IZ SONČNE ZAMBIJE v Leto 13 - St.l Lusaka.,1.oktobra 1981 DRAGI PRIJATELJI, PRED NAMI JE MISIJONSKA NEDELJA: PRAZNIK MISIJONSKE ZAVESTI IN POVEZANOSTI MED VAMI V MISIJONSKEM ZALEDJU IN NAMI V MISIJONIH. NAJ NAS MISIJONSKA NEDELJA VZPODBUDI IN OPOGUMI ZA ŠE VEČJO ODPRTOST GOSPODU ŽETVE IN NJEGOVEMU KLICU. VASI ZAMBIJCI. Novice od tod . V/ V / Pred vami je prva letošnja številka Iz sončne^ Zambije. Zdaj, ko se je vase severno poletje ze ^ v' nagnilo v jesen in so vase počitnice ze za vam, naj vas tale pozdrav iz Zambije spomni na našo malo slovensko skupnost v tej deželi. Prepričani smo, da nas velikodušno podpirate z molitvijo in žrtvami. Našo skupnost so letos doletele precejšnje spremembe. Za nekatere vsaj ste ze zvedeli od drugod, druge pa utegnejo biti nove. Naj jih oirenimc kar po vrsti: Oce Jože Kokalj se je poslovil od Zambije. Upamo, da le začasno. Februarja letos je bil imenovan za provinciala slovenske jezuitske province. Konec aprila se je poslovil od svoje župnije in od nas vseh in odletel v svojo staro domovino. Pogrešamo ga. Jože je bil srce slovenske skupnosti, saj je z odprtimi rokami- in venelim srcem sprejemal vsakogar, ki ga je pot- zanesla v njegovo bližino. Tudi tale listič se mora Jožetu zahvaliti za svoj začetek in obstoj in 'za neprekinjeno izhajanje skozi enajst let. Kot slovenski provincial nam bo Jože v veliko oporo. Predvsem upamo, da bosta njegov optimizma in njegova ljubezen do Afrike pritegnila še v®if mladih Slovencev da se nam bodo pridružili. Njegovi trezni pogledi na misijone in njegovo dolgoletno izkustvo pa bodo pomagali slovenski misijonski zavesti na še bolj sodobno, manj romantično raven. Jože je prevzel svojo službo šestega septembra. Naj Bog blagoslovi njegovo delo. Oče Radko Rude z se je maja meseca poslovil od svoje "prve zambijske ljubezni" - doline reke Luangwe. Kar enajst od njegovih trindvajsetih zambijskih let je prebil tam. Prvih sest let je prebil na misijonu Kapoce, zadnjih pet pa v Katondwe, katerega podružnica je Kapoce medtem postalo. Veliko spominov ga veže na dolino, ki mu je zelo prirasla k srcu. Zdaj pa že z veliko vnemo deluje v Mumbwi, kjer se je pridružil Stanku Rozmanu in zambijskemu bratu Viljemu. V eni od prihodnjih številk nam bo, upamo, sam posredoval ^ „ V Na Rudezevo mesto v Katondwe je odšel nas najmlajši Zambijec, Janez Mujdrica . V Zambijo se je vrnil Septembra lani. Po jezikovnem tečaju in ■jezikovni praksi" v Vzhodni Zambiji se je pridruži j dvema poljskima patroma in slovaškemu bratu navajeni Vroča dolina je Se navajena na slovenski znoj: Radko je po njej dolga leta kolesaril, Lovro pa pozneje gradil vaške cerkvice. Tudi Janez se ze pripravlja kdgradnji še ene cerkvice. Upamo, da nam bo o tem kaj povedal v prihodnji številki. Jože Rovtar je bil letos doma na oddihu. Na žalost ga je moral večji del prebiti na zdravljenju. Hvala Bogu, danovina ga je res dobro pozdravila in o Svetem Jakobu se je že vrnil na svoje mesto v semenišču Mpima.Kako priljubljen je Jože pri profesorjih in pri študentih, o tem smo se prepri¬ čali lani oktobra, ko so nas povabili na slovesnost petindvajsetletnice Jožetovih