iz inozemstva importiranimi izdelki. Poleg otroških igrač bo izdelalo podjetje v najkrajšem času serijo raznovrstnih relif-medaljonov, tako kralja Aleksandra 111 kraljice Marije itd., po načrtih akademičnega kiparja Dolinarja ter izredno interesantne leteče zrakoplove. Trgovce opozarjamo, da tovarna »Abeko« zamore prevzeti tudi večja naročila. »Abeko« izdelki so razstavljeni v izložbenem oknu Urada za pospeševanje obrti v- Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Povzetja pri pošiljkah paketu« pošte. Povzetje pri blagovnih pošiljkah je dovoljeno od 1. t. m. dalje do dinarjev. — Poleg nove težne in morebitne vrednostne pristojbine ter d»-stavnine ali obvestnine znaS« pristojbina za povzetne pošiljke: od 1 do 25 Din . . 70 par od 25 do 50 Din . . 1 Din od 50 do 100 Din . . 1.50 Dm od 100 do 300 Din . . 2.00 Din od 300 do 500 Din . . 2.50 Din od 500 do 1000 Din . . 3.50 Din od 1000 do 2000 Din . . 5.00 Din od 2000 da 3000 Din . . 7.00 D: n od 3000 do 4000 Dih . . 9.00 Din od 4000 do 5000 Din . . 12.U) Din + Na Češkem parcelirajo vjh^o-seštva. Veleposestvi Planica in Tinsč-Bešine, ki imata svoja zemljišča v ŽS občinah bosta razdeljeni. Polja merijo 227 ha, loke 91 ha, vrtovi 2 ha, pašniki 23 ha, ostali svet pa 2 ha. Vsa njiju zemljišča merijo 347 ha. + Čehi kupujejo madžarska vina. V Miškovcu so nakupili češki vinski kupci velike množine madžarskega vina za češkoslovaško republiko. Nakupljeno vino ima biti s posebnimi vlaki prepeljano iz Madžarske v Košiče. -r Sol na Češkem se podraži. Čehi dobivajo sol večjidel iz Nemčije. Doslej so pošiljali nemški dobavitelji češkim tvrdkam račune v markah, zadnji čas pa delajo fakture v čeških kronah in zbog tega se bo sol na češkem podražila za 30 odstotkov. + Češka trgovina s sovjetsko Rusijo. Iz Moskve poročajo, da so v februarju t. 1. kupili pooblaščenci Centro-sojuza na češkoslovaškem velike množine kos, semen in obutve. V Moskvo so prišli zastopniki češkoslovaških podjetij, da bi navezali tesnejše stike z Rusijo. Tudi delilje v Moskvi stalna češkoslovaška trgovska misija. Za bogato češkoslovaško industrijo bo prostrana Rusija vsekako najvažnejši trg. + Prodaja civilne obleke. Vojaška intendanca za Slovenijo naznanja, da se vrše v času od 18. aprila do 31. maja t. 1. ob določenih dneh dražbe civilnih oblek, ki so se pridržale, da se Jih izda vračajočim se vojnim vjetnikom. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava raznega materijala za smodnišnico v Kamniku. Uprava smod-nišnice v Kamniku razpisuje na dan 11. maja 1922. ob 11. uri dopoldne ofertal-no licitacijo za dobavo 230.000 kg amonijevega solitra in 50.000 kg trinitro-naftalina; na dan 12. maja 1922. ofer-talno licitacijo za dobavo 15.000 kg pli-novega olja za Diesel-motorje; na dan 15. maja 1922. okrtalno licitacijo za dobavo 300 kg finega olja za stroje, 100 kg tovotne masti in 20.000 kg parafina; nu dan 19. maja 1922. ofertalno licitacijo glede dobave 500 kubičnih metrov hlodov ter na dan 10. maja 1922. ofertalno licitacijo glede dobave sivega ovojnega papirja. Predmetni oglas s pogoji vred je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Na Slovaškem padajo cene vina Iz Bratislave poročajo: Cene vinu pri prodaji na debelo so padle s 13 čK na 9 čK. Vzrok padcu vinskih cen je iška* ti deloma v premajhnem povpraševanju po vinu deloma v tem, da se jc doslej na 200.000 hektolitrov limitirani uvoz z Ogrskega povišal na 400.000 hektolitrov. + Prodaja krp od vreč, stekla oev za kamione ter viačiinih verig. