um
SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
MAREC 1994, ŠT. 3, LETO XXI.
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA
V
ZIK MATIČNA f<NJI2NICA Parmov« 9 61270 LITIJA
PISMO MAMI ZA MATERINSKI DAN
Moja draga mama!
Danes je tvoj praznik. Rad bi ti dal šopek zvončkov in teloha, ker si mi podarila življenje.
Dopoldne sem bil v šoli. Še pred mojim prihodom domov si ti že odšla v službo. Na listek si mi zapisala, da boš prišla domov ob dveh ali treh ponoči. Tudi danes se zato ne bova videla.
Mama, namesto cvetočega šopka spomladanskih rož, ti bom dal šopek resnic, kijih nosim v srcu.
Moj starejši brat, ki hodi v osmi razred, je ravnokar s prijatelji odšel v disko. - Petek je, saj veš, tudi očeta še ni domov, čeprav bi že moral priti. Bom pa vsaj v miru lahko pisal.
Prav danes za tvoj praznik - mama, žal mi je - sem prinesel domov ukor, zaradi slabega vedenja v šoli. - Le kdo ga bo podpisal, ko vaju ni nič doma?
Če sem v šoli nemiren in včasih pobalinsko razigran, pravijo, da je temu kriva vzgoja. - Da že prižgem cigareto in da mi alkohol ni več tuj, je menda tudi kriva vzgoja. Zadnjič smo kadili neko travo. - Če bom kdaj zašel na čudna pota, bodo spet rekli: "Kriva je vzgoja!"
Ko pridem v šolo brez naloge, mi pravi učiteljica (saj ne vem, je tovarišica ali gospa), da se starši premalo zanimajo zame, da ni nobenega na roditeljski sestanek ali govorilne ure.
Mama, prosim te, pove j mi, zakaj me ne vzgajaš?-Zakaj nimaš časa zame? - Tako poredkoma te vidim, ker si tako malo doma
- Zakaj, mama, povej, zakaj?
Vem, v službi si in živiš zanjo. Oče je postal tehnološki višek, zdaj dela še bolj, na črno, da vsaj nekaj zasluži, kot praviš, da lažje živimo. Podpora za brezposelne je majhna, pa še nov avto bomo kupili, lepšega, kot je sosedov, si rekla. - Zato očeta predko vidim, ko pride domov, največkrat že spim.
Druge mame prihajajo domov kmalu popoldne, da skuhajo kosilo, tebe pa velikokrat ni. V hladilniku me čaka kaj mrzlega ali pa si kupim sendvič in coca-colo. Tebe ni, ker delaš nadure. Veliko dela imate. Domov prideš zvečer, zelo zmučena in razdražena. Namesto večerje mi takrat serviraš slabo voljo in bes. Če je slučajno oče že doma, je je tudi on deležen. Včasih delaš tudi šestnajst ur skupaj, podnevi in ponoči. Tudi ob nedeljah greš kdaj v službo. Praviš, da je veliko dela in da se mudi. Roki, plani...
Ko sem imel počitnice, nisi bila niti en dan z menoj, ker ti niso dali dopusta. Vse sobote delaš v tovarni. Če se slabo počutiš in ti zdravje ni najboljše - ni dopusta, niti dan ali dva, da bi se malo opomogla in odpočila. Bolniški dopust ti svetujejo, čeprav imaš še nekaj dni lanskega.
Zadnjič si prijokala domov, da ti ne dajo dopusta, da bi me peljala na zdravniški pregled. - Če pa hočeš kljub vsemu uveljavljati svojo voljo, ti nadrejeni rečejo, da lahko ostaneš za vedno doma, brez službe. - Mama, imajo oni res kamnito srce?
- Povej mi, kaj je to "človečnost" ?
Tisti stric, ki dela s teboj, je rekel, da ravnajo z vami, kot da ste orodje za dobiček. - Mama, saj orodje nima duše, niti srca. Tipa imaš dušo in srce.
Čeprav narediš veliko nadur, malo zaslužiš, ker ne dosegaš norme, kot praviš. Iz dneva v dan prihajaš domov bolj živčna, vsak dan bolj zmučena in razdražena. Vedno te kaj boli. Včasih rečeš, da se ti bo zmešalo. - Mama, skrbi me za tvoje zdravje!
Mama, kaj tebe nič ne skrbi zame in za mojo bodočnost? - Vem, rada bi, da bi bil podoben tebi in očku, da bi bil priden, delaven, vztrajen... Kako naj se učim od vaju, ko pa smo tako poredko skupaj?
Ob materinskem dnevu in letu družine ti želim, da vse mame stopite skupaj, da si izborite štirideset (40) urni delovni teden, kot ga imajo v drugih tovarnah.
Mama, morda boš takrat, če ne bo prepozno, imela čas tudi zame, da bomo kdaj skupaj tudi kot družina - očka, ti in jaz.
Tvoj Miha
NOVE OBČINE
Nekateri pričakujejo vstajenje Boga, drugi samo obujajo prijetne spomine na otroštvo.
Naj vstali Zveličar poveže v ljubezni srca vseh ljudi.
Uredniški odbor in Prelest Ljubljana voščita vsem bralkam in bralcem Glasila občanov vesele velikonočne praznike
Na podlagi sprejete zakonodaje v Državnem zboru, se je začel postopek uvajanja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. Po strokovnih predlogih, ki so bili občanom ponujeni v razpravo, je možno, da bi se Slovenija razdelila na večje število manjših občin (v tem primeru bi se sedanja občina Litija razdelila na 4 nove občine), ali pa bi imeli v Sloveniji takoimeno-vane "večje občine" (v tem primeru se sedanja občina ne bi delila).
Po strokovnih predlogih Vladne službe za reformo lo- Krajevna skupnost Litija - desni breg - sprejet je bil kalne samouprave bi novo občino Litija sestavljale se-   enak predlog kot v KS Litija - levi breg, s tem, da bi se v
danje Krajevne skupnosti Litija levi in desni breg, Sava, Vače, Hotič, Jablaniška dolina in Polšnik, Novo občino Gabrovka bi zajemale sedanje Krajevne skupnosti Ga-brovka in Dole. Občina Šmartno bi bila sestavljena iz sedanjih Krajevnih skupnosti Šmartno, Primskovo, Štan-garske Poljane, Velika Kostrevnica, Velika Štanga in Vintarjevec. Občina Jevnica - Kresnice pa bi zajemala omenjeni dve sedanji krajevni skupnosti in Krajevno skupnost Ribče.
V posameznih krajevnih skupnostih so bili od 26.2. do 13.3.1994 izvedeni zbori občanov o predlogih za določitev referendumskega območja za določitev občine. Predlogi so bili naslednji:
Krajevna skupnost Šmartno - predlagajo svojo občino, v katero bi se vključile tudi Krajevne skupnosti po predlogu strokovne komisije, ki bi bile za to zainteresirane.
Krajevna skupnost Vintarjevec - delni zbor občanov za območje Javorja, Vrat in Leskovice je predlagal, da se sedanja občina Litija ne bi delila, zbor občanov za območja Vitnarjevca, Riharjevca, Črnega Potoka in Podroj pa je predlagal, da se ta območje vključi v občino Šmartno.
Krajevna skupnost Velika Kostrevnica - kljub temu da je bil zbor občanov sklepčen, navzoči niso želeli glasovati o nobenem predlogu.
Krajevna skupnost Primskovo - na dveh delnih zborih občanov je bil sprejet predlog, da naj se območje sedanje občine Litija ne deli.
Krajevna skupnost Štangarske Poljane - sprejetje bil predlog, da se sedanji Krajevni skupnosti Štangarske Poljane in Velika Štanga združita v novo občino Štanga.
Krajevna skupnost Velika Štanga - sprejet je bil predlog, da se območje krajevne skupnosti vključi v novo občino Litija.
Krajevna skupnost Dole - na ponovnem zboru občanov je bil sprejet predlog, da se sedanja krajevna skupnost ustanovi kot samostojna občina, krajani Kostanjevice in Raven, pa so zbrali podpise, da bi se njihovi vasi vključili v novo občino Šentrupert (v sedanji občini Trebnje).
Krajevna skupnost Gabrovka - sprejetje bil predlog, da se krajevna skupost priključi novi občini Litija.
Krajevna skupnost Litija - levi breg - na treh delnih zborih občanov je bil sprejet predlog, da novo občino Litija sestavljajo sedanje Krajevne skupnosti Litija levi in desni breg, Hotič, Vače in Sava.
novo občino Litija vključila tudi naselja Mošenik in Mošjak (iz sedanje občine Zagorje) in del sedanje KS Jablaniška dolina z naselji Breg, Tenetiše in Zagorica.
Krajevna skupnost Sava - sprejet je bil sklep, da se območje krajevne skupnosti vključi v novo občino Litija.
Krajevna skupnost Hotič - sprejet je bil sklep, da se območje krajevne skupnosti vključi v novo občino Litija.
Krajevna skupnost Vače - sprejet je bil sklep, da se območje krajevne skupnosti vključi v novo občino Litija.
Krajevna skupnost Jablaniška dolina - na delnem zboru občanov z območja Breg, Tenetiše in Zagorica je bil sprejet sklep, da se ta naselja priključijo novi občini Litija. Občani Zagorice so zbrali podpise, da se Zagorica vključi v občino Šmartno. Na delnem zboru v Jablanici noben predlog ni dobil podpore večine prisotnih občanov.
Krajevna skupnost Polšnik - sprejet je bil predlog, da se KS vključi v novo občino Litija.
Krajevna skupnost Jevnica - sprejetje bil predlog, da se krajevna skupnost skupaj s KS Kresnice ustanovi kot svojo občino.
Krajevna skupnost Kresnice - sprejet je bil predlog, da se območje krajevne skupnosti skupaj s KS Jevnica ustanovi kot nova občina, skupaj tudi s KS Ribče, če se bodo v Ribčah tako odločili.
Krajevna skupnost Ribče - sprejet je bil predlog, da se krajevna skupnost vključi v občino Jevnica - Kresnice.
Po rokovniku za oblikovanje novih občin, mora predsednik občinske skupščine do konca marca 1994 poslati zapisnike zborov občanov Državnemu zboru. Državni zbor bo predvidoma 7.4.1994 sprejet odlok o določitvi referendumskih območij ter predvidoma za 22.5.1994 razpisal glasovanje na referendumih za oblikovanje novih občin.
Volitve občinskih svetov in županov bodo predvidoma 27.11.1994 ter 11.12.1994, prve seje občinskih svetov pa najkasneje 20 dni po volitvah.
Sekretar SO Litija Marko Godec
Gradivo za naslednjo številko GO zbiramo do 12. aprilal994.
