NA70 din - Leto XXXIX - Št. 87 KRANJ, petek 14. novembra 1986 mm ŠEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO denarja za hribovsko Rešili so se težav zaradi J*etij stvo obn!11^ bodo premije za mleko v ravninskem Hrik^lu'.Povsod drugod jih bodo ohranili. 15 d' Vski kmetje bodo drugo leto dobivali po carjev premije za liter mleka. neurij V Zabukovju so se, čeprav blizu Kranja, počutili odrezani od mesta. Sedaj so uredili cesto na najbolj kritičnem odseku. Domačije so veliko bolj dostopne. st*an 3 stran 4 Med ljudi je treba, ko nam gre dobro ali slabo Na Martinov dan je bil rojen Martin Košir in v torek je bil star 60 let. Najbolj, pravi, je jezen na nezakonitost in krivico. Na to, da ljudje z goljufijo prihajajo do premoženja. stran 8 Stotnija hrabrih, zdravih in družabnih Letos se začenja že deveta akcija Brazde vzdržljivosti RTV Ljubljana, v katero se vsako leto vključi od 500 do 600 ljudi. 350 jih pridobi naziv kaveljca ali korenine. stran 10 pilari Knežević in Leo £reHh med 222^Pirja F T- , relih med pridelovalci Jemalo trden dogovor k(wfV-iČ' Predsednik republiškega in d v?61 za kmetijstvo, gozdarstvo nik 2 in Le° Frelih' Predsed U. novembra — Milan predsednik republiškega torek ružne zveze Slovenije, sta se Prid i" Zvečer pogovarjala s kmeti ja n alci industrijskega krompir-^ Predstavniki Heliosa iz Domžal lav y°^stvenimi in strokovnimi de-težal, 1?ren3ske kmetijske zadruge o Pri odu Pri Pridelovanju in še zlasti ia. tj pu industrijskega krompirja i ^°^0viii so, da večina težav izvi-krnet^remal° trdnega dogovora med d0 ?' zadrugo in odkupovalcem, galskim Heliosom. l0ge ■ kmetih so za zdaj še velike za-stav l"dustrijskega krompirja. Pred-Vse Heliosa so obljubili, da bodo 2o po§odbene količine prevzeli do o$tai0vernbra. Manj znana je usoda ja 2e|a (nepogodbenega) krompir- Wn Uga in Helios se Dosta za Pri" tede leto natančneje dogovorila o n^n^ih oziroma mesečnih količi- 2emi°- upa; še Predno Pa DO seme v n0rn u bosta seznanila kmete z načinila 0 bi določin odkupno ceno. Hi k ^nezevič je dejal, da neproda-s^g^^pir v nobenem primeru ne ^egniti. To bi bila narodna sra- (cz) Kulturna in naravna dediščina je ponekod prav kritična: ne kričijo zgovorno mimoidočim le razpadajoči zidovi, ki bi jim gospodarsko, turistično in tudi kulturno zanimanje zmoglo vdihniti novo življenje in rabo, temveč se slabo godi tudi naši kulturni krajini, etnološki, tehniški dediščini... — Foto: F. Perdan Dragoceno breme Narava z ohranjanjem svoje dediščine nima posebno velikih skrbi, če njenega ravnovesja s svojim poseganjem ne zmoti človek. S kulturno dediščino — tako premično kot nepremično — pa so drugačne skrbi, saj je to delo človeških rok občutljivo za zob časa. S to dediščino se razodeva vsaka, torej tudi naša dežela. Od vrednotenja kulturne in naravne dediščine je odvisno, ali bo ohranjena tudi za jutri. Doslej je bila vse prevečkrat le kot breme, ki si ga družba ni mogla kdove kako olajšati. Če v Sloveniji doslej za to dragoceno breme nismo znali dovolj skrbeti, da je bila naravna in kulturna dediščina dolga leta prepuščena propadanju, potem za gorenjske razmere ne moremo ugotavljati kaj dosti boljšega stanja; če pa je, je le za odtenek razlike, so ugotavljali na včerajšnjem regionalnem posvetu. Varovanje te dediščine je urejeno s predpisi. Toda predpisi sami ne morejo zagotavljati dovolj denarja za popravilo razpadajočih kulturnih spomenikov, ne morejo skrbeti za zadovoljivo opremo institucij, ki se ukvarjajo s tem področjem, niti za kadre. Da o tem, kako spraviti v življenje muzejsko mrežo, kot jo predpisuje pet let star zakon o kulturni in naravni dediščini, niti ne govorimo. Čeprav bi o va-. rovanju kulturne dediščine lahko danes povedali več skrb zbujajočih ugotovitev, pa ponekod vendarle najdejo voljo in tudi denar, da poskrbijo za kaj več kot le za golo ohranjanje. Mariborska obnova starega mestnega jedra je lep primer vključevanja kulturne dediščine v sodobni mestni utrip. Na Gorenjskem se glede tega premika, toda zelo počasi. Nasploh za gorenjske razmere velja, da se velikega skupnega projekta lotevamo le s težavo. Vse preveč je le načrtov o tem, kako bi kulturno dediščino aktivno vključili v družbeni razvoj. Redke izjeme, kot je na primer Almirina preureditev Grimšč, pa kar kličejo po posnemanju. Toda dokler bosta turizem kot eden »potencialnih« porabnikov kulturne dediščine in kultura hodila drug mimo drugega, ne da bi se znala sporazumeti, bodo takšna povezovanja zgolj neuresničeni stavki v srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja, ne pa kapital za danes in jutri. L. M. Železarji bodo delali vse sobote Se .^e?er|lce, 13. novembra — V devetih mesecih letošnjega leta v je-izv^k*- Železarni zaostajajo za planirano proizvodnjo, saj skupna pro-Uk Ja zaostaja za planirano za 35 tisoč ton. Sprejeli so nekaj nujnih ePov, da bodo v zadnjih treh mesecih nadoknadili, kar se bo dalo. ^ ..fftradi zaostanka in predvsem zato, ker se morajo v Železarni te-cili *lto P"Praviti na nemoteno obratovanje nove jeklarne.so se odlo-SD Za delno prerazporeditev delavcev. Nastali je več kadrovskih Vra?'nemk' Deloma so zaradi manjših naročil ustavili proizvodnjo sk • P°dbojev, 16 zaposlenih pa je odšlo v druge obrate. Delavci ,j VPnih služb so se zaposlili v jeklarni, večinoma na manj zahtevnih lo °Yn'n mestih kot pomočniki pri Siemens-Martinovih pečeh. Minu-s«^° ° so ze delali v tistih obratih, kjer so ponavadi ob sobotah pro- v elektrodni oddelek je prišlo na delo 70 delavcev, v jeklovleku je St • 'avcev delalo v treh izmenah, tri izmene so bile tudi v žičarni. Cer°ie so pognali v valjarni debele pločevine, v hladni valjarni Jeseni-jj ' v vzdrževalnih in storitvenih temeljnih organizacijah so se odloči-del k.°d° delali tam in tedaj, ko bo potekala proizvodnja, v strojnih aynicah se je odreklo prostemu koncu tedna 90 ljudi. *a H i ^ate" "krepi Pflč niso in nikoli ne bodo privlačni, vendar se je Žel °k SODotan m nedeljah do konca leta in po potrebi odločila vsa ^ ezarna. Z delavci so se o tem pogovorili in so pripravljeni, da po-fj»Or^o iz težav. Torej ta odločitev največjega delovnega kolektiva na pr=jienJskem zbuja upanje, da ne bo kadrovskih zagat in zadreg, ko bo °dnje leto začela obratovati nova jeklarna na Beli. D. Sedej Privlačnost in lepota nista vedno dobri Ko je biti Radovljičan že kazen Radovljica, 11. novembra — Tako je pogovor o prostorski problematiki s predstavniki republiške skupščine končal.predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc. Ko želimo domačinom omogočiti stanovanjsko gradnjo, ugotovimo, da so Gorenjci o prihodnjem razvoju Kranj, 14. novembra — V pripravah na sejo republiške konference socialistične zveze o boljšem gospodarjenju prireja danes ob 9. uri Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko v dvorani kranjske občinske skupščine posvet in razpravo o osnutkih republiške in zvezne resolucije za prihodnje leto. Na posvet so vabljeni predstavniki skupščin, družbenopolitičnih organizacij, medobčinskih organov in direktorji večjih gorenjskih delovnih organizacij. -jk Skofja Loka, 11. novembra — V acku mlado vino iz koprske kleti, Zraven jedi s turškega žara, ki jim Pe£ .e*ajo družbo kranjska klobasa, do niCa m piščanec, na pultu rezine Jačega kruha. Komur nista všeč *«to'LVn° dozorela malvazija ali črni sk, lahko dobi tudi doma kuhano žganje. Kdo se ne bi ustavil pri vabljivi stojnici? V Martinovem tednu so jo postavili na loški ftvtobusni postaji. Naj se ve, da je i Pfaznik dobre kapljice. Ranka za da -m m Darko pri sodčku pravita, Jjnata od enajstih dopoldne pa tja a° šeste zvečer dovolj dela, da sta £aJ\d°voljna in niti ne čutita mraza, "juscl o Martinovi stojnici je prišla 'z Alpetourovega obrata Turist na avtobusni postaji, stoji pa od |^ P°nedeljka in bo še jutri. Za novo ^obetajo novoletno stojnico, nato PUstno, za polelje pa lično uto, v *at*rt,bodo prodajali dobrote. — Foto: H. J. vse parcele že vnaprej prodane ljudem, ki v radovljiški občini sploh ne živijo. Ko brskamo globlje, se zgrozimo, da je bila komunalno povsem neopremljena zemlja prodana tudi po 800 starih .jurjev' za kvadratni meter. Nadaljujejo se pritiski za izjemne lokacije in za njimi stojijo tudi ljudje večjega družbenega vpliva, pa tudi borci za naravo in kmetijsko zemljo. Ko gre zanje, se hipoma prelevijo. Zajezitve Save pod Radovljico v planu slovenskega razvoja do leta 2000 ni, nekatere skupnosti pa še naročajo raziskave na to temo, trosijo denar in predvsem ovirajo občinsko politiko v razvoj kmetijstva in turizma. Negotovost, kam naj se usmeri občina, je vedno večja. Zelo ostri in ne vedno skladni s sistemom so protesti zoper blejsko obvoznico, čeprav je bil celoten postopek tudi po oceni inšpektorjev pravilen; sedaj pa se stvari pogrevajo znova, čeprav se za družbenimi skrivajo tudi zasebni interesi. V Triglavskem narodnem parku si nekateri izmišljajo večje omejitve, kot so zapisane v zakonu. Kmetije v parku prodajajo, nato jih spreminjajo v počitniške hiše. Čudno ravnanje in rušenje že dogovorjenih zadev za vodenje in načrtovanje občinske politike ni prijetno; o tem lahko radovljiškemu predsedniku in sodelavcem le pritrdimo. J. Košnjek Letošnja lepa jesen je tudi sadjarjem omogočila, da postorijo v vrtovih še zadnja opravila. Na sliki: Miro Šifrer, po domače Bon-celjnov iz Žabnice, med sajenjem sadnih drevesc. — Foto: F. Perdan KUR KRANJ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ®mmmmm&jis 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK. 14. N0VEMBRA1M? PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Stavke, štrajki ali prekinitve dela. Ime ni najpomembnejše Ljubljana, 11. novembra — Bližnja peta seja centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije bo obravnavala prekinitve dela, ki so žgoča tema sedanjosti Ponedeljkova seja predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije je bila del priprav na sejo centralnega komiteja o žgoči temi sedanjega časa. Letos je bilo v Sloveniji že nekaj sto stavk, štrajkov ali prekinitev dela, če jih že tako različno imenujemo. Zveza komunistov se mora opredeliti do te problematike in oceniti svoje obnašanje v takšnih primerih. Aktivnejši odnos zveze komunistov do takšnih in podobnih družbenih zaostritev in gibanj je nedvomno vračanje veljave aktivni vlogi partije ter prispevek k demokratizaciji v zvezi komunistov ter v družbi nasploh. Ob spremljanju dosedanjih razprav na to temo in tudi razprave na seji predsedstva slovenske zveze komunistov se opazovalcu nehote ponuja vtis, da se preveč vrtimo okrog obrobnih, postranskih zadev, bistva pa se kar nočemo lotiti. Besede stavka, štrajk ali prekinitev dela res nimajo popolnoma enakega vsebinskega pomena, vendar se preveč vrtimo okrog imena teh izrednih dogodkov, čeprav imajo najpogosteje enako ali zelo sorodno ozadje. Dolgo časa se tudi že vlečajo razprave, ali so stavke, če jih tako imenujemo, pri nas sploh mogoče. Poznavalci naše pravne ureditve pravijo, da ustava o stavkah govori, druga zakonodaja pa ne, saj na primer pri nas stavk ni mogoče prijaviti. Premalo se poglabljamo v ozadje teh dogodkov, v vzroke delavskega neza-dovljstva, v kali družbenih nasprotij. Res je, da vsaka stavka ni vnaprej.pozitivna ali negativna in je lahko tudi orodje interesov posameznikov ali skupin, vendar je najpogosteje protest zoper našo neučinkovitost, da bi uresničevali tisto, kar imamo izredno lepo in napredno napisano. Ko samouprava pade na izpitu, ko se delavcu jemlje pravica odločati o tem, kar je zanj najpomembnejše, ko so zamen trkanja na razna vrata in pozivanja k ukrepanju po normalni, samoupravni poti, se sama po sebi ponudi edina pot — stavka ali prekinitev dela. Zaradi resničnih nepravilnosti in kasnega ukrepanja, ki povzroča stavke, so v Jugoslaviji odstopili le redki direktorji, redki predsedniki delavskih svetov, prav tako pa se redki sekretarji ZK ali zveze sindikatov iskreno vprašajo, ali delajo res tako, kot je treba. Preveč smo se že vdali v zmotno prepričanje, da se moramo v primerih stavk ukloniti, ugoditi zahtevam, zagotoviti mir, potem pa delati po starem. Prav v tem pa je največja nevarnost novih nemirov in nasprotij. Se bodo prisotna, vendar bi jih bilo ob dobrem delovanju sistema in odgovornejših posameznikov veliko manj. J. Košnjek Delegat, razpet med častjo, dolžnostjo in bremenom Preveč izjemnega in zaupnega gradiva Radovljica, 11. novembra — Na zadnjih volitvah izvoljeni delegati so na začetku mandata pokazali veliko zagnanost in voljo do dela, ki pa od seje do seje vedno bolj plahnita, saj je delegat še prepogosto avtomat za potrjevanje predlogov To je bila ena od osnovnih ugotovitev posvetovanja o problemih delegatskega sistema, predvsem na relaciji od občinske skupščine do republiške in zvezne. Na posvetovanju so razen radovljiške skupščinske in delegatske ter družbenopolitične strukture sodelovali predstavniki republiške skupščine s podpredsednico Marijo Vičarjevo na čelu. Radovljica je bila med slovenskimi občinami, ki jih bodo člani vodstva slovenske skupščine obiskali, izbrana zaradi aktivnosti njenih delegatov in problemov, na katere Radovljičani opozarjajo. Problemi niso novi, ampak jih poskušamo vsako mandatno obdobje, pa naj gre za ubijajoče dolge dnevne rede (prihodnja seja republiškega zbora združenega dela bo imela nad 30 točk dnevnega reda in utegne trajati dva dni), za kasno prihajajoče gradivo, ki ga ni mogoče uvrstiti v prav tako natrpane dnevne rede sej občinskih skupščin, ali za razpravo o zadevah, kjer je delegatski glas iz občine postranskega pomena. V takšen delegatskem urniku je težko najti čas za tematske seje zborov skupščin, bodisi občinskih ali republiških, čeprav bi bile nujne. Skupščine sicer načrtujejo za prihodnje leto delovne programe, v katerih bi bilo tega čim manj, vendar tako ne bo šlo, saj smo v času, ko venomer nekaj spreminjamo, dopolnjujemo, predpisujemo, rešujemo in ugotavljamo. Čas je izjemen, vendar pa vse, kar se najde na skupščinskih klopeh, ni izjemno. Delegatstvo je čast, dolžnost in breme, vendar je po sodbi delegatov preveč slednjega. Navade zaupnih in strogo zaupnih gradiv še nismo opustili, čeprav to Slovenija najbolj glasno zahteva. Nobene logike ni, da je zaupno tisto, kar bi morali ljudje vedeti, drugačna pesem pa je v primeru zadev, ko ni nujno, da svet zanje ve. Strokovna stališča prihajajo z zamudo, čeprav so opazni poskusi obračanja slabe prakse. V skupinah delegatov je slišati pripombe, da na eni strani pozivamo k razpravi, po drugi strani pa predpisujemo in odrejamo, kar je tudi izraz nezaupanja do sposobnosti združenega dela in njegovih delegatov. Na mizo prihajajo gradiva, ki ponavljajo staro problemtiko in ponovno terjajo razprave, čeprav so že bile, in bi bilo treba samo oceniti, kako se že sprejeta stališča uresničujejo, kar je bistvo kontrolne funkcije skupščine. Lotevemo se spremembe zakonodaje, to nam jemlje čas in trud, potem pa ugotovimo, da sprememb sploh ni bilo treba, ker smo pri uresničevanju šepali. Na mizo med sejami padajo gradiva, o katerih se morajo delegati na hitro, po svoji vesti, odločati in marsikdo ima slabo vest ob dvigu roke, ker se pred tem ni utegnil posvetovati v bazi. Delegati prehitro klonejo pred stališči upravnih organov in izvršnega sveta, vendar se je treba vprašati zakaj. Res pa je, da je vsa ta zapletenost in zasićenost z gradivi in obravnavami tudi posledice postopkov, zapisanih v ustavi in drugih poslovnikih ter zakonih, in bi tudi s posegom na to področje — kar demokracije ne bi zmanjšalo — lažje razvozlali marsikateri vozel. J. Košnjek GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik ikmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena elovčan (škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Organiziranost radovljiške socialistične zveze Drobljenje moči, znanja in vpliva Radovljica, 12. novembra — V radovljiški socialistični zvezi samokritično ugotavljajo, da imajo preveliko število svetov občinske konference SZDL in koordinacijskih odborov predsedstva občinske konference. Drobljenje posameznih področij delovanja in s tem tudi problemov daje socialistični zvezi le na videz značaj vseobsegajoče in celovite družbenopolitične organizacije, na zunaj pa se kaže predvsem kot drobljenje moči, znanja in vpliva. Preobsežna organizacijska sestava ima dve slabosti: ni najbolj učinkovita in zamegluje bistvo problemov. Nekateri sveti in odbori so bili doslej povsem nedelavni, saj so med njimi tudi taki, ki so se v dveh letih sestali le enkrat. V socialistični zvezi že razmišljajo, kako bi vsebinsko obogatili svete in odbore in povečali njihovo učinkovitost. Predlagajo organizacijske spremembe, vsega petnajst odborov in svetov. Nekatere bi ohranili v dosedanji obliki, sorodne bi združili, večino nalog svetov za znanost, kulturo, telesno kulturo, za organizacijo in razvoj SZDL pa bi prevzelo predsedstvo občinske konference oziroma kolektivni člani SZDL. Hkrati z organizacijskimi spremembami nameravajo uveljaviti delo sekcij in sekretariatov svetov, imenovati za posamezne naloge delovne skupine in se pogosteje kot doslej posluževati takšnih oblik odločanja in dogovarjanja, kot so tribune, javne razprave, zborovanja, posveti. Takšnih metod dela, ki niso vedno zgolj potrjevanje odločitev političnih forumov in državnih organov, so se doslej preveč izogibali. (cz) Predsedstvo kranjske zveze komunistov o razmerah v davčni upravi Razprtije ne smejo škodovati kakovosti dela Kranj, 11. novembra — Ne smemo dovoliti, da bi urejevanje razrne^ razčiščevanje sporov in iskanje odgovornosti vplivalo na kakovost o Ia v Upravi za družbene prihodke v kranjski občini, med drugim svojih stališčih poudarja predsedstvo občinskega komiteja Zveze K munistov Kranj. Razčiščevanje problemov in urejevanje razmer v Upravi za druz bene prihodke kranjske občine ne bo enostavno, prav tako pa s poroci lom komisije izvršnega sveta zadeva še ni zrela za odstranitev z dne. nega reda. Gre očitno za zelo zapleteno problematiko, tudi za dediščino preteklosti, ki obremenjuje sedanje razmere. Raziskati očitane VP. rabe je naloga za to pristojnih organov, saj potrebni dokumen obstajajo, notranja organizacija Uprave družbenih prihodkov in urejevanje zaostrenih medsebojnih odnosov pa ostaja predvsem naloga delavcev Uprave, izvršnega sveta in družbenopolitičnih ter samouprav nih organov. Na osnovi sedanjega razpleta dogodkov imamo vtis, d sedaj še vedno vsak ostaja pri svojem, tako direktorica Uprave za družbene prihodke kot nekdanji inšpektorji, ki so zoper ugotovitve komisije izvršnega sveta napisali ugovor. »Na zadnji seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komuni* stov Kranj smo dali članom predsedstva prve informacije, ki se nana* šajo na dosedanje dokumente o tej zadevi: predlog inšpektorjev za razrešitev direktorice Uprave družbenih prihodkov, sklep o razrešitvi Terglava in Potočnika kot inšpektorjev, odločitev izvršnega sveta odvzemu inšpektorskih pooblastil še štirim inšpektorjem, časopis11® sestavke o tej zadevi, poročilo komisije izvršnega sveta in ugovor in* špektorjev zoper njega, ki so ga poslali republiški upravi družbeni" prihodkov, centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije, kranj* ski občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu,« pravi sekretar komiteja Branko Mervič. »Pred tem je bila dana podobna informacija tudi na osnovni organizaciji zveze komunistov upravnih organov oD* čine. Kakršnihkoli opredelitev v tej zadevi, takr na seji predsedstva kot na seji osnovne organizacije, še ni. Menimo, da je poročilo konus1' je izvršnega sveta dobro in da se mora postopek zbiranja podatkov U1 argumentov še nadaljevati.« Predsedstvo je bilo enotno v zahtevi, da je treba v tem primeru ug0' tavljati idejnopolitično in moralno odgovornost komunistov za nast^e razmere. Hkrati se bodo morale do problematike in ravnanja posa; meznih komunistov opredeliti tudi osnovne organizacije, katerih član1 so. O zadevi bodo razpravljale druge družbenopolitične organizacijski so bile že seznanjene s stališči predsedstva ZKS Kranj. V SZDL naj bi potem izoblikovali enotna stališča do te problematike. Zveza komu' nistov pa ob tem terja dosledno uresničevanje nalog davčne službe občini. . , J. Košnjek Problemi, ki tarejo mlade Mladina ima probleme Jesenice, 13. novembra — Za novega predsednika občinske konference ZSMS Jesenice so izv° Matjaža Peskarja iz Splošne bolnice Jesenice — Stalne akcijske konference 10 Na programsko — volilni konferenci jeseniške mladine so za novega predsednika izvolili 23-letnega Matjaža Peskarja, zaposlenega v jeseniški bolnici. Matjaž je bil do zdaj predsednik osnovne organizacije ZSMS v bolnici, član sindikalne organizacije v delovni organizaciji gorenjske bolnišnice in član predsedstva občinske konference ZSMS. • Kakšna je bila po tvojem mnenju do zdaj aktivnost jeseniške mladinske organizacije? »Občinska organizacije ZSMS si vsa leta najbolj prizadeva, da bi poživila aktivnost v tistih krajevnih skupnostih, kjer mladi ne delajo. Najhujši problemi so v mestnih krajevnih skupnostih, kjer se nikakor ne morajo zbrati, medtem ko so na Hrušici ali v Ratečah zelo delavni in se vključujejo v vse krajevne akcije. Ko se mladi zaposlijo, jih je težko dobiti v kraj, za neaktivnost v krajevnih skupnostih pa so seveda še drugi vzroki. Večkrat se počutijo odrinjene, celo nezaželene, in le s težavo uveljavijo svoje interese.« • Kako mladina ocenjuje razmere v družbi in kako gleda na svoj položaj? »Mislim, da se začenja obdobje, ko mladina ne bo več tako ravnodušna do stvari, ki se dogajajo v družbi, še posebej zato ne, ker sama občuti številne probleme in dileme. Začenja opozarjati na problematiko delovne prakse, štipendiranja in nasploh vzgoje, mlade tarejo stanovanjski in drugi problemi, ki jih čutijo na delovnih mestih. Da bi opozorili na težave, smo ustanovili nekaj stalnih konferenc mladih v občini, združenem delu, izobraževanju. Ugotovili smo, da bomo lažje in hitreje dobili določenih mnenj s stalnimi konferencami, da bomo, skratka, več dosegli.« • In kakšne so naloge mladinske organizacije v naslednjem obdobju? »Med drugim bomo morali sodelovati v razpravah o nadaljnjem razvoju usmerjenega izobraževanja in doseči boljšo povezanost med osnovno šolo, srednjo šolo in študenti. Vključevali se bomo v javno razpravo o tretjem občinskem samoprispevku, kajpak je {u še kopica problemov, do katerih ne moremo biti ravnodušni. Pogovoriti se bo treba o položaju ■'ah.0 mladih v društvenih organizacij3 \j krepitvi interesnih oblik, dejavn ja mladinskega kluba in krepitvi klubske dejavnosti, od kluba štu ,j. tov do kluba OZN, o aktivnem Pr*a. vijanju prostega časa mladih i*1 daljnji krepitvi in iskanju ?v . oblik mladinskega prostovolj0 dela.« D. Sede) Franc Markelj, predsednik socialistične 7$&Z v Kovorju v --.—i — « Najpomembnejše je izbra*1 prave ljudi toJv Kovor, 11. novembra — V eni od učilnic osnovne šole v Kovorju se je v v ^ zvečer zbralo veliko ljudi na skupnem sestaneku konference krajevne 0 ionizacije socialistične zveze in zbora krajanov. Na predlog občinske *t0jev renče socialistične zveze so oboje združili. 2e dolgo let so namreč p° * $ nih skupnostih opažali, da prihajajo tako na konference kot na zbor*>a ljudje, da se pogovori vrtijo vedno okrog ene stvari — obravnave kraje problemov. Kovorjani so se pogovarjali o problemih, ki jih najbolj težijo: o telefonskih priključkih, cestah in kanalizaciji ter gradnji v industrijski coni, ki bo pregnala tudi kovorske kmete. »Tak sestanek je bolj življenjski«, se z obliko dela strinja tudi predsednik krajevne konference socialistične zveze v Kovorju Franc Markelj. »Tak način dela bi morali nadaljevati.« Socialistična zveza v Kovorju deluje kot prava frontna organizacija, ki povezuje vse družbenopolitične in družbene organizacije v kraju, od partije prek gasilcev in mladine do borcev. Povsod je prisotna, največ dela pa so imeli z volitvami. »Težko je dobiti prave ljudi za delo v organizacijah, delegacijah, svetu krajevne skupnosti,« je dejal Franc Markelj. »Delo delegacij obravnavamo domala na vsaki seji predsed- stva. Vedno znova ugotavljam1^ je večina delegatov v začetku ^ aktivna, proti koncu mandata Pa ^ puščajo in vse delo pade na ran1^, vodja delegacije. Zato smo letos , delili odgovornost za dele dele» jjj posameznih sisov. Kako delaj? ^ novem, bomo analizirali na eni naslednjih sej našega predseds^ Zelo dobro sodelujemo s sve f. krajevne skupnosti. Skupaj siilPL> pravili praznovanje dedka organizacijo in izvedbo volitev. davanje o vzgoji sadnega d*^% praznovanje krajevnega prazni14 podobno. ji Premalo pa smo aktivirali m1 p za kar pa so tudi objektivni vz*. pj Krivo je predvsem to, da mlad1^-majo niti igrišča niti svojega Pr°j j ra, kjer bi se zbirali. Pa še šolar! v tu le do tretjega razreda, potem ^ do v šolo v Bistrico in se tam v% čujejo v dejavnosti. Tako jih x $ bij amo, ne navežejo se na d° kraj. Spomladi bomo uredili °tr°^' igrišče sredi vasi; prostor že imav igrala so kupljena, tu bo tudi pr° $ za mali nogomet. Predvidevam0'^ bodo mladi dobili svoj prostor V silskem domu, ki ga zdaj gradim D. Dole11 SJEK. 14. NOVEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Kako bo v kmetijstvu s premijami in regresi v prihodnjih letih Več denarja za hribovsko kmetijstvo ^.ran3> 11. novembra — Prihodnje leto bodo v Sloveniji zbirali in razdeljevali denar za pospeševa-]e kmetijstva, za intervencije v preskrbi s hrano in za blagovne rezerve še po starem, tako kot le-s in prejšnja leta. Drugo leto naj bi sprejeli novi zakon za pospeševanje proizvodnje hrane in za . agotavljanje osnovne preskrbe in ustanovili preskrbovalne (interesne) skupnosti, ki bi začele de-rTu** "6*a 1988. Po novem se bo več denarja zbiralo na ravni republike in se odtod po enotnih me-«nh vračalo v občine. Gorenjci predlagajo, da bi v republiški program vključili tudi množično žalovanje živine. Re p02rPubliški komite za kmetijstvo, DHKrstvo m prehrano predlaga že za Prihod nJe leto več sprememb pri po- češe Pita bod *ujc 1S.UL za iiiit;L;iit; pasu Ve*-° doseči boljšo kakovost Pita ■ an;'u kmetiJstva- Spodbude za k. ,n3ev telet mlečno —mesnih pasem 0 višje kot za mlečne pasme. S tem Da Zanimanje za rejo kombiniranih miSlm S°vedi. Ukinili bodo premije za dn ° V ravr»irtskem območju, povsod nj S°d pa jih bodo zaradi pospeševa-Selekcijskega dela, večjih obreme-lev dohodka in težjih obdelovalnih DriK161" ohranili. Družbene farme bodo p^nje leto dobivale 15 dinarjev ? e«nije za i[ter mleka, farme, ki dela-hrik težiin razmerah, 21 dinarjev in bori ki kmetie 15 dinarjev. Uvedli sk"i? so^inanciranje nabave plemen« j?«J (visokobrejih) telic v hribovitem knkot dolgoročni ukrep za boljše iz-^ščanje travnatega sveta. Ukinili čal ° prerniJe za prašičje meso in povedi1 nadomestilo za nakup plemenskih ! lnJ in merjascev - vse to z name-iPj&> da bi izboljšali pasemsko sestavo, ■JP'je izkoristili doma pridelano krmo ^.Povečali rejo prašičev na kmetijah, i ^nili bodo regresiranje semena za 0?rilzo in več denarja namenili za repitev pospeševalne službe eno leto po novem skra torkovem posvetu v Kranju -k0 al Sa Je predsednik republiškega p^iteja za kmetijstvo, gozdarstvo in n.