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava drv. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje r;a dan 29. aprila t. 1. ustmeno efertaino 1> citacijo za dobavo 4000 vagonov drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovsks in obtniške zbornice v Ljubljani inlere. sentom na vpngled. Dnevne vesSS, : • ~TT-v£r,T'V je na^ mladinski skupim J Us. T seveda zbog svoje odkritosrč-ne pisave, ki ne pozna v nobeni stranki nedotakljivcev, ampak sodi vsakogar po njegovih delih. Ker smo v predvčerajšnjem uvodniku gospode prijeli malo bolj trdo, smo dosegli »triumf žurnalističnega hajdu-stva« in včerajšnje »Jutro« je bilo toli neprevidno, da je naš uvodnik celo ponatisnilo. V beležki pa »Jutro« tarna, »da je žalostno, da še dandanes napredna javnost poapira in vzdržuje njegovo (A. Peska) glasilo,_ ki prekaša po ostudnosti in nepoštenosti vse druge slovenske liste. Kako dolgo še? »Jutru« na žalost naj odgovore številke: od i. aprila t. 1. pa dovčeraj se je — vkljub povišku — na novo naročilo 182 naročnikov, odpadlo pa jih je — radi poviška — S8. Izkazujemo torej v enem tednu 124 novih naročnikov. Potemtakem izgleda, da bo napredna javnost podpirala in vzdrževala »Jugoslavijo« še dolgo in najbrže dalje kakor najdostojnejši in najpoštenejši slovenski list »Jutro« z njegovo »Domovino« in rajnim »Pondeljkom« vred. Hvala za reklamo! — Senzacija v Ljubljani. Kakšna? »Jutro« je ponatisnilo naš predvčerajšnji uvodnik in tjako so celo »Jutrovi« čitatelji vsaj enkrat čitali resnico. "— Vabilo na inseriranje v velikonočni Številki »Jugoslavije«. Za praznike i;:ide izredno povečana številka Jugoslavije«, ki se bo v veliki nakladi razposlala tudi v inozemstvo. Zato opozarjamo vse inserente, da se poslužijo ugodne prilike. Oglasi naj se pošljejo najpozneje dopoldne na veliko-soboto. Uprava »Jugoslavije«. — Dobrota je sirota.« Sinočnji »Slov. Narod* se zgraža nad »Jugoslavijo*, ker je v odgovor na nečuveno nesramen napad »Doaiovine« povedala par resničnih na naslov d*. Žerjava, Ribnikarja in tovarišev. Naj se »Siov. Narod« zgraža nad »Domovino«, ki je brez povoda in brez vzroka izlila golido gnojnice na g. Peska in »Jugoslavijo.« Demokratski poliični špekulanti bi smeli vse, sramotiti, daviti, uničevati, to je vse v redu, a braniti se ne bi nikdo smel. Tudi morala, pristno demokratska 1 — Sladkor se zopet podraži. Iz Zagreba poročajo, da so sladkorne tovarne sklenile, cene zopet povišati za 2 K pri kg. —- Turčija se emancipira. Medicinska fakulteta v Carigradu pripušča v najnovejšem sem. tudi ženske kot red. slušateljice. — Drage telefoniranje. Nuini telefonski pogovor ned Dunajem in Genovo velja 16.875 n. i. kron. — Nov 3anator°pada so nazivali bled mrtvi pas dvema sovražnima frontama, tu se