STRANKE SPOROČAJO
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
ODBOR LITIJA
V teh dneh je Socialdemokratska stranka Slovenije praznovala 5. obletnico ustanovitve. Slovenski socialdemokrati smo ob tej priložnosti v mislih ponovno prehodili pot od začetkov Slovenske pomladi in težavnega nastajanja slovenske socialdemokracije do napornega boja za osamosvojitev slovenske države. Pri tem nismo pozabili na del skupne poti, ki smo jo delili z nekaterimi, nekoč združeni v DEMOS-u, v boju za skupne cilje Slovenske pomladi - za svobodne volitve in za demokratično samostojno slovensko državo.
Vemo, da pot še ni končana. - se čutite zavezani projektu Varnost in z njo obstoj sloven- postavitve solidnih temeljev ske države še nista dokončno   slovenske države in
zagotovljena. Še vedno nas čaka zahtevna naloga, da vzpostavimo učinkovito pravno državo, ki bo sposobna zagotavljati tudi socialne pravice. Začete reforme še niso končane in še vedno se borimo zoper škodljive pojave, ki so posledica štirih desetletij enopartijskega sistema. Tako tudi še vedno nismo povsem presegli jugoslovanskega okvira, ki nas zavira pri našem nadaljnjem razvoju in vključevanju v evropske sisteme varnosti in sodelovanja. Te naloge nas še čakajo. Vabimo vse, ki:
- se čutite zavezani ciljem socialne države in ki ne vidite svoje politične prihodnosti v pragmatizmu in prodajanju tistim, ki ponujajo več;
- želite udejaniti svojo ekološko usmeritev v sodobni so-cialdcmokraciji
- ste prepričani, da bo to lahko storila slovenska SOCIAL-DEMOKRACUA,
da se pridružite nam. Slovenskim socialdemokratom.
S skupnimi močmi bomo lahko uspešno zaključili nedokončano delo.
Dne 9.3.1994 seje sestal iniciativni odbor SDSS Litija -pododbor Šmartno. Pri tem pogovoru so sodelovali tudi predstavniki krajevne skupnosti Šmartno in pozdravili pobudo za ustanovitev pododbora SDSS Šmartno.
Vse zainteresirane, ki bi želeli dobiti kakršnekoli informacije v zvezi z ustanovitvijo pododbora SDSS Šmartno, prosimo, da stopijo v stik z g. Šavor Zvonetom tel.: 884-080.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
ODBOR LITIJA
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
SKD
VELIKONOČNO VOŠČILO
Vesele velikonočne praznike, obilo vstajenjske radosti in polno medsebojnega zaupanja in spoštovanja
želi vsem občankam in občanom podružnica SLOVENSKE UUDSKE STRANKE LITIJA
SLS
OBČNI ZBORI KRAJEVNIH ODBOROV SLS - PODRUŽNICE LITIJA
Na območju občine Litija se je v letošnjem letu od srede februarja do danes zvrstilo deset občnih zborov Krajevnih odborov SLS - podružnica Litija, ki se jih je udeležilo veliko število članov v primerjavi s
preteklimi leti.
Pregledali so opravljeno delo v lanskem letu (poročilo je na vseh zborih prebral Franci Rokavec) in sprejeli program dela za letošnje leto.
Poudarki iz razprave občnih zborov:
KRAJEVNI ODBOR GABROVKA: Želja članov je ustanoviti samostojno Kmetijsko zadrugo in svojo občino. Razprava je potekala o odpravi gospodarskega kriminala v "Presadu" in dosedanji zadrugi. Pohvalili so delo novo ustanovljenega Aktiva kmečkih žena Gabrovka.
KRAJEVNI ODBOR DOLE:
Na Dolah se zavzemajo za oblikovanje samostojne gorske občine. Veliko pikrih pripomb je bilo naslovljenih na litijsko občinsko vodstvo (nerealizirane obljube in zapostavljenost). Kar največ pohval zasluži novoustanovljena KGZ Dole.
KRAJEVNI ODBOR POLŠNIK: Podprli so pobudo, da naj bo KS Polšnik del nove mestne občine Litija. Dali so predlog, da svoje lastninske certifikate krajani vložijo v modernizacijo in asfaltiranje ceste na Polšnik Veliko kritik je padlo na delo Lovskih družin.
KRAJEVNI ODBOR KONJ-ŠČICA: Vaška skupnost Konjščica naj postane samostojna Krajevna skupnost v novi mestni občini Litija.
KRAJEVNI ODBOR VAČE: Občnega zbora sta se udeležila tudi Vera in dr. Stanko Buser, ki sta navdušila krajane, da oblikujejo svojo občino. Več razpra-vljalcev se je dotaknilo še ne začete celotne ureditve Vaškega trga in zahtevali so od države obljubljeno pomoč v kmetijstvu.
KRAJEVNI ODBOR SO-BRAČE - PRIMSKOVO: Njihova Krajevna skupnost naj bi
Krajevni odbor v Šmartnem. V ospredju F. Rakovec.
NOVE OBČINE -IZZIV IN REALNOST
Leta 1965 so takratni politiki zaradi boljšega političnega nadzora več občin združili. Tako je nastalo sedanjih triinšestdeset občin. Državljanov takrat nihče ni spraševal, kaj mislijo in pod kakšnimi pogoji se odpovejo lokalni samoupravi.
Državni zbor je s sprejetjem zakona o lokalni samoupravi dal možnost, da se državljani lahko samostojno odločajo na kakšen način in s kom se želijo povezovati v občino. Jasno je, da si je državni zbor pri-držal pravico o končni odločitvi. Obstaja namreč nekaj osnovnih pravil, ki jih je potrebno pri tem spoštovati. Kot so osnovni pogoji, za ustanovitev občine pošta, trgovina, osnovna šola... ali, da mora biti občina zaokrožena celota. Tudi na območju sedanje občine nastajajo pogoji za ustanovitev novih občin, tako je prišla pobuda že iz Šmar-tna. Kresnice - Jevnica, Dole in Litija. Zanimivo je, da so se na zborih občanov le v
redkih primerih občani odločali za tako občino kot je sedaj.
Ocenjujem, da ima zdajšnja občina Litija dobre pogoje za pošteno razdelitev na nove občine, ker jo ne bremenijo strankarski spori. Tako je omogočeno v bodoče tesno sodelovanje med novonastalimi občinami saj jih bo povezovala skupna preteklost.
Slovenski krščanski demokrati vabimo vse državljane, da se dobronamerno vključijo v "graditev novih svojih občin", kjer bomo lažje uveljavljali z ustavo in zakonom zagotovljeno lokalno samoupravo.
Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA LITIJA
vabi na redni letni
OBČNI ZBOR
članic in članov podružnice SLS Litija, ki bo v nedeljo, 10. aprila 1994 ob 15. uri v veliki sejni dvorani SO Litija.
Občnega zbora se bosta udeležila dr. JANEZ PODOBNIK poslanec SLS v državnem zboru in predsednik programskega sveta SLS, ter dr. FRANC ZAGOŽEN, vodja poslanskega kluba SLS v državnem zboru.
Spoštovane članice in člani SLS in simpati-zerji vabljeni ste, da se udeležite občnega zbora, saj postaja SLS edina alternativa sedanjemu vladnemu početju.
bila del nove občine Šmartno. Izrazili so zahtevo po nujnosti pridobitve znanja v kmetijstvu, nadaljevanju agromelioracij in izrazili pohvalo prireditvi "Ljudski dan" ter prevzeli organizacijo kviza "Mladi in kmetijstvo".
KRAJEVNI ODBOR ŠTANGA IN ŠTANGARSKE POLJANE: Razprava je v glavnem potekala o problemih v kmetijstvu.
KRAJEVNI ODBOR JEVNICA - KRESNICE: Člani so dali predlog za zgodovinsko potrjene in v strokovnih podlagah predvidene občine. Članstvo se zavze-^ ma za modernizacijo krajevnih cest in izboljšanju okolja. Organizirali bodo tradicionalno prireditev "V hvaležnost jeseni". Veliko težav imajo pri realizaciji "Zakona o delavskem soupravljanju".
KRAJEVNI ODBOR LITIJA: Je največ časa posvetil imenu kraja Gornji log, Gorenji log in Zgornji log. Pripravljena je bila posebna izjava za zbiranje podpisov in pravilen izgovor kraja Zgornji log.
KRAJEVNI ODBOR ŠMARTNO: Člani so mnenja, da se jim mora vrniti Zadružni dom, katerega so gradili kmetje s prostovoljnimi prispevki in delom Zavzemajo se za ustanovitev samostojne občine. Veliko burne razprave je bilo na račun nove obvoznice iz strani Litija (uničevanje kmetijskih zemljišč).
Občni zbor SLS - podružnica Litija bo v začetku aprila, do tedaj pa čaka članstvo in vodstvo še veliko dela.
Tekst in slika: Karolina Šušteršič
SPOŠTOVANE MATERE
Ob Vašem prazniku, materinskem dnevu vam izrekamo vso zahvalo za Vaš trud in Vaše materinsko poslanstvo, za kulturni in duhovni razvoj Slovenske družbe.
Podružnica SLOVENSKE UUDSKE STRANKE LITIJA
AKTUALNO
SANCTA SIMPLICITA - PRORAČUNI NOVIH OBČIN
Premnogo razmišljanj o uvedbi lokalne samouprave, povezanih z ustanovitvijo novih občin, reformo državne uprave ter pristojnostmi in financiranjem novih občin, nas potiska v zaslepljenost, kakršno smo lahko pred časom doživeli ob uvajanju kardeljanskih načel svobodnega združenega dela ter nasilnem ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in sorodnih tozdov. Že spremljanje razprave o lokalni samoupravi in potrebni zakonodaji v Državnem zboru nas opozarja, da parlamentarne stranke ne vidijo dlje od svojih nosov - to je kratkoročnih političnih prestižnih interesov in strasti po oblasti v bodoči največji občini Ljubljana. Poslance odlikuje popolna odsotnost razumevanja (ali pa vsaj občutka) pravnega reda in ustavnosti sprejetih zakonskih odločitev. In da bi ti poslanci še razmišljali o posledicah svojega odločanja na obremenjevanje davčnih zavezancev in trošenje davkoplačevalskega denarja? To pa je ob skromnih plačah (petkrat večjih od slovenskega povprečja?!) od njih že neusmiljeno zahtevati.
Zato nas odsotnost finančne analize uvedbe lokalne samouprave venomer znova spominja na suici-dialno obdobje tozdomanije. Svojevrstno produciranje iluzij pa med bodočimi kandidati za občinske velmože in župane sproža tretji odstavek 52. člena na Silvestrovo
1993 objavljenega Zakona o lokalni samoupravi. Le-ta govori o financiranju občinskih blagajn, ki morajo znašati v povprečju najmanj 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v slovenskih občinah. S tolikšno proračunsko blagajno pa občina omogoča pogoje in ustvarja pogoje ter ureja in skrbi za lokalne zadeve javnega pomena. Ob popolni nedoločljivo-sti pristojnosti in finančnih obveznosti novih občin zakon prodaja mačka v žaklju, hkrati pa bodo občinske skrbi nenadoma postale silno drage.