^hrano, poleg Lea Freliha, predsed-*a zadružne zveze Slovenije, pa so se ga udeležili tudi predstavniki gorenjskih kmetijskih organizacij, občin in intervencijskih skladov — so obravnavali tudi izhodišča za pospeševanje družbenoorganizirane pridelave hrane v obdobju 1988 - 90, torej v času, ko naj bi že veljal novi zakon in naj bi povsod tudi ustanovili samoupravne interesne skupnosti za preskrbo. Na Gorenjskem se doslej sicer uradno še niso izrekli, ali bo imela vsaka občina svojo skupnost ali bodo ustanovili eno za vseh pet občin, vendar je razpoloženje bolj naklonjeno občinskim sisom. Po novem se bo več denarja zbiralo na ravni republike, odtod pa se bo po enotnih merilih vračal nazaj v občine. Občinam bodo ostala sredstva le za izvajanje posebnih pospeševalnih ukrepov: za uvajanje novih tehnologij na izboljšanih zemljiščih, za agrokarto, zavarovanje živine in posevkov, za kmetijsko izobraževanje, za regresiranje obresti pri posojilih za naložbe, za financiranje raznih tekmovanj in razstav... Po novem naj bi več denarja kot doslej usmerjali za pospeševanje hribovskega in višinskega kmetijstva, tudi v obdobju 1988 — 90 ne bo premij za mleko v ravninskem območju; novost pa je, da bodo kmetje, ki bodo vse tržne presežke oddali zadrugi, prejeli polne premije in regrese, vsi drugi pa le eno tretjino. Gorenjske pripombe Stane Potočnik, direktor KŽK-jeve-ga tozda Kmetijstvo, se je strinjal, da bo republika tudi v prihodnje pospeševala pridelovanje pšenice (cilj je 100 tisoč ton na leto), vendar... »Hočemo seme, ki bo stabilno in odporno. Čeprav smo letos izvedli vse agrotehnične ukrepe, smo povprečno pridelali le tri tone pšenice na hektar. Načrtovali smo štiri tone in pol in to bi tudi dosegli, če bi imeli ustrezno seme. Na Gorenjskem je problem snežna plesen, ker je pšenični posevek pod snegom tudi 90 do 100 dni.« je dejal. »Mislim, da bi morali regresirati tudi nabavo semenskega krompirja. Letos bo manj zaslužka od krompirja in pridelovalci se bodo zato manj odločali za menjavo semena.« Gorenjski kmetijci so bili najglasnejši v zahtevi, da bi skupinsko zavarovanje živine uvrstili v republiški program pospeševalnih ukrepov. »Če živina v prihodnje ne bo zavarovana, bodo kmetje klicali živinozdravnika na pomoč le v sili in velikokrat tedaj, ko bo že prepozno. S tem bomo izgubili precej krav in telet,« je dejal Martin Jagodic iz Zivinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske. »Zavarovanje je na Gorenjskem dalo dobre rezultate. Ohranili smo stalež živine in do tričetr-letja letos med vsemi v Sloveniji najbolj povečali odkup mleka,« je pripomnil Janko Šumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge. Jurij Kumer, vodja pospeševalne službe v škofjeloški zadrugi, je opozoril na občutno zmanjšanje naložb v kmetijstvo, predvsem v hribovskem svetu. »Tu bo treba nekaj storiti,« je dejal in izrazil bojazen, da se po novem ne bi preveč denarja namenjalo za kritje razlik med odkupnimi in prodajnimi cenami kmetijskih pridelkov in premalo za pospeševanje kmetijstva. »Spodbujanje predelave mleka na planinah je nevmestno,« je menila Majda Loncnar iz blejskega gozdnega gospodarstva. »Hribovskega sveta nismo opredelili za prirejo mleka, za to delo ni delovne sile in tudi mlekarne v dolinah imajo še zadosti prostih zmogljivosti.« Janez Stare, direktor bohinjske zadruge, je dejal, da odkup tržnih presežkov ne more biti edino merilo za sofinanciranje pospeševalne službe. »Pri nas gre za veliko razdrobljenost: imamo 11 zbiralnic mleka in 420 kmetov, ki oddajo na leto vsega 2,1 milijona litrov mleka oziroma vsak povprečno le 5000 litrov.« C. Zaplotnik obisku Vinka Hafnerja v Tovarni hladilnih naprav Od zunanjih motečih vzrokov k notranjim (jr °.^a Loka, 12. novembra — Kljub večkratnemu izzivu, naj komunisti pro-VJ:J° čim globje v jedro problemov, ki tarejo Tovarno hladilnih naprav, naj-sam° de'ovno organizacijo v sozdu LTH, je razprava minila predvsem kot Šk °govor vodilnih delavcev, ki so videli vzroke težav zlasti zunaj tovarni-e °graje. re ran-c Franko, koordinator konfe-dilrrt,Zveze komunistov v Tovarni hlapom naprav, je prebral tričetrtletne a.kc°Vne rezultate, glavne usmeritve iz ga3skega programa in predstavil or-£Uulziranost komunistov. Poslovni resast*' V devetin mesecih zaostajajo ^lariiV tozdih Zamrzovalne skrinje in de ".stvo, ki sta skoraj brez ostanka kaw(? Za razvoj, pri izdelkih torej, po "a tovarna najbolj slovi. lXerih lošk torja 2a skrinje pa po besedah direk1 bivjj- SOzda LTH, Henrika Lundra, do j^JU Zadnio pnca Iriin roUamadil adnje čase kup reklamacij. Ktor THN Jernej Benedičič je da produktivnost iz leta v leto narašča, da tovarna izvaža za osem do deset tisoč dolarjev na delavca, da je torej s kvalitetnimi izdelki uspela osvojiti in zadržati tuje trge, tudi najzahtevnejše zahodne. Kot vzroke za slabše poslovne rezultate v primerjavi z lani (celotni prihodek je v devetih mesecih večji za 76 odstotkov, dohodek za 90, osebni dohodki za 116 odstotkov, akumulacija v celotnem prihodku pomeni 6,53 odstotka, medtem ko se je prej-šria leta gibala od 8 do 10) je naštel predvsem zunanje: neenotnost jugoslovanskega trga, neenotni pogoji gospodarjenja, nezadržna inflacija, neuravnovešen tečaj dinarja, zamrznjene ce- Petdesetletnici hotela Grajski dvor Obnovili restavracijo in kavarno **ado 0r^"Ov,Jica, 7. novembra - V hotelu neJS, ^or v Radovljici so v jubilej-dej. ,ebj obnovili restavracijo z 80 se-r*S3 recepcijo, kavarno s 70 sedeži, te- y • glavni vhod in streho. n^r^e skupaj je stalo 150 milijonov di-VpGV' ^enar sta zagotovila hotel in tekttrade ~tozd IBM> Po načrtih arhi" ber v Janeza Bizjaka, Dušana Engels- obn8erJa in Barbare Zeleznik so hotel ?yiu in opremili Gorenje Radovlji-levjizarstvo Trnovo, Domoprema Ze- Sr**! in radovljiško Tapetništvo. ^fa° 1° bila tretia etaPa v obnavljanju v$eh ga dvora- Ze lani so posodobili licp 0serndeset potelj; nekdanje učil-Ur* v. levem traktu hotela pa so prenov v SODe' s čimer so za 15 odsto-Mj Povečali prenočitvene zmogljivo- »Decombra bomo preuredili penzion-sko jedilnico, prihodnje leto nas čaka še prenova kuhinje, fasade in posodobitev poslovanja s pomočjo računalnika; klet, v kateri ima zdaj Merkur skladišča, pa bomo verjetno preuredili v nočni lokal,« je na slovesnosti ob odprtju obnovljene restavracije in polepšane kavarne dejal Bojan Ilich, direktor hotela Grajski dvor. Med prenovo hotel ni bil niti en dan zaprt. Od začetka maja do konca avgusta je bilo število prenočitev celo za desetino večje kot v enakem lanskem obdobju. Med gosti prevladujejo tečajniki bližnjega izobraževalnega centra IBM, poleti pa je največ prehodnih gostov. (cz) ne, ki so se jim škodljivo zajedle v dohodek, in tako dalje. Razumljivo je, da pred »tujci« nihče ne kaže rad svojih težav, pa vendar komunisti iz Tovarne hladilnih naprav očitno niso pripravljeni, da bi se tudi samokritčno zazrli vase. Kot da je akcijski program že na pol uresničen. V isti sapi ugotavljajo, da v razvoju nimajo dovolj strokovnjakov; kako bodo potem dvignili kakovost izdelkov in uveljavili nekatere nove, kot, na primer, avtobusne klime, vitrine, toplotne črpalke, transporotne agregate? Nihče ni razmišljal o škodi, ki jo je pred leti povzročila izločitev razvojnega inštituta Zorana Ranta iz tovarne, oziroma o nadomestitvi vrzeli. Kaže, da vidijo izhod v drugačni organiziranosti, ki naj bi prinesla boljše poslovne rezultate, to je v razpolovitvi števila devetih tozdov, v še neuspeli združitvi komericalnih funkcij na ravni sozda, v spremenjenem sistemu nagrajevanja, ki ga prav zdaj pripravljajo. Metod Ferbar, predsednik osnovnih organizacij zveze sindikatov, je le malo povedal o medsebojnih odnosih. Dejal je, da je politično vzdušje v tovarni slabo in da ga samo ZK in sindikat, brez sodelovanja vodilnih, ne moreta popraviti. Delavci zato kažejo svojo »oblast« nad delom (ostala jim je samo še čast) na referendumih, kjer nočejo sprejemati ponujenih predlogov. Še bolj kritičen je bil Franc Švarc i? Hladilstva, ki je dejal.da so pred leti vsi verjeli v sozd LTH, danes pa se o njem govori le v povezavi z visokimi plačami in dnevnicami v tujino, ne pa kot o dobri stvari. Razvoja, novih izdelkov, ni tudi zato, ker se starejši nočejo L-makniti z vodilnih mest in dati priložnosti mlajšim, izobraženim, sposobnim in zagnanim delavcem, ki razočarani odhajajo drugam. H.,Jelpvča#, Letošnji turistični promet na Gorenjskem Več domačih kot tujih prenočitev Kranj, 11. novembra — Sveži podatki za devet mesecev pokažejo, da se je na Gorenjskem v primerjavi z enakim lanskih obdobjem število turističnih prenočitev povečalo za 6 odstotkov, pri prenočitvah domačih gostov je porast 15-odstoten, pri tujih padec 2-odstotoen. Pri tej primerjavi je seveda treba upoštevati, da je bilo lansko turistično leto na Gorenjskem rekordno, prvič so namreč zabeležili več kot 2 milijona turističnih prenočitev. Vseh turističnih prenočitev je bilo v letošnjih devetih mesecih na Gorenjskem 1,84 milijona, od tega 955 tisoč domačih in 885 tisoč prenočitev tujih gostov. Zanimiv je porast domačih in rahel padec tujih prenočitev, saj je bilo v lanskem rekordnem turističnem letu prav nasprotno — število prenočitev je poraslo za 9 odstotkov, tujih pa kar za 19 odstotkov, s čimer so imeli polovični delež Letošnji obisk tujcev je torej na Gorenjskem manjši kot lani. Če pogledamo v tri največje turistične kraje, ki ustvarijo 70 odstotkov vseh prenočitev, ugotovimo, da so na Bledu tuje upadle za 1 odstotek in v Kranjski gori za 6 odstotkov, v Bohinju pa so se povečale za 1 odstotek. Pri tem velja povedati, da imajo na Bledu tuje prenočitve 66-odstotni delež, v Kranjski gori 44-odstotnega in v Bohinju 42-odstotnega. Na Gorenjskem je približno 15 tisoč turističnih ležišč, od tega dobra tretjina v hotelih, približno tretjina v zasebnih turističnih sobah in preostala tretjina v počitniških in planinskih domovih, gostiščih itd. Najbolje so bile letos zasedene hotelske postelje, manj gostov kot lani pa je bilo v zasebnih sobah in kampih. Podatki torej potrjujejo staro resnico, da so pri nas hoteli dobri. S prodajo teh potlej ni večjih problemov, saj so njihove običajne zmogljivosti dobro zasedene. Velika nihanja pa doživlja zasedenost drugih turističnih zmogljivosti, kar govori o tem, da je pri nas spremljajoča turistična ponudba slaba, čeprav zlato prvilo pravi, da se turizem začne šele tedaj, ko gost prestopi hotelski prag in krene spoznavat kraj in ljudi, na izlete in prireditve, se zabavat in nakupovat. mv IZ GOSPODARSKEGA SVETA Izkop premoga manjši od načrtovanega Šaleški rudarji so v 23 rednih delovnih dneh in dveh »rdečih« sobotah ok- » tobra nakopali 443 tisoč ton lignita. Načrt so torej izpolnili 95-odstotno, na dan * pa so nakopali povprečno 17.720 ton. V devetih mesecih letošnjega leta so nakopali 4.075 tisoč ton premoga, kar je 15 tisoč ton manj kot so načrtovali. Delali so 233 dni, od tega 10 rdečih sobot. V rudnikih rjavega premoga v Slovenij je oktobra izkop v jamah in dnevnem kopu znašal 179.184 ton, kar je za 6.906 ton oziroma 3,7 odstoka manj od načrtovanega. Največ premoga so nakopali v jamah, in sicer 166.923 ton. V devetih mesecih letošnjega leta pa so nakopali 1.478.554 ton ali 91.986 oziroma 6 odstotkov manj, kot so načrtovali. Sicer pa je letošnji devetmesečni odkop za 21.927 ton oziroma 1,5 odstotka večji kot lani v tem obdobju. McDonald's tudi pri nas Vse kaže, da bomo tudi pri nas imeli McDonald'sove restavracije s tipično ameriško hrano, kakršnih je v 43 deželah po svetu že okoli 9 tisoč. Pred dnevi sta namreč v Beogradu Generalexport in ameriška firma McDoland's podpisala dogovor o poslovnem sodelovanju, s čimer je naša firma prevzela delovno organizacijo v ustanavljanju Prekupac McDonald's in tako kupila licenco. Američani so namreč svoje zanimanje pokazali že pred tremi leti, ko so z delovno organizacijo Prokupac iz Prokuplja podpisali dogovor o skupnih vlaganjih in odpiranju restavracij. Vendar do uresničitve ni prišlo, ker v Prokupcu niso imeli dovolj denarja. Pobudo je torej zdaj prevzel Generalexport. Prvi dve restavraciji naj bi že prihodnje leto odprli v Beogradu, njih naložba je ocenjena na okoli 2,5 milijona dolarjev. Če se bo to res dogodilo — pojavljajo se že težave v zvezi z lokacijo - bodo Beograjčani lahko McDonald'sove specialitete kupovali za samo 500 dinarjev, vsaj tako jim obljubljajo zdaj. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Vključena transformatorska postaja Primskovo S šestmesečnim poskusnim obratovanjem je pred dnevi pričela razdelilna transformatorska postaja Primskovo pri Kranju s transformacijo 110/10 in 110/10 kilovoltov. Postaja bo izboljšala oskrbo z električno energijo na severozahodnem delu mesta Kranja (Planina, levi breg Save), na širšem območju Preddvora, Jezerskega, Visokega, letališča Brnik in Cerkelj. Graditi so jo začeli že leta 1978, ko so postavili stavbo ter 20- in 10-kilovoltno stikališče in je objekt obratoval kot razklopišče. Nadaljnjo gradnjo so zaradi pomanjkanja denarja premaknili v leto 1984, ko so začeli graditi prostozračno 110-kilovoltno stikališče z daljnovodnim, merilnim in dvema transformatorskima poljema ter vključitev dveh transformatorjev 200 megavoltamperov moči. Za potrebe 110-kilovoltnega stikališča je bila v zgradbi postavljena komandna plošča, meritve, signalizacije ter naprave za lokalno in daljinsko vodenje iz distribucijskega središča Kranj - Zlato polje. Objekt je po predračunski vrednosti iz leta 1983 veljal 150 milijonov dinarjev; današnja je seveda znatno višja. Referendum uspel V Iskri Kibernetiki je bil 29. oktobra uspešno izveden referendum. Delavci so odločali o sprejemu sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razprejanje čistega dohodka v delovni organizaciji Kibernetika. Delavci so v vseh tozdih in v delovni skupnosti oba predloga sprejeli. Sedanje zapletene gospodarske razmere in slabši življenjski standard vplivajo tudi na odločanje delavcev. Samoupravne splošne akte pogosto prilagajamo razvoju družbenoekonomskih odnosov, zato ljudje ob nezadostni obveščenosti pogosto zavračajo predloge. Prav v tem v Kibernetiki vidijo pomen zadnjega uspelega referenduma. M 0 V 0 S T Naprava za smotrno porabo elektrike V Iskri Kibernetiki so inovatorji Alojz Rakovec, Slavko Vidic, Franc Trobec, Jože Šifkovič in Franc Jerala razvili statični kazalnik maksimuma — napravo, ki se uporablja v kombinaciji s števcem električne energije z dajalni-kom impulzov za registracijo največje porabljene energije v časovnem intervalu 100 ur. Naprava omogoča shranjevanje maksimumov v kumulativni register, shranjevanje števila prenosov in shranjevanje vrednosti, ki so bile dosežene v zadnjih treh obračunskih intervalih. Zasnovana je z enočipnim mikroračunalnikom, ki z vhodno/izhodnimi priključki sprejema vhodne parametre, jih obdela in ustrezno oblikuje izhodne informacije ter jih posreduje navzven v obliki podatkov na prikazalniku, kakor tudi na izhodnih relejih za prenos in nadaljnjo obdelavo podatkov. Vsak trenutek je možno odčitati (poklicati) izmerjene vrednosti različnih parametrov, ki so shranjene v neizbrisljivem pomnilniku neodvisno od napajanja v obdobju do desetih let. V napravi je vgrajeno vezje za generiranje takta iz trifaznega vira, da se v primeru izpada ene ali dveh faz takt in napajanje ohranjata. Naprava bo porabnikom električne energije oziroma moči služila za smotrno porabo električne energije in izkoriščanje priključne moči. V Kibernetiki bodo naprave redna izdelovali in jih torej ne_bx> trehauvažatL . . . GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 14. NOVEMBRA 198 6 KRATKE RO GORENJSKEM Obnova doma in trgovina — Na sestanku direktorjev, predsednikov krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc socialistične zveze v Upniški dolini so se v začetku meseca pogovorili o opravljenih delih za letos v krajevnih skupnostih in o programu za prihodnje leto. Predsednik sveta krajevne skupnosti Srednja Dobrava je opozoril, da jih čaka obnova doma, misliti bi bilo treba tudi na trgovino (na sliki). V programu pa imajo tudi urejevanje cest, predvsem ovinka iz Lipnice na Dobravo, ter ureditev avtobusne postajališča in javne razsvetljave v Lipnici. — A. Ž. Cesta v Martinj vrh asfaltirana Železniki — Medtem ko ima spodnji del ceste v Martinj vrh asfalt že od prej, referendumski program vsebuje asfaltiranje zgornjega dela, dolgega štiri kilometre. Zdaj je grobi asfalt položen na 3,5 kilometra ceste proti šoli; fino prevleko bodo nanesli spomladi. Tedaj bodo asfaltirali še pol kilometra dolg odcep proti Puču. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Železniki Franc Benedik, je letošnja obnova ceste v Martinj vrh stala okrog 80 milijonov dinarjev. Približno polovico denarja je bilo zagotovljenega iz novega samoprispevka, drugo polovico, to je za pripravo na asfaltiranje, pa je prispevala loška komunalna skupnost. V Martinj vrh je potegnjen tudi že glavni telefonski razvod. Priključki bodo najverjetneje nared v prvi polovici prihodnjega leta. H. J. * Pogrešajo mlečno restavracijo Skorja Loka — Občinski svet zveze sindikatov je dal pobudo loškim gostincem, naj razmislijo o odprtju mlečne restavracije in prihodnje leto — kdor bo pač nalogo prevzel — pobudo tudi uresničijo. V Škofji Loki namreč ljudje pogrešajo ponudbo te vrste. Alpetourov Kalimero na avtobusni postaji je premajhen, da bi lahko prevzel vlogo prave mlečne restavracije. H. J. Gorenjski gasilci na tečajih Takoj po vojni so si gasilska društva prizadevala, da bi bili člani čim bolj usposobljeni za gašenje in preprečevanje požarov. Zato so morali gasilci obiskovati predavanja, ki so bila po gasilskih domovih na Gorenjskem. Potem je bila ustanovljena gasilska šola v Žireh, ki se je 1950. leta preselila v Medvode. Številni gorenjski gasilci so v tej šoli naredili strokovne izpite. Od 1963. leta pa se gorenjski gasilci šolajo v gasilski brigadi v Ljubljani. Tudi letos je precej gorenjskih gasilskih društev poslalo v to šolo svoje člane. I. P. Ocenjevanje gasilskih društev Gorenjske občinske gasilske zveze bodo ta mesec ocenjevale gasilska društva. Posebne komisije bodo po društvih pregledovale orodje in opremo Še posebno pozorne bodo na delovanje opreme in motornih črpalk. Komisije bodo pregledale 128 gasilskih društev na Gorenjskem. I. P. Odkupili so 260 ton hrušk Gorje — Kmetijska zadruga Bled je znana po tem, da dobro sodeluje s svojimi člani. To se je pokazalo tudi tokrat pri dobri sadni letini. Na območju Gorij, Zasipa, Ribnega in Bohinjske Bele so hruške tepke zelo dobro obrodile. Lastniki že niso več vedeli, kam z njimi. Rešila jih je zadruga, ki se je za odkup dogovorila s Fructalom iz Ajdovščine. Od lastnikov so odkupili kar 260 ton hrušk, za kilogram pa so plačali 27 dinarjev. Če vemo, da je bilo hruške tepke, ne moštarice treba le pobrati, naložiti in odpeljati v zadrugo, je bila odkupna cena prav gotovo primerna. J. Ambrožič PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Bo vendarle nekdo poskrbel za red Večkrat, ko sem bila po opravkih na Jesenicah, sem se pomudila tudi v spominskem parku (bivše pokopališče). Srečni Jeseničani, ki imajo tako kulturno urejen prostor, saj zraka res nimajo zavidljivo čistega! Ko sem zadnjikrat pokukala v bivšo kapelo, kije bila ravno odprta (lahko bi tudi služila kakšnemu namenu), sta sedela pri malici upokojena delavca. Bila sem ogorčena nua utm, Kar sta mi povedala. Ko se sklanjata nad gredami in pleveta oziroma presajata cvetje, dobita večkrat iz sosednjih stolpnic pozdrave v obliki gnilih jajc, paradižnikov ali jabolk. Upokojenka je povedala, da si ne upa niti glave dvigniti, da ji ne bi razbili očal. Menda sta že iskala pomoč na pravem mestu, vendar so ušesa ostala gluha. Pa bi se vendarle moral kdo pobrigati za to... Če že ne iz spoštovanja do kraja, pa vsaj zaradi teh dveh, ki res nista več v letih, da bi takšno igro nadaljevala in pozdrave vračala nazaj v stolpnico.! Ema iz Radovljice Luči le zaradi predpisa? — Preden je vzhodna obveznica v Kranju, od Delavskega mostu do križišča z brniško cesto, dobila zeleno luč za promet, je bilo kar precej peripetij okrog obeh križišč in kolesarske steze. In kar prav je, da smo dosledni glede razmer za varen promet. Toliko bolj ogorčen pa sem zdaj — pa nisem edini — ker križišče na brniški cesti (pred vzhodnim priključkom za avtocesto) ni razsvetljeno. Razsvetljava tega križišča ni naloga občinske ce-stno-komunalne skupnosti, marveč (tako so mi povedali) republiške skupnosti za ceste. Sprašujem se, ali so luči samo zaradi predpisa, in kaj menijo odgovorni inšpektorji o tem, da je križišče v temi. ; , J. Z. Krajani Zabukovja v KS Besnica Rešili so se težav zaradi neurij SuS?' ; nov£m.bra/7 Najmanj enkrat na leto po močnejšem deževju ah po neurju so bil, v Zabukovju v krajevni skupnosti Besnica tako rekoč odrezan, od sveta. Predolgo bi trajalo, da bi bila cesta iz Iiak?v£e na naT vrl^ o zlr^enH.11" r°ije Urejem\' Če bi le čaka,i' kdai bodo Pridna ^čZt:^ ta ^ * tem, kjer so ime^i vedno Do kmetije v Zabukovju številka 5, po domače pri Cesarju, je cesta zdaj toliko urejena, da je ne bo moglo načeti že vsako večje deževje. Enajst hiš je razpotegnjenih pod Joštom na nadmorski višini prek 500 metrov v naselju Zabukovje, ki spada v krajevno skupnost Besnica v kranjski občini. Približno toliko, kct je še naseljenih hiš, je na tem območju tudi počitniških hišic. Od 53 krajanov se jih večina vozi vsak dan na delo v Kranj, v naselju pa so tudi štirje pravi kmetje. Miha Sušnik, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Krajani so se zavzeli, v akcijo pa so se vključili tudi lastniki počitniških hišic. Tako smo to naselje v nekaj letih vendarle malo bolj približali dolini. Letos smo v krajevni skupnosti obnovili tudi stare mrliške vežice, zasadili v parku NOB 120 dreves, asfaltirali nekaj sto metrov krajevnih poti in v Zabukovje že pred tem napeljali tudi telefon.« Janez Jereb, kmet iz Zabukovja: »S cesto je bil ves čas križ. Nanjo smo vozili pesek in jo ravnali, voda pa nam ga je potem odnašala po njivah in travnikih. Po neurju je bilo v travi največkrat več peska kot na cesti. Malo smo sicer pomišljali, vendar smo se kar hitro odločili za prispevek. Zdaj vsaj ne bomo pred vsakim nalivom v negotovosti, kako bomo prišli v dolino.« Ni še tako dolgo, ko smo se v Zabukovju počutili kar nekako odrezane od mesta, včasih pa celo od sveta. Domačije v tem bregu so precej razmetane, ravno toliko visoko, da mesto vidiš tako rekoč pred seboj, občutek pa imaš, kot da si nekje v oddaljenih hribih,« pravi Rajko Mazi, član sveta krajevne skupnosti Besnica. »Tesnejšo povezanost in spoznanje, da smo del krajevne skupnosti, smo začutili, ko je bil v krajevni skupnosti razpisan referendum uveden samoprispevek. Takrat, 198?; leta, smo v tem bregu najprej dobil' javno razsvetljavo. Skozi gozd v breg in na severni strani je bilo namreč v dolgih nočeh pozno jeseni in pozimi vedno hitro temno.« »Sicer ne nevemkako bogata, vendar je javna razsvetljava vseeno bila. Bila je tudi znanilka, da se je začeo premikati na bolje. Predvsem je bila pomembna za tiste, ki so morda ze razmišljali, da bi se — tako kot nekateri pred njimi — preselili nekaj sto metrov nižje in nekaj kilometrov stran, v mesto. »Dve leti po napeljavi javne raz* svetljave so se začele priprave za telefonijo. Celotno naselje je bilo brez telefona. Izkazalo se je, da bi lah»° dobili vsaj en priključek in se t**° vsaj deloma povezali z dolino, kad«1 je sila. Letos spomladi smo to akcij0 končali. Veliko prostovoljnega del« smo naredili, dobre volje in zavzetosti ni manjkalo. Krajani so rade volje prispevali drogove, kopali jame in jjn postavljali. Želja za telefon je bilo i* na začetku več, vendar v telefonski centrali zdaj še ni dovolj prostih številk.« Ne glede na to pa je bil telefon še i en korak k boljši povezanosti. Gl8* ji vna težava pa je bila še vedno cest«- I Ozka, v breg speljana in zavita je bila % po vsakem malo večjem deževju, sploh pa po neurju, razkopana in ta-ko rekoč neprehodna. V takšnih pri' i? merih so bili krajani največkrat kar n odrezani od doline oziroma sosednje- V ga naselja, ki leži streljaj niže, od R«- ^ kovice. i) »Javna razsvetljava in telefon sta ^ bila nedvomno svojevrstna spodbud« ^ za vse v tem hribu, da smo se odločni ^ za dokaj velik prispevek, da se uredi cesta na najbolj kritičnem odseku. kjer je bilo vsako leto z njo najve? & stroškov zaradi vzdrževanja. Vedel) pa smo tudi to: če se ne bomo sarnj odločili za prispevek, ob sedanji" razmerah najbrž še lep čas ne borno ^ prišli na vrsto. In tako nam je P1*" I dnevi uspelo s pomočjo krajevne I skupnosti in razumevanjem C68*11*! G ga podjetja Kranj, da smo problf/" rešili,« zadovoljen ugotavlja Raj*" Mazi. jl , „ A. Žalar Krvodajalske akcije na Bledu, v Kropi in Bohinju Radovljica — Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica pripravlja novembra več krvodajalskih akcij. Na Bledu bo od 18. do 21. novembra v zdravstvenem domu, v Kropi 25. novembra v sindikalnem domu in v Bohinjski Bistrici 26. novembra v zdravstvenem domu. Povsod bodo sprejemali krvodajalce od 7. do 13. ure. (cz) V Tržiču se že pripravljajo na dedka Mrazaji ----k Lutke, igrice, risanke i Tržič, novembra — Ze dve leti zapovrstjo Društvo prijatelji mladine v Tržiču pripravlja poseben program novoletnih P1"1 j£ ditev za otroke. Letos bodo delovne organizacije zanje prispe s po 100 dinarjev na zaposlenega. Pišite nam ali sporočite po telefonu (21-835, 21-860), kaj se dogaja v vašem kraju! Tudi tržiške delovne organizacije različno obdarujejo otroke svojih delavcev, novoletnih prireditev pa so deležni vsi enako. Društvo prijateljev mladine jih skupaj z zvezo kulturnih organizacij pripravlja že dve leti. Tudi za letos je program že izbran. Zvrstilo se bo 16 lutkovnih predstav, 13 po krajevnih skupnostih in tri po vrtcih, za vse otroke bodo v kinodvorani na voljo tri gledališke predstave, na Silvestrovo dopoldne bodo v kinodvorani vrteli risanke, po mestu pa bo šel tudi sprevod dedka Mraza, ki ga ponavadi pripravijo Podljubeljčani. Kot pove Nika Perko, članica izvršnega odbora Društva prijateljev mladine Tržič, imajo za ta program na voljo le 80.000 dinarjev, potrebnih pa je milijon dinarjev. Društvo je na vse delovne organizacije poslalo prošnjo, naj prispevajo po 100 dinar- om jev na zaposlenega. Prispevek Je klonila le ena delovna organiz#ci vse druge pa bodo denar poslale- V di vse interesne skupnosti so ot bile svoj prispevek. V SGP, na mer, kjer je veliko delavcev iz ^ gih republik, in katerih otroci ne do deležni novoletnih priredite^ ■ do prispevali le na delavce, ki w*° stalno bivališče v občini. SredstVj, Na Krvavcu tudi zasebna žični -carska ponudba — Da zimski turizem ne zaživi brez žičnic, so spoznali tudi pri kmetu Ambro-žarju pod Krvavcem. Pred nekaj tedni šo postavili stebre za žičnice, ki bo na voljo gostom njihovega kmečkega turizma pa tudi smučarjem iz počitniških hišic tam okrog. Za tiste, ki niso prezahtevni smučarji, torej dodatna možnost za smučanja. In še to: do Ambrožarja se bodo lahko pripeljali z avtom. — D. D. delovne organizacije črpajo naJVj.Ci iz sindikalne organizacije, tudi . j, sklada skupne porabe ali celo n sredstev mladinske organizacije- * Pri društvu upajo, da se bo n?