rabi v prvotnem arabskem potrl*113 pddaljena, zapuščena poljana, ^®evie.) Dr. Lemanski je prebil dve Sav Ua ta^em bledu in ugovarja sol-Arahv-U-3'adikovan5u nad us°do zaprte nm *.n3e’ »nevidnice«, kakor jo ime-g0*e Udinja Myriam Harry, češ, naše usfvovanje nj na mestu. Iz ataviz-1 ’ ’z spoštovanja do korana in iz jtnega nagona se drži Arabka svo- 0gni>šča. Nje vzor je edino: po-‘tetl mati. »Muslimanke niso nestrpne, rado-dne in radogledne kakor naše roja-, lnie. Za svojimi mušarabijami ali re-ri|,'Cami živč skrite pred tujo radovednostjo. Mož in dete jima rodita po *‘avi. Če je mož dober in pravičen, ;r°ci pa krepki in zdravi, zlasti sino-’ Pa so srečne«. x Moški potomci Igrajo prvo vlogo. e vprašate staroverskega »bledov-a*: »Koliko imaš otrok?« vam pove 6tno število moških. Ako mu opone-?®‘e, da je pozabil na hčere, zamahne tezi2razno z ,-oj^ geg. Hčere niso Jr°ci!« Mohamed je sicer prepovedal d‘jati deklice ob rojstvu, toda posebno ^ljubljene še danes niso. Večkrat ce-ro oče mrzi. *) Gustav Charpentier se je pravkar Polavil na našem odru. Soprog Ali klofutš ubogo Mabruko ter ubeži od nje, kričč: »Zbogod, rodi-lja pnučar.« Ko sirota dokonča svoj križev pot, pride na vrsto druga žena, Fatima, ki kupuje pri veščah in čarovnicah ljubavne pijače ter porodi mrtvega sina. Obe soprogi sta žrtvi praded-nega predsodka. A. D. A. D. Ph!56as Lebeseu«. Mercure de France je priobčil 1. marca t. 1. razpravo o slovenski književnosti, katero je podipsal Ljuba So-kolovič. Troje znancev me je že dolžilo očetovstva pri tem članku. Kdor pa me dovolj pozna, bo vedel, da nisem zmožen pisati o samem sebi, zamolčati pa pri tem literarna imena kakor Gla-ser, Golar, Golia, Gradnik, Gruden — da ostanem samo pri začetnici G. V samoobrambi sem torej prisiljen izdati psevdonim našega naslovnika, ki naj mi ne zameri tega dejanja. Sokolovič je namreč g. Lebesgue *, ki je lani na istem mestu poročal o srbskem slovstvu. Pred tem pa je izdal knjigo Les Chants feminins serbes, t. j. Srbske ženske pesmi. To mi je dalo povod, da sem se začel zanimati za moža, ki je mogoče najbolj nenavadna slovstvena osebnost današnjih dni, kakor tudi Florian-Par-mentier. Naš prijatelj se je rodil leta 1869 v vasici La Neuville s/Vault blizu Beauwaisa. Zbog rahlega zdravja je moral prekiniti srednješolske študije in se pokmetiti. Ker je živel samotarski v zapuščenem zaselju, je ob dolgih zimskih večerih segal pridno po očetovih knjigah. Tudi oče, pameten mož, ga je bodril k učenju, beremo v autologi.il Toutes les lyres. Iznašel je neki način primerjajoče filologije in se navadil skoro vseh starih in sodobnih jezikpv. Doslej je obelodanil dq trideset zvezkov, med katerimi se nahajajo prevodi predvsem iz portugalščine, nadalje kritične študije o današnji literarni Grški in Portugalski ter o starejšem francoskem pesništvu. V svojih romanih razgalja krivdo strasti, krvosramstvo, podvrženo neizbežni usodnosti. Ce si odmislimo romantične priveske, nas njegova nravstvena dedičnost domisli na Zolov determinizem Rougon-Ma-cquartovih (Le Sang de I’ Autre, 1901). Duša usode (1904) uteleša želje in sanje cvetoče mladosti. In še vedno tisti fatalizem: »Kosa je v mojem srcu, v mojem življenju: naj še toliko poskušam, ubežim pa ne.