Besedilo zakona o lokalni samoupravi o povprečni 90 odstotni občinski blagajni na prebivalca bo, sodeč po izkušnjah iz zadnjih treh let, ostala le kot lepo zapisana usmeritev. Ali se je te obveznosti doslej slovenska država že držala ali ne, lahko vidimo iz velikosti dovoljenega obsega občinskih proračunov v letu 1993.
Občina Litija je v letu 1993 po zaslugi posameznih republiških ministrstev, ki niso upoštevala občinskih pripomb, da se prenekatere njihove številke o proračunskih potrebah ne ujemajo s stvarnostjo, po višini povprečne porabe na prebivalca pristala na zadnje mesto v Sloveniji. Namesto vsaj 90 odstotkov je prejela le 88,2 odstotka, Ljubljana pa 135,7. To pomeni, da je Ljubljana v primerjavi z Litijo prejela še več kot polovico dodatnega proračuna. Vzpostavljajo se posredni kolonialni odnosi podrejenosti slovenski metropoli, ki na svojega prebivalca letno prejme 39.715 tolarjev davkoplačevalskega denarja, litijska provinca pa le 25.917. V najnovejšem dokumentu Ministrstva za finance za leto
1994 pa se je Ljubljana povzpela še višje na 137,1 odstotka, Litijapa si zopet deli zadnje mesto.
Še zanimivejša je primerjava po posameznih področjih. Tako je Litija prejela za vsakega svojega prebivalca 115 tolarjev letno za gasilstvo (23,8% slovenskega povprečja), 84 tolerjev za obrambo in zaščito (39,7%), za cestno infrastrukturo (lokalne in krajevne ceste) 917 tolarjev ter za komunalno dejavnost (komunalne naprave, vodovodi, smetišča, javno razsvetljavo, odpravo posledic naravnih nesreč, kanalizacijo, čistilne naprave, javne površine, zelenice, veterinarsko higiensko službo, varstvo okolja) 650 tolarjev letno na prebivalca. Vse zgoraj navedene številke ne predstavljajo niti polovice dejanskih stroškov v letu 1993, če pa bi upoštevali potrebe in želje krajanov, pa niti desetine. Podobnejši podatki so razvidni iz naslednjih tabel.
Zgoraj odobrena sredstva seveda niso zadoščala za kritje najnujnejših potreb, saj so bili dejanski stroški občinskega proračuna bistveno večji, v nekaterih primerih celo več kot dvakrat. Zatorej ni čudno, da je končni primanjkljaj občinskega proračuna za leto 1993 znašal skorajda 100 milijonov tolarjev oziroma petino odobrenih sredstev. Kljub mnogim ugovorom občine in vabilom finančnemu ministru Mitji Gaspariju se razmere niso uredile.
Iz zgornjih tabel je razvidno, da slovenska država (oziroma pravilneje njena ministrstva) niso pripravljena spoznati in priznati, da je občina Litija morala v preteklih letih zaradi posledic poplav novembra 1990 prenekateri objekt temeljito rekonstruirati ali pa celo zgraditi novega (na primer cestno omrežje, nova vrtca v Kresnicah in na Savi), ampak gredo v svojem cinizmu celo korak dalje. Odobrena sredstva donkihotovsko prikazujejo celo kot dodatna sredstva, medtem ko osnovnih sploh ne opredelijo. Tako je ministrstvo za šolstvo občim odobrilo le 20,8 milijonov sit za stroške "brezplačnih" prevozov učencev v osnovne šole in ekskurzij, dejanski odhodki pa so znašali 26,5 milijonov sit oziroma 27 odstotkov več (mar naj bi torej zadnja dva meseca lanskega leta šolske prevoze ukinili?). Podobnih primerov obnašanja državnih organov (ne glede na strankarsko obarvanost posameznih ministrov) je še ničkoliko.
In kaj ima takšen mačehovski odnos skupnega z novo lokalno samoupravo? Če ne drugega, kaže vsaj na to, kako se bo država obnašala do finančnih potreb novih občin. Četudi ob razmišljanju o lokalni samoupravi pomislimo predvsem na cestno in komunalno infrastrukturo, pa obstoječa zakonodaja občinam zapoveduje skrb za mnoga druga področja. Utegnilo bi se zgoditi, da bodo zagnani kandidati za nove občinske velmože spregledali stroške brezplačnega prevoza učencev v osnovno šolo (le-ti presegajo polovico tistega dela občinske blagajne, namenjenega za materialne stroške osnovnih šol), nabave opreme za zdravstveni dom, katerega ustanovitelj je občina (oziroma bodo nove občine soustanoviteljice), nakup knjig za knjižnico, izvajanje postopkov po Zakonu o denacionalizaciji (začuua naj bi se nove občine še kar ukvarjale z denacionalizacijo) in še mnoge druge obveznosti, katerih bremena sedaj prenaša občina.
Še bolj absurdna so razmišljanja o novih občinskih upravah. Te naj bi bile tudi cenejše od obstoječih -nič čudnega, če menda občinske uprave opravljajo 80 odstotkov državnih nalog (menda, kajti točnega izračuna ni nihče predstavil). Toda motijo se tisti, ki računajo, da bodo s cenejšo občinsko upravo kaj privarčevali in privarčevani znesek namenili za druge pomembnejše naloge. Gornjih 80 odstot-
JAVNA PORABA (kriteriji resornih ministrstev za leto 1993) na prebivalca v občini LITIJA in primerjava s porabo na prebivalca v RS
				poraba na	poraba	% porabe
				preb. v	na preb.	glede na
	PODROČJE	OBČINA	SKUPAJ	občini	v RS	RS
		LITIJA	RS	Litija		
1 občinski sodnik za prekrške		5.694.000	674.700.000	304	338	89,7
2 občinski javni pravobranilec		945.000	101.678.000	50	51	98,8
3 občinski družbeni pravobranilec		129.000	108.448.000	7	54	12,6
4 protipožarna varnost		2.163.000	964.361.000	115	484	23,8
5 obramba in zaščita		1.580.000	423.420.000	84	212	39,7
6 kultura		26.649.000	3.161.313.000	1.421	1.585	89,6
7 osnovnošolski programi		107.552.000	8.442.854.000	5.733	4.234	135,4
8 socialna varnost		39.678.000	2.759.606.000	2.115	1.384	152,8
9 otroško varstvo		74.041.000	10.016.207.000	3.947	5.023	78,6
10 zdravstveno varstvo		10.308.000	764.028.000	549	383	143,4
11	cestna infrastruktura	17.197.000	1.152.783.000	917	578	158,6
12 komunalne dejavnosti		12.189.000	577.228.000	650	289	224,5
13 sanacija posledic suše		2.961.000	203.007.000	158	102	155,0
14 S K U P A J 1 do 13		301.086.000	29.349.633.000	16.050	14.718	109,0
15 ostalo		185.085.000	29.245.686.000	9.866	14.666	67,3
16 SKUPAJ 14 + 15		486.171.000	58.595.319.000	25.917	29.385	88,2
	JAVNA PORABA na prebivalca v občini LITIJA v letu 1993					
	- dejanski stroški v primerjavi z odobrenimi sredstvi					
						
		A	B	odobreno	realizirano	
	PODROČJE	ODOBRENO	REALIZIRANO	na prebivalca		B:A
1 občinski sodnik za prekrške		5.694.000	5.078.000	304	271	89%
2 občinski javni pravobranilec		945.000	1.266.000	50	67	134%
3 občinski družbeni pravobranilec		129.000	0	7	0	0%
4 protipožarna varnost		2.163.000	14.550.000	115	776	673%
5 obramba in zaščita		1.580.000	2.586.000	84	138	164%
6 kultura		26.649.000	28.087.000	1.421	1.497	105%
7 osnovnošolski programi		107.552.000	110.422.000	5.733	5.886	103%
8 socialna varnost		39.678.000	46.170.000	2.115	2.461	116%
9 otroško varstvo		74.041.000	88.910.000	3.947	4.740	120%
10 zdravstveno varstvo		10.308.000	12.684.000	549	676	123%
11	cestna infrastruktura	17.197.000	47.889.000	917	2.553	278%
12 komunalne dejavnosti		12.189.000	78.948.000	650	4.209	648%
13 sanacija posledic suše		2.961.000	5.601.831	158	299	189%
kov bo država namreč občinam pobrala v tistem trenutku, ko bo prevzela tudi državne naloge. Občinska uprava bo seveda cenejša, toda razliko bo pobrala država in občani od cenene občinske uprave ne bodo imeli ničesar!
In če res marsikdo razmišlja o proračunih novih občin, da bodo le-ti znašali 29 ali pa 30 tisoč na prebivalca v novi občini, nas morajo izkušnje z izračunavanjem dovoljenega obsega litijskega občinskega proračuna za leto 1993 naučiti nekaj očem sicer prikritega. Občina Litija je v letu 1993 za cestno in komunalno infrastrukturo (vzdrževanje, modernizacija in investicije skupaj) prejela v okviru dovoljenega obsega občinske javne porabe 1.567 sit na prebivalca letno. In če naj bi se nove občine ukvarjale predvsem s cestnimi in komunalnimi zadevami, koliko tovrstnih problemov bo novim občinam s 1.567 sit na prebivalca letno uspelo reševati?
Marko Povše
PRISTOPNA IZJAVA
S podpisom tc izjave postajam član-ica Villa Utta kluba Fundacije za Litijo
Ime in priimek:........................................................ Datum in kraj rojstva:.....................................
Naslov stalnega bivališča:.............................................................................. Državljanstvo:......
Poklic:.........................................................................................................v.....
Članarino in/ali svoj prispevek      programe Fundacije za Litijo bom:
a) nakazal-a na Žiro račun fundacije ali
Podpis:
b) vplačal-a osebno pri Villa Litta klubu
Pristopno izjavo poslati ali oddati na naslov:
OBČINA UTUA Jerebova 14 81270 UTUA
JAVNA OBRAVNAVA O AKTU LEGALIZACIJE OBJEKTOV ZGRAJENIH BREZ PREDPISANIH DOVOLJENJ (»ČRNE GRADNJE«)
Državni zbor Republike Slovenije je v začetku leta 1993 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 18/93 z dne 9.4.1993.
Zakon izredno ostro obravnava vse nedovoljene posege v prostor. Istočasno pa je med drugim dal investitorjem možnost, da so lahko vložili zahtevo za odlok prisilne izvršbe rušitve oz. odstranitve objekta, zgrajenega brez ustreznih dovoljenj, če so ti investitorji plačali predpisani znesek depozita.