redovnih obljub. Ko se je Jože vrnil v Mpimo je tam našel starega znanca vseh slovenskih jezuitov, hrvaškega patra Joška Weisgerberja. Joško, ki je dolga leta predaval filozofijo na Jordanovcu v Zagrebu, je prišel v Zambijo za tri leta. Upamo,da se bo dobro počutil med nami. Dva dni pred Jožetovo vrnitvijo je odletel na oddih v domovino tudi Stanko Rozman . Doma zdj^i lahko pripoveduje o štirih letih mišijonarjenja v Mumbwi, o vrtu, ki ga je zasadil, o hiši, ki jo je povečal; pa še o načrtih za prihodnost, ko se vrne. Pred odhodom je še napisal članek za Sončno Zambijo. Prijetne počitnice, Stanko. Nekaj dni pred Stankovim odhodom sva obiskala Miha Drevenška v Ndoli.Nisva imela veliko časa, vendar nama je Miha z veseljem pripovedoval 'o svojem delu. Cerkev je bila premajhna, pa jo povečujejo. Miha sam prebije veliko časa na gradbišču, župljani mu pa pridno pomagajo. Tudi tukaj pri Svetem Kizitu smo sredi gradnje.. Maja meseca so farani počistili gradbišče, junija pa so delavci začeli kopati za temelje. Konec julija so vlili prvo ploščo, v začetku septembra pa postavili jekleno konstrukcijo. Ce nas ne bo zadržalo pomanjkanje materiala, bomo cerkev spravili pod streho do prvega dežja, ki pride konec oktobra. Stroški so veliki. Naši zupljani sicer zbirajo z velikim navdušenjem že tretje leto, a kaj ko jih je veliko, ki res nič ne zmorejo. Nekaj denarja je prispevala avstrijska akcija Svetih Treh Kraljev, za ostalo se pa zanašamo na Božjo Previdnost in na naše prijatelje po sv_tu. Lovro Tomazin počasi dokončuje svoje cdstonske gradnje. Enaindvajsetega junija nas je povabil na blagoslovitev cerkev v Kamangi. Cerkev je bila že lani znotraj vsa poslikana, letos je dobila pa se zvonik. Ob blagoslovitvi je Lovro povedal, da mu je Bog dal talent za gradnje, pa se ga ne upa zakopati. Tudi pri farni cerkvi v Celstonu je letos zgradil zvonik. Njegovo srce pa je že pri Marijinem svetišču,kjer je zgradil majhno cerkvico - votlino. O Velikem Šmarnu je tja poromala vsa nadškofija in ob tej priložnosti je nčfskof Milingo blagoslovil votlino, ki naj bo za nekaj časa srediscntftočka Marijinega cešcenja v Lusaki. Gorečnost za Marijino slavD je Lovra letos napotila na zelo dolgo pot.Skupaj z Zambijci je poromal na Evharistični kongres v Lurd. Od tam pa se je napotil v Belgijo - prosit benediktince naj se naselijo ob Marijinem svetišču v CelstOnu. Zaradi Lovretove odsotnosti je zadnja dela okrog votline vodil Janez Mlakar , ki končuje tudi cerkev v Caindi. Janez skrbi tudi za podeželske podružnice Cel s tona, od katerih je najbolj znamenita tista, ki se oblikuje okrog samostana sester klaris. Kristina Mlakar je letos precej boljšega zdravja kot lani. Šolsko delo ji ne pušča veliko prostega časa,vseeno pa veselo sprejme vsakega obiskovavca, ki se oglasi pri njej. Na svoji soli je Kristina priča postopni zambijanizaciji. Kaže, da se bo v prihodnje posvečala prevsem se maturantom, kajti nižje razrede prevzemajo domači profesorji. Bariče Rous ne vidimo po mesece, saj živi in dela v oddaljeni Cilongi. Čilonga je častiljiv misijon v slikovitem, pa .tudi precej mrzlem kraju. .Lepa okolica vabi človeka