Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UREDNIŠTVO IN OPBAVAi FTVJ PKESEBNOVA UUCA » — TELEFON STBV IM - ČEKOVNI KACUN PUl NABOONI BANKI. PODRUŽNICA PTVJ STEV e43-T-2M - UBEJVJt UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK iOZE VRABl - ROKOPISOV Nt VRACAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU tBTNA NAROČNINA 500 DIN. PC LETNA 250 DIN. ČETRTLETNA IM DIN Štev. 11 — Letnik VIII. PTUJ, 18. marca 1955 po«n!n» i>i»fan> ^ cot«rvini Cena din 10.— Spor med laburističnimi prva- ki oziroma napad prvaka levega krila angleSke laburiiiične stran- ke Bevana na oficialnega prvaka celotne stranke Attieeja zaradi politike, ki jo zastopa laburistič- na stranka o uporabi atom" tke energije oziroma v o- dikove bombe v morebit- nem vojnem spopadu, je v zad- njih dneh postal premet obšir- nih komentarjev širom po svetu. V tem pr-meru gotovo ne gre toli- ko za sivar spora samega, saj je angleška laburistična stranka končno le stranka, ki ni niti na oblast'.. V tem primeru gre mno- go bolj za načelo o'uporabi jedr- ske energije v morebitni vojni, ki po svoji razd-ralni sili prese- neča celo svoje stvaritelje itt ki grozi, kolikor bi se znašla v nepoklicanih rokah lahko naj- resnejšo nevarnosti ne samo za nasprotnika, temveč za vse človeštvo. Sedanja vodiko- va bomba namreč ni več f.sto, kar je eksplodiralo nad Hiroši- mo, to je nekaj tisočkrat hujše- ga, nekaj kar ne deluje samo no določenem prostoru, temveč za- radi poeksplozijskega žarčenja, k: je nevarno za sleherno živo bitje, na mnogo obširnejšem področju. Na žaloH znanost š? ni niti ugotovila vseh nevarnosti atomskega orožja 'n izžareva- nja, ker bi v tem primeru bito laže biti bo j proti njemu, laže bi b'lo mobilizirati celotno člo- veštvo, da bi se dosegla prepo- ved, uničenje in dosledna kon- trola nad orožiem, ki preti ce- lotnemu človeštvu. Seveda tak razvoj ne hi b:l v skladu s propagatorji »oboro- žene koeksistence*, ki hočejo s kopičenjem vodikovih bomb vzdrževati na "vetu atmo- sfero strahu pred uničenjem in 9 tem tudi — mir, Zd' se, da fe recept le-teh takšen, da je treba človeštvo voditi ob robu prepa. da, kjer bi ga naj stalen pogled v globino zadržal pred strmo- glavljenjem. Vendar, in to men- da n'. nobena skrivnost na sve- tu, si takšne koeksistence želi te malo ljudi, da njih števUa ne bi mogli niti v odstotkih izraziti, človeštvo na splošno pa nedvom- no o zadevi misli drugače in nedvomno mnogo bliže temu, kar je o koeksistenci povedal ob raz- nih priložnostih naš predsednik Tito. Kot vidimo, je torej prišel čas, ko je znanost spravila na zemelj- sko površje novo največjo prvo velesilo — jedrsko energijo, ki lahko, kot smo videli, pomeni za človeštvo splošno razdejanje in smrt, ali pa tudi — in k temu človeštvo nedvomno teži — z uporabljanjem v miroljubne na- mene nesluten razvoj. Jasno je, da postane v primeri s temi vprašanji vsa ostala poli- tika širom po svetu, kolikor seveda ni povezana z osrednjitn svetovnim vprašanjem, to se pra- vi, s politiko obeh blokov — ki pa imata oba atomske bombe — le stvar podrejenega pomena. Drugo je le vprašanje, kaj na svetu še ni povezano s temi ve- likimi vprašanji, ko je svet po- stal spričo reaktivnih letal. rad'j- skih zvez in drugih komunikacij skih naprav tako majhen. Kljub temu pa nas to ne sme ovirati, da ne bi posvečali dolo- čene pozornosti tudi manjšim problemom. V zadnjih dneh st- cer ni bilo nepredv denih dogod- kov na svetovnopolitičnem po- prišču. Vendar so omembe vred- na predvsem trenja med Francijo in Zahodno Nemčijo zaradi P o s a r- ja, prav tako pa tudj ^ovjetskt predlog o sklcanju četve^ne konference o Avstriji Glede prvega stvari niso nove, ker je Posarje latentno sporna točka pri ustvarjanju boljših odnosov med rivaloma ob Renu, glede sovjetskega predloga o Av^tT'ji pa tudi ni težko ugani- ti ozadia: preprečitve ratifikacij, je pariških sporazumov. Tovrst- nih po'kusov je bile v zadnjem času cela vrsta, zdi ^e pa, da je ta eden zadnjih Pariški sporazu- mi bodo, taki so vsaj trenutni vidiki, kmalu ratific rani, pa tu- di z angleške strani, k. je do- slej v pogledu razgovorov Vzhod' Zahod na najvišji ravni še pred ratifikacijo omahovala — so jas- no povedali da !nhko pride do tega šele po njej. Toda s tem de- janjem bo nastala zopet nova tuacija. bistveno drugačna od 'te- danje. Toda to je še stvar bliž. nje bodočnosti. Dokončni predlog nove upravno-lerilorialne ureditve na področiu ptujskega okrafa Konkretna razprava o komu- nah se je v okraju Ptuj začela z zasedanjem Okrajnega odbora SZDL 9. decembra 1954. ki je sprejel tudi že okvirni predlog bodoče upravnoteritorialne raz- delitve. Nekoliko pred tem je OLO na svojem zasedanju ime- noval 15-član'ko komisijo za for- miranje komun iz vrst svojih odbornikov. Tako sta celotno delo v pripravah za formiranje komun do&lej vodUa OO SZDL in omenjena odborniška komisija. Na osnovj prvotnega predloga upravne razdelitve, ki je pred- videval sedem komun, poleg te- ga pa še vseboval vrsto neraz- čiščenih problemov, so bili po vseh občinah sestanki političnega aktiva. 2e sestanki aktivov so pokazali, da predlog upravne razdelitve ni bil sprejemljiv za prebivalstvo in so se proti temu pojavili različni ugovori. Komi- sija za formiranje komun je nato predlagala, da bi se število ko- mun zmanjšalo na šest in da bi te morale postati močnejše go- spodarske in kulturne enote, pri čemer se je komisija opirala tudi na mnenje da bo vloga k a- jevnih odbororv večja, kot jim jo dopuščajo osnutki statutov, da bodo krajevni odbori obstajali verjetno samo na področjih do- sedanjih občin in podobno. Na osnovi tega predloga so bili po vsem okraju izvedeni v 170 kra- jih zbori volivcev, na krterih smo razpravljali o formiranju komun tako z načelnega vidika pomena in vloge komun, kakor tudi z vidika bodoče upravno- teritorialne razdelitve okraja. Volivci so se na zborih sicer na- čeloma strinjali, da bi bilo po- trebno formirati komune kot močne gospodarske in politične enote, vendar je v nekaterih pri- merih nastal večji odpor proti predvidenim centrom (Dornava, Bori), ki v bistvu ne predstav- ljajo središča za tako velika področja, kot so bila za posa- mezne komune predvidena. V takih primerih so volivci veči- noma postavljali zahtevo, da se priključijo Ptuju, ki je že no samem predlogu kom'si je bil teritorialno i po številu prebi- valcev precej velik (26400 pre- bivalcev) Na splošno pa mo- ramo reči. da so volivci pokazali veliko razumevanje za formira- nje novih enot in njihove vse- bine, obenem pa dali mnogo pri- pomb k samemu teritorialnemu oblikovanju komun, iz česar se je moglo videti, kakšno ie de- jansko razpoloženje prebivalstva in središče bodočih komun Zato se je komisija ponovno* sestala in proučila predlog za teritori- alno formiranje komun na osno- vi predlogov zborov volivcev s področja okraja ter tako sesta- vila dokončni predlog za formi- ranje komun ki ga v nadaljnjem navajamo O tem predlogu je bil na seji dne 30. januarja 1955 ob- veščen ves OLO, nato pa tudi politični aktivi po občinah, kjer pa So obstajala še nesoglasja in nasprotujoča si mnenja, pa so bili izvedeni ponovni zbori vo- livcev, v dveh primerih (Marjeta, Muretinci) pa tudi anketa, da so se volivci odločili za priključi- tev k eni ali drugi komuni Raz- delitev, kot jo predvideva zadnu predlog, je v največji meri od- raz resničnih teženj prebivalstva in pri tem obstajajo le manjši pomisleki, kj ne izvirajo ^z stvarnih in dejanskih potreb, ampak predvsem iz ozkega loka- lističnega pojmovanja posamez- nih ljudi, ki se sicer poslužujejo svojega družbenega položaja in skušajo z najrazličnejšimi paro- lami pridobiti prebivalstvo, če- prav za to nimajo resne osnove. V tem pogledu je bila nekaj časa zelo ostro postavljena za- hteva po komuni Kidričevo, pri čemer je voditeljem kampanje za to služila parola da bodo ostala komuni vsa sredstva pod- jetij po odbitku zveznega davka na dobiček in so na ta račun de- lali široke programe izgradnje bodočega mesta Kidričevo, Poleg tega pa so se te parole oprijeli tudi okoliški kmetje, ki so iz vsega napravili zelo »jascn« ra- čun tudi zase, da se bo pri toli- kem denarju že letos začela re- gulacija Polskave, da bo tako bogata komuna vsaj manj pri- tiskala na izterjatev davkov, ko- likor jih že znižala ne bo in podobno, V tem pogledu se je sedaj situacija na področju Drav- skega polja že znatno zboljšala in so Sedaj vsai trezno misleči aktivisti iz Kidričevega spoznali neumnost takih parol in se stri- njajo s priključitvijo Kidriče- vega k Ptuju, vendar bo potreb- j no še nadaljnje politično delo, da se stvar na tem področju do kraja razčisti. V posameznih pri- | mcrih, zlasti pa tam, kjer se področje dosedanje občine, ki se v največ primerih ujema s pod- ročjem fare, se opaža vpl;v po sameznih klerikalnih politikan- tov, češ da se občina ne sme de- liti, ker Se na področju druge občine ne bo smelo iti niti k maši, niti ne bodo človeka tam pokopali in podobno (Markovci). Položaj še do kraja ni razčiščen tudi »■a področju, ki naj bi bilo iz ljutomerskega okraja priklju- čeni komuni Ormož oziroma Sre- dišče. Na tem področju komis.lja za formiranje komun okraja Ptuj do«lej ni delala in se opira v glavnem le na podatke in mne- nja, ki jih v zvezi s tem prejema od OLO Ljutomer. Komisija za formiranje komun misli, da v pogledu teritorialne ; razdelitve ne more priti do več- ! jih sprememb in da bo lahko v I celoti med volivci utemeljila svoj ! predlog ter zaradi tega ni priča- j kovati v njem bistvenih spre- ! memb. Komisija sama sedaj ob- ravnava osnutek statuta za po- ' samezne občine, ki so ga izdelali pravni strokovnjaki OLO in LOMO Ptuj po osnutku statuta za občino Kranj. Te sta- ; tute bo komisiija v najkrajšem času dostavila začasnim politič- j nim vodstvom in iniciativnim od- I borom bodočih komun v prouče- ' vanje. Začasna politična vod- stva in iniciativni odbori po predlaganih komunah bodo upo- stavljeni v najkrajšem častL Okrajna skupnost komun bo po sklepih komisije za for- miranje komun in predlogih zborov volivcev imela 10 kotmun, in sicer: 1. BORL. Komuna Bori obsega celotno področje sedanjih občin Cirkulane in Zavrč ter k. o. Stojnci in Bukovci iz sosednje občine Markovci ter k. o. Mure- tinci Sedanje občine Gorišnlca. Geografsko zajema področje spodnjega dela Haloz in dela Ptujskega polja. Področje je iz- razito vinogradniškega in sad- jarskega značaja poleg živino- reje, kar predstavlja glavne pro- izvodne panoge. To drži v pre- cejšnji meri tudi za omenjene vasi Ptuskega polja, ki se » svo- jo zemljiško posestjo zajedajo globoko v Haloze. Gospodarstvo je večinoma ekstenzivno, le so- cialistični obrati, ki so na tem področju, so razvili z obnovo vi- nogradov močnejšo proizvodnjo, dosegli so Pa tudi znatne uspehe v živinoreji, čemur počasi sledi tudi privatni kmetovalec. Po- membnejših industrijskih obra- tov ni. Predvideni sedež pred- stavlja geografsko središče in so večji kraji oddaljeni od njega: Cirkulane 3 km, Zavrč 4 km, Bu- kovci 4 km. Stojnci 2 km, Mure- tinci 2 km, v j>olmeru pa je naj- večja oddaljenost od sedeža 7 do 8 kilometrov. Ime sedeža bo ver- jetno primerneje preimenovati v Dolane, kakor se imenuje nase- lje, kjer bo sedež komune. Ime Bori pa ima le grad, ki je sicer v splošnem mnogo boli znan, vendar tam ostane še nadalje letovišče, medtem ko bo sedež komune pri mostu čez Dravo, ki sam nujno predstavlja f^ekališče v€ega predela in je zaradi tega primerno središče za prebival- stvo predvidenega območja ko- mune, Kljub temu, da tam ni v neposredni okolici večjega na- selja, pa so se doslej že uspešno utrdili nekateri obrati uslužnost- nega značaja, ki služijo v pre- cejšnji meri prebivalstvu celot- nega področja. 