^0 10 dovolj denarja. Ob koncu P1"'1^ tev bodo sešteli stroške, pregleL prostor, kjer se zbira kulture željno občinstvo KULTURNI KOLEDAR .J^ofjeloška knjižnica je razen za • n£0s°Jo knjig uporabljena tudi za - ^^zjičnejše kulturne dejavnosti. ' Odi stavbe, v kateri ima knjižnica nj }eta 1978 syoje prostore, je dvora-> z okoli 45 sedeži; tam se ob tor-\ jjijj' Sredah in občasno tudi ob četrt-! cer Vedno nekaj dogaja. Odrasli si-1 C ne hodijo na ure pravljic, razen, I giue,^a' če jih pripeljajo otroci. V dol-; ^ letih pa se je v spomin Ločanov , j Sn>la sreda, ki je namenjena pre-, Vanjem. i te]^ripravlJamo Jin v sodelovanju z ' jiJavsko univerzo v Škof j i Loki,« je ' i e^al vodja knjižnice Ivana Tav-\ Ja v Škof j i Loki, Ludvik Kaluža. » so najrazličnejše: potopisne, ft| etnostnozgodovinske, planinske, ^stične, tudi o varstvu okolja in H0 ^gem. Torej gre za izredno pišaju Jzbiro tem in tudi predavateljev. takšna dejavnost poteka že vrsto L' Potem se rado zgodi, da se začno '•tkV ponavlJati- Letos smo skoraj ^Sl1 v zadrego, saj je Delavska uni-F** ponudila program, ki smo ga t*rikas že Pozriali. Ponavljanje neka- 0" 0 tem ni r,iA „nno„o^nnr,o V ar- dokaj stalen krog obiskovalcev, ^ tem ni nič nenavadnega. Ker *'oija°jS\Prea,avanja v knjižnici prido-il* jim moramo ponuditi vsakič nekaj novega, takega, česar drugje še niso slišali. Naših predavanj, ki so vsa po vrsti pisana in zanimiva, celo poučna in sploh taka, da širijo vedenje o bližnjem in daljnem okolju in področjih, ne obiskujejo samo Ločani. Že nekaj let se namreč samo na ta predavanja vozi tudi nadvse vnet ljubitelj z Jesenic« Letos je knjižnica odprla vrata še za eno »dopolnilno« dejavnost. Ob četrtkih namreč odstopa svoje prostore loškemu Foto-kino klubu. Na teh srečanjih člani kluba vrtijo svoje filme, predavajo ob diapozitivih, ocenjujejo fotografije. Vrata odpro tudi tistim, ki jih takšna dejavnost zanima. Najbrž bi v tej paleti dejavnosti, s katero se lahko pohvali knjižnica Ivana Tavčarja, veliko manjkalo, če se ne bi ukvarjali tudi s prirejanjem kulturno-literarnih prireditev. Obletnice slovenskih pesnikov in pisateljev so vedno priložnosti za takšno prireditev. V Loki jih pripravijo še na posebej simpatičen način, brez suhoparne, zgolj knjižnične predstavitve življenja in dela literata; torej z recitacijami, glasbeno spremljavo in podobnim. »Prav zato se takrat preselimo, na primer v puštalsko kapelo,« pravi Ludvik Kaluža, »da lahko povabimo več ljudi, kot pa bi jih šlo v našo majhno dvorano. Takšne prireditve vedno organiziramo v sodelovanju z zvezo kulturnih organizacij. Da pa ne bi bile takšne literarne predstavitve omejene le na manjši krog ljudi, jih navadno predstavimo tudi v osnovnih šolah za učence višjih razredov.« Kajpak je literarni večer z literatom v živo vse kaj drugega —- tudi takšno obliko so v knjižnici vpeljali že pred časom; letos so povabili v goste Mateja Bora in Francko Tron-kar. Svoje novitete redno predstavljajo tudi člani kluba loških litera-tov. Za novo sezono imajo že deloma sestavljen program; ker pa so pri dogovarjanjih včasih spremembe, so napovedi o srečanjih bolj negotove. Omeniti moramo tudi občasne razstave, ki jih knjižnica prireja za svoje bralce: to so razstave o knjižnih novosti ali pa podobne razstave ob različnih priložnostih. Taka je bila razstava del loških knjižnih prevajalcev ob srečanju slovenskih knjižnih prevajalcev, ki je bilo pred časom v Škofji Loki. L. M. Popularna glasba PONOVNO OŽIVLJANJE «- f> V K- . ^ anju so na občnem zboru Kluba ljubiteljev glasbe izvolili novo vodstvo. Predstavili so programske usmeritve jj^^^ kluba v prihodnjem letu 3k»Si?b Uubiteljev glasbe (KLG) v \e doživel vrsto vzponov in padini 7 ^e nosilec aktivnosti na področ-'niLa katero je bil ustanovljen. Spomini0 Se »zlatih časov«, ko je v okviru wk*te • delovala cela vrsta sekcij, med ^Oj^ rimi velja ob koncertni še posebej i* d.ih 'k1^ HI-FI sekcijo ter skupino mla-jjfgl^'p je skrbela za redno izhajanje ifllnii ,.a KLG, ki je med jugoslovanski-i^lov^ J' popularne glasbe uživalo V ^stU1655 pa 50 bili tudi časi- ko ° KLG : % jjjj veliko slišali. Menjava generacij iPro^Cna stisk» z denarjem, opremo in AKta?n 550 naredili svoje. S tem pa je "eRa l28ubil sloves sorazmerno živah-8a glasbenega središča in gorenjska mladina neposreden stik z tovrstnim glasbenim dogajanjem. V zadnjih dveh letih je bil večji del pobude na strani Centra za prosti čas pri OK ZSMS Kranj, predvsem zato, ker je bilo na ta način najlažje dobiti finančna sredstva za organizacijo koncertov popularne glasbe. Vseskozi pa je bilo povsem na dlani, da je to lahko samo začasna rešitev in da je treba omogočiti razmere, v katerih bi KLG spet deloval. To naj bi bilo v letu 1987, vsaj po predloženem programu in oceni problematike na tem področju, omogočeno. Seveda bodo morali svoje reči in celoten program KLG za prihodnje leto ovreči ali potrditi delegati Kulturne skupnosti Kranj. Na nedavnem občnem zboru Kluba ljubiteljev glasbe se je nova ekipa, ki se je že pred časom lotila dela, tudi formalno konstituirala. V program za leto 1987 so zapisali, da bodo predvsem poskušali skrbeti za redno koncertno dejavnost, tematske glasbene večere, da bodo ponovno oživili izmenjavo glasbenikov z rojaki na avstrijskem Koroškem. Preurejevati so začeli tudi prostore kluba na Koroški 2 (za Globusom), ki so ob torkih in četrtkih od 16. ure naprej spet odprti za javnost. So vse te aktivnosti dovolj trden temelj, na katerem bo možno ponovno sezidati KLG? Če bi sodili po besedah njihovega novega predsednika Alojza Studena, ni bojazni, da bi razmišljali pesimistično. Vine Be§ter Dvajseto srečanje jugoslovanskih ljubiteljev DVAKRAT ZLATI SLOVENCI A^Jevo - Na manifestaciji, ki je poi-kala pod geslom Naj mir zavlada svetu, je zlati kipec proletarskega pesnika Koste ^0raševića prejel orkester Harmonika Glasbene matice slovenske narodnostne manjšine v Trstu. Celjska plesalka Irena ,____ Tabaković pa je prejela zlato plaketo z likom Koste Abraševica 10 ^»nuio soboto se je v Valjevu končava, |*ue j no. dvajseto srečanje jugoslo-Savt !jubiteljev z geslom naj mir VLADA SVETU. V desetih dneh se n ^ &fPH odru valjevskega Doma kulture t^stavilo skoraj 3000 ljubiteljev s fo-ri^fsko in likovno razstavo, v ba baleta, izraznega plesa in za- ire ^t^)rJe\ Oji - glasbe, komorne glasbe, izvirne z nastopi folklornih skupin, s koncertom pevskih zborov fcbVOH* gledališkimi predstavami. Rade j i Jt trer ke" ^ri.0 Posameznih oblikah ljubiteljic ij?5^aynosn s0 razkrivali, kolikšna euera ljubiteljskih uspehov pa tudi Pehov in dilem v jubilejnem letu. Med skupinami, ki so prihajale v Va-ljevo z vseh koncev naše domovine, so bile tri iz zemejstva, orkester Harmo nika tržaške Glasbene matice, mladinska plesna skupina KUD Valentin Vodnik slovenske narodnostne manjšine iz Doline pri Trstu in narodni orkester južnih Slovanov iz Peczi na Madžarskem. Za sijajno, temperamentno, tehnično dovršeno muziciranje pod vodstvom dirigenta Claudia Furlana je orkester Harmonika tržaške Glasbene matice prejel najvišjo nagrado, zlati kipec proletarskega pesnika Koste Abraševica. S srebrnim kipcem sta bila nagrajena mladinski ženski zbor Stevan Mokranjac in komorni orkester iz Bi- tole, z bronastim pa folklorni ansambel KUD Abraševič iz Kraljeva. Plesalka, šestnajstletna Irena Tabaković iz ansambla Igen pri Plesnem studiu Celje, je za svoj solistični nastop Ritem, resnično plesno doživetje, polno in pretresljivo, pretkano s silovito dramatičnostjo, s krikom življenja in smrti, dobila zlato plaketo z likom Koste Abraševica. Srebrno plaketo sta prejela Vidoje Vidovič iz Titovega Uzica za leseni kip Srna in Snežana Rado-jevič iz Gornjega Milanovca, solistka na harmoniki, bronasta pa je bila dodeljena ljudskemu godcu Tomi Stoja-noviču iz Odžakov za sijajno igranje kar na pet ljudskih glasbil. ABV KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše je odprta razstava Video ambien talni projekt CEV. V Mali galeriji se s svojimi deli predstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V Galerijskih prostorih Mestne hiše razstavlja akad. slikar Jože Trobec. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja Stanko Košir; razstava nosi naslov Oživele korenine in viharniki. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava umetniške fotografije Francija Kolmana, kandidata mojstra fotografije. V gledališču Toneta Čufarja bo jutri, v soboto, ob 19.30 na sporedu zadnja abonmajska predstava drame Toneta Čufarja Ljubezen v kleti. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava male plastike akad. kiparke in arhitektke Vladimire Bratuž. V pasaži radovljiške graščine so na ogled fotografije Eda Marušića, člana fotosekcije Delo Ljubljana. RADOMLJE — V galeriji Janeza Repanška na Rudniku danes ob 18. uri odpirajo razstavo akad. slikarja Marta Petriča iz Domžal. KONČAN MESEC KULTURE Tržič — Ob koncu meseca kulture pripravlja Občinska kulturna skupnost Tržič skupaj s svojimi izvajalci še tri prireditve, od teh bosta dve danes, v petek. Ob 18. uri bo pred rojstno hišo Vojteha Kurnika podoknica v izvedbi pevskega zbora KUD Lom, ki ga vodi Tone Soklič. O domačem ljudskem pesniku in njegovi 100-letnici smrti bo spregovoril Janez Kikel, besedilo pa bo prispeval prof. Tone Pretnar. Ob 19. uri bo promocijski koncert ob izidu kasete TAM KJER VISOKE SO PLANINE pripravil kvintet bratov ZUPAN v tržiški kinodvorani. Prireditev bo povezovala Marina Bohoničeva, gostje večera pa bodo plesalke Mladinskega gledališča Tržič ter kitarista Stane Bitežnik in Oliver Ogris. Pred koncertom bodo obiskovalci lahko kupili kaseto. V soboto, 15. novembra, pa Zveza kulturnih organizacij Tržič organizira občinski seminar o proslavah. Predavatelj, Peter Militarov, režiser iz Ljubljane, bo seminaristom spregovoril o proslavah v današnjem času, prostoru kot prireditvenem prostoru, o tem, kako se odločamo za proslave, in svetoval, kako pripraviti proslavo. Boris Kuburič KONCERT V ŽUPNIJSKI CERKVI Kranj — V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 bo v župnijski cerkvi na Titovem trgu koncert, na katerem se bodo kranjskemu občinstvu predstavili Anton Grčar, trobenta, Stanko Arnold, trobenta, in Hubert Bergant na orglah. Za kranjski nastop je trio pripravil izredno zanimiv spored, dela Liszta, Manfre-dinija, Guilmanta, Loeilleta, Gigouta, Franceschinija, Langlaisa in Vivaldija. Morda še beseda, dve o izvajalcih: Anton Grčar je že vrsto let prvi trobentač Simfoničnega orkestra Slovenske filharmoniie. STANE DREMELJ - OSEMDESETLETNIK Radovljica — Pred dnevi je naš znani kipar in medaljer Stane Dremelj praznoval osemdesetletnico. Umetnik, ki je bil rojen na Vrhniki, je kiparstvo študiral v Ljubljani v tehnični srednji šoli pri F. Kralju in A. Severju in na zagrebški akademiji pri F. Kršiniću in I. Kerdiču. Njegovi specialnosti sta mala plastika in medaljerstvo. Posebno znane so njegove upodobitve slovenskih velikih mož v malih plastikah, še posebej skrbno pa se je vrsto let ukvarjal s podobo pesnika Prešerna. Ob njegovem jubileju je bila v Radovljici predvidena retrospektivna njegovih del, vendar so jo prestavili na prihodnjo pomlad. razstava PESMI IFIGENIJE ZAGORIČNIK Pri založbi Obzorja je pred kratkim izšla nova zbirka pesmi Ifigenije Za-goričnik z naslovom Kaj je v kamnu. V že peti zbirki pesmi je avtorica zbrala poezijo zadnjih treh, štirih let. O zbirki Kaj je v kamnu v spremni besedi pesnik Dane Zaje razmišlja: »V pesmih Ifigenije Zagoričnik ni moškega, ni pogovora z moškim. Je samo njegova navzočnost. Molčeča. Je čutenje moškega, ki pelje nazaj v ženski dom: je, kot da bi se branila pred bližino moških, ki jo obdajajo, kot da bi jih ne potrebovala, kot da bi moški samo povečevali nezadovoljstvo s stvarmi, po katerih praska. Praskanje ni obup in ni žalost. Ni hrepenenje. !Je samo naelektrenost kože, zaradi katere je vztrajanje v trenutnem nemogoče...« Po pesmih nove zbirke, za katero je značilna poetična svežina, bodo gotovo segli tisti, ki so že doslej spremljali poezijo te slovenske pesnice. Zagorični-kova, ki je začela pesmi objavljati leta 1967 v Trubuni in Mladih potih, piše tudi prozo, pravljice za otroke in prevaja iz angleščine. Nekaj njenih pesmi je izšlo v prevodih v drugih republikah in v tujini. NAGRADE OB TEDNU DOMAČEGA FILMA Celje — Ob koncu 14. Tedna domačega filma so razglasili tudi najboljše filmske dosežke. Žirija Društva slovenskih filmskih delavcev je za najboljši film imenovala slovenski film Heretik: nagrado je prisodila vsem ustvarjalcem tega filma, ki je v bistvu izsek iz televizijske nadaljevanke o Primožu Trubarju, Slovenski film Kormoran je prejel zlato priznanje Metod Badjura za izredno avtorsko prizadevanje. Za kratki film, portret slikarja Černigoja, je dobil nagrado Franci Slak. Andrej Mlakar je dobil nagrado za turistični film (nagrajen že na kranjskem festivalu) Slovenija pozimi in za monodramo Branka Miklavca Moj premalo slavni stric, pri katerem si je nagrado za režijo prislužil tudi Tugo Štiglic. Za glasbo v filmu Cas brez pravljic je bil nagrajen Urban Koder. Najboljši animator je Zdravko Barišič, Vesna Arhar pa je dobila priznanje za dokumentarec Na stara leta graščaki. Žirija Novega tednika je razglasila za najboljšo igralko leta Milo Kačiče-vo za stvaritev v Kormoranu, ob njej pa je tudi debitantka Barbara Lapajne. Najboljši igralec je Polde Bibič, ob njem pa tudi Stevo Žigon — oba za film o Trubarju. _APZ France Prešeren_ V GOSTEH PRI TRUBARJU Kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren se je pred kratkim vrnil z uspešnega gostovanja po ZR Nemčiji, kjer je imel več koncertov in radijskih snemanj. V letu, ko se še posebej slovesno spominjamo 400-letnice smrti Primoža Trubarja, je k praznovanju svoj kulturni delež dodal tudi Akademski pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Tomaža Faganela. Najprej so pomagali v Kranju pri snemanju nadaljevanke, ki jo bomo to nedeljo lahko videli na televiziji. Nato so sodelovali s kulturnim programom na centralni proslavi v Trubarjevi rojstni Raščici. Konec oktobra pa so vse skupaj zaokrožili še s koncerti po ZR Nemčiji. Nastopali so v Offenbachu s tamkajšnjim zborom Studio Chor, ki smo ga že poslušali v Narodni galeriji v Ljubljani. Peli so posvetne skladbe angleških in italijanskih mojstrov in našega Gallusa. Za tamkajšnji radio so posneli pet Gallusovih motetov. Samostojni koncert je imel zbor v Stiftskirche v Tiibingenu, mestu, od koder izhaja naša prva tiskana beseda. Zadnji koncert pa je bil v prenovljeni Trubarjevi hiši v bližnjem Derendingenu, kjer je Trubar deloval in umrl. Po znanem reku, da dober glas seže v deveto vas, je zadnji koncert obiskalo precej naših zdomcev in celo naš konzul. Programa koncertov sta bila vsebinsko naravnana, s pretežnim delom duhovne glasbe Gallusa, Brucknerja, Wilbya, Morleva, Monteverdija, Brahmsa, Mokranjca, Adamiča in Močnika. Del tega sporeda je zbor z uspehom poprej predstavil tudi kranjskemu občinstvu v polni župnijski cerkvi — prvič v programsko in akustično primernem ambientu. Zbor se je izkazal z obširnim in izdelanim programom, ki mu ga ob primerni akustiki kot pomagalu za pevsko sprostitev uspe izvesti z veliko ustvarjalno močjo in intonančno čistostjo ter opazno muzikalnostjo. Nemški gostitelji so kranjskim pevcem ostali v spominu kot poznavalci glasbene kulture visoke ravni. Miha Plajbes 'K'GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 14. NOVEMBRA 1986 domaČi zdravnik Žajbelj ureja potenje Domovina žajblja je gorata in topla južna Evropa. Pri nas ga precej sadimo po vrtovih. Občutljiv je na pozebo, sicer pa je zelo skromen. Bujno uspeva na apnenčastih tleh, če je zavarovan pred vetrom in zmrzaljo. Nabiramo samo liste pred cvetenjem, sušimo jih le v senci in jih večkrat obračamo. Žajbelj je že od starega veka zelo cenjeno zdravilno zelišče. V zgodnjem srednjem veku so ga k nam prinesli menihi, pa se je iz samostanskih vrtov hitro razširil do najbolj oddaljenih kmečkih vrtov. Lahko razumemo, da je bil tako priljubljen in cenjen, saj je že leta 1680 izšla knjiga, ki na 400 straneh opisuje samo njegovo zdravilnost. Moderna medicina je s svojimi kemičnimi zdravili spodrinila tudi priljubljeni žajbelj, ki bi spet zaslužil prednostno mesto na vsakem vrtu. Žajbelj vsebuje rumenkasto — zeleno eterično olje, smole in čreslovino. Njegova zdravilnost je predvsem v tem, da ureja potenje: pri ljudeh, ki se zelo pote, zavira potenje, pri tistih, ki se malo pote, pa ga pospešuje. Žaj-bljev čaj — ena čajna žlica na eno skodelico kot preliv — ni samo zelo dobro naravno zdravilo zoper premočno potenje v puberteti in meni, ampak je tudi eno od najboljših zdravil zoper močno potenje jetičnih. Žajbelj čisti kri, pomaga izločati sluz iz dihal in iz želodca, če je zasluzen, izgu-bljenji tek spet dobimo. Sladkorno bolnim priporočajo čaj iz enakih delov žajblja in rmana. Žajbelj učinkuje tudi proti vnetju in pozdravi vnetje črevesa, želodca, jeter, žolčnika in mokril. Izpiranje z žajbljevim čajem pomaga pri belem toku. Žajbelj je odličen za grgranje pri žrelnem katarju, pri; vnetih mandljih in vneti ustni sluznici. Žajbelj uporabljajo pri različnih boleznih, dober je pri revmatizmu in protinu, nič manj pa za vrste živčnih motenj, do katerih pride pri teh boleznih. Žajbljev čaj je pomemben za doječe matere. Če pijejo čaj, ko odstavijo otroke, se zmanjša izločanje mleka. Če bi matere pri odstavitvi bolj upoštevale ta nasvet, bi odpadlo zastajanje mleka in vse posledice, ki iz tega izvirajo. Tudi nagnjenost k splavom pod določenimi pogoji preneha, če žene uživajo žajbljev čaj. MODA Tudi pričeske so nove Kratke lase, ki narede mladosten obraz, za letošnjo zimo in prihodnjo pomlad moda še posebej poudarja. Bi se odločile za tole pričesko? Izgleda, kot bi bili lasje le postriženi, a je na njih tudi malo »trajne«. Zadaj, na temenu, so bili naviti na velike navijalke. Lasje obraz mehko obkrožajo, ker niso strizeni gladko, temveč na resice. KUHAMO, POKUŠAMO Pljučna kisla juha Potrebujemo pol kilograma očiščenih kuhanih pljuč, 5 do 6 srednje debelih krompirjev, 2 korenčka, 3 stroke česna, lovorov list, 1 žlico paradižnikove mezge, malo sladke paprike, po okusu za-čimbnega posipa (vegeta, za-činka), zelen peteršilj, 1 žlica moke, kis, sol, 1 do 2 žlici ocvirkov za zabelo. Pijucka operemo, skuhamo, ohladimo, odstranimo dihalne cevi in meso zrežemo na tanke in kratke rezine. Krompir olupimo, operemo, zrežemo na tanke lističe ali kocke in damo kuhat. Dodamo pljučka, očiščen, na kocke zrezan korenček in lovorov list. Vre naj 20 minut. Nato dodamo strt česen, paradižnik, papriko in začimbni posip. Juho osvežimo s se-kljanim zelenim petršiljem, zgostimo s podmetom iz moke in malo mrzle vode. Zabelimo z ocvirki. Solimo in oki-samo. vre naj še nekaj minut. Jabolčna pogača z oljem Potrebujemo 4 jajca, 1/4 kg sladkorja, 1 dl olja, 30 dag moke, 1 zavitek pecilnega praška, 1 dl mleka, maščobo in moko za pekač, 2 do 3 jabolka, malo cimeta, sladkor za potresanje. Jajca ubijemo v skledo, primešamo sladkor in stepamo, da se speni. Počasi in tudi še med stepanjem prilije-mo olje. Nazadnje primešamo moko, presejano skupaj s pecilnim praškom, in mleko. Rahlo premešamo, vlijemo na pomaščen in pomokan pekač. Obložimo z rezinami ali naribanimi jabolki. Potrese-mo s cimetom. Pečemo približno tričetrt ure. Pečeno potresemo s sladkorno moko. Še boljše pa bo, če med jabolka narežemo nekaj orehovih jedrc. PIONIR SEM Ko smo se v prvem razredu začeli pripravljati na sprejem v pionirsko organizacijo, smo bili tega zelo veseli, saj so nas starejši šolarji velikokrat zasmehovali s cicibančki. Naučiti smo se morali pionirsko obljubo. Nestrpni smo pričakovali za nas tako pomemben in nepozaben dan. Dan pred 29. novembrom, praznikom republike, smo postali pionirji. Ponosni smo sprejemali titovko, rdečo rutico in pionirsko izkaznico. Zdaj sem že četrto leto pionir. Šele sedaj dobro razumem besedo pionir in pomen pionirske obljube. Vesel sem, da sem pionir v svobodni deželi. Danes naše naloge niso tako težke, kot so bile za pionirje med vojno. Moje glavno delo je učenje. Trudim se, da bi bil dober pionir. Srečen sem, da sem rojen v tako lepi domovini. Janez Draksler, 5. d r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj Kitara je lep inštrument, toda težak za učenje — To spoznava tudi Klemen Štern iz Goric, ki obiskuje 4. letnik glasbene šole v Tržiču, sicer pa hodi v 1. letnik I skrine tehnične šole. Igranja na kitaro ga uči učitelj glasbe Stane Bitežnik. Za kitaro ga je navdušil sosed Tomaž Oman, ki je že pred njim hodil v tržiško glasbeno šolo. Zdaj zna Klemen že marsikaj dobro zaigrati. Tudi na proslavah v Goricah že nastopa z drugimi instrumentalisti. Naj izdamo še skrivnost, da sta njegova idola kitarista pri AHA in Modern Talking, Pal in Dieter. Kdo ve, morda pa bo kdaj tudi v Goricah doma kakšna popularna skupina mladih glasbenikov? — Foto: D. D. VELIKA ZEUA Moja velika želja je povezana z našo šolo. Šola je že zelo stara in potrebna obnove. Želje pa nimam le jaz, temveč vseh oseminštiride-set učencev iz Stirpnika, Lu-še, Praprotna, Ševelj in Bukovice. Vam naštejem naše želje? No, prav! Želimo, da bi to staro šolo podrli in zgradili novo. Želimo, da bi pri novi šoli naredili tudi telovadnico, ki jo zelo zelo pogrešamo. Če bi se nam te želje uresničile, ki bili več kot srečni. Naša stara šola pa mi bo vendarle ostala v spominu, saj jo obiskujem že četrto leto. Agata Eržen, 4. r. OŠ Tadeusza Sadovvskega Bukovica ILUSTRACIJO LUTKOVNE IGRICE O VREMENU je narisala Anita Štempihar, četrtošolka iz Vokleg a. MORDA VAS ZANIMA Zajec v grbu Starodavni Hvar je poln spomenikov. Številne hiše so nad vrati okrašene s starimi grbi. Eden izmed njih (blizu hiše Papafava) prikazuje zajca, prebodenega s puščico. Čigav je grb, ne ve niti sam Papafava. Za šalo pravijo na otoku Hvaru, da je to edini zajec, na katerega še niso namerili puške. ŠOFERSKE Nesporazum — Veš, da je Lojze napravil vozniški izpit? Tridesetič! — Ja, čemu mu pa bo toliko šoferskih? Pravilen odgovor — No, na kaj moramo med vožnjo najbolj paziti? — Na miličnika, tovariš inštruktor! Škoda zajca — Ponoči vam zaide zajec v žaromete in ne najde poti iz njih. Ali ustavite avto in ugasnete luči? — Saj nisem neumen TA MESEC NA VRTU November je skrajni rok, da popravimo ograje. Zajci najdejo tudi najmanjše vrzeli in luknje. Ko popravljamo ograjo, upoštevajmo, koliko snega lahko zapade ali nanese burja. Novembra naoljimo ali namastimo v vrtu ključavnice, vrtne petlje in podobno, da ne bodo pozimi rjavele. Dobra mast je boljša kot strojno olje, ker dlje ščiti železje pred rjo. Žabice (obešanke) po mazanju vtaknemo v usnjeno ali plastično vrečko in jo tako še bolj zaščitimo pred neugodnim vremenom. Ta mesec izpraznimo tudi vse vodne zbiralnike, da jih mraz ne poškoduje. Zbiralnik po izpraznitvi pokrijemo z nepropustnim pokrovom. To pa ni potrebno, če ga napolnimo s suho šoto, ki vpija dežnico in snežnico. Lesene sodove za vodo, ki niso vkopani v zemljo, po izpraznitvi obrnemo , podnje pa postavimo kamen ali opeko, da se robovi ne dotikajo tal. Preden nastopi hud mraz, moramo zapreti in izprazniti tudi vrtno vodovodno napeljavo. To posebej velja za napeljavo, ki ni zadosti globoko zakopana in zavarovana pred mrazom. Čeprav cev izpraznimo, je vseeno prav, da pokončno (nastavno) cev omotamo s slamo. Medeninaste pipe moramo se posebej dobro zavarovati ali pa odviti in spraviti na varno. V majhnem vrtu so borove iglice ustrezen material za pokrivanje zemlje. V sebi imajo namreč mnogo smole, zato le počasi trohnijo, propuščajo zrak v tla in ne kvarijo lepe slike vrta. Pozimi preprečujejo, da bi tla globoko zmrznila. Konec oktobra natresemo iglice v tanki plasti med rastline. V nasadu jagod jih natresemo med vrste, k sadnem drevju pa po kolobarjih. Tudi bukovo listje je dobra varovalna odeja in pokrivka za pokrivanje tal. Trohni zelo počasi in tla manj namoči. V vrtu lahko bukovo listje nadomesti šoto in borove iglice. Civilizacija je neskončno množenje nepotrebnih potreb. Mark Twain PRAV JE, DA VEMO Prva pomoč pri omrzlinah Omrzlina je poškodba tkiva, ki po svojem načinu ustreza opeklini, vendar jo je povzročilo lakalno delovanje hudega mraza. Prva pomoč pri omrzlinah in splošni ohladitvi je naslednja: • Treba je poskrbeti za splošno stanje: bolnika ogrejemo in mu damo toplo hrano in pijačo. • Bolnika ogrevamo počasi in ne sme priti naglo iz hudega mraza v zelo topel prostor. • Če je treba, mu damo zdravila proti bolečinam. Navadno pomagajo že lažja zdravila te vrste. • Omrzii ud je treba počasi spet uporabljati in razgibavati, nikakor pa ga ne smemo masirati ali drgniti. • Omrzli predel je treba pokriti s suho, čisto obvezo. Omrzli del segrejemo do normalne sobne temperature. Omrzlin ne drgnemo s snegom in jih ne zdravimo z raz-kužilnimi sredstvi, ker bi tako lahko še dodatno okvarili kožo. Zdravila, ki pomagajo izboljšati prekrvavitev v ozeblem delu, sme dati le zdravnik. Kako huda je okvara omrzlega uda, je takoj težko presoditi; pokaže se šele čez nekaj dni. MODA ZA POLNE POSTAVE___~ Kaj obleči, vedno zn°X8 tarnajo debeluške. Današnja moda jim dovoljuje marši; kaj. Tudi krila z gubami s« lahko privoščijo, le dovolj dolga naj bodo, zraven pa J* obvezna dolga jopa °r-ovratnika, ki bo postavo s bolj »potegnila«. CRNI MUC Mucka smo izdelali pri tehničnem krožku. Tovariš je na tablo narisal načrt. Vsak je dobil tri žice, dve daljši in dve krajši. Vse žice smo tesno povili s črno volno. Daljši smo zakrivili v rep in glavo, krajši smo oblikovali v noge. Hrbet smo mu ukrivili, da je bil videti bolj jezen. V zvezek smo načrt prerisali, da bomo muca lahko še kdaj sami naredili. Mucki so razstavljeni v razredu. Špela,Gašper in Janez iz Sorice BILI SMO NA RAZSTAVI Bili smo na razstavi. Tovariš Janez nam je povedal prip0' vedko. Pred davnimi leti je stalo staro mesto Tržič. V njem je z1" velo več kovačev. Neki kovač je imel petelina. Ta petelin Je znesel jajce. Iz jajca je prilezel zmajček. Zmajček je šel v gor' sko votlino in tam rasel. Ko je toliko zrasel, da je bila votlina premajhna, se je gora začela rušiti. Nekateri ljudje so to videli in so zbežali, nakateri pa so umrli. Pripovedka mi je bila zelo všeč, ker je petelin znesel jajce. Verena Golmajer, 2. r. OŠ Podljubelj NAS RAZRED Naš razred je kombiniran iz prvega in drugega razreda. V vsakem razredu je po osem učencev. V drugem razredu je pet deklic in trije dečki. Vsak teden sta po dva učenca reditelja. Skrbita za red v razredu in garderobi. Brisati morata tablo in pobirati smeti. Vsi učenci moramo biti med seboj tovariški. Pomagati moramo drug drugemu. Le tako bomo lahko dosegli ob koncu leta čim boljši uspeh. Simon Tičar, 2.r. OŠ Jezersko V DOLINO BELCE BILA JE SOBOTA. PLANINCI SMO ODŠLI NA IZLET. BILO NAS JE VELIKO. USTAVILI SMO SE NA KARAVLI. TRIJE GRANI-ČARJI SO ŠLI Z NAMI. POT JE BILA ZELO STRMA. NAJMANJŠIM SO POMAGALI VOJAKI. POISKALI SMO SPOMENIK. TAM JE PADEL PARTIZAN BENO. VELIKO SVEČK JE ZAGORELO. POVEDALI SMO PESMICO. V GOZDU JE BILO TIHO. TUDI Ml SMO TIHO ODŠLI. VALERIJA KRZNARIČ, 1. R. OŠ 16. DECEMBER MOJSTRANA IZ MOJEGA OTROŠTVA Sosed je imel doma psičke. Stari so bili komaj nekaj dni. Prosil sem ga, naj mi da enega. On mi je rekel, naj pridno zbiram denar. Vedno, ko sem šel po mleko, sem nosil denarnico s seboj. Sosed je večkrat denar preštel. Govoril mi je, da je premalo. Nestrpno sem čakal malega psička. Ko je bil psiček star šest tednov, sem šel ponj. S seboj sem imel polno denarnico drobiža. Sosed je denar preštel, meni pa je dul psička. V naročju sem ga odnesel domov. Miran Robljek, 4. a r. OŠ Ko-krica NABIRALI SMO KOSTANJ V nedeljo popoldne smo se odločili, da gremo nabirat kostanj. Res, ko sva z mamico pospravili posodo, smo se odpeljali proti Hrastnici. Nekdo, ki smo ga vprašali, če je tukaj dovolj kostanja, nam je rekel, da ga je dovolj za vse. Tako smo šli na nekoliko manj strm hrib. Tam je bilo polno jezic, a kostanja ni bilo nikjer. Čez nekaj časa pa smo le dobili lepe, debele kostanje. Jaz sem se zelo pre-tiašila žabe. Zato smo vsi planili v smeh. Hodili smo že dve uri. Očka je rekel, da je dovolj kostanja. Nabrali smo veliko vrečo debelega kostanja. Potem smo se dobre volje vrnili domov. Špela Jugovic, 5. b r. OS Cvetka Golarja Škofja Loka KROŽEK __—> Odločil sem se za krožek OZN. Zanima me dogajanJe v svetu, v domovini, širši i*j ožji. V prejšnjih letih niseflj hodil in zato mislim, da b krožek zanimiv. . Zelo me veseli novinarsK krožek. Tu se pogovarjam0, pišemo v časopise, revije »J obiskujemo delovne organ1 zacije in kmetije. Sodeluje mo tudi s tovarno Peko, W tam preslikajo in uredijo n*' še šolsko glasilo Stezice. Žiga Planinec, 7. d Poleg rednega šolskeg8 pouka sem se odločila tudi z* učenje nemškega jezik* Privlačilo me je, ker se 0* morju ne moremo toliko P°/ govarjati. Tam je