« V Gunelonovem romam je moderniziral snov Rolandove legende ter jo preobličil po svoje, dodavši ji inrestuozno potezo. — Rdeča noč (1907) — predstavlja semeni-ščnika zaljubljenega v dekle, ki je postala njegova svakinja. Ker se nameravam ukvarjati ob ugodnejši priliki natančnejše z avtorjem, ne omenjam nadaljnjih njegovih romanov, ampak preidem na poezije. Izreci: Lebeg, kar bi bilo po naše lecljavec. MALI I OGLASI »prodaja : nj omari, malo rablje-Veno 2 orpHpnpn) IstO* i0 z gredenco) di ... N aslov tam - — »tr . ** Proda tudi iivalni n«. 1._ »Howe«. v 650 -,ava 8 teletom in 2 vo-foij* Peresih. A. Zabjak, c. 55.__________647 ali Sn6ni Kostilno v najem a(rn v kupim na promet-p0j,. vaju. Ponudbe naj se tla J0 Pod šifro »Gostil-'l«v!,na Podružnico »Jugo-— v r-';" 642 •^LCelju. * gostil 5r-;(- * gostilno, zraven k0 d za trgovino ali ka- l>e*r, 0 °brt, na zelo pro- F>tui'kraiu v okolici ' se poizve pri la]- ^ Meznarič, Vel. Ne ____________________629 1kan*?f Primorci in Arne- n«. .P' V nrarnpm kratil t»si ~ V praznem kraju SiSr,„ °tenjskem lepo pose-Bljg Vanie in hrana v hiši, •UidH ?° dogovoru. Po-^jej* .J« poslati na Ilija biur,? ' Varaždin, Mcdji-Prert ka cesta broj 3 ali Ilija p'*“’ *°> & —L., . —________________j griček0 1.TohFaiVen otroški 'hf> Naslov v upravi ■gr --------------------------643 *hnn?eStV0' hiža- 4 orale sredini Savinjske St0-H 2 minuti od ti 0Pa,- ^Ugodna prilika rjj “e. ki žele živeti v miseln 5°pudbe naj se poš-...j0 , »Ugodna prilika«, v t>°?nižnico »Jugoslavije« 640 tvo,- 197 ora », "dega in mehkega le hletič? ‘o.ooo kvadratnih '»tov?5V3 K. Vila v s50ooft irz A oralcv zemlje 4^.000 K. Grajščinsko poit ,JSO.oralov, posestva Žanr,-.,1?11':1. ?*nah proda . nah prod: Slt» „1 ’ Maribor, Barvar- 3. 63: Beli fižol (fižollca) v vrečah brutto za netto po kron 14 za vlilosTam prodala tvrdka PATERNOST& REMIC Ljubljana, Slomškova ul. 11 telefon 599. 55? KUPI: 100 kg konjskega, 1000 kg govejega »ena. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. 648 SimBZ: Stenotipistinjo, z večletno prakso ter pisarniško moč — začetnico sprejme večje podjetje pod ugodnimi pogoji takoj, ali tudi pozneje. Lastnoročne ponudbe na poštni predal ISO, Ljubljana 1. 646 Išče se za takojšnji nastop za tovarniško posestvo spretnega vrtnarja. Prednost imajo Goriški begunci. Mesto stalno, pogoji ugodni. Potni stroški se povrnejo. Pojasnila daje Ivan Štraus. Plaški pri Ogulinu. 638 Ža dobrega brivskega pomočnika celoletna kondicija. Nastop takoj ali po Veliki noči. Naslov v upravi lista. 637 Samostojni jamoraerilee z večletno prakso se sprejme eventuelno takoj pri Št. ‘Janžkem premogokopu. A. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. Plača po dogovoru.________ 636 Trgovski pomočnik, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, 25 let star išče službe tudi kot_ skladiščnik ali kaj sličnega. Naslov v upr. lista., 627 RAZNO Žepne ure, precizljske in stenske, popravlja najsclid-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici 1. 