2. ClRKOVCl. Komuna Cir- kovci obsega celotno področje sedanje občine Orkovci, seda- nje občine Lovrenc brez k. o. Apače in k. o. Stražgonjci ter Go- rica in dosedanje občine Pra- gcrsko v mariborskem okraju. Geografsko predstavlja ta ko- muna precejšen del gornjega Dravskega polja, ki se podobno do^gi panonski vasi razprostira ob cesti Pragersko—Lovrenc— Ptuj, medtem ko zemliišča po- segajo globoko severno od na- selij, na drugi strani pa meji to področje na potok Polskavo. Vsi ti kraji predstavljajo izrazito kmečko področje, kjer je razvita intenzivna poljedelska proizvod- nja, so pa v precejšnji meri od- daljeni od drugih večjih središč. Na vsem področju ima svoje po- vršine kmetijsko gospodarstvo iz Kidričevega, medtem ko obsta- jata le dva manjša obrata socia- listične obrti ter dva KZ, kar VSe predstavlja precej skromno osnovo socialističnega gospo- darstva na tem področju. V raz- ne obrate v Kidričevem in v Ptuju ter v Mariboru pa odhaja na delo precej prebivalstva. Od predvidenega sedeža v Cirkovcih je Gorica oddaljena le 4 kilome- tre, Lovrenc pa 5 kilometrov, vse ostale vasi pa so med tema dvema skrajnima mejama m tako preds+avljajo Ciikovci de- jansko geografsko središče ome- njenega področja. Glede teritori- alnega oblikovanja je v Cirkov- cih, Gorici in Stražgonjci ?tvar razčiščena v Lovrencu pa obsta- jajo še vedno močne težnje, da Iji se priključili komuni Kidri- čevo, kamor bi se verjetno prl" ključil tudi ves ostalj okoliš, če bi bila ta formirana. Prebivalci k. o, Apače odločno izjavljajo, da Se bodo priključili tja, kamor gre Kidričevo, ker Se to naselje dejansko širi v novo gradnjo hi- šic, ki jih večinoma gradijo de- lavci iz tovarne Kidričevo, čeprav bi sicer bilo umestneje tudi to k. o. priključiti komuni Cirkovcl 3. DESTERNIK. Komuna D^ stemik zajema celotno področje dosedanjih občin Destemik in Trnovska vas. Geografsko pred- stavlja to območje del Sloven- skih goric in njenih pobočij ▼ Pesniški dolini. Gospodarsko je ves predel izrazito kmetij sW, proizvodnja obsega vse kmetij* ske panoge, vendar je zelo za- ostal, zlasti po uničenju sadjar- stva, ki je pred leti še predstav- ljalo glavni vir dohodkov on- dotnega prebivalstva. Vse pod- ročje je tudi brez pomembnejše gospodarske aktivnosti v obrt* nem in industrijskem pogledu. Obstaja le manjši opekarniški obrat v Janežovcih. Prebivalstvo bo vsebino komune v tem manj- šem obsegu prej in bolj razu- melo, kot pa če bi bilo priklju- čeno kakšnemu večjemu centru. Predvideni sedež Desiernik sicer trenutno odgovarja in se prebi- valci celotnega področja s tem strinjajo, vendar je nekoliko od- ročen. Od sedeža so Vitomarci oddaljeni 6 km. Trnovska vas 4 km, Janežovci 2 km. naivečja razdalja od sedeža pa je 10 km, kar predstavlja z ozirom na sla- be komunikacijske zveze in hri- bovit teren precejšnjo oddalje- nost Vse to tudi ni dopuščalo, da bi se ti kraji pridružili kak^ (Nadaljevanje na 2, strani) V CirkulEnah lio 8. maja Občinski praznik Kot drugje v našem okraju i in naši domovini, bomo Tudi v i Cipkulanah imeli občinsiki pra- 1 znik z veCikimi proslavami Ja- I nuarja t. 1. je bil na občnem ! zboru ZB NOV siprejet predlog ■ tov. Antona Gola iz Gradišč ! izmed šestih predlogov, naj bi bil občinski praznik vsako leto 9. maja v spomin na borbe, žrtve in požgane domove umikanju bežeče, fašis^tične po- ražene vojske, ki je še na begu puščala krvave sledove in po^ Cor:šča domov zavednih ljudi. Na dan 9. maja 1945 so bile v Gradiščah zadnie borbe naših partizansMh odredov ^.n enot JA, ki so na de«?iem bregu Drave podile, naroadaue in uni- čeva'V okupatorsko svoiat. V teh borbah je padlo 1 partiza- nov, k- so pokooani na rjokopa- lišču v CirkuJanah Enega iz- med njih so pozneje svojci iz- kopali in prepeljali v VoVodi-- no. od koder so verjetno tudi ostali, Niihovih imen in ostal h podatkov ni bilo mogoče ugo- toviti, ker pri mrtvih ni biio nobenih legitimacij in drugih listin ali podaitkov. Njihova edinica ni pustila v Cirkalanah nikakih podatkov. Ubite so bile 3 civilne osebe, ki so sodelo- vale z OF v partizanskih Gra- diščah in sicer: Ivan Jurgec, Ivan Brlek in Marija Tetičko- vič roj. Stumberger, mat: šte- vilne družine in bivša društve- na igralka. To še m bilo dovoilj. Požgali so tudi stanovanjske hi- še in gospodarska poslopja v tej okoiUcl Zgorela je viničarija kmeta Ivana Zavca, stanovanj- ska hiša in gospodairsko po® op- je Martina Tetifikoviča, čigar ženo so ubili, gospodarsko po- slopje Blaža Kranjca, stano- van-sika hiša z gospodarskim poslopjem Jožeta Vindiša ter hiša in 2 gospodarski poslopji rajnega Jožeta Fajferja Daleč se je videlo teh 8 velikih po- žarov in še dalje razvedelo o 10 smrtnih žrtvah. Med praske- tanjem min žvižganjem kro- geld in divjariiem okuoatorskih hlapcev se ni dalo ničesar re- ševati niti r^iti. zato je vse zgore^lo. Škode še sedaj ni mo- goče nadomestilli. Grobovi in žrtve še obtožujejo zločince in vse to ne more biti pozabljeno. Zal, da roke, ki obračajo mastno haloško ilovico tako težko segajo po svinčniku in peresniku. da bi zapisovale vsa minila doživetja, ki bi se jih ilahko spominjali ob prvem in vseh priliodnjUi občinsilcih praz- mkih... V spomin na ta strašni dan v Gradiščah tik na pragu osvo- boditve bo dan občinsk^a praznovanja vsako leto, edino letos bo 8. maja sporazumno z Okrajnim štabom za proslavo 10. obletnice osvoboditve. Organizacija ZB NOV Cirku- lane pričakuje od bližnMh or- ganizacij ZB NOV in društev, da za dan 8. maoa t. L n€ bodo napredovale in pripravljale svojih prired:tev, da •'e bo lah- ko praznovanja v Cirkulanah udeležito čim več je število pre- bivalstva. JET. Ali ste že naročili „Rodno grudo'' za svojce v tujini? Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, Cankarjeva ulica 5, nas je naprosila, naj seznanimo naše bralce, da je začela izdaja- ti glasilo »Rodna gruda«, ki ima namen prikazati našim rojakom po svetu rojstno domovino takš- no, kakršna je v resnici, da čim bolj ohrani med rojaki sloven- ski jezik ter da čimbolj zbli- ža in medsebojno poveže med seboj rojake, ki danes žive in delajo na različnih straneh sve- ta. Prve števlke »Rodne grude« so naši rojaki sirom sveta spre- jeli z velikimi simpatijama in naravnost ganljivim preseneče- njem in so se oglasili iz raznih evropskih dežel in Amerike s pohvalnimi pismi ljudje žulja- vih rok, kjer delajo in živijo že nad 40 let. Naročila in sporočila svojih želja pošljite na naslov Sloven- ske izseljenske matice v Ljub- ljano. Tombola Ferialnega saveza Samo še dobra dva tedna nas ločita od tombole Ferialnega saveza, ki bo 3. marca 1955 ob 14. uri v Ptuju na Titovem trgu. Pri zastopniku Državne lote- rije in pri dijakih gimnazije ter učencih Vajenske šole do- bite za ceno 50 din tombolske kartice, s katerimi boste lahko zadeli kolesa, pohištvo, ure, fotoaparat, drva itd. Ce vam ne bo sreča naklonila tombol- skega zadetka, pa boste prišli za 50 dinarjev lahko vsaj do buteljke najboljšega vina, da si boste poplaknili suho grlo po dolgem stanju in težkem priča- kovanju. Pohitite in ne boste se kesali! Pri nakupu tombolskih kartic pa boste imeli tudi priietno za- vest. da boste omogočili ptuj- ski mladini potovanje širom po naši domo\-ini. ObišCimo razstavo Kmetijsko-qospodarske šole Kmeti jsko-gospodarska šola v Ptuju bo zaključila pouk v tekočem tednu. Učenke z ve- seljem in pridnostjo pripravlja- jo vse potrebno za razstavo ku- harskih izdelkov ^n ročnih del, ki bo odprta dne 20. marca 1955 od 8. do 12. ure. Vabimo vse. k^ se za napredek naše kmečke mladine zanimajo, da si ogledajo razstavo, k- bo v pritličju osno\-ne šole v Ptuiu Upraviteljst^n kmet eo«p šole v Ptuju Stran Ptuj. 18. marca 1955 Dokončni predlog nove upravno-teritorialne ureditve na področju ptulsliega oltraia rNa<5alievanie s 1 strani) | nemu* večjemu centru, kar bi vsebinsko in gospodarsko v bo- doči ureditv: bolj odgovarialo. 4. GORISNICA Komuna Go- rišnica zajema celo področje se- danje občme Gonšnica bre2 | katastrske občine Muretind. Večji del občine Podgorci brez k. o. Vičanci, Sodinci n Senešči, k. o Polenci, k. o. Slomi in k o. Prerad iz občine Polenšak ter k. o. Prvenci, Sobetinci in Borov, ci iz občine Markovci Geografsko | predstavlja srednji del Ptujskega | polja ter obronke Slovenskih go- ric. Gospodarsko predstavlja v bistvu poljedelstvo in živinorejo, le delno vinogradništvo in sad- jarstvo. Na tem področju je eno kmetijsko gospodarstvo, sicer pa razen kmetijskih zadrug ni po- membnejšega niti industrijskegfa niti obrtnega podjetja sociali- stičnega značaja. Precejšnje šte- vilo prebivalcev odhaja na delo v industrijske obrate Ptuja in Kidričevega. Gorišnica predstav- lja naravno središče tega pod- ročja, kjer se z ozirom na boga- to kulturno in pohtično aktiv- nost ljudje radi zbirajo. Prav tako je Gorišnica geografsko središče in imajo do tja najod- daljenejši kraji le 5 do 6 km. Te- ritorialno oblikovanje komune je v bistvu zaključeno in po prebi- valstvu odobreno z izjemo Pr- vencev, Sobetincev in Borovcev, ki imajo skupno le 627 prebival- cev in kažejo močne težnje, da bi se priključili Ptuju, to pa predvsem zaradi dejstva, da gre k Ptuju že precejšen del njihove dosedanje občine Markovci. Z ozirom na to, da pa imajo tudi ti trije kraji v Gorišnico bliže kot v Ptuj in pa ugodne komu- nikacijske zveze, misli komisija da resnejših argumentov za pri- ključitev k Ptuju nimajo. 5. JURSINCI. Komuna Jur§inci obsega celotno sedanjo občino Juršinci ter k. o Hlaponci (del), Polenšak, Polenci (del) in Brati" slavci iz dosedanje občine Po- lenšak. Geografski predstavlja to področje del Slovenskih goric, ki se proti zahodu spuščajo v Pe- sniško dolino. Gospodarsko je predel precej' zaostal, bistveno gospodarsko panogo predstavlja vinogradništvo in sadjarstvo ter vzporedno živinoreja, vendar je vse potrebno temeljite obnove. Na področju je eno kmetijsko gospodarstvo, ki je bilo formi- rano iz zemljišč zemljiškega sklada in zaradi tega še ni po- kazalo pomembnejših uspehov. Drugih socialističnih obratov, razen dveh kmetijskih zadrug, ni Juršinci za navedeno pod- ročje predstavljajo prmerno srt- dišče, 8aj ima večina krajev in zaselkov do sem le 6 do 7 km, vendar predstavlja že to žara"*! slabih komunikacijskih zvez in hribovitega terena precejšnjo oddaljenost, kar je tudi v veliki meri vzrok, da se prebivalstvo nI hotelo vključiti v eno izmed večjih komun S takim obsegom komune se prebivalstvo strinja in je s tem njeno teritorialno oblikovanje zaključeno, obstaja pa možnost, da bi s« k tej ob- čini priključile še k o. Rucmand in k. o. Trnovci dosedanje '>b- čine Kostanj iz Ljutomerskega okraja. 6. LE5JE Komuna LeSje ob- sega celotno področje dosedanjih občin Lešje, Makole in Zetale ter predstavlja geografsko tkzv. gornje Haloze. V gospodarskem pogledu je to izrazit živinorej- ski gozdarski okoliš, medtem ko se ostale kmetijske panoge raz- vijajo le ekstenzivno. Pomembno gospodarsko osnovo tej komuni dajeta obe tovarnr v Majšperku in kmetijsko gospodarstvo Sta- tenberg. Poleg tega obstaja še nekaj manjših industrijskih in obrtnih obratov socialističnega značaja. Prebivalstvo je politič- no aktivno kolikor vpliva na njegov dvig industrija, kjer je za- poslen skoraj iz vsakega gospo- dinjstva po en član. Pomembnej- ši kraji so od Lešja oddaljeni: Zetale 10 km. Stoperce 7 km, Ma- kole 6 km. Ptujska gora km, medtem ko so nekateri maniši zaselki oddaljeni tudi preko 15 kilometrov, pri čemer je ra- čunati še na slabe komunikacij- ske zveze in težko prehoden te- ren Pri vsem pa je poudariti, ' da se prebivalstvo s predv denim ' sedežem komune in njenim ob- močjem popolnoma strinja in da je ta komuna od početka vseh razprav o«tala v celoti nespre- menjena in ustaljena. 7. 0RM02. Komuna Ormož obsega celotno področje sedanje občine Ormož ter k. o. Vičanci, Sodinci in Senešci iz dosedanje občine Podgorci ter del občme Vinski vrhovi brez k. o. Her- I manci in Ilovci, del občine Ivanj- ' kovci hrez k. o. Žerovinci in I Plešivica ter celotno občino Ko- ' stanj, kolikor se ne bi v nadaljnji razpravi k. o. Rucmanci in Tr- novci odločili za komuno Jur- šinci. Geografsko obsega to pod- ročje jugovzhodni predel Sloven- skih goric južno od ščavniške razvodnice ter se na jugu spušča v Dravsko dolino. Gospodarstvo predstavlja vinogradništvo in sadjarstvo, uspešno pa se raz- vija tudi živinoreja in ostale kmetijske panoge. Na celotnem področju so tn kmetijska gospo- darstva socialističnega sektorja, v samem Ormožu pa tudi nekaj manjših industrijskih in obrtnih obratov socialističnega sektorja. Ormož sam ne predstavlja v to- likšni meri geografskega sre- dišča, vendar pa pomembno ste- kališče komunikacijskih zvez ce- lotnega področja. Večji kraji so od Ormoža oddaljeni: Kostanj 10 km, Ivanjkovci 8 km, Miklavž 7 km. Velika Nedelja 3 km, med- tem ko dosega oddaljenost ▼ polmeru od Ormoža tudi v po- sameznih primerih preko 15 ki- lometrov. Kar se tiče teritorialne zaokrožitve komime Ormož, je na področju okraja Ptuj popol- noma razčiščena, mislimo oa, da v največji meri tudi na področju, ki se bo v to komuno vključilo iz okraja Ljutomer, sai je prebi- valstvo navajeno na Ormož kot tradicionalni manjši center (bivši sodni okraj, bivša meščanska šola, vinarska zadruga, obrtno uslužnostna in trgovska dejav- nost). Okraj Ljutomer predlaga, da se v komuno Ormož ne bi vključile k. o. Zerovinci in k Plešivica, ki se po svoji konfigu- raciji zajedata kot škornja glo- boko v področje, ki ga zavzema komuna Ormož Okrajna komi- sija misli, da je treba tudi ti dve k. o. vključiti v komuno Ormož 6aj ležita na desni strani mursko- dravske razvodnice imata pa si- aer v Ljutomer nekoliko bliže vendar pa naravnejše komunika cijske zveze proti Ormožu. 