med po#' tnicami veliko ljudi, ki goV°" rijo nemško. Razen tega sefl1 hotela, da bi poleg angleščini znala še nemščino. Starši Pj! pravijo, da je nemščina tod1 potrebna, ker živimo blizU Avstrije. Karla Smolej, 7- c Izbral sem dve interes^ dejavnosti. To sta organizaC'. ja tabornikov in novinarS*\ krožek. K tabornikom hodi*? zato, ker se tam učimo o z vljenju in naravi. Hodimo n tekmovanja in na razne P hode. Streljamo z lokom 1 se učimo topografske znak j da se znamo orientirati. Y\ tabornikih se učimo še vel>K drugih stvari, ki me zelo v selijo. Mitja Perko, 7. b r., vsi OŠ Bračiča Tržič PETEK, 14. NOVEMBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN @®ISISSJcJJ©ISIIGLAS TV SPORED SOBOTA 15. novembra 1986 NEDELJA 16. novembra 1986 8.00 Poročila 8.05 Ringaraja v živalskem vrtu 8 20 Slovenske ljudske pravljice lll.:L6l Kotlić — Rezijanski Krpan, I. del 8.45 Ze oglaša se klopotec 900 Smogovci, 2. del nadaljevanke TV Zagreb 9-30 Periskop J0.15 Zagorje 86,4. oddaja '0-45 Otrok in igra: Igrača, vzgojno sredstvo, 3. del izobraževalnega niza 1'05 Varstvo pri delu: Prah, izobraževalna oddaja '1-15 Novi Pacifik: Doba Pacifika, ponovitev I. dela ameriške dokumentarne serije 12-15 Mir in razorožitev: Klic velikega zidu, ponovitev 3. dela dokumemntarne serije OZN (Kitajska) 12.45 Poročila (do 12.50) '5.15 Poročila 15-20 Kralj Ojdip, angleški lise m'ad'nskifilm 16.55 Ljubljana: Rokomet — PPZ - Dinos . Slovan.Stjarnar, prenos J8.15 Rezerviran čas liS £nii9a inc Risanka 18.55 Propagandna oddaja J9.00 Danes: V šesti prestavi 19.30 TV dnevnik \lf Vreme 13.50 Zrcalo tedna in ^roPagandna oddaja /0.15 Čudak, francoski film «.00 Propagandna oddaja «05 TV dnevnik '«•20 Dunaj»George Gersshvvin Gala«, posnetek koncerta —-Oddajniki II. TV mreže. j^l5~Tii{-- 1**30 Kako biti skupaj? ]jj-i5 Miti in legende l&-30 Otroška lutkovna " , predstava — Bugojno 86 lb-25 Akademija Pana Kleksa, 2. n ac del PolJskega filma "•45 Z. Bajsič: Prijatelji, 1Q ponovitev drame •9.00 Narodna glasba, dnevi JRT — preged jugoslovanskega televizijskega ustvarjanja !j*-30 TV dnevnik 3n n Komentar dneva /0.05 V. Kljakovič: Trgovci in , ljubimci, drama gJO TV komentar ''■15 Vesolje umira zehajoč, , glasbenozabavna oddaja «'•40 Narodna in vseučiliška knjižnica v Zagrebu, dokumentarna oddaja ««•25 Miniature — Videoasociacija ««•35 Program plus °0.05 Poročila ---TV Zagreb I. program: ]845 Poročila 16.50 TV koledar ''00 Rokomet — Dinos , Slovan.Stjarnar ,8-25 Prisrčno vaši, m * dokumentarna oddaja I* 30 TV dnevnik •-"00 Umazana igra, angleški /2.00 TV dnevnik ««•25 V soboto zvečer — Festival zabavne glasbe Di ^Greb 86 *d-50 Poročila 8.15 Poročila 8.20 Živ žav: risanke in Biskvitki 9.15 Lutkovni živ žav 9.20 Zgodbe modrega telefona: Tisti z belo kapo, ponovitev 4. dela češkoslovaške nanizanke 9.45 Bled: Z muzejskim vlakom po nagelj in nežo 10.15 P. Kovačik: Nezvestoba po slovaško, I. del slovaške nadaljevanke 11.25 Ptuj 86, 2. oddaja 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Bohinjska Bistrica: Z muzejskim vlakom po nagelj in nežo 13.25 Poročila 15.10 Retrospektiva nagrajenih filmov in turističnih filmov — Kranj 86: Zajec, kanadski film 5.40 Most na Soči: Z muzejskim vlakom po nagelj in nežo 6.05 Poročila 6.10 Na begu, ameriški film 7.45 Propagandna oddaja 7.50 Kanal: Z muzejskim vlakom po nagelj in nežo 18.40 Propagandna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Potrošniška porota 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 D.Jančar — A. Stojan: Primož Trubar, uvod in I. del TV nadaljevanke 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Risanka 21.30 Športni pregled 22.15 Portret: Avgust Černigoj 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 20.55 Mesta: Vranje , reportaža 21.30 Športni preged 22.15 TV dnevnik 22.35 Razorožitev in mir, 5. del dokumentarne serije OZN 23.05 TV galerija PONEDELJEK 17. novembra 1986 9.00 Zrcalo Btedna 9.20 Integrali 15.50 Poročila 17.30 Dežela cvetličnih lončkov 17.45 Smogovci I., 3. del nadaljevanke TV Zagreb 18.15 Videogodba — ponovitev 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.10 T.Thompson: Zlati fantje, 5. del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Omizje: Zemljiški , maksimum 12.00 Poročila Oddajniki H. TV mreže 20.10 I. G. Kovačič — D. Kekanovič: Hajduški gaj, II. del drame TV Zagreb 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Mednarodna obzorja: Leto šestinpetdeseto 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test 15.30 Iz operetnega sveta 16.00 Umetnostno drsanje za zlato pirueto, prenos revije 18.20 Udeleženec in priča, oddaje iz kulture 19.05 Prometni krog 19.15 Dnevi JRT — spored TV LJubljana 19.30 TV dnevnik 19.53 Vreme 19.55 Propagandna oddaja 20.00 D.Jančar — A. Stojan: Primož Trubar, uvod in I. del TV nadaljevanke 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Potrošniška porota 21.35 Videospot 21.40 Balada o tetovirancu, dokumentarna oddaja 22.00 Komentar (Tema tedna) 22.05 ExLibris M + M, oddaja za mlade 22.45 Videospot 22.50 Ali slišimo gluhe? 23.00 Videospot 23.10 Lvan Beehtoven: Pastoralna sinfonija, balet v koreografiji Milka Šparembleka 23.55 Arija Sancha Panse iz Massenetove opere Don Kichot TV Zagreb I. program 15.10 Nedeljsko popoldne 17.35 Filmi J. Forda: Mesečev vzhod, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Potovanje v Vučjak, 8. del nadaljevanke _ Končno bomo tudi Kraojačnf lahko videli erotični film *rasti, ki že dva meseca, vznemirja Ljubljančane. Predpre-'ernoflabodo v kinu Center vrteli v petek, 14., in v soboto, 5- "ovembra.ob 22.15 in ob 24. uri. Pravijo, da je to prvi pravi r°tični film, predvajan pri nas. Govori o Andvju in Jill. Nekoč Povsem naključno doživita strastno avanturo. Andy vabi Jill seboj v New York, vendar noče z njim. Vrne se k svojemu Prijatelju glasbeniku, ki pa jo izkorišča in zraven še vara. čez1 r°kaj let se Andy in Jill spet srečata in ljubita s še večjim ža-rr>- Andy se loči, izgubi službo, propada, Jill se zateče v ko-. ""o hipijev. Spet se najdeta in začneta od začetka, spet ra-aeta. Andy se postavi na lastne noge, tudi Jill postane sla-na s pisanjem romanov. Spet se srečata... , Ameriški film Protokol je komedija, ki pripoveduje o nata arici j2 predmestja, ki po spletu čudnih naključij prepreči . entat na arabskega emirja, ko pride na uradni obisk v Zdru &ne dražave. Natakarica postane narodna junakinja in dobi 6lo v oddelku protokola zvezne vlade V duhovita sodobni ^mediji igrata v glavnih vlogah Goldie Havvn in Chris Saran- Osvajalci džungle je italijanski akcijsko-avanturistični rn. Pripoveduje o hrabrih ljudeh, ki se podajo v džunglo, kjer 6 soočajo z raznimi težavami in nevarnostmi. V glavnih vlo-Wah igrata Christopher Connely in Ernest Borgninn. •. V torek, 18., in v sredo 19. novembra, si ob 16. uri lahko v •,nu Center ogledate slovenski film Poletje v školjki. Tomaž(| 8 0samljen, starša zanj nimata časa. Zaradi očetovih ambicij 6 Preselijo v mesto. V teh trenutkih, ko je Tomaž zelo sam, si Pomaga z edinim prijateljem - računalnikom VeHijem... Film oletje v školjki je bil letos za Amadeusom najbolje obiskan m pri nas. 17.45 Test 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Ali, kako, kaj? otroška oddaja 20.30 Narodna glasba 21.35 JUS universum, igrani program 22.15 Video touch 22.20 Težka kategorija, dokumentarna oddaja 22.50 Iščem te naokrog, zabavna glasba 23.10 Miksko - videoeksperiment 23.15 »Kamčevci«, humoristični program 23.35 Oddaja iz kulture 00.05 Valček, vizuelna glasba 00.30 Poročila 14.45 Test 15.00 Leskovac: Evropska super liga v namiznem tenisu Jugoslavija:Poljska, prenos 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška dokumentarna oddaja 18.15 Nadarjeni izobraževalna oddaja 18.45 Narodno zabavno glasbena oddaja — dnevi JRT — Spored TV Priština in sklepna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Emil, otroška oddaja (v turščini) 20.25 Glasbeni trenutek (Beula Brutni, flavta) 20.30 Komentar: Življenje, posvečeno glasbi (Akil Koci) 20.35 Iz TV dnevnika v jeziku Romov 20.50 Aktualnosti na Kosovu, komentar 21.00 Narodna glasba 21.30 Komentar: Medrepubliško in medpokrajinsko sodelovanje 21.35 Gorski motivi, dokumentarna oddaja 22.05 Komentar: Brez besed 22.10 Povodi 22.25 Sahatkule, kulturno —umetniški program 23.15 Sklepna oddaja dnevov JRT (do 00.15) Zagreb I. program:_ Vajevec: Zlata ribica: Slovo, I. del otroške nadaljevanke 18.15 Ladje na Jadranu: Varuhi Jadrana, zadnji del izobraževalne serije TV Zagreb 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Pomurski obzornik 19.30 TV dnevnik in vreme 19.48 Poročilo z 12. seje republiške konference SZDL Slovenije 19.58 Propagandna oddaja 20.10 Film tedna: Jenkiji, angleški film 22.25 Propagandna oddaja 22.30 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti 23.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: Oddajniki II. TV mreže: 17.10 17.25 17.45 18.15 18.45 19.58 19.30 20.00 21.05 21.15 Test TV dnevnik Dan zmage, otroška serija Znanost: Življenje dreves Leningrajski musichall, zabavnoglasbena oddaja Risanka TV dnevnik V senci starega hrasta, 5.— zadnji del italijanske nadaljevanke Poročila Umetniški večer TOREK 18. novembra 1986 9.00 16.25 17.25 17.30 18.00 18.15 18.45 18.55 19.00 19.30 19.55 19.58 Vesolje: Pekel in nebesa TV mozaik — ponovitev Poročila Pedenjžep Miti in legende — Nova zaveza: Beseda na gori, poučna oddaja TV Beograd Pepelka na obisku, glasbeno—baletna oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Koroški obzornik TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja 17.25 Kronika Osjeka 17.45 Kdor hoče, ta zmore— otroška dokumentarna oddaja 18.15 Nadarjeni, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Filmi C.Chabrola: Mesar, francoski film 21.40 Okrogla miza, notranjepolitična oddaja 23.10 TV dnevnik 17.00 Test 17.25 TV dnevnik 1745 Dolga, bela sled, otroška serija, 5. del 18.15 Aktualna medicina, izobraževalna oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 DPv vaterpolu— Partizan:Jug, prenos 20.30 Plesalec, serija o bletu 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.35 Prvi hrvaški korpus, dokumentarna oddaja 22.20 Dobro jutro, jazzarji (do 23.05) ČETRTEK PETEK 21. novembra 1986 20.20 Propagandna oddaja 20.25 Novi Pacifik: Odmevi vojne, 2. del ameriške dokumentarne serije 21.25 Propagandna oddaja 21.30 J.Collins: Hollywoodčanke, 2. del ameriške nadaljevanke 22.15 TV dnevnik 22.30 Propagandna oddaja 22.35 Zadržanost, nizozemski film Oddajniki II. TV mreže: 9.00 10.00 15.40 17.25 17.30 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.30 19.50 Tednik Po belih in črnih tipkah, 3. oddaja (ČB) (do 10.35) TV—mozaik Poročila H. CH. Andersen: Vžigalnik. Zgodbe modrega telefona: Maska, 5. del češkoslovaške nanizanke Računalniški informacijski sistemi, izobraževalna oddaja, I. del Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik ljubljanskega območja TV dnevnik in vreme Gorjupovi dnevi, reportaža iz Radencev 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Začetek brez konca, otroška serija 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.45 »Frka«, humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran: Orkester SF (Liszt, Rojko, Brahms), prenos iz CD 22.05 Nočni kino: Invazija tretjih bitij, ameriški film (do 23.35) TV Zagreb I. program 17.25 Kronika Splita 17.45 Dan zmage, otroška serija 18.15 Znanost; Življenje dreves 18.45 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 21.00 Miniature 21.00 Videokulb 22.10 TV dnevnik 20. novembra 1986 SREDA 19. novembra 1986 9.00 T. Čufar: Polom, drama 16.10 TV mozaik — ponovitev 17.20 Slovenske ljudske pravljice lll.:L6l Kotlič — Rezijanski Krpan, 2. del 17.45 M. Dejakovič — J. in A. 9.00 Iz cikla jugoslovanskih filmov: Odpisani 16.10 TV mozaik — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 H. Fallada: Zgodba o bratcu 17.40 Želeli ste, poglejte! 18.15 Mozaik kratkega filma: Ne priznam 2 r II in Pismo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Posavski obzornik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Da bo tudi jutri življenje, dokumentarni film 21.15 Besediloslovni utrinki: Vprašanje + odgovor = besedilo 21.20 Kuharski nasveti in propagandna oddaja 21.30 H. Solas: Cecilija, I. del kubanske nadaljevanke 22.20 TV dnevnik 22.35 Mir in razorožitev: Izobraževanje za mir, 4. dei dokumentarne serije OZN radio zin Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Seliška dolina na' UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Oddajamo v nedeljo od 10.00 do 14.00 ure v torek in četrtek od 17.00 do 19.00' _Nedelja, 16. novembra 10.00 Napoved programa - Razgovor v studiju (Kam drvi cena elektrike?) — Predstavljamo KS Rudno — Dražgoše. 11.00 Novice in dogodki — Iz zgodovine naših krajev — Zdravstveni nasveti. 12.15 Čestitke in pozdravi Torek, 18. novembra 17.00 Napoved programa — Inovator meseca— Naš gostje ansamDel Obvezna smer 18.00 Novice in dogodki — Skrb za nadarjene in nadpovprečne učence v Škofji Loki — Zgodba iz radijske skrinjice Četrtek, 20. novembra 17.00 Napoved programa — Prvi gojzerji iz delavnice Jake Kavčiča Glasbena inventura — Kmečki turizem v Gorenji vasi 18.00 Novice in dogodki — Šolska glasila (letošnji nagrajenci) RADIO PETEK, 14. novembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00 —ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 13.30 Od melodije do melodije i 14.05 Odlomki iz baleta Cop-pelia Lea Delibesa - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov — 18.15 Gremo v kino — 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba SOBOTA, 15. novembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Pionirski tednik — 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14\05 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 16. novembra - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna -23.00 - 4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 17. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00 —13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce — 14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža — 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci — 17.50 Zabavna ra dijska igra - Glasbena medigra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesrriijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.50 Literarni nokturno — Matjaž Kocbek: Pesmi - 23.05 Zimzele ne melodije - 00.05 - 4.30 No čni program - glasba TOREK, 18. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 —ih — 18.00 Sotočja - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA, 19. novembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.40 Pojemo in godemo - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo -16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Iz klavirske zakladnice Franza Liszta - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - Attila Jozsef: Zavest — 00.05-4.30 Nočni program -glasba ČETRTEK, 20. novembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije — 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 —15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17 — ih - 18.30 Klavirske skladbe na slovenske ljudske motive (H. Volarič, V. Ukmar, M. Lipovšek) - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica -23.00 - 4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 14. in 15. novembra: amer. fant. film VRNfTEV V PRIHODNOST ob 16., 18. in 20. uri, amer erot. film STRASTI ob 22.15 in 24. uri, 16. novembra: jugosl mlad. film VLAK V SNEGU ob 10. uri. amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma OSVAJALCI DŽUNGLE ob 21. uri, 17. in 18. novembra: amer. komedija PROTOKOL ob 16., 18. in 20. uri, 19. novembra: slov. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 16. uri, amer. komedija PROTOKOL ob 18. in 20. uri, 20. novembra: predpremiera angl. futuristične drame 1984 (ORvVELL) ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ_ ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 15. novembra: angl. srhljivka VOLČJA DRUŠČINA ob 16. uri, slov. film KORMORAN ob 18. in 20. uri, premiera amer.—.ital. filma OSVAJALCI DŽUNGLE ob 22. uri, 16. novembra: amer ri sani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 15. uri, amer. krim. film^ZA ŽIVLJENJA GRE ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije PROTOKOL ob 21. uri, 17. novembra: slov. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 17. uri, amer. erot. komedija DEKLIŠKI INTFRNAT ob 19. uri, 18. novembra: pred premiera angl.futuristične drame 1984 (ORvVELL) ob 17. in 19. uri, 19. novembra: amer. film REKA ob 17. in 19. uri, 20. novembra: amer. pust. spektakel HUNDRA ob 17. uri, amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 19. uri KAMNIK DOM amer. ital. krim. film PIZZA CON-NECTkON ob 18. in 20. uri, 20. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 18. in 20. uri DUPLICA 14. novembra: franc. komedija PO PRVI LJUBEZNI ob I6„ 18. in 20. uri, 1E novembra: amer.-i-tal. akcij, film SUPER AGENTA ob 16., 18. in 20. uri, 16. novembra: franc. komedija NORCI S STADIONA ob 14 in 18. uri, amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 16. in 20. uri, 17. in 18. novembra: amer. krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 16., 18. in 20 uri, 19. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 16., 18. in 20. uri, 20. novembra: amer. pust. film 15. novembra: amer. akcij, film KOMANDOS ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. fant. filma ODISEJA 2010 ob 22. uri, 16. novembra: amer. akcij, film KOMANDOS ob 15. in 17. uri, slov. film KORMORAN ob 19. uri, premiera amer. krim. filma PIZZA CONNECVION ob 21. uri, 17. novembra: slov. film KORMORAN ob 18 uri, angl. futuristična drama 1984 (ORVVEL) ob 20. uri, 18. novembra: amer. akcij, film ...SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 18. in 20 uri, 19. novembra: 15. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 20. uri, ti6, novembra: amer. akcij, film SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 15. uri, 19. novembra: amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18. in 20. uri, 20. novembra: amer komedija PROTOKOL ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR___ 14. novembra: amer. film REKA, premiera amer. pust. filma OSVAJALCI DŽUNGLE ob 19. uri, 15. novembra: amer. krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije PROTOKOL ob 21. uri, 16. novembra: slov. mlad. film SREČNO, KEKEC ob 10. uri, amer. film ZAKLAD V IZGUBLJENEM AVIONU ob 15. uri, amer. fant. film ODISEJA 2010 ob 17. in 19. uri, 17. novembra: amer. film ODISEJA 2010 ob 17. in 19. uri, 18. novembra: angl. srhljivka VOLJČJA DRUŠČINA ob 17. in 19. uri, 19. novembra: amer fant. film REKA ob 17. in 19. uri, 20. novembra: šved. film LJU BEZENSKI VRTILJAK ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 14. novembra: amer krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 18. in 20. uri, 15. novembra: amer. film ZA ŽIVLJENJA GRE ob 18. in 20. uri, 16. novembra: amer. akcij, film SUPER AGENTA ob 16. in 18. uri, amer. film REKA ob 20. uri, 17. novembra: amer. film HUNDRA ob 18. in 20. uri, 18. novembra: amer. film ODISTJA 2010 ob 18. in 20. uri, 20. novembra: franc. komedija PO PRVI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 14. novembra: amer. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 17. uri, amer. film ODISEJA ?010 ob 19. uri, 18. novembra: amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 19. uri DOVJE 16. novembra: amer. akcij, dra ma UPOR NA VOJNI AKADEMI JI ob 19. uri RADOVLJICA_ 14. in 18. novembra: amer. film BOLERO ob 20. uri, 15. in 19. novembra: amer. fant. film ZASLE-DOVOANJE V VESOUU ob 20. uri, 16. novembra: amer. film BREAKDANCE II. ob 18. uri, amer. film BOLERO ob 20. uri, 17. novembra: amer. film BREAKDANCE II. ob 20. uri, 20. novembra: amer. film KRADUI-VEC SRC ob 20. uri BLED 14. novembra: amer film POLICIJSKA PATROLA ob 20. uri, 15. novembra: angl. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 18. in 20. uri, 16. novembra: amer. film POLICIJSKA PATROLA ob 18. uri, amer h i ' f> q Iti ■» ■ J H it-.fc ih ■ film PLAČANEC ob 20. uri, 17. in 19. novembra: an.er. film BOLERO ob 20. uri, 18. novembra: amer. film BREAKDANCE II. ob 20. uri, 20. novembra: amer. fant. film ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 20. uri BOHINJ 15. novembra: amer. film POLICIJSKA PATROLA ob 20. uri, 16. novembra: angl. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 18. in 20. uri, 20. novembra: amer. film BREAKDANCE II. ob 20. uri POUANE _ 14. novembra: amer. drama NEŽNO USMILJENJE ob 19. uri, 16. novembra: amer. akcij, film SCARFACE ob 18. uri, 18. novembra: amer. fant. film 2019 ob 19. uri, 21. novembra: amer. komedija NEZVESTO TVOJA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA _ 14. novembra: nem. film ORGIJE V CARSKI VASI bo 18. in 20. uri, 15. in 16. novembra: amer. film SAHARA ob 18. in 20. uri, 18. in 19. novembra: amer. komedija NEZVESTO TVOJA ob 18. in 20. uri, 20. novembra: ital. fant. film 2019 ob 20. uri ŽELEZNIKI _ 14. novembra: amer. film SAHARA ob 18. in 20. uri, 15. novembra: nem. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 20. uri, 16. novembra: amer. drama NEŽNO USMILJENJE ob 18. in 20. uri, 19. novemb.a: amer. akcij, film SCARFACE ob 20. uri @®3MiIWISnGLAS 8. STRAN REPORTAŽA INTERVJU: Martin Košir, jubilant in dobitnik reda republike z zlatim vencem Med ljudi je treba, ko nam gre dobro ali slabo Na Martinov dan je bil rojen Martin Košir in v torek je bil star 60 let. Veliko ljudi ga pozna kot mladega in naprednega fanta iz Goric, kot partizana in udeleženca pohoda Štirinajste na Štajersko in kasneje kot družbenopolitičnega delavca: na republiškem in zveznem kmetijskem ministrstvu, na okrajni zadružni zvezi, kot sekretarja ZK in predsednika SZDL v Kranju, kot poslanca, kranjskega župana, prvega sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, člana CK ZKS, kot najodgovornejšega moža za varnost Jugoslavije in nazadnje republiškega ministra za ljudsko obrambo. • Kot član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za ljudsko obrambo ste se upokojili. Zdi se nam, da zelo hitro, brez problemov, ki jih imajo običajno ljudje z dolgoletnim družbenopolitičnim delom. »Ko sem se upokojil, nisem nehal delati. Tisti, ki nehajo ali ne vedo, kaj bi delali, ravnajo napak. Odločil sem se, da potem, ko izpolnim vse pogoje, preneham aktivno delati. Delo je treba tudi najti, in ni prav, da ti ga iščejo drugi. V moji naravi pa je, da delo poiščem sam. Imam dve nalogi, vezani na republiko in tudi federacijo: sem predsednik nadzorne komisije Zveze komunistov Slovenije in predsednik sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu republiške konference SZDL. To nista poklicni funkciji: če bi bili, ju ne bi bil prevzel. V krajevni skupnosti Gorice sem takoj prevzel nekatere obveznosti: sem namestnik predsednika sveta krajevne skupnosti Gorice in član borčevskega odbora, ki je skupen za vse štiri podgorske krajevne skupnosti. To je zame nekaj normalnega. Ko se vrneš v okolje, .z katerega si izšel, ne moreš gledati na zadeve s strani, ampak je dolžnost pomagati, poseči v dogajanja. Tovarišem, ki tega ne počno, kar zamerim. Zapustil tudi nisem kranjske občine in Gorenjske, saj sem član pokrajinskega komiteja za ljudsko obrambo in predsednik odbora za gradnjo zimskega plavalnega bazena v Kranju. Kar precej se je nabralo, vendar imam zase, za družino in vnuke vsaj 80 odstotkov več časa, kot sem ga imel prej. % Kjerkoli ste bili, ste bili z ljudmi iz podgor- • skih vasi. Poganjali ste razvoj teh krajev, pomagali, svetovali. »Ne samo goriške, vseh štirih podgorskih krajevnih skupnosti nisem nikdar zapustil. Kot ena se mi zdijo, saj so imele in imajo toliko skupnega, od elektrifikacije, vode, obeleževanja NOB do sedanjih telefonskih akcij. Ena brez druge ne morejo živeti. Povezuje nas življenje t in teh vezi ne smemo trgati. Konec koncev imamo tudi skupni krajevni praznik.« %Bili ste tudi v skupini fantov, ki je junija leta 1943 odšla iz Goric in okoliških vasi v partizane. Stari ste bili 17 let. »Kot vaški fant sem doživljal enako usodo kot moji vrstniki. Začetek vojne je bil za nas nekaj novega. Sprva je bil strah, kaj se bo zgodilo, čuden šok, in to mnogi podcenjujejo. Človek v takšnem položaju išče izhode. Okupacija nam ni šla v račun, simpatije ljudi so bile na strani partizanov. Tudi moje, še posebej, ko sem gledal, kako so starejši letniki tragično odhajali v nemško vojsko. Fantje niso vedeli, kam gredo, zakaj in za koga bodo mogoče umrli. Že prej sem simpa-tiziral s partizani, 28. junija leta 1943 pa sem se jim pridružil v V. bataljonu Gorenjskega odreda ali Kokrškem bataljonu. Potem smo prešli na Jelovico, kjer nas je doletela reorganizacija, nato smo odšli na Dolenjsko. Borec Tomšičeve brigade sem ostal od začetka do konca pohoda Štirinajste na Štajersko. Ostal sem na Koroškem v Vosu, kasneje v 4. bataljonu III. brigade VDV in nato v zaščitni enoti pokrajinskega komiteja KPS za Koroško, na koncu vojne pa sem bil komandir zaščitne enote okrajnega komiteja KPS za Celovec« # Košir je pravi, šole zida, so dejali v času vašega županovanja, ko se je začela široka akcija za gradnjo šol. Tudi na drugih delovnih mestih ste spodbujali gradnjo izobraževalnih ustanov. Je mogoče takšna opredelitev posledica vaše mladosti, ko ste bili prikrajšani za šolanje? »Želel sem se šolati, želel sem na vojaško akademijo, privlačila me je uniforma, vendar te možnosti nisem imel. Moja prva možnost za študij je bila kmetijska in planšarska šola v Podvinu, katere prvi gojenec sem bil. Danes ugotavljam, da sem mogoče v nalogah, ki sem jih imel, naredil za družbo, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito več, kot če bi bil oficir. Kot vojak partije sem vsako delo odgovorno in zavestno uresničeval. Rezultati so bili dobri in slabi, saj je življenje življenje in tu ni režije. Živel sem v prepričanju, da se vedno da narediti še več, kot je obvezno. Ponosen sem, da smo na Gorenjskem med prvimi oblikovali medobčinski svet ZKS, da se je ideja rodila na pogovoru Janeza Hočevarja, Staneta Mešiča in mene v Tržiču ter da se je ta oblika dela ZK uveljavila, se prenesla tudi v druge družbenopolitične or- ganizacije in organe. To je metoda dela in ne sme povzročati bojazni pred vrnitvijo okrajev in njegovih oblastvenih funkcij.« • Za vojaka partije, v katero ste bili sprejeti leta 1944, se imenujete. Nekateri se danes o sebi to bojijo izreči. »Vojak tega odreda partije sem in na to sem ponosen. V drugi tudi nikdar nisem bil. Danes se nekateri te poti sramujejo in so se ji odrekli, čeprav so bili takrat njeni borci. Premočrtno, brez problemov pa stvari nikdar ne gredo.Poznal sem položaj ljudi in še danes rad delam med ljudmi. Mednje je treba iti, pa naj bodo dobri ali slabi časi. Spominjam sć agrarne reforme, nacionalizacije, kmetijskih obdelovalnih zadrug in njihovih razdvajanj, davkov, ostrih ekonomskih odnosov med vasjo in mestom. Podpiral sem za tiste čase potrebne stvari in tudi mnogi drugi so jih, čeprav to pozabljajo. Življenje je pokazalo drugače; vedno smo bili sposobni priznati, kar ni dobro, ter iskati druge, boljše poti.« • Danes mnogi politiki pozabljajo prav na načelo dela med ljudmi. »Pozabljajo — in to je slabost funkcionarjev. Med ljudmi ne smeš zatajiti, kaj si. Ljudje morajo to vedeti. Preveč je umikanja pred problemi, zapiranja v pisarne in to tudi v zvezi komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Posebno danes, ko so težke razmere, je treba delovati ljudsko, čeprav današnji čas še zdaleč ni tako težak kot nekdaj, ko so prežali na nas doma in v tujini. Tudi pri štrajkih smo preveč bojazljivi, ne upamo jasno pred ljudi in priznati tudi svojih napak. Premalo je pripadnosti delavskemu gibanju in partijskim idejam. Tudi v tem vi- dim prenovo zveze komunistov drugih družbenopolitičnih organizacij, tudi socialistične zveze.