506 Išče se stanovanje z 2 sobami in pritikami v okolici ali pa tudi eno uro oddaljeno od Ljubljane. Ponudbe pod «Mirna stranka«, poštno ležeče. Domžale. 651 Sprejme se mesarja za pomoč k obrti. Ponudbe »Mesarica, poštno ležeče. Kranj. Gorenj sk o. 649 Kompanjon z večjim kapitalom se išče za podjetje na prometnem kraiu, 652 Stanovanje išče mirna stranka brez otrok z eno ali dvema sobama in kuhinjo za takoj ali z I. majem. Ponudbe se prosijo na upravo lista pod »Mirna stranka«. 635 OgiašMjfe v = s ,Jugoslavija' Gradbene podjefie tj Pisarniška moč, vešč 9lov. nemškega in italijanskega jezika, v starosti 23 let išče službe. Naslov v upravi lista. 628 Kontoristinjo v starosti 18—20 let z znanjem slovenskega. hrvatskega in nemškega jezika ter dobro računarico sprejme Ilija Predovič, Fram, Štajersko. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. AUTO Bencin Pneumatika. Olje. Vsa popravila. Mast. In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi 3ugo-Auto d. z. o. z. v Ljubljani. n. pr. snopič Odločno (1891), kjer či-tem ta-Ie stih: »Himne dvajsetih let so vselej najboljše.« V neki daljši pesnitvi pravi o sebi: Ker sivi Sever sopiha v moj prag, Ker sem se rodil pod starim krovom. Sem peval v tišini, s ponosom prerokov, ki nihče ne posluša jih v njih izgnanstvu — Od ostalih zbirk navedem imenoma še Goreči Grm (1910) in zlasti Les Servi-tades (1913), zaključujoč to plat njegove delavnosti z značilnimi verzi zanj: Glasovi Nepoznanega so me pretresli z grozo; oči Neskončnosti so mi narekovali svojo pretnjo. Usodi odgovarjam z Umom žilavim, Velikovečni Tajni pa z nagonsko Vero — Izredna darovitost in znatiželjnost ga je gnala v raziskavanje vznemirljivih skrivnosti hereditarnosti, zašel je v proučevanje prošlosti in postal pozoren na razvoj jezikov. Iz globin, kjer se psihologija vstavi in kamor se drzne samo metafizika in visoka poezija, je vzklilo čudovito delo Onkraj slovnic, ki se je dosihdob še premalo upoštevalo. Med ostale filozofske in jezikovne spise spada čedna razprava Aux leučtres de France i. dr. Radi popolnosti dostavimo še, da imamo od Lebesgue-a več dram: La Tragčdie du Grand Ferrč, ki obravnava epizodo iz stoletne vojne, Seul (1894) itd., kakor tudi čudne fantazije, n. pr. simbolično povest Evgamistčs in aven-turni roman v »nevidnem« z naslovom Outre-Terre, kjer so okultizem, zve-zdoznanstvo, metafizika in domišljija vzajemno vstvarili eno najbolj presenetljivih del G. Lebesgue, ki potrosi dosti časa z ročnim delom, ne utegne graditi svojih knjg tako trdno, kakor bi rad. A zato ima za pomočnico intuicijo. On je profet------------ 0 nas Slovencih je pisal parkrat med vojno. Nekateri znanci so mu poslali na moj nasvet nekaj naših knjig, ne da bi si bili mislili, da bo kedaj poročal o njih. Seznanil se je tudi z g. dr. St., ki mu je po vsej priliki poklonil kaj slovenske literature. Ker ni pri nas propagandnega fonda, naj bi založniki preskrbeli s knjigami našega prijatelja, ki se je v najkrajšem času vživel v slovenščino. Naslov: Monsieur Philčas Lebesgue, Neuville - Vault, par Sa-vignes, Oise, Francija. Istotako bi svetoval pošiljati brezplačne izvode na