8. PTUJ. Komuna Ptuj obsega celotno Sedanjo občino Ptuj, Haj- dino. Grajeno ter dele doseda- njih občin Starše brez k. o. Loka in k. o. Marjeta, Markovci s k. o. Markovci, Nova vas in 2^bovci ter Lovrenc s k. o. Apače. Geo- grafsko predstavlja ta kotlina naravno zaledje mesta Ptuja ki posega deloma v Dravsko-ptujsko polje, deloma pa v Slovenske gorice. Z ozirom na težnje pre- bivalstva, predvsem pa na samo formiranje komun na ostalem področju okraja, se je komuna Ptuj morala razširiti v nekacerih primerih preko naravnega kroga, ker posameznih okrajev ni bilo mogoče usmeriti v kakšno drugo komuno. Gospodarsko moč tega področja predstavlja industrijska in obrtna proizvodnja v mestu Ptuju m v Kidričevem, prav tako pa tudi Izrazito poljedelsko m živinorejsko področje Dravskeca polja, medtem ko je gospodar ska struktura področja Sloven- skih goric, ki se vključuje v ko- muon Ptuj, enaka ostali strukturi Slovenskih goric v okraju. Za VSe te kraje predstavlja Ptuj se- veda tudi za širše območje go- spodarsko. kulturno in zdrav- stveno središče in je navezanost tega predela na Ptuj razumljiva. V industrijskih obratih Ptuja in Kidričevega je zaposleno okrog 2000 produktivnih delavcev ki v velikem številu stanujejo na pod- ročju, ki ga zajema predvidena komuna. Teritorialno oblikova- nje te komune v razpravah 7 vo- livci je dognano v celoti na področju občin Grajena in Ro- goznica, na ostalih področjih pa obstajajo še nekateri pomisleki, 0 katerih je že uvodoma govo-. V Kidričevem, kamor težijo tudi nekatere vasi z Dravskega polja, ki pa Se strinjajo s tem da gredo k Ptuju kolikor Kidriče- vemu ne uspe, da dobi svoio ko- munof vidnejši m treznejši oce- njevalci situacije in večina akti- vistov priznava, da spada ta in- dustrijski center k Ptuju, kamo^ ga vežejo gospodarski, kulturni in zdravstveni interesi. Razen tega obstajajo še težnje, da bi se osamosvojila tudi občina Starše, ki bi eventualno tudi lahko pritegnila k o. Slovenja vas in dosedanjo občino Hajdino. Komisija meni. da to komuno ne bi bilo uinestno snovati, ker se je k. o. Marjeta odločila, da gre h komuni Rače, medtem ko bo k. o. Loka po izvedeni anketi verjetno prešla k Mariboru Tez- no. Z ozirom na to, da v teh dveh vaseh prevladuje delavski živeli, bo končna odločitev padla v ko- rist Maribora in zato teh k. o. v našem predlogu ne predvideva mo. Tendence, da se ne bi raz- vila sedanja občina, za čemer ' stoje predvsem nekateri k'eri- j kalni politikanti s parolo, naj se I ne trga far a obstaja tudi v ob- čini Markovci. kjer so se v treh vaseh — Zabovcih, Markovcih in v Novi vasi izrazili za prik^juči- ! tev k Ptuju. Komisija vseh teh predlogov ni upoštevala in meni, da je treba komuno Ptul zaokro- žiti v predvidenem obsegu, v na- 1 daljnji politični akciji pa jo tud, med prebivalci utemeljiti. Od predvidenega sedeža komune v Ptuju so oddaljeni: Kidričevo 7 km Prepolje 9 km. Starše 12 kl- j lometrov, Vurberk 14 km, Doma- va 6 m Markovci 6 kilometrov. Posamezni najoddaljenejši kraji imajo do sedeža komune do 15 kilometrov, ti pa so na pod- ročju Slovenskih goric, ki jih glede na konfiguracijo terena ni- kakor ni bilo mogoče usmeriti drugam Poudariti pa je potreb- no, da imajo vsj kraji ugodne zveze s Ptujem z najrazličnej- šimi prometnimi sred'Stvi. 9 SREDISČE. Komuna Sredi- šče obsega celotno sedanjo ob- čino Središče m večji del občine Kog brez k o. Gomile, ki pride h komuni Ljutomer. Geografsko predstavlja to področje skrajni vzhodni konec Slovenskih goric, ki se spuščajo proti dolini Drave. Predel je gospodarsko močno razvit v vseh panogah kmetij- stva, pomembna pa je tudi drob- na industrijska in obrtna dejav- nost v Središču, ki služi potre- bam neposrednega okolja, pa tudi nekaterim vasem preko re- publiške meje To dejstvo in bo- gata kulturna in napredna poli- tična tradicija ki Jo ima Sredi- šče, opravičuje, da v Središču ; ustvarimo tudi razmeroma majh- no komuno. Kar se tiče občine ! Kog, stvar še ni do kraja raz 1 čiščena, vendar mislimo, da se bo celotna občina priključila h komuni Sred šče, kamor tudi spa- ' da po svojih komunikacijah ter gospodarskih in kulturnih tež- njah, čeprav sta se doslej iz- recno za Središče izrekli le dve vasi, to je Vitan in Vodranci, medtem ko ostale vasi po poro- i čilih iz okraja Ljutomer težijo bolj k Ormožu. Komisija misli, j da je treba s' prebivalstvom j omenjenih vasi še razpravljati In : jih priključiti h komuni Središče. I Najoddaljenejši kraji od Sredi- šča imajo 8 km, medtem ko bi imeli do Ormoža 18 in še več kilometrov 10. VIDEM. Komuna Videm za- jema celotno področje doseda- njih občin Videm, Leskovec in Podlehnik. Geografsko predstav- lja srednje Haloze ob dveh do- linah. ki se sekata na področju občine Videm. Kolikor v to pod- ročje pade tudi del Dravskega polja, fe iz gospodarskih rarlo- gov razumljivo, sa? se zemliižka posest s tega področja zajeda globoko v Haloze. V gospodar- stvu predstavlja najpomembneišo panogo vinogradništvo, ki je zla- sti na socialističnem sektorju že dokaj obnovljeno in oskrbovano po modemih principih, medtem ko je ▼ privatnem sektorju v večji meri potrebno temeljite ob- nove. Pomembnejših industrij skih in obrtnih obratov sociali- (Nadaljevanje na 3. strani) Ptuj, sedež Zveza komun Ptuj, 18. marca 1955 Stran 3 Dokončni predlog (Nadaljevanje z 2. strani) stičnega sektorja ni, vendar »e del prebivalstva že odteguje na delo v industrijske obrate Ptuja in Kidričevega, v manjši meri pa tudi v Maribor Večji kraji »o oddaljeni od Vidma Podlehnik 6 km, Leskovec 5 km. medtem ko se teritorij zajeda v skrajni od- daljenosti tudi do 15 km. ven- dar so to večinoma obrobni, redko naseljeni kraji občine Pod- lehnik ob hrvatski meji. Prebi- valstvo se z obsegom predvidene komune v celoti strinja na ood- ročju sedanjih občin Videm In Leskovec v manjši meri pa ob- sajajo še težnje v občini Pod- lehnik da bi »e kot komuna osamosvojila. Komisija misli, da bi bila v tem obsegu komuna premajhna in da bi bila gospo- darsko neutemeljena ter zaradi tega teh teženj ni mogla upo- števati. Komisija za formiranje komun je na svojem zasedanju dne 14. marca 1955 gornji predlog še enkrat obravnavala, dala nanj pripombe, kot so izne«cne * po- ročilu 'n misli, da lahko služI kot dokončen predlog ne glede na pomisleke, ki v posameznih primerih še obstoje Ing. Zoreč Egon: trn m čiščenje sadnega drevja bo letos kratek Milo januarsko in delno fe- bruarsiko vreme Je nudilo dovolj priložnosti za čiščenje sadnega drevja. Vendar so mnogs sad- jarji to priložnost zamudili. Glede na letošnjo pozm, po- mlad obstaja nevarnost, da bo ostal marsikaikišen sadovnjaik neo'ft:ž6en. Pri čiščenju sadnega drevja, se delaio ^to napake, ki niso lahko usodnega pomena samo za pridelek temveč tudi za dre- vesa sama. Najvetkrat se očisti drevje preveč površno Kaj je pravzaprav čiščenje sadnega drevja? To je predvsem raz- redčevanje drevesne krone, od- stranjevanje odvižnih vej, rez in krajšanje vej ter čiščenje stare drevesne skorje. Prven- stveno je treba odstraniti vse siuhe, bolne, nalomljene in moč- no poškodovane veje Prav tako pa tud^ tiste, ki se križajo, navpične veje, veje. ki rastejo v 'krono aH D Podlehnik več možnosti kultur-j noga udejstvovanja kot doslej j ter da ne bi več zaostaja, za j Icraji, ki jim že dolgo korrstijo novopostavljeni zadru&n do- movi (Rogoznica Gorišnica, Muretinci, Velika Nedelja Lo- vrenc), kjer se že dolgo zbira mlado in odraslo na raznih pri- reditvah. Nedelja, 6. marca t. . bo ostala za sedanji in poznejše rodove važen spominski dan otvoritve dvorane, na katero so se Podilehničani pod okri jem novoustanovljenega Kult.rno- prosvetnega društva dobro pri- pravili. Kljub visokim in neiz- hojenim snežnim potem in sla- bemu vremenu je dvorano na- polnilo okrog 700 mladine in odraslih, ki jih je zanimalo, kako se bodo zadržali prvič na odru člani godbe na piha a in tamburaši, mešani pevski zbor in šolarji z Roi učakal še lepo število let. Iz Ključarovcev Ljudi iz Kliučarovcev zelo za- nima, kako bo v bodočnosti re- j šen problem izsuševanja doline, Lešnice, ob kateri je več kva- ■ dratnih kilometrov zamočvirje- ne zemlje, na kateri zraste ne- kvalitetna krma. 2e leta 1953 v jeseni so neki strokovnjaki iz Ljubljane proučevali teren in še s^ai nič ni znano, kakšni so bili rezultati njihovega dela Z melioracijo doline Lešnice bo povečana površina obdelovalne zemlje ali vsaj travnikov, kar bo precej pomagalo naši živino- reji. lil Z MIARKOVIEC Debela p'ast snega je omogo- čila zadnje dni tudi markovskim smučarjem nekoliko veselja za- bave in športa, ki je priljub- ljen zlasti pri pionirjih in mla- dincih V nedeljo. 13 marca t, 1., je bilo smučarsko tekmovanje po belih poljanah Ker ni hribov, so se smučarj- pomeril samo v tekih.. Prvi so tekli mlajši pio- nirji na 800 m Zmagal je Kon- rad Cvetko iz Markovec, sdedila pa sta mu Viktor Galun in | Franc Meglič iz Markovec. Pri j teku na 1000 m, ki je bi^ za; starejše pionirje, je zmagal j Fraoc Meglič pred Jankom Rožmarinom iz Markovec in pred Francem Horvatom, ki st-i do- j segla drugo in tretje mesto. Zadnji 90 tekli mladinci, od ka- terih je bU prvi Viktor Strelec iz Prvenc, drugi Jože Golr.b iz Strele. Mladinci so tekli na 2000 m. Prvi zmagovalci so do- bili praktične nagrade. Pogoji za tekmovanje niso bil' najpovoljnnejši. Sneg je bil južen in je oviral tekmoval- ce. Sode'ovalo je kl,;ub temu 25 pripadnikov DTV »Partizan«. Ta tekma je uspela med dru- gim tudi v tem da je privabila nove člane- v društvo »Parti- zan« in jih odtegnila vplivu po- sameznikov, ki jim je telesno- vzgojno delo tuje, zato pa za- pravljajo čas pri kartanju in drugi neprimerni zaposlitvi v prostem času. Iz Lešia v Lešiju se pripravljamo na občni zbor Kmetijske zadruge in v tem času ni odveč opozo- riti članstvo, da naj v večjem številu sodeluje pri šesta"-'ianju kandidatne liste za bodoči upravni odbor, kakor se to si- cer dogaja. Včasih se namreč dogodi, da se katerega na hitri- co sprejme na kandidatn;^ "isto, češ »da je agilen, oa naj bo«. Morda je to celo res. kolikor ni še preveč agilen. vprašanje je le, za koga Glede na to da je vse veliko delo pri dvigu kmetijstva v naš' državi name- njeno prav kmetijskim zadru- gam, ni vseeno ka.kšni ljudje bodo v bodočih upravnih od- tx)rih. Glede naše KZ pa so še po- sebni problemi V Lešji. smo pred formiranjem komune in bo treba prav glede na to dej- stvo poskrbeti, da bo naša KZ kos velikim na ogam, ki bodo postavljene pred n:o v zvezi z novo upravno teritorijalno ure- ditvijo. Kos bo tem nalogam le, če bo gospodarsko dovoli moč- na, kar pa. sedai ni. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, zakaj ne bi KZ Majžperk pri- ključili KZ Dolena in še pod- ročje bivših zadrue na Ptujski gori in v Sestržah. Seveda, mo- rajo o tem odiločati tamkajšnji sedanji in bivši člani, vendar Je treba o tem razpravljati tudi na bižnjem občnem zboru KZ Majšperk. Notranji problemi KZ Majš- perk Pa so prav tako številni in težki. Živinoreja na tem pod- ročju je na nižji stopnji, kakor- je bila pred vojno Tudi sad- jarski odsek bi moral biti bol" živahen, da ne omenjamo od- seka za peruitninarstvo k-i bi sc nad končno začel uveljavljati. Vprašanjia iz teh nekaj vrstic naj dopolnijo zadružnik; ter z vsemi nastopijo na obč>nem zt-oru. da bo v bodoče delo kmečke organizacije tega pod- ročja še boljše in obsežn^i^e. pv. O lovu na divje prašiče Ste že hodili kdaj nad divje prašiče? Potem veste, kaj je lovska strast? Da to ni tai^o enostavna zadeva menda ni po- trebno poudarjati, kajti »ščeta- nar« se ne da tako ustreliti kot kakšen zajec Zelo je ob- čutljiv ob prisotnosti ljudi, pri čemer mu pomagata Izreden sluh in vonj. Tudi ni lahko pretrgati niti življenja v ščeti- nastem telesu. Samo dobro merjeni strel s kroglo ga lahlco spravi na tla. Gotovo ste že slišali, kako je moral ta ali oni lovec pobegniti pred ranje- nim merjascem na drevo. Divji prašič je dober tekač po zaslu- gi izredno močnih in dolg'-h nog in je neverjetno gibčnega te- lesa. čeprav doseže v teži nad 200 kilogramov. V teku dela tudi do štiri metre dolge sko- ke. S takšnim ranjenim podiv- jancem ni prijetno srečanje, zlasti če lovcu zmanjka mum- cije ali Pa rnu odp>ove puška. Raje na drevo kot pa v zobe divjemu prašiču z ukrivljenima čekanoma. Dolgo sem si želel pohoda proti temu hrustaču in ga končno tudi doživel na povabilo Lovskega društva Makole, ki je povabilo na tak lov celotno Lovsko društvo Gornje polje iz občine Starše, ko se je na nji- hovem področju pojavilo več divjih svinj. Cenili so, da jih je bdlo 30—50. Našim lovcem se je pridružilo še nekaj lov-' cev iz Maribora | Z avtobusom smo zdrveli, zgodaj zjutraj mimo Kidriče- j vega in Lovrenca čez Ptujsko' goro. Vso pot so se lovci ša-; Uli. Lovski veteran Tomaž se; je priduševal, da si upa bos ^ zajahatl divjega prašiča in ga poditi proti domu. Skliceval se je na 32-letno lovsko prakso, j korajžo in mladostno lovsko žilico. Spotoma smo občudovali razne lovske puške in bili kma- lu v Makolah Snidenje s tam- kajšnjimi lovci je bilo prav prijetno. Skoraj 50 metrov dolga vrsra lovcev se je vila v hrib, v hri- bovsko meglo, iz katere je pršilo. Nekaterim je bilo vro- če, da so slekli plašče in se^ šalili z izgovorom, da »bodo laže bežali«. Ustavili smo se v vasi Sv. Ana pri hiši na robu gozda. Gospodar je bil prija- ! zen in gostoljuben s pristno kapljico. Zadnja navodila za lov je dal izkušen Lovec tov. Gajšek. Nekaj lovcev je odšlo v zasede, drugi v pogon. Ne- strpnost je rasla. Med Jožetom ! in Otom se je razvil komaj sli- šen razgovor, ki je končal s sta- vo: za strel mimo na daljavo 50 metrov 10 litrov vina, za pogodek pa 20 litrov. Od vseh strani je odmevalo »hura!« Gonjače je zelo oviral [ visok sneg. Glasovi so bHi ved-1 ' no bHže. Psi so zalajali. Hrup; j in lomastenje ... Oster strel, I drugi, peti, šesti... Kaj se .go- di? Kdo je imel srečo? Kje je ščetinar? Oglasu se je rog. Po- hod nd trajal niti uro. Krvava sled ... Merjasec je ležal na jasi, okrog njega pa so stali Lovci. »Kdo ga je ustrelil?