« • Kaj ste se vprašali, ko ste sprejemali odgovorne naloge? »Posebej pred zadnjo potjo v Beograd v zvezni sekretariat za notranje zadeve, n mesto odgovornega za.£r:r' vno varnost, v trenutkih, K so Titu in Kardelju že pesa* moči, sem se vprašal, a bom upravičil zaupanje aH n ' Danes si v takšnih trenutkih marsikdo tega vprašanj sploh ne zastavlja. Po naj' boljših močeh sem delal ifj ko sem se iz Beograda vrni v Slovenijo, sem bil prepr,| čan, da sem zaupanje upra" vičil. Če kdo misli, da ni tako, me ne moti. Vendar P* sem prepričan, da zadni odlikovanje, red republike zlatim vencem, pove, da moje delo le ni bilo tako nepomembno, nekoristno.« • Na kaj ste najbolj je' zni? »Na nezakonitost in krivico. Na to, da ljudje prihajaj z goljufijo do premoženja i stanovanj, pa se jim n. zgodi, da nismo sposobn ugotoviti izvora premoženj kljub toliko organorn ,nl sh'žbam. Iščemo nove sist* me, ki naj bi ustrezali p0^* meznikom ali skupini, jih sprejmemo, jih že mo, ne da bi jim pustili ži ti, da bi poLazali, kakšni Ribariti želimo v kalni v< in plavati, to pa nikjer svetu ne gre. Zaboli me kn vica, na račun drugega ali n^ moj račun. Tudi meni se godila, pa se mi še nihče opravičil. Tega tudi ne n^ ram in ne potrebujem- * I steno sem delal, pošteno o* lam in za takšno poštenj^ tudi v lastnih vrstah, in ^\ per razprtije, se bom še »° ril.« Ko ruš«' J. Košnjek November — mesec boja proti alkoholizmu ALKOHOLIZEM TU. MED NAMI Kranj - Šibko je naše »gašenje požara«, meni Slavka Šarčevič iz Centra za socialno delo v Kranju, ki se vsak dan srečuje z alkoholizomom, propadanjem posameznikov in njihovih bližnjih. Žal smo do tega problema še vedno preveč brezbrižni. Morda je vsem, ki se poklicno ukvarjajo z bojem priti alkoholizmu, skupen o bču-tek nemoči, saj ni tako redko, da zaradi alkohola propadajočemu človeku sploh ni mogoče pomagati. Slavka Šarčevič je socialna delavka, ki se v Centru za socialno delo v Kranju že najmanj dvajset let ukvarja s tem problemom. »Pomagati ljudem, ki propadajo zaradi alkoholizma, ni lahko, saj odklanjajo vsako sodelovanje, niti se o tem nočejo pogovarjati, kaj šele zdraviti. Prepričani so, da lahko obvladujejo željo po pijači in prenehajo piti, kadarkoli hočejo. Na vsak način se hočejo- otresti naše pomoči, vedno žalijo tistega, ki jim hoče pomagati, branijo svoj alkohol, svojega edinega pri- jatelja, pomočnika in tolažni-ka.« Vemo, da zaradi alkohola ni prizadet le alkoholik sam, temveč tudi njegova družina. Je tudi njim težko pomagati? »Težko si je predstavljati vse hudo, kot ga doživljajo tisti, ki žive z alkoholikom: zelo bi radi, da bi se kaj spremenilo, obenem pa so sami povsem nemočni. Le gledajo lahko, kako vsak dan bolj iz prej pozornega in ljubečega Človeka postaja agresivnež, ki živi le za željo po alkoholu.« Občutek nemoči socialnega delavca, da bi lahko uspešneje pomagal alkoholiku, pa ni Je v alkoholikovem odporu, temveč tudi drugje. »Premalo je vsestranske pripravljenosti. Drugače tudi ne more biti, saj vsi pijejo vsepovsod, prevladuje pozitiven odnos do pitja, prevladuje mnenje, naj se le pije, ven-dai naj se pije po pameti. Toda kje je ta meja, kdo jo lahko začeta? Ni je, zato se nekega dne lahko pojavi odvisnost od alkohola. Če kdo misli, da se na delovnem mestu ne pije, se moti. Na seminarjih o alkoholizmu, kjer so se izobraževali kadri iz kranjskih delovnih organizacij, so prizadeto povedali veliko o pitju med delovnim čadom, o pijači v garderobnih omaricah in drugih skritih kotičkih, da ne govorimo o steklenicah v omaricah za reprezentanco.« In kaj se zgodi z alkoholikom, kfga je delovno okolje neusmiljeno izločilo, ker je začel ogrožati sebe in druge? »Ko je na cesti in morda še najde pot do socialne službe, navadno še vedno ne doje-me, in sploh noče dojeti, da je to posledica alkohola. Govori o krivicah, ki so se mu dogodile, resnice, bistva problema, pa ne dojame. Seveda mu skušamo odpreti oči, kar traja zelo dolgo. Če se vendarle soočijo s svojim problemom, takim kot je, pa težav še ni konec. Vrata zdravstvenih ustanov so za alkoholike le malo odprta. Trkati je treba dolgo, da se najde prostor za zdravljenje. Zato je škoda, če taki, ki so se pripravljeni zdraviti, dolgo čakajo na obravnavo. Splošne ambulante pa medtem polnijo ljudje zaradi posledic, ki jih je povzročil alkohol.« Zdravljenje alkoholika - in vrnitev v delo in normalno življenje je vse prej kot enostavno. Ali dobijo ljudje dovolj pomoči? »Žal ostajajo nekateri zaznamovani, saj ne dobe dela, staro okolje jih ne sprejme nazaj. Z novim upanjem stopajo po poti abstinence, če ni dela, pa so izpostavljeni novim stiskam in staremu prijatelju alkoholu. Krog je znova sklenjen.« Pa izhod iz tega kroga? »Če bi se vsi ob vsakem času na bolj ali manj odgovornem delovnem mestu zavedali svojih obveznosti in dolžnosti do sebe, sočloveka in do družbe, bi bil boj proti alkoholu uspešnejši, kot je.« Dopolnilni pouk slovenščine SLOVENSKA RDEČA KAPICA ŠE V PRV0Š0LSKIH KLOPEH Jesenice, 13. novembra — Vsako leto po naših osnovnih šolah organizirajo pouk slovenskega jezika za tiste, ki ne razumejo ali ne obvladajo lepe slovenščine. Starši so zelo zadovljni in želijo še več take pomoči. Tisti prvošolčki, ki pri rednih urah slovenščine ne razumejo slovensko in ne poznajo ne črk ne besed, ostanejo pri dopolnilnem pouku slovenšči-^ ne. Strokovnjaki priporočajo, naj starši v predšolskem obdobju otrok ne silijo z učenjem in branjem. Le če so otroci sami pripravljeni, naj bi jim strpno pomagali. Veliko otrok prihaja v prve razrede s solidnim znanjem, nekaj pa je tudi takih, ki še ne poznajo niti ene črke. Nekateri sovrstniki, ki slovensko spo-loh ne znajo govoriti in jezika ne razumejo, kaj šele, da bi znali del abecede. Ti otroci neslovenskih staršev morajo obiskovati dopolnilni pouk slovenščine, saj v najboljšem primeru slovensko nekako že razumejo, govorijo pa v narečju. Male otroške glavice se prve mesece prvega šolskega leta mukoma prebijajo skozi velike in male črke, pišejo krajše slovenske besede, tuhtajo, koliko glasov ima beseda smreka in kaj bi bila narisana vejica na listu, za katero je tovarišica rekla, da pozimi izgubi vse iglice? Sonce vabljivo sije v šoisko učilnico, tovarišica potrpežljivo razlaga, njihovi vrstniki se podijo pod šolskim oknom ali so že zdavnaj doma. »Prav zdaj smo porabili natanko sedem minut, da smo prišli do besede smreka.« pravi učiteljica Fani Žlebirjeva, ki govarjajo in poslušajo, d* pride v uho zborna izr.?K najraje so pri pravlji^ krožku, kjer z odprtimi poslušajo pravljice in se r] varjajo o njihovem vzgoj sporočilu. Razumljivo J~j imajo vse tri oblike en a namen: otrokom Pr slovenski jezik, da bodo | pri nadaljnjem šolanj11 najmanj težav. že 29. leto poučuje v osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. »Zdaj so pri mojem dopolnilnem pouku ostali samo štirje: Anela, Sandi, Amra in Elvis, medtem ko jih je bilo na začetku leta or^m. # Dopolnilni pouk slovenščine mora vsako leto obiskovati vsaj nekaj otrok. Najhuje je tistim malčkom, ki s-> se na Jesenice šele priselili. Če že nekako govorijo slovensko, govorijo v jeseniškem narečju, ki ga je treba temeljito popraviti. Zdaj imamo uro slovenskega pouka na teden, ti otroci pa obiskujejo tudi slovenski in pravljični krožek. Pri slovenskem krožku se veliko po- Vseh treh ur ne obis^J vedno isti učenci: ko oPa^L da so posamezniki naprej li, jim ni treba več k doP01 nim uram, in obratno, rednem pouku vidimo, d; učenec nekoliko zaostal, obiskuje dodatni pouk v venščini. Skratka, trudin1^ da bi jim izreka, pisava i*1 nje delalo čim manj teža*' Večinoma so starši ^ da jih dodatno poučujem"' kateri celo želijo, da bi njimi ukvarjali še več. %j meti jih je treba: danes °\ mama nimata veliko ča^ otroka, čeprav naj bi se v^ družinah z majhnimi ? veliko več pogovarjali 1 poslušali. Starši otroku četku še lahko nekolik, magajo, a njihova usahne pri stopnji lastn brazbe. Zelo malo je primerov "j skorajda niti omembe I vredni — ko se starši za ji ka, ki sploh ne zna slov*?11' ne zmenijo. Spominja1^ očeta na prvem letošnje^ diteljskem sestanku, ko .I ( mahnil z roko, češ tu ga i* plačani ste, da ga tudi s™ sko naučite. Večinoma * čno želijo, da bi se malČ^L prej naučili lepo sloven^ j* v£ Pl sc 21 kr 21: Pl H« k »P *Z do kr Mi tk, ki fe *K Pr, bit lo *r Pr< D. L 5?K. 14. NOVEMBRA 1986 REPORTAŽA .9. STRAN (§©JMSBWJBBKfl 34. gostinsko — turistični zbor na Bledu NA TURIZEM SE SPLAČA STAVITI ^ed, 13. novembra — Bled je po končani poletni sezoni v sredo in četrtek sK ?°*no turistično zaživel, saj je v obeh dneh gostil blizu 12 tisoč gostin-teU *n *ur*s*ičnih delavcev Slovenije, udeležencev proizvodno — delovnih 0 movanj, razstavljalcev spominkov, jedil, pijače, omizij in gostinske |^me> turistične novinarje, ugledne goste-... Ocenit?!5 z osrednje blejske Smelo smo se lotili naložb, vpis .Halni redarn^P-ri:ietn^Ši' Komu" je namreč za brisal- bilov Pa^no Parkiranih avtomo-vpisa_Vztrajno zatikal lističe tedrn° denarno kaznijo. E dje s"°ra biti- Pa vendarle: lju -v so se pripekali od vsepovsod ? *e Poznajo vseh (skritih) blej- Parkirišč, ki jih je za povrh ° konicah vedno premalo; pii-joitev je bila za kraj le nekaj temnega; vemo pa tudi, da je vtis o kraju in ljudeh naj-J"*ftejši... Drobna malenkost, o pJef1 bi se velJal° dogovoriti že Zbor so pozdravili številni Fgje in domačini, med njimi jj" <%ki blejske srednje go-,l«nske šole. Niso »šparali« jezi-r; gostinsko - turističnim de-^vcem Slovenije so jasno in gla-PDI povedali, da je v njihovem £°oraževalnem programu treba ,J!arsikaj spremeniti, še zlasti v rvem letniku, ko skorajda ni-mal° stika s prakso. zek) uspešna turisti-nam je dala polet. v gostinsko — turistične šole je porasel, fluktuacija delavcev se je zmanjšala, osebni dohodki so se izboljšali,« je dejala Barbara Vajda, predsednica republiškega odbora ZSS delavcev gostinstva in turizma. »Letošnji rezultati so tudi zadovoljivi, vendar pod načrtovanim. V krajih s tujskim turizmom je ostanek dohodka prepolovljen. Z\ -na in republiška resolucija Z< vihod-nje leto spet vlivata upanje,-da se na turizem vendar! splača staviti.« Ludvik Kerčmar, direktor blejskega hotela Park, je bil še prepričljivejši. »Turistično gospodarstvo Bleda bo letos zaradi nespodbudnega teči dolarja in drugih okoliščin zg bito milijardo dinarjeva akumulacije.« Bruno Taler, d' 'poletni predsednik organizu''^ -kega odbora, je na kratko pr stavil zbor in izpostavil njegova letošnje novosti: »Prvič prirejamo tekmovanje sobaric in receptorjev ter tekmovanje v pripravi obare v kotliču. Ugotavljamo napredek v nevsiljivi turistični propagandi. V ocenjevanje smo prejeli več spominkov kot prejšnja leta, slabše pa je z vinskimi in jedilnimi kartami. Za tekmovanje samostojnih gostincev je odziv slab. Mislim, da je razlog neobveščenost.« Razstava kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov, narodnih in dietnih jedi, omizij, ponudbe samostojnih gostincev, madžarskih slaščic in gostinske opreme je bila od vsega dobrega najboljša. Prireditelje velja pohvaliti, že zato, ker so vse skupaj predstavili na enem mestu, v prostrani športni dvorani. Janeza Čebaška iz Voklega, kuharja v hotelu Jelen v Kranju^ smo zmotili med kuhanjem obare v kotliču. Delo mu je šlo dobro od rOk in gostje so njegovo perutninsko obaro pohvalili. Tekmovanje sobaric je vodila Marjanka Držič, predsednica sekcije hotelskih gospodinj Slovenije. »80 odstotkov pritožb gostov je na rovaš čistoče, reda in Razstava kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov — skrbno pripravljena in zanimiva. vzdrževanja hotelskih in gostinskih stavb,« je dejala. Med 14 tekmovalkami sta bili tudi sobarici iz hotela Park — Marjana Gašperin z Bleda in Jožica Jusič iz Radovljice. »Delo opravljava z veseljem. Na dan morava pospraviti 15 do 20 sob. Večina gostov je kulturna, vedno pa se najdejo tudi izjeme,« sta dejali. C. Zaplotnik 34. gostinsko-turističnega zbora: priprava obare v kotličih Gašperin. Sobarici iz blejskega hotela Park — Jožica Jusič in Marjana Vse več vzgojno zanemarjenih otrok OPOMINI INJUKORI MALO ZALEZEJO Kranj, 12. novembra - Socialna delavka Andreja Pisovec se v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju ukvarja s socialno in materialno problematičnimi učenci. Pravi, da raste število socialnih problemov. Vedno več je vzgojno zanemarjenih otrok, prizadevanja učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, da bi jih spravili na pravo pot, pa največkrat obrodijo sadove šele čez leta. Če. Starši ~o pretirano zaposle- med problematičnimi običajno ni; eni zato, da zaslužijo za ko- učenci iz sedmih in osmih ra- likortoliko normalno življenje, drugi imajo premalo časa za otroke zaradi poklicne ambicioznosti. Tu so še nepopolne družine, običajno je sama mati, ki v otrokovi puberteti pogosto izgubi vzgojno »oblast« nad njim. Tretji pa so neurejeni zredov, jih učitelji in svetovalni delavci v nizu let dodobra spoznajo, vedo, kakšni vzgojni prijemi so za vsakega najučinkovitejši. Ko pa na novo pride učenec z že izoblikovanimi negativnimi moralnimi normami, mine, preden ga sploh spo odnosi v družini, kjer vladajo znajo, vplivati pa nanj skoraj alkoholizem, nasilje, nerazumevanje. »Redki otroci, ki prihajajo iz takih družin, priznavajo avto riteto. Do učiteljev so nesram ze ni mogoče. Lanski zamenjani izgrednik je zelo moteče deloval tudi na sošolce v razredu in sploh v vsej A izmeni. V Prešernovi šoli opažajo ni. Če se to ponavlja, jih učite- precejšnje razlike med mestnimi in vaškimi otroki, saj imajo oboje. Vaški še imajo delovne navade od doma, tudi družine so na vasi bolj urejene, mestni pa so nekateri od jutra do večera prepuščeni ulici, slabemu vplivu. Lani so zasačili deseterico učencev, ki so v Globusu kradli avtomobilčke. Nekateri so po naključju zašli v tatinsko lji kaznujejo z opomin, ali ukori. Seveda starše pokličemo na pogovor, ki pa pogosto malo zaleže. Dokler otrok doma ne bo imel dobrega ogleda, je tudi sam težko zgleden. Učitelji se lahko trudijo kot vzgojitelji, vendar pa se otrokov značaj in njegove navade krešejo v družini. Čeprav imajo menda več so- klapo, drugi so bili že izkušeni cialno problematičnih otrok v novih šolah sredi novih blokovnih sosesk, na primer na Planini, so tudi v Prešernovi šoli imeli nekaj »cvetk«. Najbolj je odmeval, tudi zunaj šole, lanski pretep med učiteljem in učencem. Če nekemu učencu niti pogovori niti opomini in ukori ne pridejo do živega, v šoli posežejo po skrajnem ukrepu: pre-šolajo ga drugam. V Prešernovi šoli so lani enega, ker je bil le preveč predrzen in nesramen do učiteljev, veliko je tudi neopravičeno manjkal pri pouku. V zameno so dobili drugega izgrednika. Zamenjava se ni obnesla, ugotavlja Andreja Pisovec. Glede na to, da so v tem poslu. Sicer pa v šoli tatvin niti ni, čeprav so garderobe odprte in bedita nad redom le dva dežurna. V začetku šolskega leta je običajno več »zamenjav« čevljev. Z alkoholom in mamili* pri učencih se socialni delavki Andreji Pisovec še ni bilo treba ubadati. Kadijo pa nekateri že, seveda zunaj šolskega poslopja. V Prešernovi šoli gre, skratka, največ za vedenjsko problematične otroke, ki ljubijo tudi »špricanje«. Največ ga je pred redovalnimi konferencami, ko otroci naivno mislijo, da se bodo ognili enkam, če jih ne bo pri šolski nalogi ali spraševanju. Nekaterim se zmoto da dopovedati, drugim ne. H. J. 5^4.000 dinarjev razlike pri ogrevanju Kdo bi hrusCanom Kuril za jBOHLONEJ«? Mol^l?a Pr* Jesenicah, 13. novembra — V stanovanjskih |0v . na Hrušici so pri plačevanju ogrevanja iz dveh kot-preni°.»na Premog velike razlike. Kurjača, ki predstavlja na £eJŠen stroške, ne morejo ukiniti, so pa številni vzroki, ere nimajo vpliva. s. ^a Hrušici pri Jesenicah se ^f^ovalci v strejših in novej-s,n blokih ogrevajo z »radiator-j*^ toploto«, ki prihaja iz dveh otlovnic. Na Hrušici v treh t^rejših blokih pokurijo 126 Premoga na sezono ali * 2lfi5le na Belem PolJu Pa «o u dinarjev. Tako danes, na2.Je bremeni poračun za aJ. Po treh mesecih bo ra- dinarjev, na 13.739 dinar- ja Se «eEali ,17-777 jevem Polju pa sPUr 4000 dinarJin razlike se Vfcdi mladim družinam po-d0Di8niti glas, a tudi domišljija bes Va zlonamerna krila. Ves stegSe Ve^ ali manJ zliva na ti' kriv k' ^e Pri roki in najmanj kf" .na kotlovnico ;n kurja; tlaK hudega sluteč vestno paSa v peč. *lic°rarja goriva sosedov je ra-tk0Ja' razlika znaša 13 odsto-' zakaJ> kako ali cel° t^h nesrečnih 13 odstotkih n6st° vzrokov: slaba izolacija, tH0 rnjena gradnja, slabši pre-pf^J^ajveškakšne morebitne Paj^ktantske ali gradbene na-hitg^. trojniki učijo, česar ar- ^Ovft'r* noceJ° slišati: če bi sta-l n*" v bloku v obliki krogle, Pr0 ;manjšo površino glede na Kube nino- bi bile toplotn toplotne iz-zanemarljivo majhne. Pravokotnem bloku izgu- bljamo že 5 odstotkov, če se razmerje stranic spremeni v 1:3, si že 14 odstotkov na slabšem, kakor hitro pa se greš novodobno projektantsko vijuganje stranic sem in tja, si za 60 odstotkov v izgubi. A Hruščani ne morejo živeti v iluzornih kroglah iz strokovnih knjig, ne morejo ukiniti kurjača, ki jim zaradi njihove maloštevilnosti vzame kar 28 odstotkov v strukturi stroškov, ne morejo telefonirati v Kolumbijo, naj vendarle oskrbujejo Jugoslavijo in Hrušico z boljšim premogom, ne morejo polemizirati z domačimi proizvajalci kotov in ventilatorjev, zakaj jim elektrika »požre« 4 odstotke v strukturi stroškov. Glede tega ne morejo nič. Če bi kurjača spodili ali kam hudobno porinili, bi bili stroški resda kar za 28 odstotkov manjši; a kdo jim bo kuril za »bohlonej« Pri najboljši volji ni zadovoljivega odgovora, tolažijo se lahko le, da bo bolje, ko bo nova, skupna kotlovnica. Vse kotlarne na premog v občini imajo izgubo, čeprav zdrava pamet spet ne more razumeti, kako more kotlovnica v Mojstrani (kjer je nekaj stopinj hladneje kot na Hrušici ali na Jesenicah) pokuriti najmanj! •In smo spet tam. Ali se motimo in se vendarle da kaj malega storiti? Moj stranska hišna samouprava je v teh rečeh najbolj boje/ita in lahko bi jo vprašali, kje in kako se družno da vplivati na porabo. A Hruščani morajo že danes razumeti, da se jim svetlejši dne"i zasoljenih, a vsaj izenačenih računov s sosedi obetajo šele z novo, skupno racionalnejšo kotlovnico. D. Sedej 'kpm Zvonenje po toči DOMAČI FILM ISCE GLEDALCE Celje, novembra - Ob tednu jugoslovanskega filma so se za okroglo mizo srečali predstavniki jugoslovanskih kinematografov, distributerjev in ustvarjalcev filmov ter veliko tistih, ki o filmu nekaj vedo, pa tudi tistih, ki tako le mislijo. Ugotovitve o zavoženi in nekulturni programski politiki, ki je odgnala iz dvoran ljubitelje filma, so že stare; nova pa je želja, da mora domači film dobiti svojo priložnost v programih. In to, še preden izgubi zadnjega gledalca in s tem sploh smisel ustvarjanja. Če domači film ne more najti gledalcev, potem pač zame-njajmo gledalce, bi kdo lahko (ironično) vzkliknil ob zastrašujočih podatkih o upadanju obiska v kinematografih. Toda v čem je krivda tega gledalca, ki noče in noče v kinematograf, kjer vrtijo slovenske ali nič bolj cenjene jugoslovanske filme? Najslabše se godi slovenskim filmom na srbohrvaškem in makedonskem jezikovnem področju, da o albanskem niti ne govorimo. In obratno. Nekaj številk: še pred tremi leti si je slovenski film v jugoslovanskih kinematografih ogledalo v povprečju 146 tisoč gledalcev, danes je ta številka zdrknila na skromnih 25 tisoč. Še pred tremi leti je slovenski film v povprečju gostoval v 207 jugoslovanskih kinematogra- fih in v 72 slovenskih. Najnovejše slovenske filme pa so vrteli le še v 65 jugoslovanskih in le v 36 slovenskih kinematografih. Ljubezen se je ohladila — med gledalcem in domačim filmom — že dolgo tega. Za dejstva da je domači gledalec svoj domači film (ki ga pravzaprav tudi financira), postavil na' hladno, ga ne mara in ne gleda, odhaja med predvajanjem, ker ga ne razume, imamo dokaj preprosto razlago: Iz domačega filma smo naredili za povprečnega gledalca ne-gledljive filme. Izjema so seveda filmi, kot so Oče na službeni poti, Poletje v školjki in druge uspešnice. Nekatere filme si ogledamo šele potem, ko na tujih festivalih poberejo nagrade, kot sta Ovni in mamuti ali Christoforos in še ne- kateri drugi. In zakaj potem ostajajo dvorane polprazne? Gledalci, ki so jim bili všeč resni, umetniški filmi, so kinematografe že zdavnaj zapustili. Pregnala jih je programska politika kinematografov, ki pač vrtijo, kar je na našem filmskem, to je distributer-skem trgu. Tisti, ki še kdaj zaidejo v kinematograf, vedo, da je ujeti dober in gledljiv film, ki ima morda še priporočilo programskega sveta, skoraj, kot bi človek zadel na lotu. V kino hodi zdaj drugačna publika. Takšna, ki si za razmeroma majhen denar lahko privošči dve uri zabave in sprostitve — navadno ob 1'akem ameriškem filmu; ali pa, kar je zadnja leta sploh zelo modno in še bolj donosno, ob erotičnem filmu. Če pred to kategorijo gledalcev vrtijo zahtevne slovenske filme, je razumljivo, da m odziva, ni razumevanja, saj srno te gledalce ob kavboj-kah, rambojkah, filmih groze in apokalipse sodobnega sveta naučili gledati in izbirati ter razumeti povsem drugačne vrednote. Gledalcev, ki bi od filma zahtevali kaj več, je, na žalost, zmanjkalo; vračajo se le še v filmska gledališča ali pa se zrpirajo med štiri stene z videorekordejem in filmom po lastni (zahtevni) izbiri. Zdaj slovenski in tudi jugoslovanski film joka za gledalci, ki jih ni. V bolj zlatih časih — recimo pred petimi leti — so uvozniki lahko uvozili vse, kar je bilo kvalitetnega v svetovni filmski proizvodnji. Toda filmski program, ki so ga kinematografi ponudili, še zdaleč ni bil tako dober, kot bi lahko bil zaradi materiala, ki so ga imeli na voljo. Podobno kot slaba kuharica iz najboljšega mesa ne zna speči slast- nega zrezka. Priložnosti, vzgojiti gledalce s kvalitetnim programom, torej ni več. Zdaj so hudi časi, na filmskem programu svetijo le redke svetle zvezde, ki zaidejo tudi na naša platna, vsa druga svetla ozvezdja nam migetajo le še od daleč. Le pišemo lahko o njih. Nam, gledalcem, pa ostaja program spraskan iz tega, kar distributerji lahko sploh uvozijo. Ni vsak dan nedelja in ni vsak republiški izvršni svet pripravljen posojati deviz tako kot črnogorski za Zetin podvig — nakup filma Amadeus. Toda tarnati nad posledicami zavožene programske politike — bogokletno je naglas govoriti, da jo morda krojijo neustrezni kadri — je pomeni enako kot govoriti o celem vrču, ko je že razbit. Sedanja programska shema je torej pregnala iz kina ljubitelje, ki ne privolijo v hudo popoprano mešanico minimalnega ume'i tniškega, bohotnega komercialnega in dietno predpisanega programsko kvalitetnega filma. Kako v to shemo vrniti še pet slovenskih in 30 jugoslovanskih filmov na leto? Že tako malo gledan, nekomunika-tiven slovenski film — nekateri mu očitajo, da je nedostopen — nikakor ne sodi v sedanjo programsko shemo v kinematografih. In če pride, pride le v del kinodvoran; polovica gledalcev se o tem niti odločati ne more. Kam potem s slovenskim filmom, kam s tujim umetniškim filmom, ki je zanimiv le za nekatere ljubitelje filma? V male dvorane. Teh pa ni. če pa že kdaj pridejo časi, ko bodo slovenski filmski proizvajalci, distributerji filmov in kinematografska podjetja združila sile in denarje, bo prav tu slovenski film znova našel svoje, zdaj izgubljene gledalce. Pot do povprečnega gledalca in v redni program pa bo najbrž dolga in dokaj negotova. Kajti tudi v svetu je tako — kino propada, film pa živi. L. M. GLAS 1(1 STRAN__ Aktivni odmor med delovnim časom Delavke Vezenin redno telovadijo Bled, 11. novembra — Delavke kočevskega tozda so na sindikalnem sestanku predlagale, da bi se med delovnim časom, po nekajurnem sedenju ali opravljanju istih gibov, razmigale z desetminutno telovadbo. Letos spomladi so njihovemu zgledu sledile tudi zaposlene v blejskih tozdih Konfekcija in Pozamenterija in v delu skupnih služb. »Pri analizi bolniškega staleža ali začasne odsotnosti z dela smo ugotovili, da je veliko obolenj posledica dela s stalno ponavljajočimi se gibi, ki jih delavec opravlja v prisilni drži, sede ali stoje. Takšno delo namreč enostransko obremenjuje telo, posebno nekatere mišice in sklepe. Sledi utrujenost in kasneje, ko delavec opravlja takšno delo dan za dnem, leto za letom, nastajajo bolezni gibal,« pravi Drago Stoje, vodja službe varstva pri delu v Vezeninah, in dodaja, da strokov-^^fp* ^ njaki s področja medicine dela, organizatorji športne j-. \ rekreacije in drugi priporočajo za preprečevanje utru- jenosti in obolenja gibal uvedbo aktivnega odmora oziroma telovadbo med delovnim časom. V Vezeninah, kjer je največ dela v prisilni drži v šivalnicah, adjustirnici, likalnici, krojilnici in modelarni, so prisluhnili strokovnjakom in s pomočjo zdravnika in fizioterapevtke iz blejskega zdravstvenega doma pripravili program vaj za desetminutni aktivni odmor. » Telovadbe nam niso vsilili, temveč smo se za to odločile delavke same, ker menimo, da je koristna. Zanimivo je, da smo bile starejše celo bolj navdušene in zavzete kot mlajše. Opoldanski čas je najprimernejši za razgibavanje. Takrat smo že nekoliko utrujene in naveličane, telovadba pa nas poživi in spodbudi za nadaljnje delo,« je dejala Ana Gantar iz Ribnega, vodja popravljalnice napak v šivalnici tozda Pozamenterije. »V našem oddelku redno telovadimo vse, od delavk do šefice, starejše in mlajše, tudi bodoča mamica. Če smo dobro razpoložene, naredimo poleg vaj iz »obveznega programa« še nekaj svojih. Poleti ne telovadimo, že tako je dovolj vroče in če bi se še dodatno razmigavale, bi bilo še bolj,« so povedale Branka Zupane, Mira Penič, Slavi Stare in Helena Štefelin iz oddelka modelarna. C. Zapiotnik ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 14. NOVEMBRA 1986 Delavke modelarne med opoldansko telovadbo. Rokometni klub Termopol Užitek in para copat Škofja Loka, 11. novembra — Lahko bi začeli pri denarju, ki jim povzroča največ preglavic, a se nekako bolj spodobi, da spregovorimo najprej o njihovem delu in rezultatih. »Po letu 1970 je bik. člansko moštvo osem let v drugi zvezni ligi, dvakrat smo bili slovenski prvaki, mladinci so bili enkrat republiški prvaki, sicer pa vsa leta v finalu najboljših šestih, kadeti so ravno tako enkrat okusili zmago in se večkrat uvrstili v slovenski vrh, starejši pioninirji prvaki sicer še niso bili, bili pa so večino let v finalu, medtem ko so mlajši pionirji dvakratni slovenski prvaki,« je dejal predsednik kluba Termopol Dušan Čater. Letos igrajo člani v drugi slovenski ligi in so trenutno prvi s štirimi točkami prednosti; to obeta, da se bodo uvrstili v enotno slovensko ligo. Mladinci so po jesenskem delu prvi v slovenski ligi. Kadeti so šesti; njihovo mesto je zelo dobro, če vemo, da so tri leta mlajši od rokometašev v ekipah, s katerimi tekmujejo. Starejši pionirji so letos prvaki Gorenjske, medtem ko se v finale republiškega tekmovanja niso uvrstili. Mlajše pionirje tekmovanja še čakajo. »Mladinci imajo decembra odprto prvenstvo Slovenije, ki bo odločalo o slovenskem prvaku in .potniku' za državno prvenstvo. Podobna pot spomladi čaka kadete, za pionirje pa so še tekmovanja v občinskih ligah,« je dejal Dušan Čater. »Razen teh selekcij pa imamo v okviru šolskih športnih društev še vadbene skupine.« »Za vadbo okrog tristo tekmovalcev imamo v klubu štirinajst trenerjev in vaditeljev, ki se izpopolnjujejo na seminarjih oziroma tečajih, ki jih vsako leto prirejata fakulteta za telesno kulturo in rokometna zveza Slovenije. Manjkajo nam dobri sodelavci, zato bi radi privabili nekdanje rokometaše, da bi prevzeli vadbo posameznih skupin.