Na osnovi zakona je Vlada RS sprejela Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, ki je objavljena v uradnem listu RS, št. 52/93 z dne 10.9.1993 ter Uredbo o postopku priprave in sprejemanja prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora, ki je objavljena v Uradnem listu št. 56/93 z dne 8.10.1993. V tem istem uradnem listu je objavljeno še Navodilo za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora, ki gaje izdal republiški minister za okolje in prostor. Vsi ti podzakonski predpisi razvrščajo nedovoljene posege v prostor v tri skupine:
1. posege, ki jih je možno legalizirati brez posebnih pogojev,
2. posege, ki jih je možno legalizirati s postopki sanacije,
3. posege, kijih ni mogoče legalizirati (so v nezazidljivih rezervatih).
Zato je bilo potrebno izdelati v skladu s predpisi predlog prostorskega izvedbenega dokumenta, ki preko evidence in analize vsakega primera posebej, predpisuje pogoje za legalizacijo nedovoljenih posegov oz. postopke za njihovo odstranitev.
V občini Litija je vložilo zahtevek za odložitev izvršbe 62 občanov. Vsi so tudi plačali predpisa-
ni depozit, s katerim so sofinancirali izdelavo predloga prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini. Občinski Izvršni svet je izdelavo tega akta legalizacije na osnovi natečaja poveril Beton-projekt-u d.o.o. iz Zagorja, ki je izdelal predlog prostorsko ureditvenih pogojev in osnutek odloka, s katerim se ta akt sprejema.
Izvršni svet je po obravnavi tega prostorsko izvedbenega dokumenta sprejel sklep, da se javno razgrne za mesec dni. Sklep je objavljen v Uradnem listu RS, št. 12 z dne 4.3.1994. Javna razgrnitev je organizirana v avli občinske zgradbe v Litiji, Jerebova 14 in na sedežih krajevnih skupnosti, na območju katerih je določeni nedovoljeni poseg lociran.
Zakon določa, da je treba v teku javne razgrnitve organizirati tudi javne obravnave. Zaradi racionalnosti postopka smo se dogovorili s predstavniki krajevnih skupnosti, da javne obravnave združimo in organiziramo skupno javno obravnavo v torek, 5.4.1994 ob 14. uri v sejni sobi občinske skupščine v Litiji, Jerebova ulica 14.
Pozivamo občane, da se javne obravnave udeležijo v čim večjem številu. Za vse informacije lahko pokličete na telefon (061) 881-211 (inž. Šešok ali inž. Boltin).
Oddelek za urejanje prostora
OBČINSKI KVIZ - MLADI IN KMETIJSTVO
Letošnji občini kviz MLADI IN KMETIJSTVO je potekal na Primskovem. Sodelovalo je 7 ekip iz različnih področij občine, ki so se poimenovale po krajih od koder so tekmovalci prišli: SOBRAČE, RAĐANJA VAS, VAČE, MIŠJI DOL, DOLE, PRIMSKOVO, JEVNICA. Mladi kmetje so odgovarjali na vprašanja iz naslednjih tem: turizem na kmetiji, ribogojstvo, etologija, gnojenje. Ekipe SOBRAČ, MIŠJEGA DOLA in JEVNICE so bile ves čas izenačene in šele po dodatnih vprašanjih je zmagala ekipa iz MIŠJEGA DOLA, ki so jo sestavljali trije tekmovalci s priimkom SELAN - Rajko, Vesna in Mojca. Kot občinski zmagovalci se bodo sedaj udeležili regijskega kviza v Ivančni gorici, kjer jim tudi želimo veliko uspeha.
Za sprostitev med posameznimi skupinami vprašanj so poskrbeli učenci šole na Primskovem pod vodstvom gospe MARINKE VIDGAJ, ki je tudi povezovala celotno prireditev.
Da pa smo kviz lahko uspešno izpeljali, se moramo zahvaliti M - Kmetijsko gozdarski zadrugi Litija in Nograšek Alojzu, ki sta poskrbela za okusen prigrizek po tekmovanju, Hranilno-kreditni službi Litija, ki je prispevala 1. nagrado. Za prispevke v obliki tolažilnih nagrad za ostale ekipe se zahvaljujemo še kovaču g. Mandeljnu iz Dol, KGZ Dole, trgovini LIPRA d.o.o. iz Litije, Mesariji Šmartno, Kovini Šmartno in gostilni Pri Špančku. Za pogostitev s pecivom pa so poskrbele članice aktiva kmečkih žena Primskovo.
S skupnimi močmi smo izpeljali prireditev, ki se je bomo radi spominjali, tako obiskovalci kot tudi tekmovalci.
Kmetijska svetovalna služba, Lijana LOVŠE
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84,37/85,29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,18/93,47/93), 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93), 3. člena Uredbe o postopku priprave in sprejemanja prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 56/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Uradni list RS, št. 5/93) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 24. korespondenčni seji dne 25.2.1994 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Litija
1. člen
Javno se razgrne predlog prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Litija, ki ga je izdelal Beton-projekt, d.o.o., Zagorje ob Savi, pod št. naloge 40/BP-93 v mesecu februarju 1994.
2. člen
Predlog,skupaj z osnutkom odloka bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih Krajevnih skupnosti Gabrovka, Dole, Polšnik, Šmartno, Sava, Hotič, Ribče, Kresnice, Litija levi breg, Primskovo, Vače, Velika Štanga, Vintarjevec, Velika Kostrevnica in Jablaniška dolina, in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. člen
V teku javne razgrnitve bo Oddelek za urejanje prostora občine Litija skupaj s prizadetimi krajevnimi skupnostmi organiziral javno obravnavo. O času in kraju bodo občani obveščeni na krajevno običajen način.
4. člen
Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija.
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-10/93
Litija, dne 25. februarja 1994.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Slavko Rokavec l.r.
PROBLEMATIKA VRAČANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Te dni so se sestali predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) in vodstvo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Direktorica Sklada je podala izčrpno poročilo o vzrokih, ki zavirajo vračanje zemljišč. Ti so v nepripravljenosti nekaterih zavezancev, ki proces denacionalizacije zavestno zavlačujejo s pritožbami na drugostopenjski upravni organ. Tako še nadalje lahko koristijo npr. zakupnine in druge ugodnosti upravljalcev tega premoženja, ki jih hočejo obdržati čim dlje, saj je znano, da se sodni postopki vlečejo tudi po več mesecev.
Na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS še do danes vsi zavezanci niso prenesli kmetijskih zemljišč, čeprav zakon to predpisuje. Vzroki za zavlačevanje procesa denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov - kot ugotovljeno - tičijo torej predvsem v nepripravljenosti sodelovanja zavezancev, v določenih primerih pa tudi v negativnem odnosu do denacionalizacije nekaterih občinskih organov.
Da bi se vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov pospešilo je ZLRP predlagalo Skladu še tesnejše sodelovanje, na podlagi katerega bo ZLRP Slovenije poimensko javno objavilo zavezance, ali pa tudi občinske upravne organe, ki Zakon o denacionalizaciji zavestno zavlačujejo.
prof. Inka Stritar
KOVINA NI ONESNAŽEVALEC
V zaključku leta 1993 je bila firma KOVINA s strani Vodnogospodarske inšpekcije v Litiji prijavljena Temeljnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani, da krši predpise z onesnaževanjem reke Reke z meteorno odpadno vodo. Kljub vsem poizkusom, da se očitno nesporazum znotraj občine uredi, ni bilo s strani oblasti v Litiji nobene pripravljenosti za sodelovanje. Proces je bil tako dejansko "uspešno" končan na sodišču v Ljubljani z "obsodbo v imenu ljudstva", firma KOVINA pa ožigosana kot onesnaževalec okolja v Šinartnem - ogrožanje zdravja rib in drugih živali ter rastlinstva! Pred firmo Kovina je bilo v Litiji enako prijavljenih osem firm, do procesa pa je na začudenje skoraj vseh sodelujočih prišlo le v našem primeru in to v rekordnem času.
Da bo mera še bolj polna, seje javno tožilstvo pritožilo na izvršeno sodbo kljub temu, da na razpravi ni bilo nikakršnih argumentiranih dokazil. Še več. Po obisku inšpektoric iz Ljubljane in Litije v Kovini 5.1.1994 je v zapisniku potrjeno, da so bile izpolnjene vse zahteve že pred definiranih odločb. Temeljno javno tožilstvo je v svoji obrazložitvi mnenja, da z višino kaznovanja ne bo dosežen namen in sicer, da je firma Kovina že dolgo časa velik onesnaževalec naravnega vodotoka, daje naše dejanje stopnja velike družbene nevarnosti in da takšen ukrep ni v cilju krepitve družbene discipline. Ali nam niso takšne besede nekam čudno znane? In vsa ta ocena je podkrepljena samo s frazami in z ustvarjenimi lastnimi mnenji in stališči. Pa saj to ni mogoče, da v naši družbi velja le zakon moči in oblasti!!
Zelo podobna mnenja še vedno krožijo tudi v naši občini Litija, posebno med "ljubitelji zelenih in zdravega okolja". Zares se ne more sklepati na osnovi neargumentiranih mnenj, ali celo kar zapirati firme. Ljudje, pa saj to je nerazumno in neodeovorno!
Zaposleni v firmi Kovina, ki poznamo delo in življenje našega podjetja, se seveda z vsam tem nikakor ne moremo strinjati. Poleg vseh naših argumentiranih dokazil, izvedenih številnih ukrepih ter dragih večkratnih meritvah, smo pridobili tudi strokovno oceno neodvisne institucije, Kemičnega inštituta v Ljubljani. V poročilu so zajeti vsi potrebni in predpisani preračuni obremenitve okolja, posebno naravnega vodotoka - priložena jim je bila kompletna dosedanja dokumentacija. Njihova ocena, v poročilu podkrepljena z dokazil, pa je naslednja:
- na osnovi analiz in preračunov se ne morejo strinjati z mnenjem javnega tožilstva (ob prijavi Vodnogospodarske inšpekcije), saj je po veljavnih normah celotna firma Kovina po populacijskih ekvivalentih onesnaževanja z meteorno odpadno vodo onesnaževalec v začetni fazi velikosti 14,4 prebivalcev na dan (zelo majhen pretok v sušnem obdobju), s takojšnimi dodatnimi sanacijskimi ukrepi pa velikosti 3,6 prebivalcev na dan, kar je majhno, ne veliko onesnaževanje (manj kot običajna stanovanjska hiša!);
- vsi jaški imajo vgrajene lovilce maščob, na koncu meteorne kanalizacije pa je tudi zgrajena troprekatnica - kar v celoti ustreza zahtevam;
- meritve so bile delane na vzorcu 500 ml čaše, odplaka pa se na iztoku v vodotok razredči 4000 (štiritisoč) krat - pri rezultatih meritev so nekateri parametri odstopali v nekaj deset %;
- pri samem zajemanju vzorcev neodvisnih strokovnjakov in pri preverjanju onesnaževanja odplake meteornih voda je bilo zagotovo premalo poudarjeno, da je pretok vode premajhen za izvedbo realnih meritev - kot osnove za ukrepanje;
- da bi se izognili "ugibanjem", kakšno je onesnaževanje okolja, predlagajo, da lx letno preverimo meritve predpisanih parametrov odpadne vode pri delovanju Bio-rola, kar je veliko bolj mero-dajno ter daje mnogo večji odgovor na kakovost očiščene vode, kakor pa zanemarljiva količina izpusta meteornih voda.