« Dva lovca sta si zataiknila v prašiičjo kri namočeni vejici za klobuk. Vsi so jima čestitalL Brumčev Zlatko in Turkov Jože sta bila ponosna. Zanimivo je bilo po- slušati Zlatkovo prixx>vedova- nje: »Dolgo ni bilo nič, naenkrat pa sem zaslišal neko lomaste- nje. Strel, drugi, tre'' Veselo vriskanje... Više v hriH' je bil Jože. Zbežal sem k njemu, ki je stal pred iztegnjenim pra- šičem. Vrnil sem se po čestita- nju Jožetu na svoje stojišče. Ni minilo nekaj minut, ko je Jože zaklicalr „Zlatko, Zlatko, stre- ljaj!" Stisnil sem p>etelina in kakih pet metrov od mene se je zvrnil prašič, ki je pridrvel pirotl meni z velikimi skoki ,..!« Iz nadaljnjega razgovora se je izkazalo, da sta Zlatko in Jože imela enega prašiča, in da je Zlatko dostrelil prašiča, fc; se je opomogel in Jožetu pobegnil. Oba sta zatrjevala, da sta bila zelo hladnokrvna. Kako je bilo v resnici, naj ostane med njima. Čigav je prašič? Jože je prvi ustrelil in zadel prašiča skozi vrat v čeljusti. Smrtni strel mu je poslal Zlatko skozi uho ter mu prebil lobanjo. Vzel ga je Jože. Lovska družina Makole mu ga je prodala ker je pripa- dal njej. Po zatrjevanju lovcev na konč- nem zboru je bilo v obroču več prašičev in je nekaterim uspelo pobegniti. Skoda, nekaj municije smo nesli nazaj, z njo pa tudi vrsto lovskih šal in natolcevanj. Pot nazaj proti Makolam je bila lažja in prijetna. V vrsti je bUo par lovcev, ki so »fal'li« in take čaka kazen, ki jo občuti s plačilom pijače denarnica, še bolj Pa lovčeva koža, ko mu od- števajo kazen s šd'bo ... Lovski običaji nalagajo določene obvez- niosti tudii zmagovalcem in tokrat sta bila na vrsti Zlatko in Jože. Zvečer smo se poslovili od lovskih tovarišev iz Makol. Tov. Oto se je makolskim gostiteljem zahvalil za ljubeznivost In jih povabil na lov na zajce in fazane v svoje območje. V avtobusu je bilo vse razigrano in veselo raz- položeno, zadTnela je p>esem, ki jo je prekinjalo vriskanje vese- lega veterana Tomaža. Stanko Gojč^č Pridite na občni zbor kluba za konjski šport! Klub za konjski šport »Dra- va« v Ptuju bo imel v soboto, 19. marca 1955, ob 15. url v dvo- rani Okrajne zadružne zveze v Ptuiu redni letni občni zbov. Odbor kluba je pripravil pregled in obračun lanskoletne- ga dela ter predloge načrta za tekočo delovno sezono. Udeležba za redne člane je obvezna, podpomd člani pa so iskreno vabljeni. Odbor O pevskem zboru na Hajdini Lansko leto je bil ustanov- ljen na Hajdini majhen pevski zbor, letos pa se je število pev- cev povečalo na sto. Pevski zbor vodi potrpežljiva učiteljica tov. Manca Terbuc. Sama sodeluje v Učiteljskem' pevskem zboru Slovenije. Dijaki in dijakinje hodijo redno k vajam in so se doslej naučili že 11 pesmi. Pevski zbor nastopa ob raz- nih krajevnih proslavah in je doslej nastopil ob Tednu otro- ka. v Tednu PK pr\-ega novem- bra in 8. marca Sedaj se . Mh borcev in talcev, 29. novem- bra in 8. februarja. Sedaj se prir^ravlja na desetletnico osvo- boditve. Pen MaiVc. 3 r^?,. gimn. Hdjdina Letalci in padalci, zbor! v nedeljo, 27. marca t. L, ob i 9. uri bo Občni zbor Aeroklu-' ba Ptuj v dvorani OK ZKS Ptuj. Vabljeni člani in mladina, ki jo veseli sodelovanje v raznih sekcijah Aerokluba Ptuj. (Nadaljevanje in konec o letu 2000) Menda sem zadnjič končal pn veiik.h kostanjevih gozdo- vih, ki bodo pnmerni za svinje- rejo, saj bodo v jeseni redili svinje s kostanjem, kar bo znatno razbremenilo gospodi- nje Sadno drevje, ki je danes vse skriven čeno, poraslo z ma- hom in belim omelom, da je sivo kot jaz. raztreseno po na- ših sončrah hribih v čudovi- tem neredu, se bo dotlej umak- nilo vzornim nasadom visoko- in srednjedebelnega sadnega drevja vseh vrst. Naše ceste bodo takrat po- dobne sedanjim, saj se jih ni- komur ne bo ljubilo poprav- ljati. Večina prometa bo v zra- ku Obstajali bodo vsemogoči (znani) leteči predmeti. »Leteči krožniki« bodo tedaj vsakda- njost v veseoljstvu, danes pa so le redkost v nekaterih možganih In kuhinjah. Njim primerne bodo leteče postelje (angleški izum), leteči litn (do- mač izum), kot jih vidimo na zabavah in veselicah. Otroška igrača bodo leteči blcikli. Vse bo leteče. Ne vem kaj bomo le počenjali, če bo takrat tako malo smisla za telesno vzgojo, kot je pri nas seda). Mislim, da bodo vse delali z motorji Vem, da vas zanimajo še ostale novosti leta 200U, pa vam jih ne bom našteval, ker. se bojim, da bi se nam vsem zme- šalo. Ne zamerite mi, 6e se vam bodo zdele moje napovedd ne- resnične in smešne. Držale bo- do, ker temeljijo na postavkah ruskih znanstvenikov, ki pred- postavljajo, da bo takrat sred- nja človeška starost 150 let. Povedati vam še moram, da sem bn pred dnevi v Ptuju, in sicer šele na drugi sodni poziv. Ustrašil sem se grožnje, da bom sam plačal stroške sodnega po- stopka, če ne pridem na obrav- navo. Soseda še namreč nd končala tožbe zaradi žaljenja časti, ki že dalje časa . teče z bližnjim domačinom. Mene je predlagala za pričo, češ, ti vse čuješ jn veš, pa moraš ve- deti tudi to. kako me je tože- nec žalil. V resnici pa ničesar ne vem o njeni časti niti o ža- ljen ju njene časti. Tako sem ■povedal sodniku, ki mi tega ni zameril, pač pa sta mi zamerila soseda in njen odvetnik Tože- nec mi je priznal, da sem res- nicoljuben in me je povabil v gostilno, kjer me je nahranil in napojil na svoje stroške. V gostilni ni bilo prometa, zato sva s tožencem hočeš no- češ poslušala, kako sta prilet- nejša gospoda — menda Ptuj- čana — razlivala žolč nad neko upravo na ptujskem gradu, ki da je pokrila plesišče z gnojem iz »grajskega hleva«. Obiskio- valce zgodovinskega muzeja to baje strašno motd in je Ptuju v sramoto. Čudil sem se, da ju je to toliko skrbelo. Nazadnje je morala oba potolažiti nata- karica: »Se pač vidi, da sta me- ščana, sdcer bi vedela, da j^ gnoj topel in da njegova to- plota varuje prostor za ples, da ne bi cementna plošča spokala od mraza. Ker nj mogoče do- biti žagovine, mora biti dober gnoj...« Vleklo naju je, da bi si na gradu ogledala to znamenitost ter se prepričala, če je res po- trebno prelivati zaradi nje to- liko gosposkega žolča. »Ah, kaj bova hodila gledat še ta gnoj, saj ga doma zadosti gledava in voh.^va!« Precej okrogla sva odšla iz gosti Ine in še sedaj ne vem, zakaj sta gospoda tako čudno gledala za nama... Zetalčan Iz Stoperc Učiteljstvo osnovne šole Sto- perce je pripravilo za Medna- rodni praznik žena — 8. marec proslavo s programom, na ka- terem so nastopili šolski otro- ci. Proslava je bila v nedeljo, 6. marca t 1., ob 8 url in se je kljub snežnemu metežu in sla- bim potem vseeno udeležilo nad 40 žena. Govor na proslavi je imela predsednica tov Kristina Jus. Temu So sledile deklamacL je in recitacije o ženi — ma- teri, tiorki za napredek. Zapel je tudi šolski pevski zbor. Po proslavi je bila v šoU po- gostitev žena, Id je bila tudi ze- lo ganljiva. To je bilo prvič ob praznovanju praznika 8 marca, da je bila za žene pripravljena taka družabnost, ki jih je med- sebojno vzpodbudila in zbliža- la. Upajmo, da se bo tudi v Sto- percah tak način praznovanja 8 marca udomačil in da bodo zanj imela razumevanje tuda KZ. ki bi lahko dala za to svoj prispevek. -n Pojasnila o odškodnini za poginulo živino Živinorejci si pogosto nepra- vilno tolmačijo uredbo o od- škodnini za poginulo živino. Uredba je izšla v zveznem Uradnem listu štev 49-54 Po uredbi pripada cdškodni- na samo v primerih, ki so po- sledica uradnih ukrepov Ce n. pr. okraj izda pismeno odHočbo. da se mora žival za- klati, potem mora država živi- norejcu plačat, odškodnino Te odiločbe se izdajajo seveda 1« pri boleznih, ki so neozdravlji- ve kakor na primer: tuberku- loza goveje živine in v okviru denarnih možnosti. Ali okraj naroči recimo re- zanje žrebca, ki raznaša kužno bolezen Zrebec oboli in pogine zaradi tega naročenega rezanja V tem primeru pripada lastniku žrebCa odškodnina Take odločbe se izdajajo se- veda le, če ni mogoče kužne bcilezni na drug način zatreti. tako določa 41. člen Ziv. kužne- ga zakona. (Ur. 1. FLRJ 26-54). Uredba o odškodnini našteva povrh cek) vrsto pogojev za izp''ačllo odškodni^ne. Zato ne vlagajte prošenj za odškodnino, ki nima:o zakonite podlage, to se pravi, n-^ vsebu- jejo gornjih pogojev. Urad ne more in ne sme plačati odškod- nine za tele, ki je drugi dan svojega življenja pogicilio, ne more plačati svinje, ki je po- ginila za rdečico, četudi je rde- čica kužna bolezen. Vzemimo primer, da se je v nekem dvorcu pojavila svinjska kuga. Od 10 svini sta zboleli dve svinji Poklicani veterinar cepi 8 še zdravih svinri, dve bolni cepi samo, če nista več kot dva dni bolni. Po dveh dneh bolezni cep jenje nima več nobenega uspeha. T-i dve svinji sta zgubljeni, ker prašič za.radi kuge ne ozdra- vi. Svinje hirajo in so vir kuž- nih klic, so torej nevarne za zdravje svinj v sosednih dvor- cih. V tem primeru okraj lahko izda pismeno odločbo, da se morata ti dve svinji zakilati S tem se odsitrani nevamo*;t za nadaljnje raznašanje svinjske kuge in v tem premeru pripada svinjerejcem odškodnina Svi- nje se morajo seveda prei oce- niti in pri obračunu se odbije vrednosf mesa, da okra i plača le stvarno škodo. Za rdefrco to ne velja, ker se b'^lezen 'ahko omeji na drug način, to je s cenljf.n^em. Vsak primer ^e po- sebej preso.-!^. Ptui 18 marca 1955 Stran 5 Dve premieri na našem odru ■^akKonfino: ] sof)oto se poročim"... v koenediji »V 9ah>to se po- ročim ...« se je Konfino na- smehnil današnjemu življenju: starim ljudem, Ic se težko spri- Jaiznijo s tempom časa, in mla- dim. ki jih je ta tempo popol- nonva pre\"zel, nasmehnil se je življenjski ravni našega človeka, staniovainjski stdsiki, gmotnim te- žavam in vsem tistim tegobam, ki jih dnevno čutimo. Kljub sa- tiričniim ostem pa je v delu mno- go vere v dobrohotnost ljudi da- našnjega časa in to je vsekakor odliflca tega dela. Vendar se zdi, da je komfxlija dvakrat nekaj zgubila: prvič ko jo je pdsatelj sam pnedelal iz enodejanke v trodejanko in jo na ta naičin raz- vlekel, drugič pa s prevodom, kajti vse srbske komedije brez izjeme z^rubijo na priistnosti, ko so prevedene v slovenščino, Ptujčani radi gledajo in se smejejo veseloigram. Tudi to- krat so se od srca nasmejalii ne- katerim res dtuhov'tim priziorom in domislicam. Franjo Gunžer kot GavTa je bil originalen in je popolnoma obvladal lik sta- rejšeiga beograjskega uslužben- ca. Njemu in Traaku (Danijel Šugman) se je ptosrečdlo vne- sti v iigi o tipičnost in razpolo- ženje, ki nas zapelje v Beograd, ali kakšno drugo večje mesto i v Srbiji. Mlada dva, Vule (Loj- i ze Matjašlč) in Buca (Zorica Mo- i drinjakova) sta bila simpatična, samo da jima je nekoldko manj- kalo tiisto, v čemer sta Ounžer jn Sugman usipela: tipičnega tem- peramenta beograjskih študen- tov. Tudi Tone Potušek (Andra) je bil vse preveč »naš« upo- kojenec, čeprav je svojo vlogo odigral prisrčno, posebno v pri- zorih s Trajkom. Lela (Berta Ukmarjeva) se je dobro znašla v svoji vlogi, Branka (Ančka Bajj9:otova) pa je bila za mater in ženo vse premalo prisrčna. Tudi Jože Milkovič kot advokat je bil premalo živahen. Pojava zase je »Mika« Meteor (Vladl- slav Cejrnar), kfi je vzbujal ve- liko smeha. Komedijo je prevedel in re- žiral Emil Frelih. Ptujski oder je bil prvi, ki je to delo v Slo- veniji uprizoail. cedilu tudi druge in mora se tilprljaznatli s Saily, čeprav sploh ni bila v njegovi »relaciji«. Nato vidi, da ta spLoh ni napiaična, da je celo ljubka in se vanjo zalju- bi. Kočevar je svojo vlogo zelo dobro odigral. (Sploh je videti, da se je osviobodil neke enolič- nosti v svoji igri in da začenja iskati v vlogah značaj igrane osebe.) Vihaino, lahkomiselno Oldve je igrala Vera Vldečniko- va. S svojo pojavo in igro je bila najboJj ameriška. Čeprav ni bila veliko na poz'>rišču, je za- pustila vtis samovšečne lahko- živke, kS ničesar ne vzame re- sno, ki mnogo ljubimka in prav malo ljubi. Skratka: bila je si- jajna. Tudi to delo je režiral Emil Frelih. Njemu in igralcem gre vse priznanje, saj je »Grlice glas« ena zelo dobrih uprizori- tev v letošnji sezoni. Remi Tombola, tombola ... Kupujte tombolske kartice za tombolo Ferialnega zaveza, ki bo dne 3. aprila 1955 ob 14. uri na Titovem trgu v Ptuju S tem boste omogočili naši mladini lepe in prijetne po- čitnice! I Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 19. marca, ob 20. uri: John van Druten: »GLAS GR, LICE«, igra v trdi dejanjih (šestih slikah). T^etjil^. Nedelja, 20. marca, ob 15. uri: Franc Sai. Finžgar: »NASA KRI«, igrokaz v štirih deja- njih. Eiiajstič. Sodeluje moški ! pevski zbor . pod vodstvom 1 Jožeta Gregorca. Gostoveinje • v Podlehniku (Zadružni dom). Ponedeljek, 21. marca, ob 16. uri: i Zak Konfino: »V SOBOTO j SE POROČIM«, komedija v I treh dejanjih (štirih slikah), j Petič. Abonma red LMS-2 m I izven. Sreda, 23. marca, »ob 20. uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROČIM«, komedija v treh dejanjih (štirih slikah). Šestič. Četrtek, 24. marca, ob 16. un: John van Druten: »GLAS GR. LICE«, igra v treh dejanjih (šestih slikah). Četrtič. Abon- ma red LMS-1 in izven. Četrtek, 24. marca, ob 20, url: John van Druten: »GLAS GR. LICE«. Petič. Sobota. 