« Kot je povedal Dušan Čater, klub prostorskih težav nima. Člani, mladinci in kadeti vadijo v športni dvorani Poden, pionirji pa v šolskih telovadnicah. Težava bi nastopila le, če bi želeli na Podnu več trenirati, saj je dvorana zasedena. »Ljudje se radi primerjamo med seboj in tudi rokometaši nismo izjema, je rekel Dušan Čater. »Ko gledamo druge ekipe, s katerimi tekmujemo, opažamo, da niso tako brez denarja kot mi. Člani dobijo samo dva para copat na leto, strgajo najmanj štiri. V letošnjem jesenskem delu tekmovanja smo si po tekmi v Sežani edinkrat privoščili večerjo na stroške kluba. Mlajši rokometaši dobijo komaj en copat, niti para na leto. Od rokometa imajo le užitek. Letos bomo od občinske zveze telesnokulturnih organizacij dobili okrog 2,5 milijona dinarjev dotacije, ki jo bomo potrošili v glavnem za tekmovanja. Vožnja na tekmo v Ljubljano, na primer, stane približno dva stara milijona. Veliko stroškov gre zato na račun samih tekmovalcev in funkcionarjev v klubu. Na srečo smo dobili dobrega pokrovitelja, Termopol s Sovodnja, ki nam je pred dvema letoma, ko smo bili v organizacijski in finančni krizi, veliko pomagal in od tedaj sploh dobro sodelujemo.« Rokometni klub Termopol je baje edini na Loškem, ki je izdelal srednjeročni plan do leta 1990. Nekateri mu očitajo, da je preveč optimističen, Dušan Čater pa pravi, da ne, le če bo klub dobil potrebno podporo. Članska ekipa ima cilj, vrniti se v II. zvezno ligo, mladinci naj bi se uvrstili na državno prvenstvo, kadeti naj bi postali republiški prvaki, prav tako starejši pionirji in mladinci. V klubu razmišljajo tudi o primernih novih sodelavcih, ki bodo lahko zagotovili organizacijske in kadrovske pogoje za uresničitev planskih ciljev. H. Jelovčan Po Brazdah vzdržljivosti do Kavelj cev in korenin___ Stotnije hrabrih, zdravih in družabnih Ljubljana, 12. novembra — Letos se začenja že deveta akcija Brazde vzdržljivosti RTV Ljubljana, v katero se vsako leto vključi od 500 do 600 ljudi, med katerimi jih vsakič okrog 350 pridobi naziv kaveljca ali korenine. Zadnji rok za prijavo za letošnjo akcijo je 1. december. Ta rok bo letos nepreklicno držal, saj so bile v preteklosti zamude, nejasnosti in težave. Letos jih, po odločitvi organizacijskega odbora, ne bo več. Prijavnice je treba do 1. decembra poslati na naslov Mito Trefalt, Ljubljana, Ve-rovškova 27. Mito bo odslej tako kot na začetku osebno vodil kartoteke, skrbel za sodelovanje in tako kot vedno poskrbel tudi za družabnost. Na Trefat-lov naslov bo odslej treba pošiljati vse gradivo in to priporočeno, tudi knjižice, kartončke in druga dokazila. Povedati je treba, da vsi udeleženci nastopajo na vseh preskušnjah na lastno odgovornost, organizacijskemu odboru pa morajo vsako leto do 1. marca poslati potrjeno zdravniško spričevalo. Sodelujejo lahko vsi, ki so starejši od 20 let. Podatke o opravljenih nalogah lahko vsak udeleženec vpisuje v knjigo sam, knjižice je treba poslati organiza- Za štiri litre bencina lahko smuča vsa vas Mlade in nadarjene povabimo v klub Blejska Dobrava, 13. novembra — Športno društvo na Blejski Dobravi ima 120 članov, ki so večinoma smučarji ali se ukvarjajo z varpo — Dve vlečnici v Vršah in deset prostovoljnih akcij na leto Vsa leta po vojni imajo v krajevni skupnosti Blejska Dobrava športno društvo. V njem so zadnjih deset let najbolj aktivni smučarji. Deseto leto je predsednik društva Miro Svetina z Blejske Dobrave. »Športno društvo Blejska Dobrava ima 120 čla-fjj^^^^^B^fli nov' a ne 'e lz na^e krajevne skupnosti; vanj se vključujejo tudi športniki iz krajevne skupnosti Ja-vornik-Koroška Bela in tisti otroci, ki obiskujejo osnovno šolo Karavanških kurirjev na Koroški Beli. V našem društvu sta tekmovalnega značaja športa smučanje in metanje varpe, ne manjka pa tudi rekreacijskih športov. Alpski smučarji tekmujejo v vseh kategorijah. Obvezno za mlade pripravimo šolo smučanja in šolo v naravi. Zanimanja med mladimi je veliko in ker smo zagotovili ustrezne možnosti za treninge, postaja smučanje dovolj množično. V Vršah, na Poljanah, imamo dve vlečnici, za terene ob njima stalno skrbimo. Tudi ob osnovni šoli na Blejski Dobravi postavimo pozimi manjšo prenosno vlečnico, ki služi za rekreacijo domačinov in naših članov. V Kranjski gori, denimo, se mlada generacija nauči smučati kar mimogrede, mi moramo za znanje poskrbeti sami. Da bi res dobili dobre smučarje, ob vsakoletni šoli v naravi pozorno spremljamo mlade in nadarjene ter jih kasneje povabimo v klub. Tako kot vsa športna društva bi radi, da bi naši smučarji dosegli kar najboljše rezultate. Do zdaj so se nekateri že kar dobro odrezali, saj je bil Igor Svetina četrti na mladinskem državnem prvenstvu v slalomu, Romar Podlipnik je bil šesti. Med pionirkami na gorenjskem prvenstvu je bila Janja Svetina druga, Nina Tušar pa peta. Imamo celo medaljo, prinesel jo je ciciban Jure Keršmanc za osvojeno tretje mesto na republiškem prvenstvu, medtem ko sta bili cicibanki Petra Panjtar peta in Smilja Dolgan šesta. Problem je denar, zato se moramo udeleževati prostovoljnih akcij. Poleti pa smo pripravili na Poljanah tombolo. Denar bomo koristno uporabili, saj se prevažamo s starim kombijem. Za naš rekreacijski center v Vršeh bi radi kupili tudi manjši teptalni stroj, da bi trenirali vso zimo. Za poletne rekreativne športe nameravamo prihodnje leto zgraditi na Blejski Dobravi večnamensko asfaltirano igrišče in garažo. Vsi skupaj, s trenerji Matjažem Pesterelom, Vladom Staretom in Jožem Svetino, bomo še naprej stremeli predvsem za tem, da naučimo smučati vse otroke. Danes so drugačni časi, ne morejo več v Kranjsko gero ali v druga središča. Delali bomo z mladimi. Najceneje je, saj za štiri litre bencina doma lahko smuča vsa vas.« D Sedej MERKUR kranj Vabila, obvestila, prireditve Nogometaši Triglava in Nakla gostujejo — Nogometaši Triglava in Na-kla gostujeta pri vodilnih ekipah v ligah. Triglav igra v nedeljo v Ljubljani pri Integral Olimpiji. Tekma bo ob 14. uri. Naklanci pa gostujejo v Izoli. Tekme bodo tudi v področni mladinski ligi B. V nedeljo ob 10.30 bo tekma Sava : Radomlje, igrali pa bodo tudi LTH : Usnjar, Alples : Svoboda Kisovec in Triglav : Domžale. (D. Jošt) Odbojkarski spored — V II. zvezni ženski odbojkarski ligi zahod igrajo Blejke doma jutri ob 18.30 uri s Taborjem, mladinci Bleda ob 15. uri s pionirjem in mladinke ob 16.45 s pionirjem. Odbojkarji Bleda so v tem kolu prosti, (jk) Rokometni spored — V moški in ženski republiški rokometni ligi bo jutri in v nedeljo na sporedu predzadnje kolo. Gorenjski predstavniki gostujejo: Peko v Ponikvah, Alples v Polani in Kranj Duplje v Mariboru pri Braniku. To bo dqrbi vodečih ekip. V drugih ligah so končali s tekmovanjem. V nedeljo ob 11. uri bo zaostalo srečanje mladinske lige Polje : Ratitovec. (J. Kuhar) V Radovljici občinsko namiznoteniško prvenstvo — Zveza telesnokulturnih organizacij radovljiške občine organizira v soboto (jutri) ob 8.30 v telovadnici osnovne šole v Radovljici občinsko namiznoteniško prvenstvo. Organizator je Športno društvo Partizan iz Mošenj. Prijave sprejemajo še da-Vies do 12 ure na ZTKO Radovljica. Prijavnina je 200 dinarjev za tekmovalce. Žrebanje bo danes ob M, uri na ZTKO Radovljica, na katerega so vabijo ni predstavniki ekip. (jk) i Radovljiški Smučarski klub obvešču — Smučarski klub Radovljica ob f/ešča ljubitelje smučanja, da se lahko v prodajalni Elaria v Begunjah včlani jo v Smučarsko zvezo Slovenije in imajo zato 10-odstotni popust pri nakupu Lmučarske opreme. V SZS se je mogoče vpisati tudi v prostorih kluba na Gorenjski 26 vsak dan med 8. in 13. uro. (jk) V Križah rekreativna vadba — TVD Partizan Križe obvešča, da je redna vadba za ženske vsak ponedeljek ob 20. uri, za moške pa v sredah ob isti uri, za oboje v telovadnici osnovne šole. (J. Kikel) Tržiško namiznoteniško prvenstvo — Jutri ob 8. uri se bo v telovadnici kriške osnovne šole začelo tržiško občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike, dvojice in mešane dvojice. Prijave sprejema še danes Jane/. Muzik, Križe 86. Prijavnina znaša 100 dinarjev. Tekmovanje je deh^Mlških sindikalnih iger. (J. Kikel) Slovesnost kranjskih vaterpolistov — Vaterpolisti kranjskega Triglava skupaj z drugimi kranjskimi športniki slavijo 40 let Triglava. Slovesna seja vaterpolistov bo danes ob 18. uri v prostorih kranjske občinske skupščine. Podelili bodo priznanja ZTKO in Vaterpolskega kluba. (D. Humer) Zimski turnir v malem nogometu — ZTKO Kranj letos organizira že osmi zimski turnir v malem nogometu. Zače1 se bo v nedeljo, 16. novembra v dvorani na Planini. Letos nastopa 95 mo ev, in sicer 82 v A in 13 v B skupini. Lani so zmagali Savčani med veterani, v A skupin, pa 7 -.ijeljubci iz Ljubljane. Začetek nedeljskega sporeda bo ob 12. uri. (b. Humer) Košarkarji Radovljice z I^okainve-s*om — Po zmagi v Novem mestu bodo košarkarji Radovljice jutri ob 18,30 v telovadnici Linhartove osnovne šole igrali z Lokainvestom iz Škofje Loke, ki skupaj z Radovljico «/odi v ligi. (J. Rok) Zadnji letošnji planinski izlet Pta ninsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 16. novembra, zadnji letošnji planinski izlet na 794 m visoke Janče. Odhod iz Kianja bo ob 7,20 z rednim avtobusom do Ljubljane, nato z vlakom do Jevni-ce, od koder je do .Janč dve uri zmerne hoje. Posebnih prijav ni. Na avtobusni postaji bosta čakala vodnika Dušan Feklin in Alojz Zelnik, (jk) torju do 1. oktobra, kartončke o opravljenih nalogah pa takoj po vsaki akciji. V igri bodo samo tisti, ki bodo spoštovali te roke. Letošnja prijavnina je samo 1000 dinarjev in bo uporabljena izključno za organizacijske zadeve. Prijavnino je treba poslati na isti naslov kot prijavnico. Dosedanje akcije kažejo, da se vanje vključujejo zdravi, družabni in dela-voljni ljudje, nosilci rekreativne dejavnosti in njeni največji razširjevalci-Med pokrovitelji akcije so tudi Andrej Marine, Matjaž Kmecl in Boris Frlec. Deveta akcija ima enak program kot pretekle: smučarski tek na 42 kilometrov za moške in 25 kilometrov za ženske, tek na 20 kilometrov za moške in na 8 kilometrov za ženske, kolesarjenje na 150 kilometrov za moške in 70 kilometrov za ženske, plavanje na 2 kilometra za moške in ženske ter planin; ski pohod. Vse naloge je treba opraviti do 1. oktobra. Priložnosti za izpolnitev nalog bo na pretek: to so množični smučarski teki, organizirani spominski pohodi, kolesarske akcije in posebej organizirano plavalno tekmovanje-Treba se jih je le udeležiti in tako postati najaktivnejši del slovenske druščine vnetih rekreativcev. J. Košnjek Od tekme do tekme Rokometni izidi — Kljub porazu "V ženski republiški ligi rokometašice Du-pelj Kranja še vedno vodijo. Izidi v osmem kolu so bili naslednji: Itas Kočevje : Alples 23:23 (13:11), Novo mesto : Kranj 33:24 (17:12). V vodstvu je kljub porazu ekipa Kranja s 14 točkami, šeste so rokometašice Alplesa s 7 točkami itd. Moški: Prule : Peko 30:24 (11:12). Vodi ekipa Usnjarja s 14 točkami, Peko pa je deseti s 4 točkami. Druga moška republiška rokometna liga: Preddvor: Nova Gorica 24:20 (11:9). Besnica : Grosuplje 22:20 (10:8), Škofljica : Termopol 19:19 (13:11). Mladinci skupina center: Dinos-Slovany. Kamnik 22:17 (13:9), Olimpija : Termopol U 15:20 (6:9), Prule: Peko 28:16 (15:6). Besnica : Preddvor 23:26 (10:14), Križe: Termopol I 20:23 (8:12), Alples: Šentvid 21:12 (10:7). Vodi Termopol I s 17 točkami, četrti je Preddvor s 13 točkami, peti Alples z 12, šesti Tet' mopol II z 12, sedma Besnica z 11 točkami, osmi Kamnik z 8 točkami, dese; ti Peko s 4, enajsti Križe s 3 točkami itd. (J. Kuhar) Termopol gorenjski pionirski prvak — Rokometni klub Termopol je organiziral letošnje klubsko gorenjsko prvenstvo v rokometu za starejše pionirje, rojene leta 1972 in mlajše. Zmagala je ekipa Termopola, ki je nastopila v postavi Kalan, Renko, Justin, Pavlic, Rozman, Korenjak, Marguč, Rajh, Grum, cinku, Pinterič in Derling. Dru; gi so bili pionirji Peka iz Tržiča, tretji pa so bili pionirji Alplesa iz Železnikov. Tekme je odlično sodil Jože Svolj-šak. (J. Kuhar) Sejmi rabljene smučarske opreme Radovljica, 11. novembra — Smučarski klub Radovljica organizira letos v prostorih ekonomske srednje šole v Radovljici sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo odprt danes, jutri in v nedeljo. Danes bo sejem odprt med 15. in 19. uro, jutri med 9. in 19. uro in v nedeljo med 9. in 14. uro. • • • Kokrica, 12. novembra — Sejem ra; bljenc smučarske opreme prireja jutri in v nedeljo tudi Športno društvo Kokrica. Sejem bo; v Zadružnem domu-Sprejemali bodo rabljene alpske in tekaške snnui, ve/i, čevlje, palice in drsalke. Rabljeno opremo bodo sprejemali že danes od 16. ure dalje v Zadružnem domu. Na sejmu bo mogoče kupiti tudi smučarske pletenine in ro-kavrce.-Popestritev sejma bo razstava prvega teptalnega stroja na Slovenskem. • • • Tržič, 12. novembra — Tržiški smučarski sejem nove in rabljene smučar' ske opreme bo jutri med 8. in 17. uro in v nedeljo med 8. in 15. uro v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Opremo bodo sprejemali danes med 16. in 18. uro. Na sejmu bo mogoče kupiti tudi novo opremo (prodajal jo bo Mercator) in smučarsko opremo, ki jo izdelujejo tržiški obrtniki. Kompas bo prodajal smučarske karte za Zelenico-vrteli bodo smučarske filme in montirali okovje na smuči. • • • Bled, 12. novembra - SK Bled pa prireja sejem v domu TVD Partizan Bled. Danes bo odprt med 16. in 19-uro, jutri med 9. in 19. uro in v nedelj0 med 9. in 17. uro. Vpisovali bodo tudi v členstvo Smučarske zveze Slovenije. !TEK, 14. NOVEMBRA 1986 REPORTAŽA 11. stran c®Q)IM®SS^©ISnGLAS ISKRA KIBERNETIKA - TOVARNA MEHANIZMOV UPNICA TRIDESET LET IZKUŠENJ IN ZNANJA ZA PRIHODNJA LETA »Od štirih do ene, od štirih do ene, vpda nam kolesa, mehove nam Zene, • - *» osmih od treh, Žareči žeblji, žeblji v očeh...« (Oton Župančič) Pesnik je v teh besedah prikazal tudi trpljenje Upniške doline. . Nad 70 vodnih koles je pogajalo mehove, za razsvetljavo le bila petrolejka, prevozno sredstvo konj, nočni čuvaji so ?e »klicali na uro«, navček je zvonil v slovo žebljarjem, ki so Govorili žeblje prek naših meja- To je bilo življenje rudarjev, °9larjev, plavcev, fužinarjev in kovačev v vaseh pod obronki Jelovice pred komaj sto leti. Skrivnostni zven kladiv je dal nekaj dobrih in svetovnoznanih Pevcev, težko življenje nekaj vrhunskih strokovnjakov. Industrijska miselnost tedanjih ro-?°v je bila osnova za današnjo lndustrijo. Odprta vrata Tovarna mehanizmov Lipica bo jutri, 15. novembra, ^prla vrata javnosti. Od *najstih do pol enih si bodo 'ahko proizvodne prostore ?9ledali krajani, svojci iskra-**v. obisk pa priporočajo Predvsem šolarjem in študentom.. k. Med 350 zaposlenimi je 7 delavcev z visoko izobrazbo, 12 z višjo, 61 s srednjo, 98 s poklicno, 14 je kvalificiranih. V razvojni skupini je 19 delavcev, ki po potrebi sodelujejo z razvojem Iskre Kiberne-tike in z različnimi zunanjimi ustanovami. ISKRA DAJE KRUH DEVETSTO DELAVCEM UPNIŠKE DOLINE Industrija je bila in bo edina možnost za preživetje te doline. Na desnem bregu Save je bilo leta 1956 zaposlenih v industriji 487 .delavcev, danes že več kot 1700, kar predstavlja četrtino vseh zaposlenih v industriji radovljiške občine, čeprav živi na desnem bregu le desetina prebivalcev občine. Največ je v tem pogledu prispevala Iskra, ki je v tridesetih letih povečala število zaposlenih s 30 na 900 delavcev. Danes je v Iskrinih temeljnih organizacijah Merilni instrumenti Otoče in Tovarna mehanizmov Lipnica zaposlenih že skoraj 60 odstotkov vseh delavcev Upniške doline. Še hitrejši razvoj doline bo omogočila Iskra s sodobnimi programi elektronike in informatike ter z novo industrijsko miselnostjo. Slovesnost na Bledu Delavci Iskre iz Upnice bodo 30-letnico tovarne mehanizmov proslavili s slovesnostjo, ki bo jutri ob 14. uri v Kazini na Bledu. Slavnostni govornik bo Pavel Žerovnik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta. Najzaslužnejšim bodo podelili priznanja. Kulturni program pripravljata recitatorska skupina Iskre in harmonikarski orkester iz Radovljice. Delavski svet Iskre Kiberne-tike je sklenil, da ob jubileju Tovarne mehanizmov Lipnica podeli častni diplomi (priznanje Iskre Kibernetike) temeljni organizaciji v Upnici in njenemu dolgoletnemu direktorju Damijanu Hafnerju, ki je najzaslužnejši, da je majhen obrat v Lipnici prerasel v sodobno tovarno; razen tega pa še tri pohvale delavskega sveta: Francu Dorniku, Jožetu Žmavcu in Radu Obidu. PO STO LETIH JE OŽIVELA MISEL 0 IZDELOVANJU UR Pred več kot sto leti so prav na mestu, kjer danes stoji Iskrina tovarna, izdelovali mojstri lipniške doline stolpne ure, o čemer še vedno priča ura v zvoniku v Kobaridu. Ko se je pred tridesetimi leti, natančneje 6. avgusta 1956, kolektiv Tulip, tedaj obrat Plamena Kropa, priključil Iskri, je po več kot sto letih spet oživela misel o izdelovanju ur. Pred tridesetimi leti je bilo v Iskrini tovarni v Lipnici zaposleno vsega trideset delavcev, ki so imeli na voljo štiri avtomate Tornos, šest strojev za ozobčanje »zob po zob«, štiri stroje za »roliranje«, dve stiskalnici, tri vrtalne stroje in samo štiristo kvadratnih metrov proizvodne površine. Z vsestransko podporo tedanje Iskre Elektromehanike, s pridnostjo in prizadevnostjo kolektiva se je v treh desetletjih vrednost letne proizvodnje bistveno povečala in letos dosegla več kot dvesto milijonov dinarjev. Število zaposlenih se je povečalo dvanajstkratno, s 30 na 350, medtem ko je vrednost osnovnih sredstev porasla z enega na več kot sto dvajset milijonov dinarjev LETNI IZVOZ 1,4 MILIJONA DOLARJEV Iskrina tovarna mehanizmov v Lipnici je začela izvažati 1964. leta. Vrednost prodaje na tuje dosega zadnja leta 1,4 milijona dolarjev na leto. 90 odstotkov izvozi na konvertibilno področje, vrednost izvoza pa je dva- do trikrat večja od uvoza. V treh desetletjih so izdelali skoraj deset milijonov telefonskih impulznih števcev in so z letno proizvodnjo 500 tisoč kosov še danes največji proizvajalec tovrstnih števcev v Evropi, v Mehiki pa po Iskrini licenci te števce sestavljajo in jih prodajajo. V sedmih letih so jih sestavili nad Seststo tisoč. »Zavedamo se, da je ta program v zatonu, zato si že nekaj let močno prizadevamo, da bi razvili in uvedli nove programe. Zadovoljni ugotavljamo, da smo uspeli tudi v tem pogledu,« je dejal inženir Damijan Hafner, direktor Iskrine tovarne v Lipnici. »Mnoge precizne urne mehanizme že izpopolnjujemo z elektroniko, izdelujemo pa tudi povsem elektronske naprave. V zadnjem času smo se lotili večjih samostojnih sistemov, v katere smo združili večino naših izdelkov in izkušenj. Prvi uspehi so že vidni. Še naprej si bomo prizadevali, da bi v naše izdelke vložili več znanja in manj surovin. Že zdaj lahko pripeljemo ves potrebni material za enomesečno proizvodnjo s tremi vožnjami tovornjaka.« Izdelki Iskrine tovarne v Lipnici so poznani po Jugoslaviji in svetu. Uspeh so dosegli z načrtnim in vztrajnim delom ter s polno odgovornostjo vseh delavcev. SODELOVANJE Z DOMAČIMI IN TUJIMI ORGANIZACIJAMI Že vrsto let uspešno sodeluje z Iskrino Tovarno števcev pri proizvodnji eno - in dvotarifnih števcev ter stikalnih ur. V treh desetletjih so izdelali 4,8 milijona dvotarifnih in 4,5 milijona enotarifnih številčnikov. To ^delovanje je lahko kljub težavam, ki se stalno pojavljajo v proizvodnji, zgled odgovornosti, saj Tovarna Pevcev zaradi rednih dobav v vseh letih nikdar ni imela zastojev. Že šest let se kljub kratkim dobavnim rokom in zahtevam po kakovosti ugodno razvija sodelovanje z 2ahodnonemško firmo IVO. V tem času so izvozili 540 tisoč različnih impulznih števcev v vrednosti 2,> mi-''jona mark in uvozili za enako vrednost različne števce za domači trg. Tako so prihranili jugoslovanskemu 9ospodarstvu kar precejšen znesek deviz. Sedem let sodelujejo tudi z vzhodnonemško firmo HEIM Electric, kateri so v tem času prodali 180 tisoč števcev v vrednosti 1,7 milijona klirinških dolarjev. NALOŽBE ZA DRUŽBENI STANDARD IN RAZVOJ LIPNIŠKE DOLINE Ob hitri rasti in razvoju tovarne niso pozabili na družbeni standard delavcev in na podporo krajem v dolini. V tridesetih letih so zgradili 15 stanovanj in pomagali številnim delavcem pri gradnji hiš. Imajo devet počitniških prikolic ob morju in počitniški hiši na Cresu in v Ča-teških Toplicah. Z denarjem pomagajo krajevnima skupnostma Kropa in Srednja Dobrava. Letos so poleg rednih obveznosti prispevali še za plavalni bazen v Kropi, za odbojkarsko sekcijo športnega društva Plamen, za vzdrževanje spomenikov NOB in cest v lipniški dolini, osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici pa so kupili računalniško opremo. Iskra Letošnje leto je v znamenju jubilejev Iskre. 8. marca je minilo 40 let od nastanka Iskre v Kranju, avgusta je praznovala 25 - letnico tovarna v Otočah, jutri pa bo proslavila 30 - letnico Tovarna mehanizmov Lipnica, ki tako kot Iskra v Otočah sodi v sestav Kibernetike. NI ČASA ZA PREDAH »Če si hočemo zagotoviti socialno varnost in omogočiti normalen razvoj kolektiva, moramo v nekaj letih prodreti na trg z že začetimi novimi programi ter zato pridobiti nekaj novih površin in novo strojno opremo,« pravi direktor Damijan Hafner. »Pred nami je še mnogo nerešenih problemov in veliko trdega dela. Treba bo več ustvarjati in manj trošiti, izboljšati delovno disciplino in povečati odgovornost. Jugoslavija mora doseči višjo tehnološko raven, če hočemo preživeti težke čase. Prepričani smo, da bomo kos tudi novim težavam, ki izhajajo iz vse težjega gospodarskega položaja, saj znamo združiti sile in tudi potrpeti, če je treba. To smo v tridesetih letih že večkrat dokazali.« 12. stran OBVESTILA, OGLASI PETEK, 14. NOVEMBRA 1986 Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno — regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD TOVARNA ŠTEVCEV 1. VODJA RAZVOJNEGA LABORATORIJA 2. VOZNIK VILIČARJA do 2 toni 3. DVA FINOMEHANIKA SPECIALISTA SAMOSTOJNI FINOMEHANIK TOZD TOVARNA STIKAL 5. VIŠJI TEHNOLOG I 6. SAMOSTOJNI TEHNOLOG II 7. WF ANALITIK IV 8. KONTROLOR-TEHNIK II TOZD RAZVOJNO-TEHNOLOŠKI CENTER 9. ADMINISTRATIVNI REFERENT I 10. KEMIK II za fotokemično obdelavo materialov TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA 11. VEC SERVIRK TOZD INŽENIRING 12. TEHNIČNI RISAR - KONSTRUKTER III Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, 5 let ustrenih delovnih izkušenj in aktivno znanje tujega jezika. pod 2.: — tečaj za voznike viličarja do 2 ton in ustrezne delovne izkušnje pod 3.: —triletna srednješolska izobrazba finomehanske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. pod 4.: —triletna "srednješolska izobrazba finomehanske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. pod 5.: — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri, zaželene petletne ustrezne delovne izkušenje. pod 6. in 8. — štiriletna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — usmeritev elektronika in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 7.: — štiriletna srednješolska izobrazba elektrotehniške ali strojne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. pod 9.: — štiriletna srednješolska izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri, zaželene 6-mesečne ustrezne izkušnje in uspešno opravljen preizkus strojepisja. pod 10.:— triletna srednješolska izobrazba kovinarske ali kemijske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in zaželeno poznavanje fotografskih psotopkov. pod 11.:— triletna srednješolska izobrazba gostinske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. pod 12.:— uspešno končana osnovna šola in tečaj iz tehničnega risanja, zaželene d"eletne ustrezne delovne izkušnje in uspešno opravljen praktični preizkus iz tehničnega risarja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj, kadrovska služba. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE Uprava za družbene prihodke OBVESTILO O DRUGI JAVNI DRAŽBI Uprava za družbene prihodke občine Jesenice obvešča, da bo 17. novembra 1986 ob 10. uri v RATEČAH pred hišno št. 38 druga javna dražba zarubljenih predmetov. Ker zarubljeni predmeti, navedeni v oklicu o javni dražbi, objavljeni v Gorenjskem glasu 31. oktobra 1986, na prvi dražbi niso bili prodani, jih bomo prodajali na ponovni dražbi ne glede na višino dosežene cene in pod pogoji, navedenimi v oklicu. sozd MERCATOR KJ7 MERCAT0R — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ, JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ oglaša prosta dela in naloge PRODAJALK ŽIVILSKE STROKE za prodajo živil v poslovalnicah v Kranju Posebni pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator — KŽK Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 2, Splošno kadrovski sektor, v 8 dneh po objavi. Alpska modna industrija A I.MIKA z. n. sol. o. 64240 Radovljica, Jal nova 2 Almira - alpska modna industrija Radovljica vodnja pletenin Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD Proiz- 1. ŠrVANJE PLETENIN - 4 delavci Pogoji: — šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II., možna priučitev 2. MI KANJE PREJE - 3 delavci Pogoji: — predica oziroma tekstilni mehanik I., možna priučitev in zaposlitev moških Interesenti naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: ALMIRA Radovljica — odbor za delovna razmerja, TOZD Proizvodnja pletenin, Radovljica, Jalnova 2. DOM UPOKOJENCEV KRANJ, p. o. Cesta 1. maja 59 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE NEGE Pogoja: srednja zdravstvena šola, strokovni izpit 2. NEGOVANJE STANOVALCEV Pogoj: srednja zdravstvena šola — ožji program (bolničar) ali nedokončana srednja zdravstvena šola 3. VZDRŽEVANJE OKOLJA Pogoj: osemletka in tečaj o higienskem minimumu 4. OPRAVLJANJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA IN VODENJE EVIDENCE OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA — za določen čas - od 10. januarja 1987 do 31. decembra 1987 Pogoj: ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del in nalog Za delovne naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dom upokojencev Kranj, p. o., Cesta 1. maja 59, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Delavski svet TOZD INŽENIRING razpisuje imenovanie INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD INŽENIRING Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonom--" ske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v dejavnosti temeljne organizacije — poznavanje trendov razvoja in proizvodnje ter strateških usmeritev temeljne organizacije — znanje tujega jezika — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za imenovanje IPO je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »razpis za IPO TOZD Inženiring«. TEKSTILNA 7\/F7nA tovarna LMZLun KRANJ, Savska cesta 46 Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj, Savska cesta 46 Razpisna komisija pri delavskem svetu objavlja razpis za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in dogovornostmi za dela oziroma naloge VODENJE RAZVOJNO - KONTROLNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba tekstilne usmeritve in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji — aktivno znanje enega svetovnega jezika (zaželena nemščina) in pasivno drug svetovni jezik — organizacijske sposobnosti — da izpolnjuje pogoje 61. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj (Ur. vestnik Gorenjske št. 17/84) Kandidati bodo izbrani za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi DO TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejetju dokončne odločitve delavskega sveta. ČASOPISNO PODJETJE GLAS KRANJ objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj, zaželeno znanje strojnega knjiženja in strojepisja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ČP GLAS, Cesta JLA 14, KRANJ Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Socialistična republika Slovenija ZAVOD SR SLOVENIJE ZA REZERVE 61113 Ljubljana, Titova 118, p. p. 77 objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNI DELAVEC v DE Dolenja vas. Selca nad Škofjo Loko Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo izpol.ijeno osnovnošolsko obveznost oziroma končan program za usposabljanje, stari morajo biti več kot 18 let. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pblnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja Zavoda SR Slovenije za rezerve Ljubljana, Titova 118. .,......,„„.,- SjOLUCL Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, no. sol. o. 64000 Kranj, Škofjeloška c. 6, Jugoslavija objavlja proste delovne naloge STROJNO VZDRŽEVANJE delo je triizmensko Pogoj: — strojni tehnik ali strojni delovodja ali strojni klju" čavničar ali avtomehanik ali orodjar. Zaposlimo tudi pripravnike. KLJUČAVNIČARSKA DELA (enoizmensko delo) Pogoj: — strojni ključavničar, lahko pripravnik KLEPARSKA DELA (enoizmensko delo) Pogoj: — klepar, zaželene so dveletne delovne izkušnje STRUŽENJE (delo je dvoizmensko) Pogoj: — strugar, lahko pripravnik VZDRŽEVANJE FINOMEHANIKE, REGULACIJE IN LABORATORIJSKE TEHNIKE (enoizmensko delo) Pogoj: — finomehanik, lahko pripravnik PRIPRAVLJANJE IN RAZDELJEVANJE HRANE (triizmensko delo) Pogoj: — kuhar, lahko pripravnik ČIŠČENJE SAMSKEGA DOMA (dopoldansko delo) Pogoji: — končana osnovna šola, primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, trimesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Nastop dela ta* koj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi pošljite na naslov-SAVA Kranj, kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje. Kranj, Škofjeloška cesta 6. Lahko nas tudi pokličete po telefonu 25-461, int. 377. Sporočamo, da še zaposlujemo delavce za delo v proizvodnji (triizmensko delo) in za vzdrževanje dvorišč (enoizmensko delo), zaželena je končana osnovna šola. Razgovore o možnostih za zaposlitve imamo VSAK PONEDE' LJEK ob 8. uri v kadrovskem sektorju. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ - z n. sol. o. Ulica Mirka Vadnova 1, TOZD GRADNJE b. o. ponovno razpisuje po 111. členu statuta TOZD Gradnje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD GRADNJA za 4 leta. Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so predpisani v 511. členu ZZD in družbenem dogovoru, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih, da ima organizacij' ske sposobnosti, da izpolnjuje druge pogoje družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v 15 dneh po dnevu razpisa na naslov: KOGf Kranj, Ulica Mirka Vadnava 1, s pripisom »za razpisno kom1' sijo za imenovanje vodje TOZD Gradnje«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijaV' nega roka. TOZD OBRT b. o. razpisuje po 111. členu statuta individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD OBRT za 4 leta. Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni v 511. členu ZZD in družbenem dogovoru, izpolnjuje še naslednje: — da ima visokošolsko izobrazbo gradbene, ekonomske, organizacijske ali lesne smeri in najmanj 3 leta delovnih iZ' I kušenj na odgovornih delih ali višješolsko izobrazbo gradbene, ekonomske, organizacijske ali lesne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih, da ima organizacijske sposobnosti, da izpolnjuje druge pogoje »z družbenega dogovora o uresničevanu kadrovske politike občine Kranj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: KOG? Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno kom*' sijo za imenovanje vodje TOZD Obrt«. Kaniddate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. TOZD KOMUNALA b. o. objavlja prosta dela in naloge VOZNIK TOVORNJAKA - 2 delavca Pogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil, 1 leto delovnih izkušenj in izpit C kategorije. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za navedena dela naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. J SUDE MER KUR kranj IJEJEK, 14. NOVEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. stran (m>msmm^iciLAS mmmu Zavarovalna skupnost Triglav 5PTenjska območna skupnost Kranj w ■ w Povrnitev škode je le del sirse dejavnosti !*ranj, novembra — Statistični podatki kažejo, da fflamo v Jugoslaviji vsak dan trideset požarov, ki Povzročijo ogromno škodo. Hitro in učinkovito jjasenje požarov škodo lahko zelo zmanjša. Še °'J Pomembno kot gašenje požarov pa je skrb a njihovo preprečevanje. IZBRALI SMO ZA VAS Konec oktobra — meseca Požarne varnosti je na sveča-n°sti na Bohinjski Beli predsednik občinske gasilske zve-fe Radovljica med drugim re- , *el: »Varstvo pred požari "jora postati naša vsakdanja s*rb. Zato je požarno var-n°st treba obravnavati kot Pravico in dolžnost vsakega °°čana in skrbeti za redno usposabljanje na tem pobočju. ..« Med organizacijam^, ki varstvu pred požari in požarni dejavnosti namenjajo veliko Pozornost, je tudi Zavarovalna sl^pnost Triglav — Gorenjska Opmočna skupnost Kranj, ki [•[Prisotna zgolj pri povračilu s*°d zaradi požarov. Njena ^'°9a in aktivnost se začenja-a. že pri vzgoji in izobraževa-nJu delovnih ljudi in občanov jj plovnih organizacijah, šo-lah. krajevnih skupnostih ... Natančno razčlenjevanje u9otovitev, zakaj prihaja do Ve'ikih požarov, praviloma vedno privede do tega, da so P°žari pravzaprav posledica £eznanja in malomarnosti. Prav zato v Zavarovalni skup-n°sti Triglav — Gorenjski območni skupnosti Kranj vzgoji ,n izobraževanju oziroma preventivnemu delovanju posvetio veliko skrb. Tako na pri-mer Zavarovalna skupnost so- deluje pri ustanavljanju pionirskih gasilskih krožkov na šolah, pri učenju in rokovanju z gasilnimi aparati v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pri usposabljanju članov gasilskih društev, s kakšnimi snovmi smo danes lahko kos posameznim požarom ... Skratka, skrb za preprečevanje požarov je prav toliko pomembna kot hitro in učinkovito gašenje. Seveda pa bo ob še tako veliki skrbi za vzgojo in izobraževanje na tem področju tudi v prihodnje prihajalo do požarov. Zato je pripravljenost nanje, za hitro in učinkovito gašenje zelo pomembna. Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skupnost Kranj sodeluje tudi pri opremljanju prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev za učinkovito gašenje. Tako rekoč povsod, kjer danes gradijo požarne bazene, hidrante, se opremljajo s pripomočki in napravami za posredovanje pri požarih, je Zavarovalna skupnost prisotna neposredno ali posredno. Gorenjska območna skupnost Kranj bo na podlagi zakona o varstvu pred požari na primer letos iz naslova vplačanih premij za požarna zavarovanja namenila samoupravnim interesnim skupnostim za varstvo pred požari kar 70 milijonov dinarjev. Ta denar je namenjen za preventivne ukrepe in tudi za učinkovito gašenje požarov. In nenazadnje tudi gradnje telefonskih omrežij po krajevnih skupnostih sodijo med preventivne ukrepe za varstvo pred požari. Tudi v takšne akcije se vključuje danes Zavarovalna skupnost Triglav. Povrnitev škode po požaru je torej samo del širše dejavnosti Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj na področju požarne varnosti. Franci Lotrič, odgovoren za izvajanje zavarovanj v Gorenjski območni skupnosti Kranj,pa je v pogovoru ob zaključku meseca požarne varnosti tudi rekel: »V skrbi za varstvo pred požari so se zadnja leta gasilska društva precej opremljala in tudi urejala svoje objekte. Mislim, da je tako tudi prav. Menim pa, da se ne bi smelo dogajati, da s takšno opremo, če pride do požara, ne bi znali rokovati in se primerno organizirati. Še tako dobra oprema je lahko nepravilno naložen denar, če v trenutku, ko naj bi jo uporabili, ne vemo,kako in kaj bi z njo...« V oddelku z gospodinjskimi potrebščinami smo v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah opazili posodo iz nerjaveče pločevine, proizvajalca EMO Celje. Na zalogi imajo kozice, sklede, ponve, cedila... Cena za artikel že od 14.094 din dalje. OBČINA KRANJ Upravni organi in strokovne službe razpisujejo JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. terenskega vozila stever puch, tip haflinger, letnik 1971, izklicna cena 150.000 din, vozilo ni registrirano 2. kopirnega stroja OCE 214, izklicna cena 60.000 din Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. Pravico do dražbe ima oseba, ki položi 10% varščine. Javna dražba bo v sredo, 19. novembra 1986, s pričetkom ob 15. uri v garaži občine Kranj. Interesenti si lahko ogledajo terensko vozilo in koprini stroj pol ure pred pričetkom dražbe. M - KŽK Gorenjske TOZD KMETIJSTVO KRANJ nudi cenjenim kupcem vse vrste sadnega drevja: jablane, hruške, slive, breskve, marelice, češnje, višnje, ameriške borovnice in drugo jagodičevje. Navedeno sadno drevje in jagodičevje lahko dobite v našem obratu VRTNARIJA PLANINA (pri pokopališču) vsak dan od 7. do 14. ure. SE PRIPOROČAMO! t Lesno — galanterijski obrat Jesenice Podjetje za izdelavo lesenih igrač in lesene galanterije razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA MIZARSKE DELAVNICE 2. MIZARJA Pogoji: pod 1.: KV mizar in 5 let delovnih izkušenj pod 2.: KV mizar Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov: Lesno galanterijski obrat Jesenice, Komisija za delovna razmerja. Zgornji Plavž 13. Razpis velja do zasedbe. GIP GRADIŠ TOZD Lesno ind. obrat Škof-ja Loka objavlja prosta dela in naloge UPRAVLJANJE KURILNICE Pogoji: — tečaj in izpit za strojnika kotla in uspešno opravljen preizkus znanja po 30 dneh dela. Delo sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili do 20. novembra 1986 na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. SOZD ALPETOUR 00 Turistična agencija 64220 Škofja Loka &AN REPUBUKE na morju (Izola, Rovinj, Pulj), v toplicah (Čateške Toplice), v planinah (Bohinj) itn. *UTA PRAGA ZA DAN REPUBUKE, odhod 27. 11. *'MA 86/87' SONNENALPE - NASSFELD, °BERTAUERN, SCHLADMING (tedenski aranžmaj>i v januarju) * ^UĆANJE V FRANCU! — v sodelovanju s ^aninsko zvezo Slovenije 6. -16.3. in 13 -23.3.1987 'formacije in prijave v vseh Alpetouro-^'h turističnih poslovalnicah. J KftAvNjA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. jJ^NJ, Cesta Staneta Žagarja 33 predal 93 ^e Oor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstil-l0g^n obutvene šole Kranj objavlja za določen čas dela in na- a°rneščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) °S°j: nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih iz-kušenj. Nastop dela takoj. tekn?'^at' naJ Pojave pošljejo v 8 dneh na naslov: Srednja rezull in obutvena so,a KranJ. Cesta Staneta Žagarja 33. O »tatu izbire bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. T Gorenjski zdravstveni center GORENJSKA LEKARNA p. o. KRANJ Kranj, Gosposvetska 12 GZC Gorenjska lekarna p. o. Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovorostmi za 4 leta: 1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V LEKARNI IN GALENSKEGA LABORATORIJA V LEKARNI KRANJ 2. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V LEKARNI BLED 3. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V LEKARNI RADOVLJICA 4. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V LEKARNI ŠKOFJA LOKA 5. VODENJE PLANSKO - ANALITSKE SLUŽBE 6. VODENJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod l.sVII/2 zahtevnostna stopnja VIP farmacije — dipl. inž. farm. strokovni in specialistični izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj. pod 2.,3. in 4.: VII/1 zahtevnostna stopnja VIP farmacije - dipl. inž. farm. opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj pod 5.:VII. zahtevnostna stopnja VIP ekonomska usmeritev - dipl. ekonomist, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pod 6.:VI. zahtevnostna stopnja ekonomsko-računovodske usmeritve - ekonomist, najmanj 4 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o pogojih razpisa naj kandidati pošljejo v zaprtih kuvertah v 15 dneh na naslov: GZC Gorenjska lekarna Kranj, 64000 Kranj, Gosposvetska 12 - »za razpis«. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. SOtfCL industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj. Škofjeloška c 6. Jugoslavija objava delovne naloge REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE Pogoji: — socialni delavec ali organizator dela kadrovske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj ter primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Zaradi narave dela je primernejši moški. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška c. 6. _ DO Univerzitetni klinični center, o. sub. o. Ljubljana GOLNIK TO Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, o. sub. o. Po sklepu delavskega sveta objavljamo javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avtomobil AUDI 100 GL/4, letnik 1974, izklicna cena 1.000.000 din 2. kombi bus IMV 1600 R tourist, letnik 1978, izklicna cena 150.000 din 3. osebni avtomobil, specialni, VW 271-011, letnik 1974, izklicna cena 250.000 din 4. osebni avtomobil OPEL REKORD 1700, letnik 1972, izklicna cena 120.000 din V ceni ni vračunan prometni davek. Javna prodaja bo v sredo, 19. novembra 1986, ob 11. uri pred garažami TO, vsak dan pa je od 11. do 12. ure mogoč ogled na istem mestu. Kupci morajo položiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene na dan javne prodaje do 11. ure v blagajni TO. Kupnino je treba plačati v 8 dneh po javni prodaji na žiro račun št. 51500-603-30281 pri SDK Kranj. adria airways LJUBLJANA MUNCHEN vsak dan LARNACA ob četrtkih Dodaja kart in informacije: aa£fu0bn^ 1n vse pooblaščene tur.stične agencije v Sloveniji ©@g^SgoIf©ISnGLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA , OGLASI PETEK, 14. NOVEMBRAJjB H MALI 00LA8I tel.:27-960 cesto HA 16 aparalMiiojI Prodam prenosni metalni RADIO-KASETOFON sanyo na dve kaseti, cena 12 SM. Tel.: 28-861 popoldne, int. 21 99, Planina 8, stanovanje 2 18958 Prodam RADIOKASETOFON hitachi 3 D, super vvoofer. Tel.: 37-132 18959 Prodam AVTORADIO, 12,5 SM, VVALKMAN. 1.5 SM, in kuhinjsko na- po. iel.: Prodam 21-3~38_18960 KOMPRESOR, enofazni, prodam. Tel. 24-903, Bertoncelj, Kuratova 64, Kokrica — Kranj_18961 Prodam 10 let star barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 67 cm. Anton Fab-jan, Škofjeloška 38 d, Kranj (Stražišče) _18962 Prodam TRAKTOR zetor 5011, motorno ŽAGO dolmar, PAJK fahr, PLUG, kipar PRIKOLICO, FREZO batuje 180, semenski KROMPIR igor in diesere. Kurirska pot 11, Primskovo — Kranj __18963 Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ BAGAT danica, nove lakaste SALO-NARJE (visoka peta) in OPANKE št. 36. KUPIM starejši, manj zahteven ŠIVALNI stroj. Tel.: 22-548 18964 Ugodno prodam barvni TV iskra, ekran 56 cm, daljinsko upravljanje, star 1 leto, cena 28 SM. Tel.: 79-547 __18965 Prodam nov prenosni dvojni KASETOFON aba, 2x17W, z dokumenti. Gabud, M. Pijade 15, Kranj, tel.: 28-820 _18966 ELEKTROMOTOR, 11 KvV, 2890 obratov, star 2 leti, malo rabljen, prodam. Ogled vsako popoldne razen sobote in nedelje. Smrekar, Kropa 44 _18967 Prodam MIZARSKE stroje: debelin-ko, frezar, poravnalka vrtalka cirkular. Tel: 43-082 18968 ZVOČNI KE gorenje prodam. Tel.: 26-708_18969 Prodam nov traktorski OBRAČAL-NIK za seno, širok 160 cm. Iskra, Nem-ški rovt 27, Boh. Bistrica_18970 Zelo ugodno prodam črno-bel TELEVIZOR iskra panorama, star 6 let, za 3 SM. Bojan Kurent, V. Vlahovića 9, Planina II, Kranj, tel.: 36-632 18971 Prodam GLASBENI CENTER beny-tone M 6120 LG. Tel.: 70-492, popol-dan_18972 Prodam RADIO tensai z dvojnim ka-setnikom in ojačevalec, 2x40 vV. Tel.: 24-601_18973 Prodam RADIOKASETOFON inter-nacional z ločljivimi zvočniki. Tel.: 39-165_18974 Prodam AVTORADIO s kasetofonom, japonski, 2x25W; AVTORECI-VER egualaiser. Tel: 34-641 18975 ZX SPECTRUM 48 K, nov, prodam Tel.: 79-031_18976 Singer PLETILNI STROJ, dvoredni, prodam. Cena 220.000 din. Tel.: (061) 843-176, popoldan_ J 8977 Prodam starejšo STRUZNIC07~Ši-škovo naselje 23, Kranj, Stražišče. Tel.: 27-758_19118 Prodam malo rabljen električni AGREGAT honda 1.2 kW. Tel.: 41 -049 _19119 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO znamke BCS. Tel: 65-098 19120 Prodam TRAKTOR ursus, 35 KM, star 1 leto. Ludvik Jelene, Ševlje 11, Selca. TH.: 66-413_19121 Prodam stereo RADIOKASETOFON sharp. Cena 5.5 M, tel: 51-962 19122 Prodam skoraj novo SKRINJO LTH 3801. Informacije po 15. uri na tel.: 74-597 Prodam črno-bel TELEVIZOR gorenje, star 2 leti. Medved, Trboje 16/a, Kranj_19093 Prodam AVTORADIO blaupunkt manheim. Tel.: 68-506_19094 FISHER HI Fl center (19 SM), onkvo ZVOČNIKE (12 SM) in AVTORADIO-KASETOFON (3,4 SM) vse s carinsko deklaracijo prodam. Tel.: 28-436 19095 Čevljarski ŠIVALNI stroj, levoročni, in CELINDERICO prodam. Tel.: (064) 25-500_19096 Prodam HI-FI glasbeni stolp. Tel.: 38-397__19097 Prodam GLASBENI center. Tel.: 23-414__19098 Prodam RAČUNALNIK zx spectrum. Bukovec, Britof 179, tel.: 36-009 19099 razno prodam Prodam hrastova metrska DRVA. Tel.: 28-475_19023 Prodam rumeno KORENJE za krmo ali kuhanje. Vopovlje 21, Cerklje 19024 Prodam vrata fiata 750, nov železni VOZIČEK in ELEKTROMOTOR 2 kW. Vrankar, Voglarjeva 4, Naklo 19025 Prodam mešana DRVA hrast, gaber in smreka. Tel: 27-452_19026 Prodam GRADBENO BARAKO -5 x 4 m in PRALNI STROJ končar C 75. Telefon 27-546. VIDIE®I3I.UI= VIDEOTEKA KRANJ obvešča lastnike video rekorderjev VHS, da je 10. novembra 1986 začela obratovati prva videoteka v Kranju v Valjavčevi ulici 29, vsak dan od 13. do 19. ure. Registriran ČOLN beograd sport z motorjem tomos 18, kratka os — prodam. Tel.: (064) 41-144 popoldan _19027 HARMONIKO, 96-basno, odlično ohranjeno, prodam. Tel.: 21-108, An-žej, Kranj_19028 Prodam KROMPIR za krmo, cena 20 din. Voglje 86, p. Šenčur 19029 Poceni prodam nov siv ženski PLAŠČ št. 42, krznen, malo nošen PLAŠČ, nove ženske ČEVLJE št. 39, dekliška plašča od 10—14 let in OMA-RO 110x90 cm. Tel: 22-101 19030 Prodam individualno izdelano STIKALNO OMARICO za novogradnje. Tel.: 65-072_19031 Ugodno prodam R 16, registriran do februarja 87, zraven dam precej rezervnih delov, ter okrog 1600 kosov rabljene strešne KRITINE zagorka za polovično ceno. Pasič, C. revolucije 2, Jesenice_19032 Prodam temno rjavo krzneno JAKNO nutrija, št. 42-44. Tel.: 40-642 _19033 Prodam ZELJE v glavah, neškroplje-na JABOLKA VOŠČENKE in suha me-šana DRVA. Strahinj 65, Naklo 19034 Prodam ZELJE v glavah Sp. Bit-nje 24, tel.:44-699_19035 Prodam GOBELIN Zadnja večerja, 115 x 50 cm, 15 SM, rabljeno 80 basno HARMONIKO vveltmeister, 4 SM, in avto NSU 1000, vozen neregistriran. Miran Frlic, Gosteče 1, Šk. Loka 19036 Prodam MOTOR, diferencial polosi, za TAM 2000 in 5 m shiedel dimnika. Ogled popoldan. Stane Nosan, Smledniška 16, Kranj__19037 Prodam HARMONIKO melodia, 60 basno, dobro ohranjeno. Tel.: (o61) 627-010, Franc Kne, Moše 19, Smlednik 19038 IMETNIKOM ŽIRO RAČUNA Služba družbenega knjigovodstva je spremenila način prenosa podatkov z nalogi plačilnega prometa. Po novem bodo obrazci plačilnega prometa ostajali v iniciativni enoti SDK, zato bosta ko-ristnik in namen nakazila razvidna le iz številk oz. šifer na prenosnih nalogih. Skladno s tem smo morali prilagoditi številko vašega žiro računa, ki bo razvidna iz izpiska, s katerim vas obveščamo o spremembi in stanju na žiro računu. Vsi nalogi za prenos (obr. SDKJ -40, 41), ki se nanašajo na odobritev vašega žiro računa, morajo vsebovati dopolnjeno številko žiro računa, kot bo navedena na vašem izpisku v zgornji vrstici »številka računa«. Prosimo vas, da novo številko žiro računa dosledno uporabljate oziroma spremenjeno številko sporočite vsem, ki vam nakazujejo sred-stav na vaš žiro račun, sicer bo moteno knjiženje odobritev. Na vsa dodatna vprašanja vam bodo odgovorili delavci banke, v kateri vodijo vaš žiro račun. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Prodam novo krzneno JAKNO, št. 40, Hrastje 39, Kranj_19127 Prodam PUNTE. Tel.: 79-610, v pe- tek po 20. uri_19128 Prodam 5 OKEN 80x 120 termoton steklo in ZAPRAVLJIVČEK v dobrem stanju. Tel.: (064) 61-436 19129 )A mZ I Prodam 20 rr/klinker PLOŠČIC. Jurij Simonič, Stara c. 11/a, Šk. Loka _19120 Prodam bukova DRVA. Tel.: 22-573 _19121 Ženski črn PLAŠČ ( perzijaner) umetno krzno, št. 40, ter siv in rjav PLAŠČ št. 36 in 38 poceni prodam. Tel.: (064) 26-339 _19122 Prodam 12 RADIATORJEV, klasični, rabljeni. Tel.: 27-017_19123 Ugodno prodam PRALNI STROJ AEG, HLADILNIK bauknecht, plinski ŠTEDILNIK gorenje, dve JEKLENIKI, ŠIVALNI STROJ bagat - slavica, INVALIDSKI VOZIČEK - električni, invalidski voziček — navadni ter PIANINO čajka (vse rabljeno) Tel.: 26-134 19124 Prodam jedilni KROMPIR po 50 din za kg in krompir za krmo. Orehovlje 13, Kranj_19125 Prodam 2 zimski GUMI s platišči 135/13, rabljeni, za 27.000 din, 2 letni GUMI 135/13, novi, za 32.000 in 4 ZRAČNICE 135/13, nove, za 10.000 din. Tel.: 77-040, popoldne ali sobota ves dan._19126 Mlade mamice! Prodam odlično ohranjen kombiniran VOZIČEK PEG, opremljeno ZIBELKO, italijansko ovalno STAJICO, NAHRBTNIK in GUGAL- NICO.Tel.: 27-148_19127 Prodam novo, avstrijsko moško KOLO. Tel.: 49-043_19128 Prodam 2 zimski GUMI na platiščih za VW hrošč. Tel.: 77-755_19129 Prodam 2 m3 macesnovih DESK 18 mm. Hrušica 82_19130 Prodam 4 m3 suhih smrekovih DESK 25 mm in centralno PEČ CTC z gorilcem. Franc Dobnikar, Medno 50 (Pri motelu)___ 19131 Prodam krmilni KROMPIR. Šmartno 5, Cerklje_19132 Nov AVTORADIO kasetofon (3,8 SM) in uvoženo žensko garderobo od št. 38 do 42, poceni prodam. Moša Pijade 17, stanovanje 9, Kranj 19039 i Iskra Cenjene kupce naših izdelkov obveščamo, da v naši maloprodajni tovarniški prodajalni lahko kupijo naše izdelke po posebno ugodnih cenah Za nakup v tovarniški prodajalni se priporočamo! Prodam novo stadler PEČ, 50.000 kalorij, z bojlerjem in ELEKTROMO TOR, 6 kW, 1400 obratov, ali menjam za večjega. Tel.: 79-922_19133 KUPPERSBUSCH, nov, in dvomanu-elne ORGLE prodam. Tel.: 42-010 _19134 Jedilni in drobni KROMPIR prodam Peter Ferjan, Olševek 36/a, Preddvor _19135 Prodam original semenski KROM PIR igor in desire ter jedilni in krmilni. Pipanova 44, Šenčur_19136 Prodam original semenski in jedilni KROMPIR desiree, jaerla in rezi ter nove smučarske ČEVLJE št. 46. Pipanova 37, Šenčur_19137 Prodam termoakumulacijsko PEC 3kW in trajnožarečo PEČ MAGMA 5. Gogič, Tomšičeva 18, Kranj 19138 Poceni prodam trajnožarečo PEČ. Pogačnik, Pševska 3, Stražišče, Kranj ____19139 Prodam HLADILNIK in philipsovo MINIKOMPONENTO. Jezerska c. 114/b, Kranj, tel.: 39-588_19140 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) HLADILNIK, pomivalno KORITO in nekaj kuhinjskih ELEMEN TOV. Tel.: 24 234_19141 Prodam jedilni KROMPIR po 40 din/ kg. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel.: 70 225_19142 Prodam italijansko KOLO eolnago na 12 prestav. Bertoncljeva 55, tel.: 22 816 19143 vozila Prodam FIAT 128 sport. Tel. int. 66 dopoldne_ 82 861, 18202 Prodam terensko vozilo LADROVER z vgrajenim motorjem 220 diesel Ogled po 18. uri Klemen Svatovšek, C. 1. maja 16. Kranj__18903 Prodam Z 750, registriran do okto bra 87, za 90 SM Tone Bizovičar, Pre-lesje 11, 64224 Gorenja vas 18911 Poceni prodam ŠKODO za rezervne dele Tomaž Majetič, Alpska 13, Bled __18912 AUDI 80, letnik 75 dobro ohranjen, prodam Virmaše 4, Sk. Loka 18913 Prodam Z 101 GTL letnik 83 Marko Bratun, Bobovek 29, Kranj 18914 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 82, prevoženih 23.U00 km, garažirana. Mi lica Štular, C. II grupe odredov 19, Cerklje, tel. 42-608, popoldan 18915 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR urf us 350. Andrej Bohnjec, Leše 28, p. Tržič_18916 PEUGEOT 204, letnik 74, prodam. Velesovo 83, Cerklje_18917 Prodam Z 101 confort, letnik 82. Ar senič, tel 25 461 int 563, petek in so bota do 13 ure_18918 Prodam moško športno KOLO rog amater na 10 prestav, staro dvo leti Anton Maček, Podlubnik 155, Šk Loka __18919 Prodam SAAB 99, registriran do ok tobra 87 Krnica 40, Zg Gorje 18920 •v V VELEBLAGOVNICI nama ŠKOFJA LOKA Na oddelku Športa: — kolesa po ugodnih cenah — trenirke za vso družino po ugodnih cenah — velika izbira škornjev za po smučanju HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam ohranjenega GOLFA, letnik 79. Tel.: 39-621_18921 Prodam osebni avto AUSTIN ALLE-GRO, letnik 78. oktober. Jonatan Ga-šperlin, Valjavčeva 8, Kranj_18922 Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD 1700, letnik 74, ogled popoldne. Vinko Kranjec, Bukovica 42, Vodice nad Ljubljano_18923 Prodam R-9 TL, letnik november 82, prevoženih 44.000 km. Možnost ogleda v soboto. Jože Odar, Nomenj 49, Boh. Bistrica_18924 Prodam MOTOR APN-6 in ZX SPECTRUM, skoraj nov. Krč, Potoče 24, tel.: 45-582_18925 KOMBI IMW diesel, letnik 74, prodam. Marjan Marinšek, Jožeta Poličar-ja 5, Naklo_18926 Prodam 2 malo rabljeni zimski gumi s platišči SAB trajal 155x 15. Kokrica, Snediceval, Kranj, vsak dan od 16. ure dalje__18927 Prodam TRAKTOR fend 56 KM. Tr-zin, Mengeška 15, Mengeš_18928 Prodam Z 101, reg. do 30. oktobra 87, in avtoprikolico. Ernest Cih, Boh. Bela 16, p. Boh. Bela_18929 Prodam Z 101, letnik 81, registriran do decembra 86. Marjan Žurman, Hrušica 149, Jesenice, tel.: 82-482, dopoldne__18930 Prodam GOLF JGL, letnik 81. Tel.: 66 894_18931 Prodam GS, letnik 78. Vrhunc, Selca 129, tel.: 66-486 _18932 Prodam R 18. Bukovec, Breg ob Sa-vi 83, Mavčiče_18933 Prodam FORD ecort, letnik 72, dobro ohranjen. Tel.: 26-903, informacije v petek popoldne_18934 Prodam nova sprednja blatnika za Golf. Tel: 61-681_18935 Prodam Z 750, letnik maj 85. Tel.: 70 087_18936 Prodam NSU 1200, letnik 76. Zinka Smolej, Dovje 23_18937 Prodam GOLF diesel, letnik september 84, garažiran, dobro ohranjen, cena 365 SM, ugodno prodam. Tel.: 77-965_18938 Prodam FIAT 750 SC, letnik 80. Ogled v popoldanskem času. Stegnar, Kumerdejeva 1, Bled_18939 Prodam TAM 6500 s podaljšanim kasonom Tel: 79-060 18940 Prodam Z 101 confort, letnik 80, registriran do septembra 87. Tel.: (061) 627-093_•_18941 Prodam osebni avto FORD capri 2,3 SGL, letnik 80. Tel.: 69-580 18942 VW, starejši letnik, odlično ohranjen, prodam. Trobec, Puštal 64, Šk. Loka, tel.: 61-357_18943 Prodam R 4, letnik 78, registriran do maja 87, za 50 SM. Tel.: 51-579, dopoldan do 13. ure ali popoldan po 19. uri __18944 Prodam VVARTBURG, letnik 73. Tel.: 66-594_ 18945 Prodam VW 1600 variant, letnik 66, neregistriran, za 5 SM. Tel.: 82-143 _18946 Prodam Z 101, letnik 78, registrirano do oktobra 87, cena ugodna. Tel.: 83-678, Jesenice_18947 Prodam AMI 8, letnik 74. Alojz Ci-merman, J. Puharja 8, Kranj_18948 Prodam oebni avto Z 126 P, letnik 77, registriran do oktobra 87. Peter Pe-ternel, Gorenja Dobrava 17, Gorenja vas 18949 ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, p. o. Kranj, Koroška cesta 53/c, p. p. 108 objavlja JAVNO DRAŽBO ZA ODPRODAJO 2 počitniških prikolic več pnevmatskih kladiv več vrtalnih strojev Javna dražba bo v sredo, 26. novembra 1986, ob 12. uri pred skladiščem ETP na Primskovem. Pogoji so opb-javljeni na oglasnih deskah. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5 objavlja prosta delovna mesta 1. 2 KV KUHARJA - ICI 2. 1 KURJAČA 3. 