na sprehod, pa je Barjca v prostem času začela študirati ptiče. Z gotovostjo lahko trdimo, da Bariča ve več o ptičjem svetu, kot katerikolj drugi Slovenec v tej deželi. / Loize Podgrajsek je bil letos posvečen. Želimo mu obilo božjega blagoslova na duhovniški poti, kakor tudi pri nadaljnjem študiju, h kateremu se je vrnil v Toronto. Skica nove cerkve v Lilandi. Široka bo osemnajst, dolga pa štiriindvajset metrov. Njen zavetnik bo sveti Andrej Kaggwa, ugandski mučenec, ki je bil po poklicu dirigent kraljeve godbe, sicer pa vzoren družinski oce. Ko boste tole brali,bodo zidovi ze precej nad temelji. IZ MUMBME Medtem ko se v svetu dogodki vihravo odvijajo, je delo na misijonu ustaljeno. Podobno je naporom mravelj, ki si gradijo svoj dom. Stotine metrov daleč" nabirajo' drobce zemlje, odpadke listov in vejic. Na zunaj se njihova aktivnost ne opazi; Cez nekaj časa, morda poteko tudi leta, se opazijo hribčki, mravljišča, plod neumornega vsakodnevnega dela. Nase delo je podobno tudi tistemu svetopisem¬ skemu izreku, ki pravi, da božje kraljestvo raste polagoma, neopazno. Ce bi bil kdo v moji in na mojem mestu, bi rekel, da je vse skupaj precej vsakodnevno in nezanimivo. Mene pa tolaži misel, da sem poslan v misijon in da Bog name ni pozabil; in tudi prijatelji me imajo v mislih, kar pričajo pisma in pa povabila, da se pri njih oglasim, ko bom letos prišel na dopust. So pa tu se druge tolažilne misli. Lani smo $ skupnimi močmi zgradili prelepo cerkev sv. Jožefu v čast. Se moramo tudi njemu zahvaliti za blagoslov. Kraj, ki si ga je ta zaščitnik cerkve izbral, se razvija. V bližnji bodočnosti dobi gimnazijo. Malarija in druge bolezni mučijo ljudi v kraju Nangoma in v okolici. Močvirja niso daleč. Pa so ljudje pritisnili na posvetno in cerkveno upravo, da se jim da prevoz ali pa bolnišnica. Večkrat so se že letos zbrali vaški poglavarji in načrtovali, kako bi si pomagali. Brez pomoči ne bo šlo. Pripravljeni smo sami graditi; pomoč je dobrodošla. Vsako drugo nedeljo mačujemo v cerkvi sv. Jožefa v Nangomi, prosimo za Božji blagoslov. Hiša v Mumbwi je bila majhna. Kako smo si želeli . da bi imeli župnijski urad in pa sobo za goste. To"vse dobimo letos. Z dograditvijo štirih sob bo stanovanjski problem resen, vsaj začasno. Ko smo februarja meseca zaceli z deli, smo vedeli, da nas bo zapustil p. Ivan Gerovac. Marca meseca je odšel v tretjo probacijo. Nismo pa vedeli, da se nam bo pridružil starosta slovenskih misijonarjev, p. Radko Rudež. Kako sem ga bil vesel tistega lepega dne, 28. maja.Dobrih pet let je preživel v dolini Katondwe na svoji pjjrljubljeni fari. Ponovno in ponovno zatrjuje, kako ima tamkajšnje ljudi rad, posebno tiste na postaji Kapoče. Prav ta postaja je bila prva, na katero je bil poslan. Prva ljubezen je pač najlepsal Vendar pa se vidi, da bo tudi Mumbwo vzljubil. Čeprav so tu že križi, misijonska vnema ni nič ponehala. Rad bi, da bi se nalezel njegove mision- ske gorečnosti. 