Podpisani trije doktorji znanosti so tako v celoti strokovno in argumentirano zavrgli vsakršna ugibanja, kaj je veliko in kaj malo onesnaževanje. Čudijo se tudi, kako se z nepoznavanjem teže dogodka neodgovorno manipulira, ker je pač realno in resnično življenje zares drugačno, kot si to nekateri pravno dobesedno iz knjig ali zakonov predstavljajo.
Firma Kovina v Šmartnem je bila in tudi še naprej bo perspektivna, ekološko čista proizvodnja za delavce in okolje. To vseskozi trdimo in sedaj tudi upamo, da o tem ni več nobenega dvoma. Saj vsi delavcio tu tudi živimo!
Žal nam je le to, da nas lahko vsakdo oblati, če že ima vsaj malo oblasti, brez argumentov in dokazil - ter se tako tudi vede. Mi v gospodarstvu bi prej pričakovali, da bi nam znotraj lastne občine želeli vsaj malo pomagati v teh kriznih razmerah, z nami aktivno sodelovati. To očitno v tem kraju ni mogoče, zares pa se tudi ne bojimo zakonov demokracije, ker za nobeno dejanje nimamo slabe vesti.
Torej krajani Šmartnega in Litije. V Kovini se vseh 160 zaposlenih delavcev trudi, da delamo v zdravem podjetju in v čistem okolju. Ni se nas treba bati, tudi na ekološkem področju ne, ker želimo korektno in pošteno delati ter tudi po možnostih pomagati razvoju svojega kraja. Tu nas nekateri že poznate. Veselimo se torej skupnega življenja, saj smo vendar ljudje. Krivci nerazumevanj in sporov so drugje, izven naše sredine, v različnih čudnih in neverjetnih povezavah, a, žal, nikomur v korist.
Anton Peršič
POSLOVANJE FIRME »KOVINA« ŠMARTNO
Poslovanje v letu 1993 je bilo v firmi Kovina prav gotovo prelomno. Kljub velikim težavam v prvi polovici leta 93, ko je bila tudi ustvarjena izguba, se je poslovno leto 93 v celoti zaključilo pozitivno, torej ustvarjen min. dobiček. Eno težjih obdobij v razvojni fazi je firma Kovina ponovno preživela.
Zagotovo je bilo največ te-   pred svojim pragom, da bi se
žav na prodajno - marketin-škem področju. Na domačem, slovenskem trgu so bile komercialne razmere s ključnimi rx»slovrurni partnerji v veliki meri porušene, odnosi neurejeni, ter ni bilo pravih, učinkovitih ukrepov. To je imelo potem velik odraz na celotno finančno, še posebej likvidnostno situacijo v podjetju. Na tujih trgih smo delovali neorganizirano, brez pripravljenih komercialnih nastopov.
Z veliko volje in energije ter s sprejetimi ukrepi za izboljšanje situacije nam je uspelo zelo veliko krizo prebroditi. Vodenje, organiziranje dejavnosti ter predvsem odnos do dela so se bistveno spremenili. Uspelo nam je uveljaviti našo kakovost artiklov, poslovni odnosi so se v večji meri obrnili na tržne pogoje. Sistematičen in strokoven pristop pri obdelavi domačih in vseh novih tujih trgov je kmalu začel delovati. V tem času smo tudi razširili poslovne kontakte po celi Evropi. Vzpostavili smo drugačne oblike, tudi direktnega trženja. Seveda smo morali predhodno veliko strateških analiz opraviti doma, počistiti
lahko enakovredno kosali z najzahtevnejšo svetovno konkurenco. Uspelo nam je podpisati tudi nekaj dolgoročnih pogodb o poslovnem sodelovanju z novimi poslovnimi partnerji, na posameznih območjih. Še posebej je mogoče zanimiv projekt trženja specialnih artiklov za najzahtevnejše tržišče - ZDA. V zaključni fazi so testiranja kakovosti na inštitutu v Chicagu (atest UL), prodajni odnosi pa so že tudi definirani.
Pomembno pri razvoju firme Kovina je tudi to, da smo kljub velikim težavam, veliki krizi, delovali naprej na razvoju artiklov, na razvoju tehnologije, na avtomatizaciji posameznih faz proizvodnega procesa. Naše tržne prednosti pred konkurenco so tako v znanju, v poznavanju predelave barvnih kovin, v dolgoročni usmeritvi v zagotavljanje kakovosti artiklov, v drugi fazi pa tudi procesa. Vse to pa so nujne zahteve današnjega časa na našem področju.
Certificirana kakovost naših artiklov nam tako omogoča dolgoročno bistveno bolj zanesljiv prodor do najzahtevnejših kupcev. Kljub
IZOBRAŽEVANJE ŽENANADOLAH
Na vseh koncih naše občine delujejo članice aktivov žena s podeželja. Tudi na DOLAH se je zbrala skupina žensk, ki so si želele pridobiti znanja iz šiviljstva. Ze vse od meseca januarja poteka tako v šoli na Dolah šiviljski tečaj, ki ga vodi gospa Magda Dacar iz Šmartna. Zene in dekleta prizadevno poslušajo in vadijo tako, da bodo po 50-urnem tečaju lahko predstavile vsaka svoj izdelek; krilo in bluzo.
Poleg tečaja pa so organizirale tudi avtobusni prevoz do Gabrovke, kjer so prisluhnile predavanju Slavka Zgonca.
Žene bi rade z aktivnostmi nadaljevale tudi v prihodnji sezoni in vabijo še ostala dekleta in žene iz okolice Dol, da se jim pridružijo. Kmetijska svetovalna služba,
Lijana LOVŠE
ŠMARTNO DOBILO ZASEBNO PEKARNO "PIŠKOTEK"
V zadnjih letih, odkar se je razmahnila privatizacija, je nastalo v Šmartnem precej novih zasebnih lokalov; prednjačijo prodajalne in bifeji, še vedno pa pogrešamo krajani uslužnostne dejavnosti.
Omenjenim pridobitvam se je te dni pridružila še pekarna "Piškotek", ki jo vodi zasebnica, ga. Anica Beršon. V prodajalni na Bartlovi 12 lahko kupite raznovrstno domače pecivo ali naročite torte, krem rezine, krofe in potice, po potrebi pa ustreže tudi zahtevnejšim kupcem. Sprejema še naročila za večje količine, ki jih ljudje potrebujejo za družinska slavja, poroke in druge slovesnosti. Doma vam je na voljo vsak delovnik od 8. do 15. ure, ob sobotah samo dopoldne, po dogovoru pa tudi izven delovnega časa. Izdelke lahko naročite po telefonu na št. 0609-619-500, omenjene proizvode pa prodajajo še nekatere trgovine v Šmartnem in Litiji. Te dni, ko se bližajo velikonočni prazniki, je največ povpraševanja po poticah.
Še vedno pa ostaja med Šmarčani želja, da bi dobili lokal, v katerem bi bili na voljo mlečni izdelki, sladice in brezalkoholne pijače in bi bil namenjen samo nekadilcem. Upajmo, da se bo le našel kdo, ki se bo odločil za mlečno restavracijo ali slaščičarno, saj mu kupcev in obiskovalcev ne bo zmanjkalo.
B.Ž.
veliki svetovni konkurenci našega programa, tudi precej občutni recesiji na svetovnih trgih z velikimi pritiski na zniževanje že dogovorjenih cen, so naši plani in cilji za leto 1994 realno optimistični. Prepričani smo, da z odgovornim pristopom, s strokovnim in koordiniranim delom, lahko postanemo zares pomemben segment na trgu, upoštevanja vreden proizvajalec industrijskih zapornih armatur in izdelkov specialne kakovosti v Evropi.
Skladno z zakonom pripravljamo postopke lastninskega preoblikovanja podjetja. V vsakem primeru želimo izvesti tisto kombinacijo variant preoblikovanja, ki bo realno zagotavljala vpliv zaposlenih na oblikovanje poslovne politike podjetja, ter še vedno tudi omogočala sistematičen razvoj firme z min. potrebnim investiranjem v opremo. Verjetno bo to nujno prav zaradi zagotavljanja konkurenčne
sposobnosti na najzahtevnejših trgih.
Zagotovo smo v zadnjem obdobju poslovanja postavili nove, zdrave temelje, na katerih se da graditi novo razvojno pot firme Kovina. V največji meri bo še naprej največ odvisno od našega dela, ob seveda kolikor toliko normalnih pogojih gospodarjenja v naši državi. Vse to smo dosegli tudi na račun precenjšnega odrekanja vseh zaposlenih tudi pri plačah in pri varčevanju na vseh neproizvodnih stroških. V bodoče bo filozofija organiziranja dejavnosti usmerjena še v veliko večje spoštovanje zahtev standardov ISO 9000 pri organiziranju celotnega procesa, pa tudi po sodobnih (tudi japonskih) načelih v večje zadovoljevanje potreb zaposlenih delavcev -seveda pa vse samo na račun dejansko ustvarjenih rezultatov. Prihodnosti se nam tako ni treba bati.
Anton Peršič
"ZVON" vabi na koncert
Letos mineva 10 let, kar šmarski Zvon, ki se ponaša z več kot stoletno tradicijo, spet prepeva v mešani sestavi. Svoj jubilej bo počastil s koncertom, ki bo v petek, 8. aprila 1994, ob 19.30 v domačem kulturnem domu. Pevke in pevci vabijo na prireditev vse ljubitelje zborovskega petja.
B.Z.
OBVESTILO
Cenjenim strankam sporočam spremembo naslova in telefonske številke:
Marjan POGLAJEN s.p., PEČARSTVO - KERAMIČARSTVO, Ulica solidarnosti 1, LITIJA, tel. 884-185 Zaposlim pečarja - keramičarja - kv., pk., nk. Vse ostale informacije po telefonu 884-185
Trgovina ARIANA
na Graški Dobravi vam nudi veliko izbiro modnih tkanin METRSKEGA BLAGA pomlad- poletje.