1 DELAVKO V POMIVAL-NICI BELE POSODE Pogoji: pod 1.: KV kuharica in 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: izpit za kurjača niz-kotlačnih kotlov, vozniški izpit B kategorije pod 3.: končana osnovna šola Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi v upravi DO. Prodam brezhibno DIANO, letnik 80, registrirano do aprila 87. Tel.: 51-402, popoldne_18950 Prodam R 12, letnik 74. Tel.: 75-968 _18951 R 4 TL prodam, regitracija do julija 87, prevoženih 44 000 km, letnik 77, cena 40 SM. Od srede do nedelje popol dan. Dragica Majdanac, C. v Rovte 14, Jesenice (Javornik)_18952 Prodam dobro ohranjeno DIANO, letnik 78, registrirano do avgusta 87. Tel.: (064) 25-688_18953 Prodam GOLF diesel, bordo, letnik 85. Peternel, Studor 3, Gorenja vas __18954 Prodam Z 101, letnik 73. Kmetic, Zg. Brnik 27, Cerklje_18955 Prodam VW 1303, letnik 72, motor 1200, nemški, dobro ohranjen, cena 80 SM. Ošlaj, Titova 3, Jesenlfce. Tel.: 82 720_18956 Ugodno prodam Z 101 M, letnik 82. Tel.: 33-736_18957 VVARTBURG karavan, letnik //, registriran do avgusta 87, prodam. Tel.: 60-091, od 7. do 14. ure, Ogorevc __19059 Prodam Z 101, letnik 77, za 45 SM. Hodobivnik, Hotemaže 51_19060 Prodam AVTOMATIK MF, letnik 85. Grad 54, Cerklje, tel: 42 234 19061 Z 101, letnik 76, generalno obnovlje na, prodam. Ogled popoldan. Črnko, Dovje 97, Mojstrana 19062 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrs« osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju). . Prodam KOMBI VW~~za jjjj potnikov in prtljage. Ogle« vsak dan. Ibrahim Šakanovic, t>™jjj| jeva ul. 9, Tržič_____-r'jji DIANO, letnik 77, prodam. Radj^ pret, Staneta Rozmana 2, KrjUL-r'ft Prodam R 9, letnik december«^ lan, Podlubnik 296, Šk. Loka___^ Prodam Z 101, letnik 77, ^'ff. karamboliran, tudi po delih. VoJ^gflf ričič, Triglavska 64, Mojstrana—^ Prodam 125 PZ, neregistriran,1^ 77. Ratko Đuričič, Triglavska strana____-j Ugodno prodam generalno 0 61 S' 2 J ti P vljen TRAKTOR man skupaj z "ja I KOSILNICO in dvobrazdnim Jjj ■ GOM. Tel: 80-566____^ Prodam FORD TAUNUS 160°V tnik 71. V račun vzamem manj* u ^ Tel: 24-628 -id «V] Prodam APN 4 - HIPPY. Tel 80-558__. Prodam dobro ohranjen, u^j Prodam GOLF, november 80. ^ garanj v0 126 P,letnik~79, 45.000 km. Tel.: 4S^ lje Jla U Župančičeva 31, Kranj_____--ffi Poceni prodam Z 750, letnik 80^ St čnik, Hrastje 82____—g Si Prodam Z 750, letnik 76. Zvc-n^- j7 stan, Grad 16 _______Ć, OrJ Prodam FIAT 126 P, letnik 78, vljen, z avtoradiom in nekaj ?* opreme. Tel.: 69-041, po 19jjIL<^ Ni " t: tr, Ti Prodam zunanje BLAl N'^". sprednjo MASKO za Z 101, star**! novi deli. Dejanovič, M. P'ia ^ Kranj____ Prodam dobro ohranjen in 9e.^' M no obnovljen ZAPOROŽEC, let"' , ty Ogled v soboto, 15. novembra ' ^ 15. do 17. ure. Hozjan, Begunje ^ Z 101, rdeče barve, letnik dece^ \ 79, ugodno prodam. Tel.: (064) W J ^ Prodam OPEL KADET 1000 C ' J ^ - Nazarjeva 1°' ^ Ivan Boštar, 27-616 Prodam Z 750, letnik 71, regis'^ vOzen. Tel.: 27-728 ____—sjl Prodam registrirano Z 750, le J in prednjo HAVBO za OPEL as^ Ivan Veternik, Breg ob Bistrici '< Križe HONDO CR 125 cros, letn'JfI voženo na dirkah, ugodno pr°" . že Gosar, Sebenje 40/aJJgl- Kranj___—^ Z 750 letnik 73, registriran <*o i tembra 87, vozen, prodam. Tel : ^gj v petek po 15. uri Prodam Z 750, starejši letnik, nJj| zen. Naslov v oglasnem oddejku^jj Prodam R 12 za 35 SM Emil C. 4. julija 1, Tržič ohranjeno, 7, B0ljg,; Z 750, dobro 40 SM, prodam. strica_2__7.doll.ure comfort prodam. Tel. 28-779 19163 Prod« 45 SM' in SAAB 96 23 65 SM lok» ' Drnovšček, Virmaše 98, Šk. "fc—_19164 5on*^ m ze,° dobro ohranjeno Z 101 ^■-^179. Tel.: 28-702_19165 Sdan" 2 750 P° deMh Te'1 46~379, ___19166 br0 ftJf^ 250 z dodatno opremo, do-Krijc, i-T^ien. prodam. Aleš Rogelj; ■^TAKriže 19167 rodam novo zastavo 101 GTL 55. 19168 vžj^li___Tjdoslje129 letnjJda,J spredaj zaleten, FIAT 750, J9iCo? ^' registriran do junija 1987, >^Mj>lefon 83-115.__ jH.opgema Njrj^o^rodam zamrzovalno SKRI-^Č3lI» 2501, termoakumulacijsko rskn desno, kuhinjski ŠTEDILNIK s I nie Rr Pecico in pralni STROJ goreli ranko Potočnik, Krnica 23, Gorje ,_______18611 I £0 T„iam dobro ohranjeno SPALNI-\ [l^^dan 22-518 18978 ^STpm0 Dr°dam rabljeno otroško 6oldan ^O z jogijem bele barve. Po IgJjUiri, tel.: 34-948 18979 Mc_$!! dobro ohranjen HLADIL-StEDiYkV,R20valnik in električni Jldoon K- Tel : 240-32, vsak dan od Frodar 18980 90ren?_Srn dobro ohranjeno KUHINJO nvetla- Pav|a Erzar. C. II grupe ^>2yj4^CeHdje__18981 Proda JjSljivKAVC in dva FOTELJA 26-232 18982 train"- aTEDILNIK kuppersbusch Miian J302arečo PEČ kuppersbusch. (rjRir„be. Podboršt 14„ Komenda, ^gll___513 _18983 ^otrojp HLADILNIK končar in JOGI 0 Posteljico. Tel.: 79-584 18984 >ec C ŠTEDILNIK na trda goriva 55J90 p'evno6, Šk. Loka. Tel 18985 (U-^lCoTrabljeno, in ŠTEDILNIK n°v. ugodno 3°9oldne prodam. Tel. _18986 tMTt kuhinjske in garderobne ?8ledv in stareJšo SPALNICO. % 12V soboto 15. novembra 86 od 8. Kran:Ure. Hrovatin, Partizanska 13, --.__18987 riaV6čj.m kombiniran ŠTEDILNIK neženja Dra venera in PRALNI stroj ^ni P|ntarič Jožica, Stara c. 27, P^r——__ 18988 ' F0T_iP?c8ni Prooam rabljen KAVČ, i frU Dra ln MIZ°. cena po dogovo-> %lok9° Ereiz- Frankovo naselje 69, i Ug^p______18990 ■ ^lll>ano Dr°dam MIZO in JEDILNI ' P^^-Tlisjava 35, Tržič 18991 ' L^O in^^rolazni dvotarifni ŠTEVEC, i ^-084 terr"oakumulacijsko PEČ. Tel.: ; Pp>r-___ 18992 !^0 £"1 OMARO za dnevno sobo z SSjJ,; pOTEUA. Tel.: 33-620 vsak J Pro^^IL_____18993 it in ?#>4 termoakumulacijsko •_ . O GARNITURO: mizo, kotno klop in tri stole. Tel.: 37-584, popoldan_ 19089 Prodam raztegljiv KAVČ in POSTE-UO z jogijem. Pavlin, Trg Rivoli 3, Kranj _19090 Prodam KUPPERSBUSCH, dva nova FOTELJA, MIZO in 4 STOLE. Isenaj, Grednikova 4, Kranj_19091 Prodam malo rabljeni 80-litrski BOJ-LER (ležeči). Tel.: 23-209_19092 Prodam nov KAVČ, dva FOTELJA in nov 80-litrski HLADILNIK. Cena ugodna. Hočevar, Voklo 48. Informacije od 15. do 17. ure_19123 Prodam dve POSTELJI z jogiji, cena 50.000 din za eno. Tel.: 61-106, po 15. uri__19124 Prodam KAVČ trosed. Cena ugod-na. Frankovo naselje 69/35 Šk. Loka _19125 Prodam skoraj nov HLADILNIK in ŠTEDILNIK kuppersbusch, še zapakiran. Mavri, Jegorovo predm. 31, Šk. Loka_19126 giadDenl mat Prodam suhe smrekove- PLOHE in DESKE. Anton Urh, Trboje 123 19017 Prodam bakreno PLOČEVINO, 10 plošč, 0,55 mm. Strahinj 6, tel.: 47-648__19018 Prodam 2 m5 suhih smrekovih PLOHOV, lahko tudi posamične. Kokrica, tel.: 21-194_18688 Prodam mecesnove PLOHE. Britof 363___19019 Prodam enokrilno OKNO Jelovica, dim. 100x140 cm, z žaluzijo ali menjam za dim. 140 x 140 cm. Tel.: 51-442 __ 19020 Prodam suhe macesnove DESKE, 2 mJ, deb. 18 m/m. Hrušica 82, ogled popoldne _19021 Prodam 1,5 m3 lipovih PLOHOV, debeline 8 cm, 0,5 m3, debeline 2 cm in več rezervnih delov za FIAT 750. Vrhovnik tel.: 23-950 19022 živali Mladiče nemškega OVČARJA z ro-dovnikom prodam. Tel.: 27-841 19107 Prodam TELICO ali kravo tik pred telitvijo. Maček, Papirnice 10, Šk. Loka _19108 Prodam dve plemenski OVCI. Tel.: 60-329__19109 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Koren, Tatinec 5, Preddvor __ 19110 tlanovanja Trisobno lastniško STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako, lahko tudi manjše, v Kranju ali Šk. Loki. Šifra: Ugodno_19043 Dvosobno ( + 2 kabineta) stanovanje zelo ugodno prodam. Tel.: 33-729 ___19044 Oddam SOBO s centralnim ogrevanjem in s souporabo kopalnice pilotu ali trgovskemu potniku. Tel.: 38-129, dopoldne_19045 Prodam enosobno STANOVANJE, 40 mJ v Kranju na Planini. Tel.: 26-323 __19046 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kranju. Nudim manjšo pomoč starejši osebi. Šifra: Reden plačnik 19113 Odstopimo nekaj opremljenih stanovanjskih sob domačinom, proti predplačilu, za daljši čas. Šifra: Kranj 19114 Prodam 45, 60 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart, tel.: 70-379_15120 Ob koncu novembra bom prodajal 2 meseca stare rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Šk. Loka_18828 Nemške DOGE, stare 8 tednov, oče prvak Jugoslavije 84/85, prodam. Tel. (064) 77-779_18996 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Marta Mohorič, Zg. Besnica 31 18997 Prodam mladiče črnega KODRA z rodovnikom odličnih staršev. Naslov v ogl. oddelku_18998 PSE, shetlanske ovčarje (mini les-sie) prodam. Jenkova 6, Kranj, tel.: 23-255_18999 KOZO za pleme ali zakol prodam. Bidovec, Sr. vas 7, Golnik_19000 Prodam mlado KRAVO simentalko. Jernej Meglic, Lom Potarje 3 19001 Prodam več JANČKOV in OVAC za zakol ali za rejo. Trnje 3, Šk. Loka. Tel.: 62 147_19002 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO si-mentalko. Roblek, Bašelj 7 19003 Prodam visoko brejo KRAVO frizij- ko. Podbrezje 7, Duplje_19004 Prodam KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, ali menjam za mlado kravo za zakol. Prodam tudi delovnega VOLA, težkega 480 kg. Rogelj, Apno 9, Cerklje_ _19005 Prodam PRAŠIČA za zakol. Preddvor 32_19006 Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden. Jezerska c. 92, Kranj 19007 Prodam KRAVQ tik pred telitvijo. Grad 7, Cerklje_19008 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in TELICO, BIKCA za rejo in 750 special. Gabrk 5, Šk. Loka_19009 Prodam 7 mesecev staro TELIČKO simentalko. Podbrezje 10_19010 Prodam plemensko črno-belo TELICO, staro 6 tednov, iz A kontrole. Ba- šelj 20, tel.:45-336 _19011 Prodam mlado KRAVO za meso Bogataj, Gabrška gorar11, Poljane _19012 Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Tr- boje 30 _19013 KRAVO po izbiri prodam Jereb, Podjelovo brdp 19, Sovodenj, tel.: 69 050_ 19014 Poceni prodam lepo 3 mesece staro PSIČKO — nemško ovčar. Roman Štular, Zg. Bitnje 139_19015 Prodam TELE-bikca, star 1 mesec. Frlic, Vinharje 6, Poljane nad šk. Loko __19016 Prodam PRAŠIČE, težke 100 kg in 40 kg, nov TRAKTOR tomo vinkovič 23 KS, enofazni in trofazni MOTOR in TOMOS motor (moped). Dejdo Osmančevič, Log Ivana Krivca 10, Ba- za, Jesenice_19100 Prodam 10 dni starega BIKCA. Ovsi- še21, Podnart _19101 Prodam mlado KRAVO za meso. Šenčur, Pipanova 40__19102 Prodam brejo SVINJO ali zamenjam za prašiča. Repnje 40, Vodice 19103 Zamenjam brejo KRAVO za jalovo kravo. Valentin Girlc, Ambrož 3 pod Krvavcem, p. Cerklje _19104 Prodam PRAŠIČKE. Lahovče 49, p. Cerklje _19105 Prodam TELICO simentalko, brejo 5 mesecev. Brezovica 4, tel.: 79 732,910g PBiPEPiTVE Gasilsko društvo VIRMAŠE -Sv. Duh prireja MARTINOVANJE v prostorih KUD »Ivan Cankar«, 15. novembra 1986 s pričetkom ob 20. uri. VABIJO GASILCI_19055 V soboto, 15. novembra, ob 20. uri veliko MARTINOVANJE v Vogljah. Nastopa skupina Don Juan z uspešnico Mandarina ter pevko Majdo Arh. _19112 OBVEllilA MONTIRAMO vse vrste lesenih OBLOG in sestavljamo pohištvo. Tel.: 67-121 int. 215_19056 TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, OBVEŠČAM, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Kličite na novo tel. št. 40-347. SE PRIPOROČAM!_19057 El NIŠ, gorenje pralni stroji, AEG peči, vzdrževanja in popravila, se priporoča EDO KOŽELJ, Pot za Krajem 24, Orehek, tel.:21-258_19058 Izdelava in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. Avtota-petništvo RAUTAR, Rožna dolina 12, Lesce, tel.: 74-972__16121 ROLETE^ lesene, plastične in žaluzi-je naročite Špilerjevi, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 75-610_18469 posesti Prodajam starejšo HIŠO s 400 m2 zemljišča v Dolenji vasi 24, Selška dolina. Možnost adaptacije na priglasi-tev. Tel.: (066) 75-000, po 15. uri 18868 KUPIM enosobno ali dvosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v Kranju. Šifra: Nedeljko _19053 PRODAM leseno HIŠICO, 5 km, iz Kranja. Tel.: 83-437 _19054 IAHVAIE Gorski reševalni službi Tržič se iskreno zahvaljujemo za nudeno hitro pomoč s Kriške gore 8. novembra 1986. Marija Kovač, Kranj 19049 NKSKKČF kupim Kupim ELEKTROMOTOR 10 do 14 KW z 2800 obrati, lahko rabljen. Bi-tenc, Breg 8, Križe_19040 Kupim 6 mesecev brejo KRAVO simentalko, vajeno paše. Tel.: 79-687 __19041 Kupim KOMPRESOR do 5 atm. Tel.: 42-336__ 19042 Suhe smrekove colarice I. kvalitete kupim. Jegorovo 29, Šk. Loka. Tel.: 60-898_ 19116 Kupim vozno DVIGALO (furmansko vinto) od 3 do 5 t. Tel.: 42-121 19117 zaposlitve AKVIZITERJE za zanimivo delo na terenu iščem. Resni interesenti naj oddajo ponudbe pod ŠIFRO: Odličen zaslužek 19050 Vzamem delo na dom Tel.: 28-350 TIPKANJE. 19051 Fant išče kakršnokoli redno ali ho-norarno zaposlitev. Šifra: Takoj 19052 KVALIFICIRANO ŠIVILJO ali KRO-JAČA s prakso redno zaposlimo. Delo dopoldansko, sobote proste, OD 150.000 din. Tel: 28-520_18720 Če si komunikativen, priden, imaš čas ob vikendih in lasten prevoz, se javi na šifro: 30 SM 19111 OIUIO TOVARIŠ, ki je v petek vzel denarni-co v trafiki pri mostu, naj, prosim, vrne vsaj dokumente._19047 Poučujem KLAVIRSKO HARMONIKO. Tel.: 23-329, od 16. do 17. ure _19048 V Kranju ali okolici nujno potrebujem GARAŽO za 5 mesecev. Tel.: 23-209 19115 Pogrešanega našli mrtvega Mojstrana, 10. novembra — Mirko Greifoner iz Slivnice pri Mariboru je sporočil, da že od 6. novembra pogreša brata Milana Greifonerja, 1937, ki se je tistega dne namenil iz Vrat na Triglav. Reševalci so pred Aljaževim domom našli njegov avto in ugotovili, da na Kredarico ni prišel, naslednji dan dopoldne pa so dobili truplo 500 metrov pod Bambergovo potjo, ki vodi proti Triglavu. Domnevajo, da mu je zaradi poledenele poti zdrsnilo in je bil po padcu takoj mrtev. Prehitevanje v škarje Reteče, 10. novembra — Kr- stan Kovjenić, 1953, iz Škofje Loke je vozil od Jeprce proti Škof j i Loki. Ko je prehiteval tovornjak, ki ga je peljal Vasilij Pavlovič, 1957, iz Ljubljane, je nasproti pravilno pripeljal z avtom Branimir Nešovič, 1952, iz Poljan. V trčenju je Nešovičevo vozilo odbilo v avto Andreja Strela, 1953, iz Poljan, ki je za njim pravočasno ustavil. Hudo ranjeni so bili Krstan Kovjenić, Branimir Nešovič in njegova sopotnica Sonja Nešovič, 1952. V SPOMIN V tihem grobu mirno spiš a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, da ne bi bil z nami ti navzoč. Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož in skrbni očka JOŽE GOLAR iz Gosteč Hvala vsem, ki ohranjate nanj lep spomin. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame FRANČIŠKE ČRNIVEC Brenkove mame, Zadraga 1 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter delovnim organizacijam Planika Kranj, KŽK Kranj, I KOS Kranj in INTEGRAL, TP VIATOR Ljubljana za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Kranj, pevcem KUD Triglav Duplje in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Duplje, Tržič, Kranj, Novo mesto, novembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ALOJZA GALJOTA Sp. Brnik 22 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem in g. župniku s Sp. Brnika za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Sp. Brnik, 15. novembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ALOJZA KALANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Posebna zahvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoča žena Julijana in sin Slavko z Anito Kranj, 7. novembra 1986 Tiho je zaprla svoje trudne oči naša mama, stara mama, teta in prababica MARIJA VODNIK Andrejonova mama Pokopali smo jo 26. oktobra. Ob njenem zadnjem slovesu izrekamo iskreno zahvalo sosedom, sovaščanom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se prišli zadnjič poklonit naši mami od blizu in daleč. Iskrena hvala za izraze sožalja in podarjeno cvetje, pevcem za ganljivo petje ob slovesu ter prijateljem in sosedom iz Šenčurja. Hvala Vinkovim sodelavcem iz oddelka A 2 bolnice v Ankaranu in vsem njegovim prijateljem iz Ankarana. Hvala tudi Planinskemu društvu in KZ Škofja Loka. Prisrčno se zahvaljujemo župnikoma za lep obred v cerkvi in ganljivo izrečene besede ob krsti. Vsem, ki ste na kakršenkoli način sočustvovali z nami, še enkrat iskrena v hvala. VSI NJENI Gorenja Žetina, 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, brata, strica in svaka FRANCETA ŽNIDARJA upokojenega vodje gozdarskega obrata Tržič borca Bohinjsko-jeseniškega odreda iskrena hvala za cvetje in udeležbo na zadnji poti s Pristave 44/a v Križah pri Tržiču. Predvsem smo hvaležni Lovskemu društvu Udenboršt za organizacijo pogreba, spremstvo in ganljivo slovo ob grobu, krajevnim družbenopolitičnim organizacijam, požrtvovalnim sosedom in krajanom iz Pristave in Križev, govornikoma, tovarišu Ribnikarju in Tomatu, zares požrtvovalnemu kvintetu bratov Zupan in g. župniku za lep s cerkveni obred. HVALA VSEM! Žena Justi in sorodniki Pristava-Tržič, Bohinjska Bistrica, Ljubljana ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in tasta FRANCA RAMOVŠA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje ter s cvetjem in venci zasuli njegov grob. Iskrena hvala tudi občinskemu in krajevnemu odboru ZZB NOV, DPO krajevne skupnosti Vodovodni stolp, sodelavcem Iskre Telematike-KKI, Tekstili ndusu, obr. I. odd.-ADJ, tkalnica II., praporščakom, govorniku, pevcem, godbi in osebju DUK Kranj. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI NOVICE IN DOGODKI Radovljiška skupščina sprejela osnutek lokacijskega načrta za blejsko cestno obvoznico Vroče v delegatskih klopeh Radovljica, 13. novembra — Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine sta na seji v sredo sprejela osnutek lokacijskega načrta za (južno) cestno obvoznico na Bledu in pobudo, naj izvršni svet v tem srednjeročnem obdobju preuči možnost za izboljšanje prometnih razmer na odseku od Bleda proti Rečici. Čeprav so se v radovljiški občini že pred dvema letoma izrekli za južno cestno obvoznico in je tako opredeljena tudi v družbenem planu občine in v vseh drugih dokumentih, se je ob razgrnitvi idejnega osnutka lokacijskega načrta ponovno začela razprava o tem, kje naj bi potekala cesta — po severu ali jugu Bleda. Tomrazpravi so dajali kmetje, ki bodo izgubili zemljo, lastniki počitniških hiš ob trasi ceste in »prosti strelci«, za katerimi so se skrivali tudi zelo ugledni možje. Polemika se je iz sejnih dvoran in delegatskih klopi zanesla na časopisne strani, nasprotniki južne obvoznice so zbirali podpise krajanov, pisali peticije in podobno. V slovenskem izvršnem svetu so v torek sprejeli predstavnika radovljiške občine in nasprotnike južne obvoznice in sklenili, da bo v blejsko jabolko spora zagrizel republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja, da pa naj vse aktivnosti v občini potekajo naprej. V sredo so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejeli osnutek lokacijskega načrta. Po razpravi, v kateri se je vnel kar srdit dvoboj med zagovorniki in nasprotniki južne cestne obvoznice, je le prevladalo mnenje, da Bled takšno cesto dejansko potrebuje za prometno razbremenitev središča kraja, za ozdravitev jezera in za nadaljnji razvoj turizma, ki je povezan z gradnjo trgovsko-gostinskih lokalov ob Ljubljanski cesti in hotelskega kompleksa Mli-no. Severna obvoznica, ki bi bila za poldrugi kilometrov daljša od južne in tudi precej dražja, saj vključuje predora skupne dolžine 925 metrov, bi se v Zaki preveč približala jezeru in kampu in ne bi dosegla osnovnega namena. Samo odločanje v zboru združenega dela bi lahko označili z besedami »drama v delegatskih klopeh«. Pri izjasnjevanju z dvigom rok je bilo 17 delegatov za, štirje proti, pet pa se jih je vzdržalo. Ker se je nekaj delegatov kratkomalo potuhnilo, je predsednik zbora Janko Maček zahteval po 108. členu poslovnika osebna izjavljanja. Tokrat je bilo 22 delegatov za, šest proti, pet pa se jih je vzdržalo. Ko je že kazalo, da osnutek lokacijskega načrta oziroma ustrezen odlok ne bo sprejet, saj je za potrebno večino manjkal en glas, je jeziček na tehtnici nagnila v nasprotno stran delegatka blejskih turističnih agencij in turističnega društva, ki je na sejo zamudila in ni oddala delegatskega pooblastila, sprejela pa je razpravo in v njej tudi podpirala gradnjo južne obvoznice. Pri ponovnem izjavljanju je ena od delegatk spremenila stališče, tako da je bil končni izid glasovanja: 24 za, šest proti, štirje vzdržani. C. Zaplotnik Še teden dni čas za pripombe Kovor, U. novembra — Na zboru krajanov v torek zvečer v Kovorju se je izkazalo, da krajani še vedno niso enotni glede gradnje kanalizacije. Eni se še vedno ogrevajo, da bi kanalizacijo speljali po jarku, v katerega že zdaj odtekajo vse odplake, in bi tako po naravni legi zajela vse hiše. Drugi pa so za predlagano rešitev strokovnjakov za kanalizacije, po kate-i bi bila kanalizacija speljana višje. Čeprav je kazalo, da je bilo vse dogovorjeno že konec septembra, ko so se krajani zbrali na zboru prav zaradi kanalizacije, bodo imeli sedaj še možnost za vprašanja in pripombe. V krajevni skupnosti jih bodo sprejemali v torek, 18., in v četrtek, 20. novembra, od 17. do 19. ure. Na vprašanja bodo dobili v najkrajšem času tudi odgovore. Za vsako rešitev bodo izvedeli, koliko bo stala. D. Dolenc Dan slovenskih odvetnikov Bled, 14. novembra — Danes se bo v Festivalni dvorani na Bledu začel dan slovenskih odvetnikov. Program srečanja je strokovne narave. Profesor doktor Ciril Ribičič bo odvetnikom govoril o razpravah o spremembah družbenopolitičnega sistema in ustave, profesor doktor Janez Šinkovec o spremembah zakona o združenem delu, profesor doktor Boris Strihsack o stališčih sodišč o problematiKi nepremoženjske škode, Vladimir Kreč pa o odvetniku in odnosu do etike. Slovenski odvetniki se bodo na svojem dnevu seznanili tudi z uvajanjem računalništva v pravosodju in uporabo računalnika v odvetniški pisarni. -jk 0,93-odstotni knjižničar Občinska izobraževalna skupnost prizna blejski osnovni šoli le 0,93 odstotka knjižničarja ..., berem v letnem poročilu o delu in življenju v osnovnih šolah radovljiške občine v minulem šolskem letu. Prav rad bi videl tega knjižničarja. Mu manjka glava, roka, prsti ali kaj drugega? Nezadovoljne čistilke Pred dnevi so se odlo čno postavile po robu čistilke na kranjski občini, češ da jim je zadnji obračun dal premajhne plače. Moj nasvet: če hočejo več zaslužiti, naj se preusmerijo. V davčni inšpekciji je dovolj praznih mest. . . Jeseniška železarna je ograjena z žično ograjo. A so jo pred Kazino lenuhi kljub vsemu preskakovali, zato so varnosti na ljubo na vrh žične ograje privarili — jeklene »špice«. Je-kle-ne ko-ni-ce! Janez Ziherl, direktor Kroja: »Zdaj pa res verjamem, da je delavska pot navzgor težka.« Strast pa taka Ker v Kranju noče in noče biti filma Strasti,neučakani in seksa željni kranjski filmski gledalci že ves mesec telefo-narijo v upravo kranjskega kina, naj vendar že kaj store, da bo film prišel. Zdaj je kranjsko kinematografsko podjetje res storilo vse, kar je bilo v njegovih močeh. Danes in jutri ponoči bo film na sporedu v kinu Center! Ob četrt čez deset in opolnoči! Da bo film prhajal pravočasno v Kranj, bodo kolute kar pulili iz rok kinooperaterjem v Slogi, ki z zadnjo predstavo začno ob 21. uri. Prvi šofer bo čakal v kabini, da se bo odvil prvi kolut, skočil v avto in se zapodil z njim v Kranj, drugi šofer bo potem počakal na drugi kolut in spet zdrvel proti Kranju, da bo začetek drugega koluta pravočasno pripel na rep prvemu . . . Samo, da bodo strasti pomirjene. wa tradicionalni . uoo_ ~ DRUŽINSKI NAKUP MODEN IZBOR OBLAČIL • NAKUP OBLAČIL /A VSO OflUjlNO • PRIHRANEK ČASA IN DENARJA • NAKUP NA ENEM MESTU • • UGOONI POGOJI POTROŠNIŠKEGA POSOJILA h vmnAn wmi an Reklama zavaja Tale privlačen oglas sem videl v Ljubljanskem dnevniku in sem jo mahnil v kranjsko trgovino Ona-on, da za zimo na posojilo oblečem številno družino. Pa sem bil razočaran in ob meni tudi veliko drugih kupcev, saj so prodajalke hotele 60 odstotni polog, o katerem v reklami ni bilo niti besedice. Takemu zavajanju sem se seveda uprl in demonstrativno odšel iz trgovine. Imam pa že raje siabo '< oblečeno družino kot bi se pustil , vleči za nos. GLASOVA ANKETA Civilna zaščita ni zaupno delo Kranj, 14. novembra — Občinski štab za civilno zaščito v Kranju si je zadal nalogo, da se na posebnih seminarjih postopno seznanijo z vlogo, nalogami in delom vsi člani štabov civilne -*~xx-' te v krajevnih skupne: ni. Do zdaj je na taksmn enotedenskih seminarjih sodelovalo že 16 štabov civilne zaščite iz krajevnih skupnosti. Program usposabljanja, ki so ga pripravili, je bil na začetku neke vrste vzorec in se je že uveljavil, saj so ga povzeli tudi drugi občinski štabi v Sloveniji. Člani štabov se uvodoma seznanijo s temelji splošnega ljudskega odpora, z ukrepi s področja reševanja izpod ruševin, v požarih, z nuđenjem medicinske pomoči in z izdelovanjem načrtov civilne zaščite v krajevnih skupnostih. V programu je tudi preskus znanja. Seminarja se udeležujejo člani iz dveh štabov civilne zaščite (praviloma) iz sorodnih krajevnih skupnosti. Na zadnjem seminarju so bili člani iz krajevnih skupnosti Naklo in Kranj Center. Franc Štu-cin, poveljnik štaba civilne zaščite v KS Naklo: »Menim, in enakega mišljenja so tudi ostali člani štaba civilne zaščite iz naše krajevne skupnosti, da je ta oblika usposabljanja zelo dobra. V štabu civilne zaščite sem že 15 let in doslej tako kakovostnih predavanj z razpravami še ni bj" lo. Znanje, ki smo si ga pridobil* na tem seminarju, nam bo prišlo zelo prav, saj imamo v krajevni skupnosti skoraj vsako leto povo-denj, požar . ..« Francka Mavsar, članica štaba civilne zaščite v KS Kranj Center: »V štabu sem administrator-ka. Seminarja se mi ne bi bilo treba udeležiti-Ker pa menim, da mora bife moštvo popolno, če hoče dobro delati, sem se ga vseeno udeležila. In kar prav sem storila. Seminar je bil zelo dober in vsakdo je lahko ugotovil, da civilna zaščita ni zaupno delo, marveč odgovornost, in da moram znati delati.« Peter * Ven-celj, član štaba civilne zaščite v KS Kranj Center: »Taksnega seminarja, kot je bil ta, doslej še ni bilo. Na začetku me je skrbelo, da ne bo enotedenska odsotnost z dela izguba časa. Pa sploh ni bilo tako. Napako bi naredil, če bi se ga ne udeležil. Poleg samega programa so namreč zelo po; membni tudi posamezni primeri oziroma izkušnje in navsezadnje tudi srečanje z ljudmi, ki delamo v civilni zaščiti.« A. Žalar Roza Jugovic se mora izseliti klonila pred vodo Godešič, 12. novembra — Spomladi, ko se je začelo polniti akumulacijsko jezero pri vodni elektrarni v Mavčičah, je podtalna voda pridrla na dan povsod, kjer je svet nižji od njene gladine. Tudi pod Godešičem je zalila travnik, star mlin in vdrla v hišo številka 23, v kateri živi 73-letna Roza Jugovic. Hlev in klet sta bila pod vodo, prst na vrtu je postala skoraj neuporabna, vlaga je lezla vse više po hišnih zidovih. Delavci elektrarne so sicer napravili drenažo za hišo in napeljali cevi za odvodnjavanje, vendar je Roza Jugovic že tedaj rekla, da so preplitvo kopali in da s tem vode ne bodo ukrotili. Prav je imela. Mavčiška elektrarna je od Roze Jugovic hišo odkupila. Ženska se mora izseliti do naslednje jeseni, ko bodo njen dom najbrž porušili. Selitev je ne veseli, a drugačne izbire pač nima. Socialna delavka jo je menda nagovarjala, naj gre v dom, vendar hoče biti ženska še naprej neodvisna. Nad delavnico, ki jo ima hčerka na Godešiču, bo uredila stanovanje. Vprašanje, če bo odškodnina zadoščala. Drvarnice in zemlje pa ni hotela prodati. Rada se bo še vračala, obdelovala vrt, pripravljala drva, redila živali. Roza Jugovic pravi, da zdaj, ko je suho in hladno, voda niti ne nagaja. V bregove pod Godešičem prav zdaj jo cevi in poglabljajo strugo P°^ir Struge, da bodo talnico speljali v»w in ne bo več zamakala travnika- H. Je.ovfc&° OTROŠKA KONFEKCIJA ' SMUČARSKA KONFEKCIJA -SPODNJE PERILO -OBUTEV 'oblačila za PROSTI ČAS -vse za DOJENČKA 'IGRAČE IN ... ... ŠE KAJ ZA VAŠEGA OTROKA poslovalnica PIKA v Radovljici (poleg avtobusne postaje) . Kitajska delegacija v Centru za usposabljanje na Brdu — V torek je Center za usposabljanje vodilnih delavcev Gospodarske zbornice Slovenije na Brdu obiskala kitajska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik državne ekonomske komisije Vuun Baohu. Pogovarjali so se o izobraževanju direktorjev v obeh državah in se dogovorili za sodelovanje. Kitajska in Jugoslavija imata pri tem skupno to, da sta obe zelo pozno začeli z usposabljanjem* vendar Kitajska izredno hitro lovi zamujeno in preverja znanje direktorjev. Vsak direktor mora opraviti izpit iz upravljanja po trimesečnem študiju; v zadnjih dveh letih je tak izpit opravilo 80 tisoč direktorjev. Z izpiti O*' meruvajo preveriti znanje vseh direktorjev, mlajših od 55 let. Na slik'* kitajski gostje v računalniški učilnici šole na Brdu. (jk) — Foto: F. Perd*ri