1 Vreme je sedaj kot v Sloveniji v zgodnji jeseni. V dolini Katondwe pa je vroče. In tako sedaj pravi, da je soba zelo mrzla. Pred leti sem bil v Katondwe na obisku z nogometnim moštvom. Bilo je v najhladnejšem mesecu v letu, t.j. junija. Jaz sem se znojil kot vročega poletnega dne. Noči pa so bile prijetne. Ko sva sama se po slovensko pogovorjava: da se ne pozabii! In pa na dopust grem. Bodo ljudje mislili, da nikdar nisem bil zdoma. In vrti Raste da je kaj. Pomaranče smo pospravili in čakamo na nove plodove avgusta meseca. Limone so polne, čeprav.jim kapar ni prizanesel. Kisle tako morajo biti. Maline po deževni dobi bolje rodijo. Letos imano prvi pridelek kave. Tri m/a- ldike sem pred tremi leti zasadil in letos bo pokril mesečno potrebo za dišečo kavo. Po-po drevesa so prenehala roditij-januarja meseca; sedaj pa ze začenjajo ponujati prve plodove. Do decembra nam jih ne bo manjkalo. No, pa nisem prišel v Afriko in v misijone zaradi dreves in sadežev. Tudi ne zaradi divjih živali. Tu so ljudje, ki so odprti za Veselo pznanilo. Kako gledajo, ko jim pravimo, da bomo večno zibeli! Menda že vsakdo ve, da je naš pravi dom v nebesii). Stanko Rozman Lovro Toaazin je zelo aktiven. "Najprej v svetiseu, pota* na gradbišču", kot se da lepo po slovensko izraziti. Stanko mu je zelo hvaležen za prevoz gradiva iz oddaljene Lusake v Mumbwo. Poroka po predmestno V Sasu mojega bivanja na podeželju sem prijateljem Zambije poskušal posredovati nekaj vtisov o poroki na vasi. Zdaj, po v več kot enem letu premestnega življenja pa pa bi naše bravce rad seznanil kako se poroka utegne zasukati v premestju. Daniel je ugleden faran. Po poklicu je trgovec z ribami. Zelo prizadevno vodi malo krščansko občestvo. Tudi korajžen je. To je pokazal lani, neko soboto večer, ko so mu tatovi pokradli vse race. Ko so se namreč nepridipravi vrnili še po kure, jih je Daniel zalotil in vse po vrsti premlatil. Od pretepa je bil nekaj dni' bolan, zmagal je pa le: tatovi so mu prinesli nazaj vseh šestnajst rac. •Pa sem srečal Euf razi jo , njegovo ženo: "Kaj pa vas mož, je šel spet po ribe, da ga ni videti pri fari?" "O, ne, v domač kraj je šel, da pripelje nevesto za sina, Ko se vrne vam bo ze vse lepo povedal." „ * -j Res so prišli: Ženin, njegovi starsi, njegov "odvetnik" (kombinacija mešetarja in starešine) , nevesta, njen odvetnik, njene tete in tako naprej. Glavni govornik je bil ženinov oce Daniel: "Sklenil sem^da se moj sin lepo po krščansko oženi. Nevesta je iz dobre krščanske hiše. Vse je v najlepšem redu. Kdaj bo poroka?" Lotili smo se zadeve in se dogovorili o vsem: vpis, pouk, izpraševanje. Pa ni bilo vse tako gladko^kot je oče zatrjeval: Ženin Matija je dolga leta živel pri stricu in ni bil Bog ve kako poučen v krščans¬ kem nauku. Tildi nevesta je pokazala zelo revno znanje. Tolažila me je zavest, da je vsa hiša krščanska in da se bosta mlada dva vključila vanjo. Za poroko smo ne dogovorili, da bo slovesna, med nedeljsko maso. Saj imamo tako malo "belih porok, (to je takih, da ženin in nevesta še ne živita skupaj) , pa naj ta dva dasta zgled drugim fantom in dekletom. Ženinov oče je kar žarel od ponosa tiste dni. Na ohcet je povabil vse farne voditelje, pevski zbor in tudi oba duhovnika. Zakleli je kravo in kozo, dal skuhati pivo in se še zadolžil povrhu. Vse je bilo pripravljeno za veliki