Monsieur Vaillant, Professeur š TEco-le des Langues Orientales, 2, rue de Lille, Pariš. Drobil. * Duh Rikarda III. Angleži so 2elo praznoverni. Oni zelo sveto verujejo v duhove: Na angleškem je spiritizem razvit, kakor nikjer drugod in zato se Francozi kaj radi rogajo angleškemu praznoverju. Fred kratkim je dala Anglija zopet nov dokaz svojega velikega praznoverja. Govori »e o duhu Rikarda III., ki tava tam, kjer je v petnajstem stoletju umrl. V okolici Bošworta našel je ta kralj smrt v krvavem boju in sedaj tam okrog tava njegov materializirani duh. Tako baje piše Vse londonsko časopisje. Kralj tava po polju, odet s sijajnim zelenim plaščem. Na glavi ima ziato krono. Dva kmeta trdita, da sta ga videla, kako je lomil roke. kot to delajo silno žalostni ljudje. Kmetje se sedaj vprašujejo, za kom žaluje kralj? Nekateri so že našli odgovor. Po njihovih mislil^ žaluje kralj radi tega, ker so Angleži začeli sekati historično iumo. * Poskusen samomor v hipnozi. 22letna žena nekega vojaka državne obrane je bila te dni privedena pred neki dunajski policijski komisarjat ter je izgle-dala. kakor bi bila izgubila um. Ko so jo zaprli v celico, je vzela iz žepa robec ter se skušala obesiti. To je bilo pravočasno zapaieno In so ženi, ki je bila že v nezavesti, komaj rešili življenje. Preiskava je dognala, da se nahaja ta ženska pod nekim hipnotičnim vplivom. Bila je že dvakrat v opazovanju ter je sedaj zopet oddana kliniki. * Tragičen konec grofice. V Parizu je umrla stara beračica, znana pod imenom »kitajska princezinja«. Sedevala je po cele dneve na stopnicah cerkve sv. Evstahija in vlačila seboj sveženj starih cunj in lonec, v katerem je shranjevala darovane ostanke hrane. Ta »kitajska princezinja« je poznala nekdaj boljše čase. Bila je hči odlične rimske rodbine. Kot iŠletna deklica se je omožila z nekim francoskim grofom, ki je bil 40 let starejši od nje. Odslej je bila članica najodličnejše pariške družbe. Toda zadela jo je katastrofa. Ko je mož odpotoval za dalj časa. jt hotela mlada žena izrabiti teh par svobodnih dni ter je z nekaj člani mlajše generacije preživela nekoliko zabavnih noči. Lepega jutra pa se je po končanih nočnih orgijah prebudila v neki kleti. Bila je vsa omamljena in ves nakit, kar ga je nosila pri sebi, je izginil brez sledu. K nesreči se je vrnil to noc tudi njen soprog iz potovanja._ Doinov si ni upala več. Vrnila se je na ulico, kjer je padala vedno globokeje, dokler se ni postarala in začela beračiti. Ce jo je kdo vprašal, odkod je doma, je odgovarjala: »od daleč, tam iz Kitaja«. Zato so jo zvali kitajsko princezinjo. * Vržen iz lastnega stanovanja. Ključavničarski pomočnik Ivan Kozaiek na Dunaju se je 1. 