Ob četrtkih vam s pomočjo modne oblikovalke svetujemo in izdelujemo po naročilu.
Pokličite nas po telefonu na št. 061 - 882-319 ali nas osebno obiščite.
OTROŠKI DODATEK
S 1.5.1994 se bo v Centru za socialno delo Litija opravila prevedba upravičenosti do otroškega dodatka za vse dosedanje prejemnike. S tem v zvezi želimo prejemnike otroškega dodatka opozoriti na nekatere novosti.
- Od 1.3.1994 dalje so v prodaji novi obrazci (DZS 8,41) za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, kar pomeni, da obrazca SPN-1 in SPN-2 nista veljavna.
- Obrazec izpolnita oba roditelja, ki se morata sporazumno odločiti, kdo od njiju bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka in oba roditelja podpišeta vlogo.
- V obrazec je potrebno vpisati podatke o družinskih članih vlagatelja, ki jih mora potrditi matična služba.
- Pri dohodku se upošteva brutto dohodek, prejet v letu 1993, zato izplačevalcu (podjetju) kot pomoč pri izpolnjevanju podatkov o dohodkih služijo podatki, ki se vpisujejo v napoved za odmero dohodnine.
- Dohodek iz kmetijske dejavnosti - katastrski dohodek - vpiše v obrazec uprava za javne prihodke.
- Obrazec oz. vloge za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka se ne vlaga več v delovni organizaciji oz. pri delodajalcu, ampak jo vsi prosilci oddajo v Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno bivališče.
Vlagatelji morajo vloge za preverjanje upravičenosti do otroškega dodatka oddati do 31.3.1994. V Centru za socialno delo Litija se vloge sprejemajo ob uradnih urah, in sicer:
Ponedeljek: 8-12 in 13-15 Srda: 8-12 in 13-17 Petek: 8-12
Od 1.5.1994 dalje bodo do otroškega dodatka upravičeni vlagatelji, katerih mesečni (brutto) dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne dosega 50% povprečne plače v RS (za preteklo leto), to je 37.716 SIT.
Saša PEGAN, CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA
OBODRSKORAZMISUANJE
GLEDALIŠKA SKUPINA GEOSS GOSTOVALA V LITIJI
Litija, 26. februaja 1994. V dvorani na Stavbah je zagrozila s podtaknitvijo kulturnega ognja, ki ga promocijske organiziranosti, saj je bila ob nastop polovice.
zablestela še ena kulturna iskrica, ki pa še vedno ni v Litiji pogrešamo. Žal je tako tudi zaradi slabe u gledališke skupine GEOSS dvorana polna le do
Mladi kudovci z Vač so nam predstavili gledališko igro UTOPLJENCA, avstrijskega igralca in dramatika Johanna Nestrova, pisca dunajskih ljudskih iger. Igra govori o lakomnosti, zlaganem in koristoljubnem prijateljstvu, bogataški zdolgočasenosti, preokorišča-nju z velikodušno ponujeno pomočjo. Vendar pa se v igri pokaže tudi, koliko je vredno čisto srce in kako pristna ljubezen zdravi medčloveške zdrahe. Igralci so v komični luči prikazali karakterne napake
ljudi in nas opozorili na to, da se igra ne dogaja le na gledališkem odru, ampak igramo tudi v vsakdanjem življenju.
Živimo v času mnogih naporov za lastno eksistenco, prav v teh pa se premnogokrat utaplja naš občutek za sočloveka in naš planet. V želji za materialnim ugodjem imamo radi premnogokrat le sami sebe.
Vendar nas ljubezen do nas samih ne bo osrečila, če ne bomo ljubili sveta, ki nas obkroža. Da smo tega sposobni, bi odkrili, če bi le za trenutek
prisluhnili svojemu srcu. Kultura ima pri ozavestitvi tovrstne ljubezni velik pomen. V tem smislu sem doživel tudi odrski nastop gledališke skupine GEOSS, ki ji je z ljubiteljsko predanostjo Uspelo pritegniti občinstvo. Nastopajoči so se vživeli v karakterje oseb in nas z živo predstavo osredotočili v dogajanje na odru, to pa je bilo dovolj za zavedanje lastne nepopolnosti in sprotno duhovno rast tako gledalcev, ki so se prepustili in se odprli igri,
kot tudi igralcev samih, ki so igro živeli.
Vaška zarja (G-EOS-S, EOS je grško zarja) je v Litijo prinesla vsekakor dovolj sončnih žarkov, da bi ogreli tudi polno dvorano. Na lični vstopnici so nam sporočili, da z ljubeznijo gojijo ljudsko kulturo. Zaželimo jim še veliko ustvarjalnih uspehov, saj ta ljubezen odseva iz njihovega dela in tako bodo nedvomno obogatili še veliko gledalcev.
Dejan Grigillo
MLADI - ZATE, ZANJE, ZA VSE
Prazno govoričenje ni samo izdaja duha temveč tudi nas, ki namesto trdnih temeljev podedujemo puhle besede. Mladi krščanski demokrati želimo opozoriti na drobne človeške stiske in na vsakodnevne ovire.
Pravico imamo živeti v razviti državi, ki skrbi za zaposlitev, nova delovna mesta, stanovanja in čim višjo izobrazbo mladega človeka in za duhovne vrednote. Želimo živeti v odgovorni družbi, ki ceni kvalitetno delo, ki omogoča aktivno preživljanje prostega časa.
1. Smo proti administrativni omejitvi vpisa na srednje in visoke šole, saj je v interesu države, da imajo njeni državljani čim boljšo izobrazbo.
2. Protestiramo proti prenatrpanim šolskim programom srednjih šol; dijaki imajo pravico do prostega časa in življenja v družinskem krogu. Omogoči naj se jim aktivno preživljanje prostega časa. Potrebno je tudi ovrednotiti dodatno delo, ki ga dijaki opravljajo na družinskih kmetijah.
3. Smo za vzgojo v vrednotah slovenske kulture in evropske civilizacije, za šole z zahtevnostjo in programi, ki bodo ustrezali različnosti interesov mladih, za dostopne učbenike, ki naj bi v bodočnosti postali brezplačni. Podpiramo ustanavljanje privatnih šol in vrtcev.
4. Skrb za jezik se nam zdi še posebej pomembna. Materinščina nam je temeljna vrednota, ki je ni mogoče meriti s številčnostjo naroda ali položajem med drugimi evropskimi jeziki. Naj slovenščina ostane čista, brez nepotrebnih tujk; ne odobravamo tujejezičnih imen slovenskih podjetij, zahtevamo dosledno rabo slovenskega jezika v vseh podjetjih, ki so na ozemlju R Slovenije.
5. Študentje imajo pravico do ustreznih pogojev za študij. Predraga literatura, slabo opremljene fakultete, politično netolerantni profesorji res niso vzpodbuda za študij. Še težje je študirat v majhni, dragi podnajemniški sobi.
6. Podpiramo avtonomnost študentskih organizacij obeh univerz.
7. Podpiramo projekt gradnje novih stanovanj za mlade družine.
8. Smo za olajšave pri obdavčevanju mladih družin.
Mladi združeni v podmladku Slovenskih krščanskih demokratov se zavedamo prednosti Slovenije. Majhnost nam omogoča gibljivost, prilagodljivost gospodarskim tokovom, v majhni državi je vsak posameznik pomemben, osebno odgovoren.
In k odgovornim dejanjem pozivamo vse, ki sprožajo spore, afere, producirajo na tone popisanih listov, praznih obljub. Pozivamo jih, naj prisluhnejo malemu človeku, preprostemu Slovencu, ki se duši v vsakodnevnih težavah in jih zagrenjeno prenaša na potomstvo. Mi poslušamo in slišimo.
Vemo, da ne moremo delati velikih stvari, ki bi spreminjale ves svet. Delamo pa lahko majhne stvari z veliko volje, predanosti in mladostne razigranosti.
In tudi bomo.
Mladi krščanski demokrati
VOŠČILO
Veseli vam bodi velikonočni čas, naj povsod se sliši "ale-luja" glas. Veselja, upanja in razumevanja med sestrami in brati vam želimo
Slovenski krščanski demokrati
MATERAM ZA PRAZNIK
Ob vašem prazniku vam želimo veselja nad vašim poslanstvom, da bi družina in otroci ter možje, znali pravilno vrednotiti vaše delo in žrtve.
Slovenski krščanski demokrati
VELIKONOČNO RAZMIŠLJANJE
Vojaki so dobro opravili delo. Ko je umrl, so ga še prebodli in se prepričali, da je zares mrtev. Njegovi prijatelji so se poskrili in žalovali za njim. Izdajalci pa so se jim posmehovati in pred njegov grob zavalili skalo, da ne bi mrtvega ukradli.
Tako je umrl dober človek. Znebili so se ga, ker je pokazal na njihovo hinavščino, na njihov pohlep in izkoriščanje revežev. Sedaj so si lahko oddahnili. Ne bo več kazal s prstom nanje in jih grajal.
Tudi jaz sedaj lahko delam, kar me je volja. Ni ga več, da bi mi lahko rekel: sprejmi tudi tega malega otroka, vrni denar, ki si ga prigoljufal na račun utrujenega reveža. Ni ga več, ki bi mi rekel; ne smeš ponuditi cigarete ali mamila mladostniku, če se mi pa to izplača, lahko počnem vse, kar je meni v korist in ugodje, ne glede na tistega ničvrednega pijanca, ki sije tako sam kriv svoje nesreče. Hvala bogu, ni ga več - ki bi mi pogledal v oči.
***
Toda - čez tri dni je bil grob prazen. Pri zaklenjenih vratih je vstopil k prijateljem, z njimi govoril in jedel. Ta, kije bil ubit, pribit na križ. Razveselili so se prijatelji in prestrašili sovražniki. Vpili so, da je to laž. Toda njega je videlo še veliko ljudi. Obljubil jim je večno življenje, če bodo pomagali in odpuščali drug drugemu. Njegovi učenci so kljub zastrahovanju in mučenju ponesli veselo resnico in njegovo naročilo po vsem svetu: LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ UUBIL.
KAKO?
Torej tudi jaz ne smem udariti otroka, zasmehovati pijanca, ogoljufati reveža? Da, tudi ti! Tudi zate je NEKDO umrl, da bi TI večno živel.
Lučka Hostnik
PRVI OTROŠKI PARLAMENT V LITIJI
Osnovne šole v občini Litija so se dogovorile, da podobno, kot je organiziran že četrto leto republiški otroški parlament, organizirajo takšno obliko tudi v Litiji.
Glede na to, da sta se učenca 8. razreda iz Osnovne šole Litija Irena Medved in Boštjan Koritnik udeležila republiškega otroškega parlamenta z naslovom: Proti nasilju - za prijateljstvo, je letošnje srečanje osnovnošolcev, 1. februarja 1994, organizirala v sodelovanju z Občino litija Osnovna šola Litija pod mentorstvom Eli Damjan v prostorih občinske skupščine.