26. marca, ob 20. uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCIM«, komedija v treh dejanjih (štirih sldkah). Sedmič. Nedelja, 27. marca, ob 15. uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCiM«, komedija v treh dejanjih (štirai slikah). Osmič. IT John van Druten: „Grlice glas" Po padcu zavese so gledalci navdušeno ploskali in od srca. Igra jih je prevzela in osvojila. Slišati je bilo mnenje, da je to najbolj uspela premiera v letos, njem letu. V igri je res nekaj, kar s svojio preprostostjo in pri- sarčnostjo človeka gane. Nič po- sebnega se ne zgodi, nobenih napetih situacij nd, vse teče ne- kako lahkotno, pomladno. Na odru 30 samo tri osebe in ven- dar jih čutimo dosti več, čutimo milijonsko amer'ško mesto s telefoni, radiom, televizijo in nebotičnikji, k,i mežikajo skozi okno v sobo Sally (mimogrede: scena je bila izredno okusno iz- delana) in v tej sobi se odigra majhna, čisto osebna ljubezen- ska zgodba dveh src — Sally in Billa, vojaka na dopustu. To ni nikaksna romeovska ljubezen BiH Pege (Boris Kočevar) je pri- šel, Olive (Vera Videčnikova) mu je padla v objem, a že premišlja, kako bi se izmarala, ker jo čaka — »ljubim te, saj to je tisti vrag!« — in ndč drugega. Ven- dar pa ni mogoče nitj za hip podvomiti, da ta ljubezen nima s\-oje poezije, svojega čara in človeške note. Danica šenkinčeva je v vlogi SaUv Middleton ustvarila lik ne- koliko naivne, nežne in zadrža- ne ženske, kateri se vendar zdi, »da včasih ne prenese pomladi«, in ker prihaja pomlad, se za- ljubi. S toplo in prepričljivo igro je Šenkinčeva osvojila publiko, čeprav je bila tu in tam nekoliko negotova na odru. Ameriškega narednika Billa Pa- ga je igral Boris Kočevar. Bil je, kratko rečeno, dober ameri- ' šM vojak, človek s fronte, ki bi se na dopustu rad pozabaval, pa ga OMve, Sallyna prijateljica, nusti na cedilu, pustilo ea na druga priložnost. Pri vratih stoji Sally (Danica Šenkinčeva), ki ne ve, da se bo iz tega obiska izci- mila Ijuberen. Po daljšem obdobju naporne- ga pustnega rajanja so te dni plakati Ljudske univerze v Ptu- ju usmerili našo p>ozornost na resnejšo plat ptujskega »kultur- nega udejstvovanja«. Sicer je res težko biti v svoji dežela pre- rok ob zakoreninjeni miselno- sti, da le tisto kaj velja, kar pride od drugod. Tokrat pa smo se lahko prepričali, da zmoremo tudi sami kaj takega kvalitet- nega. Skoda je le, da se odboru Ljudske univerze ni posrečilo zainteresirati tudi delavskih krogov, čeprav je pravočasno obvestil vse merodajne činite- Ije. Večina poslušalcev je bila ttidi tokrat iz vrst izobražen- stva. ki so mu predvajane stva- ri itak bo^lj ali manj znane. Obisk je bili srednje dober, 5e pa bi bila dvorana polno zase- dena, bi lahko pisali o pravih čudežih v Ptuju, kar pa bi se- veda nasprotovalo naslovu pre- davanja: »NAVIDEZNI CUDE- 2l V NARAVI«, ki ga je imela tov. Ljudmila Lešnikova dne 14. t m. v dvorani Okrajnega ko- miteja ZKS. Zanimiva izvajanja o temi, ki jp od ne'kd=?i zaposljevala člo- veško vedožcljnost, so skladno izpopolnila vse ono. kar smo v tej zvezd že slišali od predava- teljev prof Antong Polenca in tov. Ivana Regenta. 2p od najstarejših časov dalje srečujemo mnenje o višji sili, ki urejuje pojave v naravi. Zna. meniti angleški naravoslovec Charles Darwin (1809—1882), znan po svojem revoludonamem delu »Nastanek vrst po narav- nem izboru« Pa je prepričljivo. dokazal pravilnost razvojnega nauka. S trditvijo, da moramo vzrok čudežnosti iskatj v pri- rodii sami, je postavil naravo- slovje popolriioma na stvarno podlago. Tudi cerkveni krogi, ki so se oklepali svetovnega na- zora o neizpromenljivosti, mo- rajo postopoma prijznati veljavo Daa-winovl:m naukom. V napravi vidi Darwin boj za obstanek v katerem vzdrži tisti, ki je bolj sposoben, iz česar izvaja načelo v naravnem izboru. Da bi razna živalska in rastlinska bitja lažje kljubovala številnim ne\'-amo- stim, jih je narava opremila ?- različnim obrambnim orožjem kot m varovalne barve, varo- valne oblike, otrplo sitanje, ne- prijeten okus, vonj, sposobnost v posnemanju drugih živali in drugo. Darwinov nauk temelji dalje na neprestnnn spremenlji- vosti različnih lastnosti. V borbi Za obstanek živih bitij igra še vaino vlogo sposobnost prilago- jevanja, ki sicer ni vedna smo- trno, vendar več ali manj osd- gura vrsto. Skiioptične slike so posilušal- cem ponazorile čudovito smo- trnost in povezanost med sve- tom pisanega cvetja in vlogo žu- želk, ki z opratševanjem cvetov skrbe za razmnoževan i e števil- nih rastlin. Ravnatelj gimnazi- je tov. Krajnčič, ki se največ trudi za prospeh Ljudske uni- verze, se je predavateljici za- hvalil za zanimiva izvajanja, ki so tudi pri poslušalcih napravi- la ugoden vtis. Studijska knjižnica v Ptuju ima zbrane precej literature o obravnavanih problemih. Kogar bi to vprašanje ix>drobneje za- nimalo, temu so odgovarjajoča dela na razpolago v njeni či- talnici, ki je odprta v ponedelj- kih, sredah in petkih od 11. do 12. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 13. do 19.30. -ej. KINO PREDSTAVE V TITOVEM DOMU V PTUJU Od 18. do 21. marca 1955 mehiški film »EN DAN ZiVUENJA«. Od 22, do 24, marca ameriški film »V SENCI SOVRAŠTVA«. Od 25. do 28. marca ameriški film »KAPETAN KIDD«. Od 29. do 31. marca italijanski film: »MOJ SIN PROFESOR«. FOTO AMATERJI! Foto—kinoamaterska zveza Slovenije je obvestila Foto— Kinoamaterski klub Ptuj, da bo letos v času med 14. majem in 10. decembram 6 razstav foto- amaterskih slik in sicer lovska razstava (14. do 24. maja) in 5 mednarodnih razstav v Franci- ja, Nemčiji, Angliji, Danski in Indiji. Natančneje o razstavah pri- hodnjič. Za lovsko razstavo so zaželje- ne slike formata 30x40 z motivi iz lovskega življenja in živali, ki so predmet lova Število slik poljubno. Nekatere bodo nagra- .jene. Rok za dostavo slik Zve- zi je 5. april 1955 Bralcem podlistka »Od Ptuja do Makedonije«! Ta podlistek bo zaključen z dvema naslednjima člankoma; tokrat je moral izostatd zaradi pomanjkanja prostora. SODOBNI ROMAN HA MMIETie IVAN POTRČ (11) Sestra, ki je bila trezna, ali pa tudi že malo nasekana — pri njej nisi nikoli vedel, koliko bije, ali je tisto z rdečico na licih od tega, ker se redd, ali pa od pijače — je nekaj ne- razumljivega zamomljala. »Kaj, Liza si slišala, kaj so mi v mestu rekli?« Liza je kimnila, si popravila lase Za ruto po obeh straneh in potegnila ruto naprej, na čelo. Sestra je bila edina, ki mu je Naročniki in bralci »Ptujske- ga tednika«! Vpišite se pravočasno — vsaj do 10. aprila — v članstvo Pre- šernove družbe! Za 300 dinar- jev dobite pet lepih knjig (ko- ledar, dve povesti za odrasle, eno za mlad^ in še poljudnii^ znanstveno knjigo o vzgojnih vprašanjih), za doplačilo 50 din pa še poljudnoznanstveno delo: Zdrav človek v zdravem okolju. Opozarjajte na to tudi svoje znance in prijatelje! Lahko po- stanete tudi srečni dobitnik bo- gatega nagradjnega žrebanja. Leta 1954 je bilo v našem okrajn nad 800 naročnikov Pre- šernove družbe, lansko leto smo število podvojili a-ll ga bomo tndl letos? Do 10. aprila je še čas! Z.a malo denarja dobite veliko izbranega čtiva in še lep dobitek zraven, če vam bo sreča , odgovarjala, zato se je pri svo- jem politiziranju po navadi sa- mo z njo menil, razen kolikor mu ni kateri od domačih, ali od onih pri mizi česa oporekel, kar se je le redkokdaj pripetilo. Ko za sveto smo molčali. Po mili volji sta Se lahko menila in peljala politiko, dokler se ni družina drug za drugim pobrala. »Kmalu bodo ti Gomilani — ti hitlerjevci, ta reakcija! — zvedeli, kolikor še nočejo vedeti, kdo je Strafela! Liza, ali ne?« »Saj, tako je,« je rekla liza, ali pa tudi ni nač rekla. Lahko smo se pobrali, za ni- kamor več ni bilo pri hramu. Pri Toplekovih, kamor sem se odpravil, mislim, da zavoljo zmenka o oranju, je bilo vse tiho, mrtvo, ko da bi se nedelj- , ska vročina poveznila na hram I in drevje okoli hrama ter vse omrtvela. Kure so se kopale j v prahu in zijale, zijal in s hi- ! trico dlihal je tudi pes, na pol volčjak, na pol Lisjak, na pocjah pred hlevom; pasje dihetanje in ; goveji prežvek, to je bilo vse, : kar je motilo opoldnevno tiho- čo, ko sem šel skozi kolamico. Enaka tihoča je bila pred sa- mim hramiom in za tem v pri- kletju, ko sem odpahnU dverce in stopil čez prag, v priklet. Bila je tihoča, da sem obstal. Dekleti sta bili ali z doma, ali sta kje pod kakšno hruško počivali. ' Znenada sem zasJašal, k^o je v izbi nekaj narahlo priletelo na | mizo in na pod, vejč^krat zapo- vrstjo, ko lasnice ali glavniki. Pokašljal sem, vprašal na glas: »Kaj ni nikogar pri hišd?« — in prijel za kljuko. »Naprej, naprej!« je MiJel žen- ski glas; bil je Toplečkin. Ženska je sedela na stolu ob mizi z lici, rdečimi kot po ku- hanem vinu, obrnjena proti vratom in se razpletala .Po vsej priliki se je pravkar tonila, kajti pred sabo na stolcu je imela velik lavor vode, vse okoli je bilo oskropljeno, z mize je visela zmečkana in mokra bri- sača. »O, naš Južek je!« je bolj po- vedala ko vzkliknila, ko me je zagledala. Zapela si je, tako in mimo- grede, kak gumb na srajci — bluzo je imela sploh razpeto — in nadaljevala z rokami na go- lem zatilju z razmetavanjem de. behh in dolgih ženskih kit, pri tem je pridno zatikala lasnice v zaprta usta, ko da bi jih po- državala bolj z ustnicama ko z zobmi. Zagledal sem se v belo oprano srajco in začutil za njo prsd, kako so se podvigovale z dvignjenimi in s kite razpleta- jiočimi rokami v red. Zagledal sem tudi velike bele oči, ki so zrle vame z glavnika, ko da bd se zapičile v moje, bile so oči j etičnega Topleka. Potisnil sem roke v žepe, po- gledal nekam po podu. preko vsega tega tam pd mizi in v j postelji skozi okno in zaoel na; ' mestu, kjer sem bil, pri vratih, j ! stopicati. Tista vefka belina, i Toplekove oči so pogledovale;! Tor>1ečko, mene in znova To-1 plečko; videl in čutil sem koj,' moje poglede in njeno raizpeto bluzo, ne docela zapeto srajco. »Ste sami?« sem p>ovprašal; bil sem v zadregi. »Sami!« je zaetknila žensika skozi zobe in zadihnila; lasn.ice j v ustih so se dvignile na to jih je vzela iz ust, da je laže povedala. »I>efcl'-no temenu, preko ra- men in prsi vse do krila, kjer so Se ji konci gostih las vedno zmešali, da jih je morala krep- ko prijeti z levico, če jih je ho- tela razčesati in da se je poče- sala z glavnikom skozi nje. Visela je s spuščenim i veka- mi na tista svoji kostanj asti lasni bogatiji, da, kakor spočita in lenobna kobila — ah, obna- šala se je, ko da bi me sploh ne bilo v hišd, ko da bi bila | pred katerim od domačih, pred j katerim od otrok. Poslonil sem se h klopm okoli peči. tja je bilo najbližje od i vrat, se zagledal v pod, zatem v okno pred seboj, v brajdo, ki je silila v oknico, v redko zelen- kasto izabeliino grozdje — ssamo proč, da je ne bi imel več na očeh, ne Tople čke in ne njene- ga vznemirjenega jetičnika Po glavi mi je znenanda spreletelo; ala spti z njim? Kako more i spati s temi kostmi v postelji? ■ Hotel sem nekaj reči, začeti, j po kaj sem prišel, a sem čisto j pozabil. Mlatev je končana, mi je spreletelo po glavi, skoraj bo otavna košnja, drobno izabe- lino grozdje se bo napelo in omodrelo. Bolnik je nekajkrat na hitro dihndl. Toplečka je rekla: »Za mizo si no sedi! Na oknu je pijača. Na toči Si no, Južek!« Lesno, z rokami v žepih, sem se premaknil čez izbo, se potis- nil med mizo in klop ter sedel na pol s hrbtom proti obema in se zagledal skozi prednja okna, skozi listnate i>elagonije. Nato- čil sem si pijačo in počakal, ta- ko iz navade, da ne bi rekli, da sem se prišel k sosedovim na- pi jat, ko da ne bi doma nič imeli. Nastala je tihoča; počasno tiktakanje in enakomerno To- plečkino počesavanje sta jo de- lala še bolj napeto. Bolnik se je premaiknal in bo- lestno zadihnil. »Zefa?« »Ja,« je rekla ta in se česala. Zijal sem skozi okno, ne da bi kaj videl, a vedel sem po glasu, da ga m pogledala. Veeno, v hiši je ležalo nekaj napetega! Bolnik je znova zadihnil. »Zefa!« To ni bilo več vprašanje, to je bil že očitek! »Kaj?« Tud-= ženska je postala napeta. »Zefa, kakšna sd!« Ženska se je presedla, stol je zacv^Ul in se česala, ko da bij ne bilo takega. Izpil sem nalito izabelo z močnim okusom po grozdju. Saj, kmalu bo jesen. Trgatev bo in zobali bomo. Na postelji se je z muko ne- kaj predjalo. Bolnik je znova začel naglo dihati, prenehal z -dihanjem in s tenkim, visokim, a praznim glasom dvakrat za- pori opomnil: »Ženska! — po sebi poglej!« Stol za hrbtom je še enkrat zacvilil. Prešel; 1 sem se, nisem več strpel pri miru, in videl, kako Si je Toplečka vrgla de- belo, na pol spleteno kito na hrbet, pobrala lasnice in glav- nike kar je bilo na mizi, se z drugo roko prijela za bluzo ali srajco in odvihrala v hiško Bele oči s postelje so ji ves čas sledile, ves čas so begale za njo, za boki, ki so se odzibali v izbo. Bilo je, ko da bi trepe- tale. Prav tako znenada, kakor se je vse to dogodilo, si zaslišal iz hiške jok. zatišano in zadihano pohlipavanje. »Oh — Jezus! Taka ženska!« je vzd^hnil bolnik, me pogle- dal in se očitno pomirjen za- strmel v trame. Dvignil sem se. da bi šel, se za trenutek spomnil, da sem prišel zavoljo oranja, obstal sre- ^ izbe o hrbtom proti postelji in proti hiški ter na glas vpra- šal: »Zavoljo oranja l>i se lahko zmenili.