1914 oženil in potem takoj odrinil na vojno. Vrnil se je šele sedaj iz ruskega vjetništva. Doma je našel svojo ženo živečo z drugim možem in dete, katero je ona dala vpisati kot zakonsko. Tuji mož mu je pokazal vrata, trdeč, da je stanovanje, kakor tudi žena njegova. Kozarek je vložil tožbo za ločitev zakona in za popravo matične knjige, ker dete ni njegovo. Pri razpravi je toženec navedel, da je po povratku iz dolgoletnega vjetništva ostal brez strehe in doma. ker ga njegov močnejši tekmec ni pustil niti minute v stanovanju, on pa se je moral umakniti sili. Nezvesta žena se je zagovarjala s tem da je smatrala svojega moža že zdavnaj mrtvega, ker se ji ni nikdar javil in ker so vsi o njem prispeli glasovi potrdili njeno slutnjo. Sodišče je sedanji divji zakon proglasilo za neveljaven in dete za nezakonsko. * Mož z 100 ženami. V Ameriki je pred mesecem umrl v Rochesteru mož z imenom K. L. Carson. Ker je zapustil precej veliko svoto denarja, objavila je bolnica njegovo smrt v časopisih in pozvala upravičene dediče, naj se prijavijo. Uprava bolnice pa je prišla s tem v nemalo zadrego, ker je prejela nič manj kot 100 pisem in sicer vse od ženš, ki trdijo, da so vdove po pokojnem K. L. Car90-nom. Večji del teh pisem vsebuje take podatke o pokojniku, da se vznemirja celo ameriška policija. K. L. Carson je bil največji mnogoženec tega stoletja. * Pet milijonov za staro garnituro. Te dni je bila na Dunaju dražba starih predmetov, med katerimi je bila tudi ena porcelanska garnitpra v slogu »Altwien« iz leta 1797., signirana po Lamprechtu. Ta garnitura je prodana za 4 8 milijonov kron. Istotako je bil prodan tudi en pladenj za 1 milijon kron. Kupci so bili trgovci iz čehoslovaške in Madžarske. * Čuden samomorilec. Dunajska policija je našla na pokopališču v Kritzen-dorfu truplo neznanega starega človeka. ki je ostavil pismo, podpisano s črkama L. S. V pismu izjavlja, da je prišel iz Čehoslovaške in sicer samo zato, da se na Dunaju ubije. Star je 73 let in sit življenja. Se posebej prosi policijo, naj njegov samomor naznani v časopisih. V pismu je ostavil tudi svojo sliko. OPALOGRAPH v vseh velikostih: The Ren Co. Ijubliatta. lul Or. Miroma fesi oblastveno poverjeni stavbni inženir UUBLJAnrt Hitlerjeva ulica številka 5. Spocijel. stavbeno podjetje ta betonske, železobeton* sko in vodne c^redbe. Izraba vodnih sil. F«u«r LEPOTA kože. obraza, vretu, rok, kakor tudi lepa rast las, se morojo samo skozi razumno nego lepote doseči Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja Elsa lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše „milo lepote**; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr. „Eisa~ obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, za-jedance, nabore, itd., naredi kožo mehko rožnato- belo in čisto; dva porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kr „ESsa" Tanonc^tia pomada ia rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivel ost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino SO Kr. Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-neg« predmeta dobijo popust v naravi, Razno: Lilijno mleko 24 K: Brkomaz 10 K; naj-ftoej&i Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih ikatuljah 40 K: najfinejži H h ga zobni praSek v patent Skr.tljeh 40 K; puder za golte v vrečicah 8 K; zobni prašek v škatljnh. 