Poleg delegatov - 50 učencev od 5. - 8. razreda iz posameznih šol, so se parlamenta udeležili tudi predstavniki občine, zdravstvenega doma, policije, šole in Centra za socialno delo.
Vse navzoče je pozdravil župan občine Litija g. Miro Kaplja in jim zašelel uspešno delo.
Otroci so v svojih izvirnih prispevkih opozorili na probleme nasilja, ki se poraja med vrstniki, v šoli, doma, v naravi in na televiziji. Njihova razmišljanja so odraz dejanskega
stanja v družbi, kjer vse prevečkrat razrešujemo spore z nasiljem, pa smo marsikdaj pri tem nemočni. Enotni pa so si bili mladi razpravljala v tem, da lahko raznovrstno nasilje preprečimo, ali pa vsaj omilimo s strpnim odnosom do sočloveka, z razgovorom in z medsebojnim razumevanjem.
Vsega tega je v naši družbi premalo, zato bo potrebno strniti vse moči, da bo med nami več prijateljstva in čim manj nasilja.
V razpravi so sodelovali tudi vsi vabljeni predstavniki družbenih institucij.
Namen otroškega parlamenta je bil, da si mladi izmenjajo svoje poglede, da kritično razmišljajo o problemih, da se vključujejo s svojimi predlogi tudi v razreševanje le-teh in ne nazadnje, da se uvajajo v demokratičen način razpravljanja.
Ob zaključku parlamenta je prof. Zvone Ko-lenc vse navzoče "parlamentarce" s pesmijo popeljal v svet glasbe, saj lepa pesem odganja zle misli in tudi nasilje.
G.K.
USTANOVLJENO SADJARSKO DRUŠTVO LITIJA
V soboto, 5.3.1994, je bilo v gostilni Čebin v Litiji ustanovljeno Sadjarsko društvo Litija. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo več kot petdeset ljubiteljev sadjarstva, od tega se jih je v društvo včlanilo že preko štirideset.
Prvi predsednik Sadjarskega društva Litija je postal g. Anton Štrus iz Litije, izvoljena pa sta bila tudi petčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor.
Po uradnem delu je imel g. Franc Kotar, dipl.ing.kmet. iz Sevnice, predavanje z naslo-
Obrezovanje sadnega drevja
MATERINSKI DAN V GABROVKI
Že nekaj mesecev deluje Aktiv kmečkih žena v Gabrovki. Predstavile smo se na Levstikovi poti in ob jubileju Kmečkega glasa v Litiji. Mislimo, daje že čas, da se pokažemo tudi doma, v Gabrovki. Odločile smo se, da pripravimo srečanje za materinski dan, 26.03.1994. Želimo si, da se nam pridružijo naše predhodnice, saj vemo, da je tak aktiv pred mnogimi leti v Gabrovki že deloval. Ob kratkem kulturnem programu vas vabimo tudi na ogled priložnostne razstave naših izdelkov. Razstava bo na ogled 26.03.1994 od 17. ure dalje, kulturni program pa se bo začel ob 19. uri. Prisrčno vabimo vse matere, žene in dekleta, da se nam pridružijo.
Jožica Baje
Foto: Karolina Šušteršič
vom "Zasnova in naprava sadovnjaka".
Sadjarstvo v litijski občini v zadnjih tridesetih letih ni predstavljalo pomembne kmetijske panoge, razen v dveh kmetijskih zadrugah, ki sta imeli vsaka po 30 - 40 ha pal-metnih nasadov jablan in hrušk. Mnogo bolj je bilo sadjarstvo razvito pred drugo svetovno vojno, saj je bilo na območju sedanje občine Litija, po najdenih virih, vsaj pet podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, od katerih nobeno ni imelo manj kot štirideset članov.
Udeležba na občnem zboru, zanimanje za predavanja in udeležba na prikazu obrezovanja sadnega drevja kažejo, da se "stari časi" vračajo.
Vojko Bizjak, dipl.ing.kmet.
Komisija za sprejem otrok
v Vzgojno varstveno organizacijo Litija objavlja
VPIS
- dojenčkov (starost 1-2 leti)
- predšolskih otrok (starost 2-7 let)
za vstop v VVO Litija v šolskem letu 1994/95 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica).
Vpis bo meseca APRILA 1994 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova ulica 1, vsak dan, razen sobot od 7. do 14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7. do 16. ure.
SLAVKO ZG0NC V GABROVKI
Pred nami je že skoraj pomlad. Zdaj je čas za presajanje rož ter pripravo okrasnih in zelenjavnih gredic. V Aktivu kmečkih žena Gabrovke smo se zato ob pomoči gospe Lijane Lovše odločile, da medse povabimo priznanega strokovnjaka, gospoda Slavka Zgonca. Z njim smo se srečale v četrtek, 3.3.1994 v Osnovni šoli Gabrovka. Zbralo se nas je približno sto žena in deklet ter nekaj moških. Z velikim zanimanjem smo prisluhnile prijetni razlagi gospoda Zgonca. Ob njegovih diapozitivih si je marsikatera zaželela, da bi tudi doma imela tako čudovito cvetje. Ob koncu smo zastavile veliko vprašanj, na katera je gospod Slavko Zgonc z veseljem odgovarjal. Domov smo se razšle polne novih spoznanj in v upanju, da bodo rože letos v Gabrovki in njeni okolici še lepše in bujnejše cvetele.
Jožica Baje
USTANOVLJENO G0VED0REJSK0 DRUŠTVO LITIJA
V ponedeljek, 14.3.1994, je bilo v sejni sobi občine Litija v Litiji ustanovljeno Govedorej-sko društvo Litija. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo osemnajst rejcev govedi, ki imajo svoje črede vključene v A kontrolo.
Prvi predsednik Govedorej-skega društva Litija je postal g. Franc Firem iz Podšentjurja. Prisotni člani so izvolili osemčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor.
Po zaključenem uradnem delu sta predstavili zavarovalnici TRIGLAV in ADRIATIC svoje pogoje za zavarovanje plemenske živine.
Vsi, ki bi se želeli včlaniti v Govedorejsko društvo Litija ali bi želeli informacije o društvu, naj se oglasijo v pisarni kmetijske svetovalne službe Litija.
Slavko Bokal, ing. kmet.
Kulturno - pustni februar v osnovni šoli Litija
PUST LETOS NI PREGNAL ZIME, PA TUDI ZIMA PRI NAS V LITIJI NI ODGNALA PUSTA
Najkrajši mesec v letu - februar - je bil na naši šoli res kulturno - pustno obarvan.
Začelo se je 4. februarja z oddajo POKAŽI, KAJ ZNAŠ, ki so jo pod vodstvom glasbene pedagoginje Selme Gradišek pripravili učenci 3., 4. in 5. razredov. Učenci so se resno lotili priprav, saj imajo tako malokdaj priložnost nastopati. Otroci so pravzaprav sami na-študirali plesne, pevske, glasbene in recitacijske točke, ki so jih predstavili najprej pred-poldan svojim vrstnikom, oziroma celi nižji stopnji, popoldan pa še staršem in drugim obiskovalcem.
Prijetno je bilo prisluhniti slovenskim narodnim pesmim,
ki so jih peli ceh' 4. razredi. Sproščeni in z vsem srcem predani glasbi in ritmu so navdušili predvsem mali plesalci, pa plesna skupina 5.c razreda, posamezniki - instrumentalisti, ki obiskujejo tudi Glasbeno šolo, in vsi ostali.
Plesna skupina naše šole F, ki je že vajena tekmovanj in nastopov, se je spet predstavila; tokrat na Pustnem ZIV-ŽAVU v Ljubljani, sodelovala pa je tudi na nedeljskem karnevalu v Litiji, 13. februarja.
15. februar pa je bil na naši šoli sploh drugačen šolski dan, pravzaprav kulturni dan. Učenci višje stopnje so lahko izbirali kar med sedemnajstimi različnimi dejavnostmi,ki so jih vo-
dili učitelji in nekateri zunanji mentorji.
Naj naštejem samo nekaj teh zanimivih dejavnosti:
računalništvo, izdelovanje rož iz papirja, peka peciva, izdelovanje pustnih mask, dra-
matska, plesna, vezenje, izdelovanje makramejev, slikanje na svilo, na steklo, kiparjenje pa še in še. "SMEJ SE, NORČUJ, JEJ IN PIJ, POSTAVI SVET NA GLAVO", so napisali na svoj plakat mladi novi-
narji, ki so pridno hodili od skupine do skupine, opazovali, spraševali in zapisovali.
Skupini mladih fotografov in TV snemalcev sta prav tako pridno obiskovali učence ter zabeležili utrip njihovega dela.
Po dveh urah ustvarjalnega in zagnanega dela ter pustni malici smo vsi skupaj odšli v telovadnico, kjer so predstavniki vseh skupin na kratko predstavili svoje delo in izdelke, nato pa so pozornost vzbudile našemljene skupine razredov in številne posamične maske. S pohoda po litijskih ulicah so v telovadnico prišli tudi našemljeni učenci nižje stopnje.
Ocenjevalna komisija je imela pri izbiri najboljših kar težko delo, vsi nagrajeni pa so se bolj kot skromnih daril razveselili prvih mest.
Bilo je ustvarjalno, zabavno, koristno, skratka prijetno.
Izdelke kulturnega dne smo drugi dan razstavili v šolski veži, kjer so bili vsem na očeh, učenci pa so lahko opozorili na svoje drobne umetnine.
Zdaj že razmišljamo o nekoliko drugačni obliki februarskega kulturnega dne za drugo šolsko leto, saj stvari, ki se ponavljajo, za otroke niso tako privlačne in zanimive.
Marjana BERLOŽNIK
PLANINSKI KOTIČEK
VABILO
PD Litija vabi vse planinke in planince, da se udeležijo
46. OBČNEGA ZBORA PD LITIJA,
ki bo v nedeljo, 17. aprila 1994 ob 10. uri v planinskem domu na Jančah
PD Litija organizira planinski izlet na
OBIR
(2142 m)
slovensko goro na Avstrijskem Koroškem v soboto, 23. aprila 94
Janče (Risba Anton Roje)
Na občnem zboru bomo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli načrte za letošnje. Izvolili pa bomo tudi predsednika, podpredsednika in člane upravnega odbora, častnega razsodišča in nadzornega odbora.
Upravni odbor poziva vse članice in člane, da se vključijo v evedentiranje. Svoje predloge sporočite na društvo pisno ali pa osebno v pisarni društva ob uradnih urah vsak četrtek med 16. in 18. uro.