« Počakal sem, da se bo kdo oglasil, kaj rekel, al^ nič takega se ni zgodilo. Samo v hiški je še huje pohlipnilo. nato pa ne- halo. (Nadaljevanje sledi) Stran 6 Ptuj, 18. marca Klemenčič Vlado: Uboga gmajna in graščak Le vkup, le vkup uboga gmajna, heja, hejol (Stara puntarska pesem.) j Velika kmečka revolucionarna gibanja na Sloven'=kem. ki jin imenujemo kmečke upore ali punte, so zakrivila visoka in vedno naraščujoča bremena, ki so jih kmetom nakladah fevdalci Dajatve kmečkih podložnikov so bile sicer pn vsaki gospoščim v začetku natanko določene in vpisane v »bukve«, imenovane urbarji. To je bila za vsako kmečko gospodarstvo določena tlaka to je brezplačno delo na graščakovi zemlji m pa davščine. Kljub temu pa so posameziu graščaki — eni bolj, drugi manj — zviševali tako tlako kakor tudi davščine. Vzrok temu svo- jevoljnemu ravnanju je bilo ved- no bolj napredujoče denarno go- spodarstvo, ki se je začelo z od- ritji novih čezmorskih dežel in živahno trgovinsko izmen lavo. Graščinske uprave so bile preveč okostenele, da bi z zboljšanjem zemljišč, boljšimi stroji m po- dobnimi ukrepi povečali svoje dohodke Povečati so jih hoteli a pritiskom na podložnike, da bi iz njih iztisnili, kar bi se največ dalo. Način življenja fevdalcev, ka- kor je bil preprost še v sred- njem veku. je postajal iz leta v leto boli gosposki Tako naj bi podložnik nosil na svojih ramah vse mogoče nove izdatke za dra gocene orientalske tkanine, ko žuhovino in nakit za grajske go- spe in gospodične, izbrano orožje in konje za plemiče, drago po- hištvo, nove, udobnejše stavbe in tako dalje. Razen preobremenitve v dav- ; ščinah in tlaki pa so se nekateri graščaki posluževal, naravnost neverjetnih načinov, da so prišli do denarja. Tako je bil madžar- ski plemič Ferenc Tahi, lastnik gospoščine na Statenbergu pn Makolah menda največji izkori- ščevalec slovenskih kmetov Če je n. pr, izvedel, da je kmet pro- dal na sejmu živino alj kakor koh izkupil denar ga je pozval na grad in si »izposodil« od njega večjo ah manjšo vsoto. Pošiljal je h kmetom tudi oskrb- nike, ki So si od njih izposoie- vali denar v graščakovem imenu. Tako mu je Mihael Kotnik v Do- lah posodil 137 goldinarjev, vdo- va Doroteja Cvirnai 100 gld Gregor Kašlč v Makolah 36 gld. itd. Izposojenih vSot Tahi ni nik- dar vračal in gorje mu. kdor bi ga ponižno prosil, naj mu vrne denar. Tako je omenjeno vdovo Dorotejo Cvirnai pozval naj pri- de z dolžnim pismom na grad, kjer ji je dolžno pismo na drob- ne ko?e raztrgal in jo nato izti- ra'l iz gradu Takih primerov bi lahko našteli mnogo Veliko škodo so trpeli podlož- nikl, ki so graščaku vozili na prodaj pridelke na ptujski trg. Tako je isti Tahi ukazal nekemu Jurku iz Poljčan, naj pelje na ptujski trg dva soda rib (krapov in ščuk), kjer naj proda krape po 8 krajcarjev fixnt, ščuke pa po 6. Toda po ptujskem tržnem redu je bilo dovoljeno prodajati krape le po 7. ščuke pa po 5 krajcerjev funt. Poleg tega ie kmetu zaradi vročega poletnega časa poginilo precej rib Kljub vsemu temu je moral kmet pla- čati graščaku določeno vsoto 23 goldinarjev, ker se je kmet obo- tavljal, ga je graščak zaradi ne- pokorščine zaprl v ječo kjer ga je imel vSe dotlej, dokler mu ni položil denarja Podložnike ja pošiljal Ferenc Tahi tudi po špe- cerijsko blago, da so ga jemali pri ptujskem trgovcu Mindorfer- ju na graščakovo ime, a so ga končno morali sami plačati To se je zgodilo n pr Martinu Vajcu v Makolah Prav tako ni plačal Tahi obrtnikom njihovih Storitev in jim ostal dolžan po več sto goldinarjev. Se in še bi lahko naštevali krivice, ki jih je prizadeval Tahi svojim podložnikom Jemal je kmetom živino, živež in celo ne- premičnine Kmetje so bili tako rekoč brez moči proti vsemu te mu Pritoževali so se sicer pri deželnem knezu in pristojnem sodišču, toda brez uspeha. Gra ščak je že znal, če je bil tožen VSe tako urediti, da se je zanj končno dobro izteklo. Še marsikaj bi bilo vredne opisati. Lovrenc Kopriva iz Ma- kol je služIl Tahiju 10 let ko vojak-najemnik Ko je po po vratku iz vojske terjal graščaka naj mu izplača vojaš^ko mezdt za vsa ta leta v znesku 668 gol dinarjev, mu je graščak vze prsni okiep. železne rokavice dve puški in ga odslovil. Krivice je bila tem večja ker je gra ščak za vojake prejemal plačo i; vojaške blagajne Nekoč pozne je. za veliko noč 1571 je Lov renc Konriva hodil po polju gledal, kako je prcrimiio žito Tedai je or^'jezdil Tahijev sii Gabrjel ? dvema spremlievalce ma 'r nanadpl Koorivo od zada s sabljo. Hudo ranjenega so po tem »plemiči« privezali h konju, ki ga je vlekel za dve dolgj njivi za seboj. Potem so ga polmrtve- ga dali na konja in jahali z njim skozi Makole Ko so šli skozi vas, se Kopriva nekako zmuzne s konja in zbeži v bliž- nji vrt Plemiča so ga zasledovali in bi ga bili gotovo ubili, da ga niso rešili vaščani. Ko je Gabri- jel videl, da proti toliki množi&i ne opravi nič je odjahaL Za slo- vo pa je še zagrozil: »Le čakaj, s tvojo in tvojih sosedov krvjo si bom umival roke. Ne boste mi utekli!« Ta zločin Gabrijela Tahija ni največji. Tožbe in pritožbe kmeč- kih podložnikov nam poročajo, kako je os'epil Pavla Jurkoviča iz Županje vasi Gabrijelov oče Ferenc Tahi je onečastil mnogo kmečkih deklet, med njimi tudi Jurkovičevo hčer. Na očetove upravičene očitke je Gabrijel Tahi Jurkoviču z mečem rasekal obraz in ga oslepil. Siromak je s spremljevalcem, ki ga je vodil, Potek velikega slovensko-hr- vaškega punta iz leta 1573 pod vodstvom legendarnega junaka Matije Gubca je dovolj znan. Za ptujski okrai so važni dogodki na Statenbergu. Podrobnosti o uporu štatenberških puntarjev in zavzetje gradu niso dovolj po- jasnjeni Iz listin je znano le to, da so se kmetje na zvit način in brez boja polastili gradu V su- pUkaciji štatenberških kmetov z dne 26 marca 1579' je namreč sledeči stavek: Eden izmed Tahl_ jev.h nasprotnikov, kateremu so zoper poštenost, pravico in pra- vičnost vzeli vse premoženje in vse zemljišče, jim je. ker so bili skrajno neprevidni, nenadoma iz- vil grad. (Ta nasprotnik je bil morda že imenovani Lovrenc Ko- priva ali kdor koli od štaten- berških podložnikov.) V gradu, ki so ga zasedli pun- tarji, ie bila oprema dražja in krasnejša kakor v marsikaterem knežjem dvorcu Kmetje bi se lahko polastili tega bogastva, vendar je zanimivo, da tega niso storili Pozneje so se pridružili drugim upornikom velikega pun- ta pod vodstvom Matije Gubca. Kakor vsi prejšnji in poznejši, tako se je tudi ta punt končal s šel T daljni Gradec na sodišče ii» tožil nasllnika Sod.šče mu je šele na ponovne pritožbe čez več let prisodilo odškodnino 1853 j goldinarjev ki naj mu jih izpla- ' ča Tahi. Zopet je minilo še ne- ' kaj let. da je dobil Jurkovič najprej 300, nato pa še 500 goldi- narjev Ko je Jurkovič zahteval še ostalih 1053 gld., mu je Ga- brijel rekel: »Če se ne pobereS z grajskega dvorišča, te dam s palico pretepsti.« Nasilstva in krivice fevdalne gospode so se nizale v nedogled ne samo na Statenbergu, temveč po številnih gradovih širom po slovenski deželi Pritožbe slo- venskih kmetov so ostale brez uspeha. Uboga gmajna se je za- čela organizirati, posvetovati in oboroževati ter Siklenila, da si sama pribori nazaj staro pravdo. »Zimzelen za klobuk, punt naj reši nas tlačanskih muk,« je bilo geslo upornikov, ki so začeli na- padati gradove In obračunavati z gospodo porazom kmečke vojske. Glavm voditelji so ali padli v boju in i njimi na stotine kmečkih bojev- i nikov ali pa so končali pod ra- bljevo roko. Kljub porazom pa nam odločni nastopi puntarjav proti nasllnlkom kažejo veliko jiuiaštvo in borbenost slovenske- ga ljudstva, ki so ga takrat pred- . stavljall edinole kmetje, obenem | Pa nam ti puntarski nastopi pi- šejo najlepša poglavja slovenske revolucionarne zgodovine. j Cesar niso dosegli kmetje z upori, to je v teku naslednjih stoletii prinesel gospodarski raz- voj. Tlaka in davščine so se po- stopoma zniževale ali pa so se spreminjale v denarne dajatve, ki so jih pri nas imenovali šti- bro. 2e cesarica Marija Terezija je znižala letno tlako za posa- meznega podložnika na 156 dni, kar tudi ni malo. Nesposobnost graščinskih uprav, da bi stopale v korak z zmagovito napredujo- čim denarnim gospodarstvom in porajajočo se industrijo, kmečki upori, turški vpadi, vse to je po- vzročilo v XVII stoletju popol- no ubobožanje kmečkega prebi- valstva To je prisililo tevdalce, da so na novo uredili obveznosti tlake in raznih dajatev proti Grad Statenbera pri Makolah isi in graščini. To so napra- i ili s pismenimi pogodbami. Za rimer nai bo pogodba med tujskim graSčakom m občino odvinci. vsak podvinskl posest- ik plača letno 8 goldinarjev v veh rokih, polovico o kresu, olovico ob Novem letu. (Za pri- ler tedanjih cen navajam: en an kmečkega dela 10 krajcar- sv, 1 mernik pšenice 3 forinte, mernik rži 2 forinta, 1 mernik vsa 1 forint.) Razen tega se ob- eie še ta. 40 dni tlake ne leto, 1 sicer: 3 dni za rez v vino- radu, 3 dni za prvo in 3 dni za rugo kop ter za eno aH drugo s tri dni, 2 dni za vezanje trsja, dni za trgatev, 2 dni za treb- jenje travnikov, 2 dni za košnjo ena in otave, 6 dni za spravilo ena in otave, 6 dni za žetev ita ter 3 dni za ograjevanje emljlšč na grajskih pristavah roti divjačini. Cas tlake napo- eduje graščinska uprava Kdor I ne prišel na tlako, mora po- lati namestnika. Trajanje tlake: d 7. ali 8. ure zjutraj do sonč- ega zahoda. Z zmanjšanjem ročne tlake, tibro in drugimi spremembami, e ptujski grad polagoma prene- al biti središče enotnega gospo- iarskega obrata in ostal nekaj asa le še sedež oblasti in so-L. ije. Gospodarsko središče pa je lostalo mesto Ptuj. Z novo ure- litvijo tlake je prenehal biti tu- | i vaški župan njen napovedo- alec ter je županovo delo pre- 'zel graščinski sel. Pač pa je istal župan še do leta 1848| na- lovedovalec za oddajo desetinv., olikor ni bila spremenjena v tibro in oskrboval njen prevozj a to delo je prejemal nagrado ' raznih pridelkih. , Kljub spremembam je ostal (tujski grad še nadalje prvi in idločilni agrarni pridobitnik v >kolju, saj je prejemal v XVIII. toletju v desetini skupaj 779 nernikov pšenice, 254 mernikov ■ži, 2281 mernikov prosa in ajde, C temu je prišteti še 250 do 300 nernikov žita, ki ga je pridelal la lastnih njivah. Tako je lahko jdiočilno vplivfei na žitne cene v IVO jem okolju V manjši meri je mel ptujski grad vodilno vlogo ari vinogradništvu. Tu sta imeli jrvenstvo gospoščini domin.kan- skega in minoritskega samostana 5 svojimi razsežnimi vinograd: v llalozah. Pač pa je oil ptujski jrad spet vodilen kot prvi živi- oorejec svojega okolja, saj je navadno redil v graščinskih hle- rih nad 100 glav goveje živine. Toda niti spremenjeni in ?a našega kmeta boli človeški od- nosi med njim in fevdalcem sc niso mogli dolgo obdržati Na- predujoča industrializacija, libe- ralizem v trgovini in kapitali- stično gospodarstvo, vse to ie povzročilo, da je prišlo še do večjih sprememb tudi za kmeta. Leto 1848 mu je prineslo tako imenovano zemljiško odvezo, s katero je bil rešen vsakršne tla- ke in desetine in postal iz na- jemnika zemljiški lastnik Tu pa se začne novo poglavje zgodo- vine slovenskega kmeta, ki je, čeprav samostojen posestn k, ostal še do najnovejših dni v bistvu še vedno uboga gmalna. Sele revolucija v narodnoosvo- bodilni vojni mu je prinesla od- pravo zadnjih ostankov fevdal- nih odnosov in mu odprla nove, boljše perspektive Tavnosli! Mestni muzej v Ptuju In Okrajni odbor Zvetse bor- cev v Ptuju naprošata, da" napišejo svoje spomine s krat- kim življenjepisom: 1. izseljenci, ki jih Je okupator pregnal na Hrvat- sko in v Srbdjo. Pri zapiskih, naj pdsec opiše življenje vseh svojih družinskih članov od aretacije do vrnitve v Ptuj in morebitno ©odelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju; 2. begunci iz ptujskega okraja, kd so zaradi okupa- torja zbežali iz Ptuja v letu 1941 ali pozneje — spomine na begunstvo; 3. borci in aktivisti neu-odnoosvobodUne borbe — spomine na organizacijo narodne osvoboditve v ptujskem okraju; 4. Ptujčanl. ki so preživeli okupacijo v Ptuju in oko- Hci — podatke o delovanju okupatorja; 5. Interniranci v nemšikih koncentracij skih taboriščih — spomine na življenje v taboriščih; 6. ujetniki v nemških vojnih taboriščih — izkušnje iz dobe ujetništva; 7. vse pripadniki socialdemokratske stranke in člani »Svobode« v Ptuju spomine na delovanje teh organiza- cij; pred letom 1941; 8. vsi pripadniki ali simpatizerji Komunistične parti- je in SKOJ v obdobju med obema vojnama — spomine organizacijsko delovanje; 9. vsi, ki jim je poznano predvojno hitlerjevsko giba- nje v Ptuju — svoje spomine o njem. Vsi ti spominski zapiski bodo arhivu muzeja služili kot dragoceni pod.atki za objavo člankov k 10. obletnici osvoboditve. Prosimo, da jih napišete do prvega aprila in oddate v muzejski pisarni, Muzejski trg 1. — Nobene- ga naj ne odvrne od pisanja predsodek, da bodo njego- vi podatki mcrda prepičli! Tudi vsi spominski predmeti, ki pojasnjujejo zgodovinske dogodke, kakor so zapiski iz one dobe, tiskana poročila, časopisi, risbe, fotografije, orožje in drugo — oddajte muzeja pred 10. obletnico ve- likega narodnega praznika v trajno ali začasno uporabo! Le velika splošna akcija memoamega gradiva, nam bo omogočila izpolnitev naše naloge h kateri smo ob 10 ob- letnici osvoboditve dolžni pristopiti prav vsi pozvani z resničnimi podatki in spominskimi predmeti! Vsfm porerlenikom ^ IPresernove družbe Okrajni odbor vas naproša, da do 20. marca sporočite Glavne- mu odboru Prešernove družbe v