12 K; v vrečicah 8 K; Sachet dišava Za perilo 12 K; Schatnpoon 2a lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfem po 48 in 60 K; Močna voda za lase 80 K; Za te razne predmeta *« zamot in poštnina posebej zaračuna. EH 1. FEim mm. SHI« Ml, Elsatrs 357, Hrvatsko. BREZ POSEBNEGA OBVESTILA. f OROSLAV DOLENEC NAZNANJA V SVOJEM IN V IMENU SVOJIH OTROK CIRILA, JURIJA IN ANGELE TER VSEH OSTALIH SORODNIKOV PRE2ALOSTNO VEST, DA JE NJEGOVA SRCNOLJUBLJENA ŽENA, PREDOBRA MATI, STARA MATI IN TAŠČA, GOSPA ANTONIJA DOLENEC V SOBOTO, DNE 8. APRILA 1922 OB POL 12. DOPOLDNE, PREVIDENA S SV. ZAKRAMENTI, MIRNO V BOGU ZASPALA. POGREB NEPOZABNE RANJKE BO V PONDELJEK DNE 10. APRILA 1922 OB 4. URI POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, WOLFOVA ULICA ŠT. 10 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU 'sv. MAŠE ZADUŠNICE SE BODO BRAT F v FARNI CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA. V LJUBLJANI, DNE 8. APRILA 1922. MESTNI POGREBNI ZAVOD V LJUBLJANI. Nakup in prodaja vsakovrstnih novih in ie rabljenih vreč m plaht Sprejmemo zastopnike z dobrimi referencami. Ignac Beraleld, Wien III. Rasumefskvfrasse 27 Največja izbira Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki 9. SE. SRSBEHNE Ljubljana, Mestni lig Itn?. 10. Letene žeblje čevlje za nudi v Črnomlju. Pri naročil se sisniie na ogiase n .JiipMji"! 9 <5> 9» e » to to to to to 9 to to to to to to o to to ■M to to POZORI POZORI Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrmo rabo. istotam za čevljarje in krojače. 30SIP PETEUNC M.KUŠTRIN.uubluna. >«*»« Sv. Petra nasip. ® i™ ■ «■ ™ ^ £ 1 - m — ■— i. , , . es (9 n tu ta c« -» pj 3 Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ul. štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica broj 3. a Prednaznani »Cirkus Renlo dospe te < Ljubljano. Oi vena predsta 'a velikonoči ~ — oto v nekda halnici na E weisovi ci Ravnatelj !; an 6. JUGOSLAVIJA«. 9. aprila 1932. 8tev. 83. v n A ,Gospodarska Zveza Manufaktur ni oddelek Biiimuj. j ata ————■ ■ ■111' n m mm—wi 11 n—tMirraniir« Mr jjj 8? p' fS 1 St (Mb i R 3 !fj§ $ i k- fe. |i rasgjg ! v zapuščino spadajoče zemljiške parcele in sicer travnik in n)ivfl na hribu, travniki pod Dolenjskim kolodvorom in travniki na Rakovniku. ' . ,, Dražbeni pogoji se bodo naznanili pred začetkom dražbe li Okrajno sodišče v Ljub^ani, oddelek 1,1 akrila 1^2? I »•••« ll Underwood H r it pisalni stroji so najboljši s u mUttttUttUUttUttUKSU Zahtevajte THE REX Co. 999*wwmmmmm9®® > £‘(m, !! Opaiograph !! LJUBLJANA mi|jfcj||P razmnoževalni aparati so svetovno- Tel. 268 - Gradišče št. 10 - TeL 268 ' 11 n n n n n ti znani 8 » s s s s ponudbe! •••••• Zahtevajte ponudbe! # aaOMMMVfat e—aa—— • ♦ • imaRgatsagag^ » fr <«> wW33g»w»fliiiiB«egB e> a> ^ » # «imfi«.««* TROJI xa obdelovanje lesa T URBINE Transmisija mature in sesalke, zvonov! Strajne tovarne iii livarne d. i □OBOAMA. ® r it) ! 4i | © 4» VS Delniška glavnica: K 20,000.000*- Podružnice: !ioyo mesto, Rahek, SIownjgrad«c SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA Selenburgova ulica itev. 1. =" Izvriule vse banine posle naitolneje in najkulanineie. =. ■-.= Rezervni zakladi: K 6.500.000* rn : Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA t .lavni m odiiuvorui urednik Zorko fakin. izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija* i isKa »/,vci'.!ia tiskarna« v •asu-