Ljubljani (Tomšičeva ulica 9) in Okrajnemu odboru (na do- sedanji naslov — lahko kar po dijaku iz vašega kraja) točne podatke o članstvu Prešernove družbe za leto 1956 v vašem po- verjeniškem okolišu! Sporočilo naj obsega pred- vsem število že pridobljenih članov, ne glede na to, ali so že vplačali članarino ali pa pla- čujejo v obrokih; posebej na- vedite zlasti, koliko članov se je naročilo tudi na šesto, dopla- čilno knjigo: Zdrav človek v zdravem okolju (iz Ljubljane nam pišejo, da je teh naročni- kov v našem okraju zelo malo — verjetno ste njih število po- sebej označili. Po možnosti označite tudi posebej, koliko članov eventualno še utegnete pridobiti do zaključnega roka. Z denarjem obračunajte samo in neposredno z Glavnim odbo- rom v Ljubljani. Bliža se že 10. april, eaključ- ni dan za vpis v članstvo Pre- šernove družbe! Glavni odbor potrebuje točne in hitre podat- ke zaradi pravočasne določitve naklade, tiska in razpošiljanja, da ne bo spet jeseni nepotreb- nih zamud in zamere, Okrajni odbor pa zaradi dobre, uspešne evidence opravljanja dela. Posebno nove poverjenike prosimo, da se javijo Glavne- mu odboru z vsemi potrebnimi podatki (z ono dopisnico modre barve; od njega dobijo potem poverjeniško pooblastilo, po po- trebi tudi nove bloke za nabi- ranje članstva). Iz LJubljane smo dobili spisek poverjenikov in članstva s stanjem 8. marca 1955 — v njem ni podatkov za C^irkovce. Cirkulane. Gorišnico, Kidričevo. Hajdino, Juršdnce, • deloma za Leskovec in Majš- pei^ (Lešje), potem za Stoper- ce, Narapdie, Lovrenc na Drav- skem polju, za Hum. Podgorce Podlehniik. nnaopolnd pa so tudi podatki za Ptuj, ni še sporoči: za Dornavo Starše z Marjeto Za Trnovsko vas, Videm in Se- la in morda še za kateri kraj. ' Podatke ^ai iavijo samostoj- ♦it poverienlki obenem tud^' zč poverjenilke, ki sc jim v pomoč, po potrebi tudj s točno oznako kraja (poverjeniškega okoliša) in občine. Ne pozabite — še enkrait — na podatke za šesto, dopla- čikio knjigo in na pobiranje zneska za poštnino, koder je to potrebno (torej 300 dinarjev H-20 -^-50). Lansiko leto smo šitevilo član- stva skoraj podvojili (1569 čla- nov), za leto 1956 pa javlja Glavni odbor iz Ljubljane samo 1099 člai-ov in posebej 237 na- ročnikov za doplačilnio knjigo, po približnih podatkih Okraj- nemu odboru pa je število čla- nov doslej okoli 2300 in še kakih 300, ki jih poverjeniki predvi- de\-ajp. Po mnenju Okrajnega odbora bi lahko dosegli vsaj število 3000, tako da bi lansko epe t podvojili. Po podatkih, ki smo jih pre- jeli, je slab odziv v Cirkovcih, v (iradisu — Kidričevo, v Le- skovcu in Vitomarcih, premalo pa je tudi članov v Vidmu, Tr- novski vasi. Ormožu, Hajdini in še kje.. Tudi Ptuj sam še precej zaostaja za lanskim šte- vilom. Tov. poverjeniki! Sedaj so zadnji tedni za pravočasni vpis. Razobesite na \-idmh mestih propagandni maiterial. kolikor ste ga dobili od Glavnega od- bora (Okrajni ima še kakih 50 maUh prospektov na razpolago). Prepričujte ljudi, da je od pra- vočasnega vpisa do 10 aprila odvisen tudi pravočasen tisk in prejem knjig, obenem pa tudi pravica do udeležbe na velikem nagradnem žrebanju, ki ga je ■ razpisala za letošnje naročnike I F^rešemove dtružbe. Za zgled ; naj bo vsem tov. Konrad Ver- šič, šoCslii upraviteli v Zavrču, ki je prvi poslal podatke nam in v Ljubljano — število lan- skih članov (95) je dvignil na letošnjih 140, ki so obenem tudi vsi naročniikii doplačilne knjige. Tudi nekateri drugi so diooegli prav lepe uspehe. Ko bonno zbrali točne podatke, bomo lah- ko objavili podrobnejši pregled. Tov. poverjenik'! To sporoft- lo naj Vam bo opozorilo, spod- buda in 2jahva'la ot>enem. Ne porahHo na 20. marec m 10. april. Okra in? odbor Prp^r«*«^ družbe v Ptuja Reviia sHohov v Ptuju Prireditve, kot je bila nedelj- ska revija skokov, ki jo je pri- redil TVD Partizan, naše mesto še ni videlo. Zato ni čudno, da se je okrog skakalnice nabralo več sto Ptujčanov, ki so z naj- večjim zanimanjem sledili iz- vedbi skokov članov, mladincev in pionirjev TVD Partizana. 20 metersko skakalnico pod gradom so zgradili in pripravi'.! člani in mladinci Tehnično sicer ne odgovarja popolnoma, vendar je že vnaprej garantirala lepe skoke. Tekmovalo je 45 prijpad- nikov Partizana, posebno mno- žično pa je bdlo sodelovanje pio- nirjev. Pri tem moramo pouda- riti, da smo opaztU zelo nadar- jene skakalce in so nekateri po- kazali velik napredek. Imeli so dober odri v, primeren nagib in miren let. Zlastd' moramo ome- niti Arsenovlič Aleksandra, ki Si Je s skokom 16 m pridobil simpatije vseh gledalcev in žel buren aplavz. Naslednji skok se mu je ponesrečil, ker je padel in s tem zapravil prvo mesto. Ima lep stil in miren let, le doskok ga preveč ne uboga. Iz- ven konkurence je tekmoval Kovač Ciril, ta Je dohitel Ar- senoviča na 16 m, le stil miu še nekoliko šepa. S pravilnim tre- ripp-om Hn Kovač dio^e^^r-l lepe uspehe. Prezreti ne gre Spaner Ivana, daleč je »vlekel«, toda je premalo umirjen in pada. Lep stil Je pokazal Vidovič Ad'>lf- ».ootegnil« b^ pa lahko dalje. Pr" doskoku je posebno ugajal Per- nat Vinko, je siguren pa tudi njegov stil je dober. Pri niinnir- iih ie bn zelo doiber 12 letni 1 Korenjak Anton. Lep odriv, ma. •en let in siguren doskok mu )betajo mnogo v zimskem ska- kalnem športu. Rezultati nedeljskega tekmo- /anja v skokih so sledeči: Clanl: 1. Vinko Pernat (13,50, L5), 2. Adolf Vidovič (13, 14), 3. Viljem Ulčar (12,50, 13), 4. Mar- ian Majcen, 5. Aleksander Ar- senovič, 6. Ivan Spaner, 7. Bran- ico Gorjup. Mladinci: 1. Anton Vidovič (13, 13), 2. Erih Sara (11,50. 13), 3. Viktor Markovič (9, 10), 4. Ivan Cimermian. Pionirji: 1. Anton Korenjak (11, 11,50), 2. Boris Perger (7,50, 8), 3. Emest Hor\-at (7, 7,50), 4. Mirko Pavlinič, 5. Ivan Gojko- vič, 6. Viktor Rebemak, 7. Matjaž Horvat Snežne razmere niso bole ravno ugodne, sneg je bil precej mo- ker in radi tega tekmovalci ni- so dosegli dolžin, kot so jih va- jeni na tej s'kakalnici, saj so v soboto pri treningu preskočili (Nadaljevanje na 7 strani ) Ptuj, 18. marca 1955 Strar 7 v Ameriki so konstruirail pe^ ki uspešno kuha in peče ter od- daja toploto s pomočjo sončnih žarkov. Peč deluje tudi v sicer hladnem vremenu. atomska ura Ameriški profesor fizike Townes je zgradil uro na atomski po- gon. To je najnatančnejša ura na svetu, saj brez posebnih komplikacij meri tudi milijo- ninke ene same sekunde nesreča pri delu V Melboumeu v Avstraliji ee je pred kratkim končal svoje- vrsten proces. Sporni stranki sta bila neki delavec in njegov de- lodajalec, sodba pa se je glasila takole: »Delavec, kateremu med delovnim časom izskoči spodnja čeljust zaradi smeha, ima pra- vico za ves čas nezmožnosti de- la do popolnega povračila,€ 2enski Špekulanti Enakopravnost žena v svetu že dolgo ni samo prazna beseda. Ugotovljeno je, da So razvile v nekaterih predelih sveta žene na doslej poipolnoma moških delov, nih področjih živahno aktivnost. To se je med drugim zgodilo tu- di na največji amerliški borzi, da je moral neki ameriški časopis priznati: »Američanka ima de- nar!« V dokaz navaja statistiko, po kateri se nahaja nad 52 od- stotkov delnic ameriških družb v rokah žena. 40 odstotkov vseh borznih špekulantov so prav tako žene. izključno »strokovni« časopis V nekem ameriškem mestu iz- haja »Zaporniški časopis«, kj ga v celoti urejajo, pišejo in tiskajo v zaporih se nahajajoči ljudje in ki šteje med svoje zimanje so- delavce slavnega ameriškega pi- satelja Emesta Hemingwaya ter znane Amerikance Johna Dos Pasosa, Henrija Millerja in Wil- liama Saroyana Poleg naslova je natisnjena na vsaki novj šte- vilki tudi parola Ena zadnjih se je glasila: »Nič ni nekorist- nega na tem svetu, niti mi ne, ki smo izrazita prestrašujoči pri- meri!« tudi vest gre skozi želodec Nekega tatu, kj je ukradel bo- gatašu 200 dolarjev, je pekla vest, da se je odločil poslati 60 dolarjev nazaj Potem pa je na- pisal 5e dopisnico In v njej spo- ročil sledeče: »Imam občutljivo vest, imam pa tudu želodec in ta je še bolj občutljiv kakor vest.« sijajna osamljenost Neki filmski igralki je bilo vsega dovolj in je sklenila, da Si bo poiskala samoto V ta na- men Sij je kupila nek' otok pred francosko obalo v Kanalu Ko je bila kupčija že sklenjena, je igralka zvedela, da si je z na- kupom otočka pridobila tudi pravico Izdajati denar in nala- gati prebivalcem davke. Vendar ni verjetno, da bi se poslu7ila teh pravic, ker na otoku razen nje nikdo ne prebiva moderna slika Slikar kaže obiskovalcu s črno barvo namazan karton: »Poglejte, to je moja najnovejša slika.« Obiskovalec si je »sliko« od vseh strani pametno ogledal, nato Pa vprašal: »Čudovita je. Toda kako jo boste imenovali?« »Cisto enostavno — .bodoč- nost'.« Najnovejši radijski aparati so tako majhni, da jih lahko nosi- jo na roki kot zapestno uro. To. vama, ki jih je izdelala trdi. da je možno izdelati še za polovi- co manjše aparate. Na ameriškem živilskem trgu se je pojavil v prahu tudj para- dižnik. Priprava hrane iz tega prahu fe prav takšna kakor priprava mleka iz mleka v pra- hu. Treba je dodati vode in pa- radižnik je pripravljen Tovar- na, ki izdeluje paradižnik v prahu trdi. da proizvodnja ni nič dražja od konservirania pa- radižnikove mezge v pločevina- stih posodah. v mestu Koloradu tx)do letos začeli graditi šestnadstropno stavbo, ki se bo vrtela na svo- jem mestu ter obračala po son- cu. Zgradba bo postavljena na posebn,- plošči, katero bodo elektromotorji vrteli glede na sončno pot okrog zemlje lajni doliUiDii s hoDlereni!!! v lalt Kitajsko ozemlje — nagrada za sovjetsko sodelovanje v vojni proti Japonski — Roosevelt predlagal, naj dobi Kitajska Hongkong — Angleška vlada in demokrati proti objavi gradiva, ki „lahko kom- promitira Zahod" Washington, 17. marca A ssoclated Press) Amerifiko mi- nistrstvo za zunanje zadeve je ponoči objavilo nekatere dolgo tajne dokumente: zapisnik s trojne konference v Jalti 1945. leta, kjer so zapisane podrobnosti o dogovoru med Roosevel- tom in Chuchillom o sodelovanju SZ v vojni proti Japonski na eni in Stalinom na drugi strani. Objavljeni dokumenti, zbrani v dveh zvezkih, kanejo da je Stalin na konferenci v Jalti postavil politične pogoje Po mnenju Sovjetske zveze bi izpol. nitev teh pogojev opravičevala sodelovanje Rusije v volni proti Japonski Amenški in britanski predstavniki so sprejeli te sov- jetske zahteve in pogoje, ki so bili na škodo Kitajske čeprav niso vprašali kitajske vlade za mnenje. Uradni naziv spiska tajnih iokumentov se giasi »Konte renci na Maltt in v Jalti« Na konferenci na Malti sta sodelo- vala le predsednik Roosevelt in premier Churchill • Ta konferen- ca Je bila tik pred sestankom »velike trojice« v Jalti 1 1945. Britanska vlada Je pred nekaj dnevi sporočila, da ne soglaša z objavo teh dokumentov, ker so mnogi udeležene^ te konfe- rence še živi Razen tega je bri- tanska vlada mnenja, da bi ob- java teh dokumentov spravila zahodne sile v neprijeten po- ložai in olajšala sovjetsko pro- pagando Mnogi pr\'aki ameriške repu- blikanske stranke so že prej zahtevali, naj objavijo te do- kumente. in obtoževali demo- kratsko stranko in predsednika Roosevelta. da so s popušča- njem Sovjetski zvezi »odprli pot komunizmu v Aziji« Demo- kratska stranka pa je zmeraj izrecno na zahtevo skupnega za- vezniškega vrhovnega povelj- stva. da bi tako Sovjetska zve- za sodelovala v vojni proti Ja- ponski in okrepila zavezniške udarne sile na Pacifiku. Iz objavljenih dokumentov je razvdno, da je Roosevelt pred- lagal, naj v zamenjavo za pri- stanek Sovietski zvezj Velika Britanila da svojo kronsko ko- lonijo Hongkong Kitajski pod pogoiem ds bi postal svobodno mednarodno pristanišče V za- pisniku piše, da je Roosevelt »zelo dobro vedel, da bo ta predlog naletel na odločen od- por Churchilla« V vsakem pri- meru je Honffkons še zmeraj pod britansko upravo Samo nekaj ur ired objavo blikanski senator Mac Carthy obtožil predsednika Eisenhovver- ja. da ni izpolnil predvolilne obljube ko je dejal, da bodo ZDA zavrnile doseženi spora- zum na konferenci v Jalti. De- jal je. da so objavljeni doku- menti »cenzurirani« in da ne dajejo popolne slike dogodkov s teh sestankov. Ameriška vlada je razdelila zbirko tajnih dokumentov s konference na Malti In v Jalti že včeraj predpoldne članom ameriškega Predstavniškega do- ma kot »zaupen material« De- mokratski poslanci in senatorji materiala niso hoteli sprejeti, ker sodijo da gre za manever, po katerem bi demokrata po- zneje lahko obtožili .aorebitnih netočnosti, ki bi se pojavile " tisku Malo pozneje je mini- strstvo skl"-''-^ dR bo doku- mente i7fn?olJ živo akcijo v vašem po- verjeniškem okoliš ču! Stran 8 Ptui, 18 marca 1955 Neka' o {e'evi!iji Pavle Jurič, štud. metalurgije Danes ie že skoraj vsak člo- vek slišal besedo te.evizija — brezžično gledanje v daljavo. V upanju da tudi naše bralce zanima »brezžično gledanje v daljavo«, bom poskusil v sko- pih obrisih podati princip tele- vizije, ki spada v vejo visoko- frekvenčne elektrotehnilie. Osnovni problem televizije je, kako preliti vidno sliko v obli- ko moduliranih prenosnih elek- tromagnetnin valov V telefo- niji tvori mJcrofon most iz zvočnega v elektromagnetno va- lovanje. Na sliki, ki jo hočem prenašati z elektromagnetskim valovanjem, pa nič ne valo- vi. Očitno je torej problem televizije že v svojih osnovah mnogo težavnejši kakor problem telefonije. Človek bi mislil da mora televizija najprej ustva- riti prehod iz mirujoče vidne slike v mirujočo električno sli- ko in šele nato tako rekoč v drugi stopnji v električni sliki sprožiti prenosljivo valovanje I Vsako sliko lahko razkosamo; na različne svetle točke. Ce razdelimo sliko na same majhne kvadrate, prevzame vsak kva- dratek vlogo točke. Ves kvadra- tek je lahko enakomerno svetel oziroma enakomerno teman, sli- ka Pa vendarle obdrži vsebino, če je le dovolj kvadratov, če je torei dovolj drobno razkosana na kvadrate Televizija uporab- lja načelno le točkaste odtise slik, ki jih izdelujejo v posebni pripravi, ki se imenuje ikono- silkop. Izumitelj ikonoskopa je bil Rus Vladimir ZvorVin: iko- roskop je te'eviziji toliko koli- kor je mikrofon telefoniji. Jedro ikonoskopa je kovinska plošča v obliki kvadrata, na ka- tero 'So pritrjena številna z^n^ cesija. To je alkalična kovina, ki je Za svetlobo silno nhčut i'- va. V ikonoskopu so ta zrna skrbno izolirana proti osnovni plošči, razen tega pa tudi proti sosednim zrnom Vsako zrno tvori z osnovno kovinsko plo- ščo kondenzatorček. zrno "rn^ pa je tako imenovana svetlobna celica. Ikonoskoio torei izkori- šča tako Imenovani svetlobno električni pojav Kai je pravzaprav bistvo svetlobno električnega podava? Fiziki so naj prei zapazili, da izbijajo dovolj kratki, n. pr ultravioletni magnetni žarki iz kovinske površine teles elektro- ne. Kasneje pa so ugotovili, da so različne kovine različno ob- čutljive in da alkalične kovine tudi vidnim žarkom, torej sve- tlobi, dovoljujejo izbijanje svo.- jih elektronov, nekalio soraz- merno j a kosti svetlobe, ki po- vzroča svetlobno električni po- jav. Ce torej projiciramo sUko na ikonoskop, izbijemo iz njegovih zrnc cesija elektrone, s tega več, z onega manj. ustrezno pač svetlobi točke na sliki, ki se projicira na zrno. Cim več elek- tronov pa izgubi zrno. tem bolj postane pozitivno električno. Potemtakem se preoblikuje sli- ka s svojimi raz ično svetlimi točkami v odtis na ikonosko.pu, ki ima svoje številne kondenza- torje, različno nabite; v^idna sli- ka se je torej spremenila v mi- rujočo množico nabitih konden- zatorieVj toda tako, da svetlim točkam slike ustrp/aio močni naboji zm ikonoskopa, temnim pa slabotni. Žive slike zahtevajo tudi do- volj hitro izmenjavanje trenut- nih slik Oko potrebuje nekako 50 trenutnih slik v sekundi, da vidi živo sliko. To pomeni, da mora sprejemnik v 50-tinki se- kunde »prebrati« vsako trenutno sliko. Časovna stiska je torej v prenašanju živih slik tolikšna, da včasih posegamo celo po zvijači. Ce namreč prebiramo izmenjaje le vsako drugo vrsti- co trenutnih slik, smemo odme- riti trenutni slik; petindvajse- tinko sekunde. Ustrezne prevare človeško oko še ne opazi. Tudi prenosne razdalje sodob- ne televizije so še zelo skromne. Čeprav danes televizija napreza zelo kratke, namreč centimetr- ske elektromagnetne valove, ima zaradi svojega sedanjega ustro- ja še zelo kratke roke. Brezžično prenašanje slik v daljavo je tudi še sorazmerno drago. Dober ikonoskop zdrži na primer 600 obratnih ur in je torej zelo drag pripomoček, vendar se pa kljub temu brez- žično gledanje v -azdaljo iz dneva v dan vedno bolj širi. Dokler leži projicirana slika na ikonoskopu je seveda mrtva. Prenosni elektromagnetni valovi pa ne morejo prevzemati tovora, ki nima nikakršnega odnosa do časa; projicirana slika mora to- rej postati živa, spremeniti se mora v valovanje — živo giba- nje. Ravno televizijski oddajnik pa spremeni mrtvo projicirano sliko v živo elektromagnetno valovanje. Televizijski oddajnik dobesedno bere na ikonoskopu fiksirano sliko. Za svoje početje uporablja ozek pramen oziroma žarek elektronov, ki ga s po- močjo magnetov vodi od zrna do zrna v vrstici ikonoskopa in ga s konca vrstice vrže zopet na začetek naslednje. Žarek vrne vsakemu »prebra- nemu« zrnu e"ektrone. ki jih je ob fiksiranju slike na ikono- skopu iz..gubil Ker pa je žarek elektronov električni tok, po- meni oddajanje elektronov v zrno cesija nihanje jakosti to-1 ka, ki »bere«. To nihanje pre-' vzame nalogo ustreznega modu- liranja prenosnih elektromagnet- nih valov. Da je oa ^os tej na- lo.gi, ga po potrebi ojačimo j V sprejemni postaii — spre-; jemniku se seveda odigrava obr- ; njeni pojav. Pre%iesena slikj pa nastaja na zaslonu katodne ce- vi, kajpak v oblik- nekakšnega obrnjenega brsnja, torei zrno, za zrnom, vrstica za vrstico. Ko sem vam sedaj že na kratko podal princip televizij- skega prenosa in sprejema, bi hotel še na kratko omeniti te- žave. s katerimi se bori televi- j zija. I Lastnik televizijskega spre- j jemnika hoče imeti jasno leoo in veliko, po možnosti pa še celo barvno sliko Cim lepša naj bo slika, tem več zm bo mo-^al imet- naš ikonoskop. Cim večja je slika, tem več je treba vrstic, v vrsticah pa črk in s tem po- staja tudi »branje« zamudno. Televizijski oddajnik TeieViZijsKi prejemnik Ce želimo zbistriti motno žga- nje, mu dodajmo malo tanina, in ko se ta raztopi še 10 do 15 gramov želatine ali dva do štiri jajčne beljake na 100 litrov žga- nja. Po 10 do 14 dneh se žganje zbistri in ga preto&mo ali pre- cedimo. ★ Razsvetljavo močno slabijo zamazane žarnice, ki pa jih ne smemo čistiti z vodo, temveč z nekaj kapljicami špirita. Nazad- nje vzamemo vato m natremo žarnice z rahlo mešanico žgane magnezije in bencina, naposled pa jih do suhega poličimo. -k Zadah ali smrad iz ust zmanj- šujemo z izpiranjem ust s ka- milčnim čajem ali s tabletami, ki jih dobimo v lekarni in ki omilijo tudi nekatera vnetja v ustni votlini. ★ Šivalni stroj teče zelo tiho, če pod ožimo pod noge d belo klobučevino ali ostanke blaga. Trde, suhe žemlje lahko zre- žemo, če jih polomimo pred re- zanjem v cedilno sito. ki ga po- krijemo in držimo nekaj m'nut nad s^pvaro. Kmalu postanejo mehke in prožne in jih zlahka režemo. ★ Vsak dan kurimo in se pri tem jezimo, namesto da bi pri- pravili lahko vnetljive predme- te — papir, trščice, da bo zago- relo. V začetku naj bo dovolj zraka v peči ali v štedilniku. Lahko vnetljivi predmeti mora- jo biti spodaj, da obiame uha- jajoči plamen tudi gornje ku- rivo. Do ognja mora vedno do- hajati potrebni zrak. ★ Premoga ne sm.^mo polagati naravnost na žerjnt/ico. ma-vrč ob žerjavico T^^kc ce tiii- If^h- ko vname in da več toplote, ki se širi na vse strani. Ce pre- mog še poškropimo, vsebuje več sestavin in pomnoži toplo- to. ★ Divjemu zajcu, ki ga ustre- lite, morate takoj iztisniti sečni mehur, sicer bo meso smrdelo. Tudi ledvice je dobro odstrani- ti ★ Ce nam je zamrznil vodovod, ga odtalimo z vrelo vodo, v ka- teri smo raztopili dve pesti so- li na 15 litrov. Takšno koncen- trirano raztopino kuhinjske soli nalijemo na zamrznjena mesta. Ce še ne pomaga, moramo cevi ali pipo obkladati s cunjami, ki jih namakamo v kropu. ■k Zelo praktični so vložki za čevlje iz srednje močne lepen- ke. Na njo postavimo čevelj, ori- šemo podplat s svinčnikom in nato izrežemo dva vložka. Takš- ni vložki so poceni in varujejo nogo pozimi pred mrazom, po- leti pa pred znojenjem. ★ Ustno vodo Si lahko napravi- mo sami iz 1 litra močnega žajb- Ijevega čaja, ki mu primešamo zmce dvojnokislega kalija ali hipermangana in 3 g blja iz po- prove mete. Ta tekočina se ohra- ni 10—14 dni. Zjutraj in zvečer vlijemo kakšni 2 žlici v čašo mlačne vode in izplakujemo usta. Takšna ustna voda dezin- ficira usta in grlo, ako z njo grgramo'. Z njo preprečujemo tvorbo zobnega kamna in prav zato ohrani zobe dolgo časa močne in zdrave. ★ Umazane robove na umivalni- kih najhitreje očistimo, če jih drgnemo s cunjo in soljo, oplalcnemo z vodo in suhe obri- šemo. Otroci se lahko igrajo na tleh, ki jih namažemo z no- vo pasto, ki uničuje klice, ker vsebuje dizinfekcijski dodatek, ki pokončava bakterije. Tudi to pasto je treba uporabiti šele, ko so tla primemo očiščena in iz- sušena. Škrob pripravimo tako: sku- hamo 2 jedilni žlici boraksa v pol litra vode in raztopimo 12 jedilnih žlic riževega škroba v pol litra vode. Obe raztopini zmešamo hladni med seboj. Boraks preprečuje mehurčenje pn likanju. ■k V sveži jajčni beljak je treba nastrgati krede, in to zmešati v gosto kašo (testo) s katero je treba namazati stranice zlomlje- nega predmeta iz porcelana. ★ Vsakdo bi naj vedel, kdaj je potrebno jemati in kakšna zdra- vila. zlasti pa, da jemljemo na tešče odvajalna sredstva (gren- ka sol, grenčice, odvajalni čaji in tjodobno, kakor tudi sredstva proti glistam). Pred jedjo jem- ljemo zdravila za tek in zdra- vila, ki vsebujejo jod in čreslo- vino, kinin, pepsin, olivno oije. Med jedjo jemljemo zdravila za pomirjenje, sredstva za okrepča- nje, sredstva, ki vsebujejo že- lezo in arzen ter sredstva, ki razkužujejo črevesja. Po jedi pa jemljemo zdravila, ki vsebujejo saUcilno kislino (pri revma- tizmu), sodo bikarbono (pri ki- slini v želodcu) in podobno. Pred spanjem pa jemljemo sred- stva za pomirjenje, za spanje ★ Zadahli fižol, grah, ješprenj in podobno razprostremo na sonce, pozimi pa na toplo peč in večkrat dobro premešamo, da se znebi zatohlosti. Pred upo- rabo jih ponarimo in ko zavre, odlijemo tudi prvo vodo. KAJ DELAJO PTUJSKI KEGLJACI Sedanje medkrožkovne tekme So nekaka priprava na spomla- dansko prvenstvo. Te tekme so za vse aktivne člane jako kori- stne. Doslej se je najbolj izkazal krožek »Torek« po zaslugi čla- nov. ki prihajajo redno na tre- ning in so vsestransko diiscipli- nirani. Njihove tekme so končale s sledečimi rezultati: Torek — Sreda (Perutnina) 298 — 253 lesov. Torek — Ponedeljek 316 — 275 lesov. Torek — Četrtek 316 — 259 lesov. Ob zadnji tekmi Torek — Četrtek so izostali nekateri čla- ni krožka »Četrtek«, ki so delno krivi neuspeha rxa tekmovanju. IZKUŠENO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem s 1. aprilom. Vprašajte v upravi. SKLICUJEM SEJO VSEH OD- BORNIKOV LOMO Ptuj za četrtek, 24. marca 1955, ob 15. uri v sejni dvorani LOMO Ptuj. Predsednik Janko Vo- grinec. PRODAM MANJŠO NJIVO OB Rogozniški cesti. Naslov v upravi lista ISCEM simpatičnega moške-' ga, najraje samca ali ločenca,' ki bi hotel prevzeti mojemu možu ljubico. V primeru uspe-; ha visoka nagrada. Ponudbe poslati pod »Zelo nesrečna«. MOTOR »TRIUMPH« 350 ccm ugodno prodam. Vprašati v' upravi. NJIVO (90 arov) pri občinski cesti pod Ki carjem prodam. Vprašati v Padnju 22. PRODAM 6 kg očiščenega per- ja. Naslov v upravi lista. POSESTVO V PTUJU, Zgornji Breg, Ob Studenčnici 1, pro- dam. — Pismene ponudbe na M. Potisk. Studenci-Maribor, Limbuška cesta 63. Dežurstvo špecerijskih trgovin V soboto, 19 marca popoldne bo dežurna špecerijska trgovina »DELIKATESE« v Murkovi ulici. Dežurstvo trafik Istega dne popoldne bo dežurna trafika na Slovenskem trgu (Horvat). ★ Z DOPISNIM TEČAJEM SE HITRO NAUČITE ESPE- RANTA. Prvo lekcijo pošlje proti priložltvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Z Vsfike i^ecScIfe Vsled močno zapadlega snega smo prejšnji teden imeli toliko dela, da je izostal vsakršen do- pis iz našega kraja. Ljudje vseh strok in poklicev so se močno oprijeli terenskih del na strehah in komunikaciiskih napravah. Člani DIT Ptuj na občnem zboru Skrbeli smo, da je bila cesta sproti očiščena in sposobna za prevoz vseh vrst vozil. Videli smo tudi železničarje, kakšne preglavice in vročo kri jim je delal visoko zapadli sneg. Vlaki so vozili s precejšnjimi zamu- dami in s tako hitrostjo, da so še pešce prehitevali. — Na naših cestah omembe vrednih nesreč ni bilo, saj so bili na terenu tudi miličniki v opozorilo in po- Nedisciplina Se kot drugod tudi tukaj maščuje in povzroča zme- do celo v dobrih vrstah. Čestitati je treba ženskemu krožku, ki je zmagal v dvoboju proti mlajšemu moškemu krož- ku z rezultatom 223—203 lesi in dokazal, da je predpogoj za dobro tekmo pravilen trening in zaupanje v pridobljene spo- sobnosti. PTUJSKI KEGLJACI NA TEKMOVANJU V MARIBORU V nedeljo, 13. t. m., je bila v Ljutomeru prijateljska tekma, ki se je končala z zmago Ljutomer- čanov, ki imajo krasno urejeno dvostezno kegljišče. Tekma v narodnem islrtu in športnikih. 8,15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko ju- tro. 9,00 Otroška predstava — James Kriiss, prev. Mitja Me- jak: Pevsko tekmtovanje zajceir na Gol javi (FK>novitev). 9,50 Glasbena medigra. 10,00 Dru- žinski pogovori. 10,10 Dopoldan- ski snmfonični koncert. 11,00 Oddaja za Beneške Slovence. 11,20 Lahek opoldanski orke- stralni spored. 12,00 Pogovori s poslušalci. 12,10 Partizanske pesmi. 12,30 Napoved časa, po- ročila, pregled dnevnega spore- da in objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,00 Pol ure za našo vas. 13.30 ZeleK ste — poslušajte! 15,00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objave. 1515 Lahka glasba. 15,30 »Po naši lepi de- želi« — Zvone Zorko: Po vzhod- nem Pohorju pozimi. 16.00 Pro- menadni koncert. 17,00 Fred von Hoerschelmann: Ladja Esperan- za (ponovitev). 18,20 Od operete do modem.'h ritmov. 19.00 Ra- dijski dnevnik. 1930 Zabavna glasba, vmes reklame in objave. 20,00 Kaj bo prihodnji teden na ■sporedu. 2015 Večerni operni koncert. 21,00 Kulturna kroni- ka. 21,15 Zabavna :n plesna glasba. 22.00 Na^ved časa, po- ročila, VTemen'e