Za člane, ki poti na Janče ne bodo zmogli ali utegnili opraviti peš, bo organiziran tudi prevoz. Odhod avtobusa bo ob 8.30 uri izpred nove športne dvorane v Litiji. Prispevek za prevoz znaša 200 SIT. Prijave bomo zbirali v pisarni društva vsak četrtek med 16. in 18. uro.
PD Litija
Pogled na Obir s Košutnikovega turna (Foto: Stanko Klinar, Sto slovenskih vrhov)
Na pot bomo odšli s posebnim avtobusom izpred športne dvorane v Litiji ob 6. uri.
V Železni kapli bo omogočeno tudi nakupovanje.
Ne pozabite na potne liste.
Prijave sprejemamo v pisarni društva vsak četrtek med 16. in 18. uro.
PD LITIJA
mala OGLASA
Nudimo vam tipske načrte za vse vrste gradenj. Izdelujemo načrte za legalizacije, spremembe namembnosti in opremo. Konkurenčne cene in kratki roki.
Studio M d.o.o., Brodarska 8, Litija, telefon 883-064
POSLOVNI PROSTOR, 24 m2, primeren za mimo dejavnost, oddam. Informacije na telefon 882-319.
PLANINCI UPOKOJENCI
Pri PD Litija deluje tudi zelo dejavna upokojenska sekcija, ki jo vodita Drago Simončič in Viktor Čebela.
Vsak mesec organizirajo kak izlet v bližnje hribe.
Tokrat Vas vabijo, da se jim v soboto, 9.4.1994 pridružite na izletu po delu Badjurove krožne poti od Laz preko Dolskega, Zagorice, Velike vasi do Miklavža.
Zbor bo ob 7.40 uri na železniški postaji v Lazah (odhod vlaka iz Litije je ob 7.23 uri).
Pridružite se!
B.V.
ZA RAZVEDRILO
IZPOLNJEVANKA
1 Dka, 1891 - 1967, slov. pisateljica, zgod. biogr. romani (Vražje dekle, Roman o Prešernu)
2 rimski pesnik (iz črk LUTKA)
3 lavendel, modrocvetna polgrmasta sredozemska ustnatica
4 Osman, pripadnik turškega naroda
5 gozdni polž
6 broška
7 GamalAbdel, 1918-1970, egiptovski predsednik republike
8 tipka
9 posoda za vodo,veder
10 periodično gibanje
11 Frank, 1897 - 1991, ameriški rešiser in producent (Arzenik in stare čipke, Gospod Smith gre v Washington,...)
Rešitev je dvoje imen posode, najdene v bližini Litije. Prvo ime označuje mesto najdbe, drugo pa dobo, iz katere je ta najdba.
REBUS
Rešitev je sestavljena iz semih črk (3 + 2 + 2) in je ime rodu visokih nebinovk z oblimi koški in kavljastimi ovojkovimi listi, s katerimi se košek prime obleke ali živali.
ENAČBA
a + b + c = manjše naselje med Litijo in Savo
a = drugo ime za najdaljšo reko v Italiji, Pad ali... b = del imena srbskega mesta.... Sad c = ako ali...
V SPOMIN
PETRU MAJCNU
Sredi januarja smo ob zvokih trobente in odigrane Tišine pospremili na zadnjo pot Petra Majcna.
Rodil se je pred 41 -imi leti v Litiji. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje v Ljubljani, kjer se je izučil za strojnega ključavničarja. Zaposlil se je v litijski Predilnici, kjer je delal vse do svoje predčasne delne upokojitve. Tegobe in kriza današnjega časa niso prizanesle tudi Petru, mučila pa ga je še bolezen. Vse skupaj je nanj vplivalo tako obremenjujoče, da tega ni prenesel.
Poleg družinskih in rednih obveznosti v podjetju je bil ves čas aktiven kot častnik v rezervnem sestavu naše vojske. Čeprav ni tega nihče pričakoval, je svoje vojaško znanje uporabil ravno proti tistim, ki so mu ga posredovali. V ključnih trenutkih naše osamosvojitve se je odzval klicu domovine, in to kljub bolezni, ki ga je pestila, ob tem, da je mnogo mlajših vojnih obveznikov gledalo junijsko vojno leta 1991 samo po televiziji, nekateri pa se niso odz-
vali na prejete pozive. Ravno v najtežjih trenutkih se pokaže značaj in zavest človeka, kar je obramba domovine vsekakor bila.
To preizkušnjo je Peter prestal in opravil svoje poslanstvo. Veselili smo se povratka med svoje domače iz vojne za osamosvojitev, na žalost pa je davek sedanjega življenjskega tempa hud in več udeležencev junijske vojne iz Litije je predčasno tragično končalo svoje življenje. Tudi njim gre zahvala za doprinos k razvoju nove demokratične družbe. Prijatelji jih bomo ohranili v lepem spominu.
Petrovi prijatelji
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo iivljenje. Ljubila si zemljo in dom, zdaj pa brez tebe je prazen naS dom.
V SPOMIN
Ob prerani izgubi naše drage mame
MARIJE PIVEC
roj. Grebene z Vrat pri Bogenšperku
Nepopisna je naša bolečina ob spoznanju, da te ni več med nami. Draga mama, vedno boš ostala v naših srcih.
Žalujoči vsi tvoji
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
ANTONA DOLŠKA
iz Zgornje Jablanice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje in sveče.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi
"Pokopališče je kot tihi hram:
nad mladim grobom senca križa joče..."
(F. Balantič)
HVALA
vsem, ki svojo plemenito misel poklanjate našemu Vinku in postojite ob njegovem preranem grobu.
Hvaležni v globoki žalosti: oče, sestri in sorodniki
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj ter iznenada nas je zapustil dragi sin in brat
MARKO CIRAR
iz Javorja pri Gabrovki
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano pomoč: cvetje, sveče, svete maše ter za izrečeno sožalje.
Hvala gasilcem iz Gabrovke, Usnjarni Šmartno, pevcem, njegovim osnovnošolcem iz Gabrovke, g. župniku za lepo opravljen obred in ge. Heleni Perico, Zinki Zavil in Martinu Perku za izrečene besede slovesa.
Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mami in sestra
Zadnjikrat zvon je zapel, predno Te grob je objel, takrat, o, mati Marija, daj, da ti v slavi bom pel.		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
	j 4	ANE ILOVAR
		roj. Goršič iz Reke Gozda 25 Malnarjeve mame 24.7.1916 - 6.2.1994
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Usnjamc Šmartno za izrečeno sožalje, darovane sveče, vso pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku p. Janku za lepo opravljen obred in poslovilne besede, pevcem cerkvenega zbora in pogrebcem. Zahvaljujemo se tudi g. Pajntarju in sestri Moniki za pomoč. Žalujoči vsi domači		
ZAHVALA
V oseminpetdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
MERI KASTELIC
iz Litije
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom iz Litije in Gobnika, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poli.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Gabrovke za zapete žalostinke in ge. Heleni Perko za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: Mirko z družino, Traudi, Andrej in Frenk ter ostalo sorodstvo
4*
		ZAHVALA
		
		Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče
		NEŽKE
		JANEŽIČ iz Črnega Potoka
		
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni.		
		
		ZAHVALA
		Mnogo prezgodaj
		in iznenada nas je zapustila
		MARIJA
	\ - M	KASTELIC
		iz Oble gorice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za		
izrečeno sožalje in darovano cvetje.		
Še posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč in g. župniku Pavlu		
Sporen za lepo opravljen obred.		
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.		
		Žalujoči brat Lojze in ostalo sorodstvo
Usahne listje, ovene cvetje, utihne list, veselo petje, objame dušo sto skrbi, a lep spomin na te nikoi ne obledi.
Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame
MARIJE KOS
iz Podroj
se iskreno zahvlajujemo vsem, ki ste izrekli sožalje in darovali cvetje in
sveče.
Posebna zahvala vsem sosedom, ki ste nam prvi priskočili na pomoč in nam v vseh težkih dneh stali ob strani. Hvala delavcem šmarske Usnjame, cerkvenemu pevskemu zboru in g. župniku za lep obred v cerkvi in ob njenem grobu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Janez ter sinova Franci in Janez z družinama
ZAHVALA
22. februarja 1994 je umrl naš
MARTIN LAMBERGAR
Petričev ata z Brega pri Litiji
Bilo vas je veliko, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala osebju ZD Litija, g. dekanu za opravljen obred in sveto mašo, še posebej hvala pa pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu je sklenila svojo življenjsko pot
IVANKA BAJDE
roj. Kladnik iz Spodnjega Hotiča
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, za darovane maše v njen spomin in izrečeno
sožalje.
Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. Penčurju za poslovilni govor in pevcem za občuteno zapete pesmi.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Pomladi se vse veseli,
ko vsaka ptička žvrgoli
a v našem domu je žalostno,
ker tebe, Helena, v njem več ni.
V SPOMIN
27.3.1993 smo mnogo prezgodaj izgubili našo drago hčerko in sestro
HELENO MEDVED
iz Mamolja
Še danes ne moremo verjeti, da te ni več med nami in da seje sredi upov in želja tvoje mlado življenje moralo tako kruto končati.
Vsem, ki postojite pri njenem grobu, nanj polagate cvetje in prižigate sveče ter darujete za sv. maše, vsem iskrena hvala.
Čeprav v hladnem grobu spiš, a v naših srcih, Helena, še živiš.
Vsi tvoji domači
Težak je bit tvoj boj, težak, težki vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
FRANCA JUVANA
iz Ponovič 1.4.1939 - 23.2.1994
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in darovane svete maše.
Iskrena hvala GD Sava, pevcem iz Kresnic, g. Franciju Dobrunu za poslovilne besede in g. župniku Jerneju Nemaniču za lepo opravljen obred.
Zahvaljujemo se dr. Stanetu Ptičarju, patronažni sestri Miri, reševalcem in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Litija.
Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
IZ MATIČNE SLUŽBE
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V mesecu februarju 1994 so se na območju občine Litija rodili 4 dečki in 5 deklic.
Na gradu Bogenšperk se je poročilo 20 parov, med njimi: Juvan Jože, elektrotehnik iz Kisovca in Cirar Vanja, vzgojitelj predšolskih otrok iz Litije. Razoršek Zvonko, ključavničar iz Ponovič in Janež Tatjana, tekstilni konfekcio-nar iz Ponovič. Katic Anto, delavec iz Zavrstnika in Klarič Milka, delavka iz Zavrstnika
Umrli v mesecu februarju:
Robinik Engelbert, star 51 let iz Litije. Dolanc Jožefa, stara 86 let iz Konjšice. Juvan Franc, star 54 let iz Ponovič. Kastelic Marija, stara 57 let iz Litije. Strman Frančiška, stara 86 let iz Tenetiš. Čelešnik Stanislav, star 65 let iz Zgornjega Hotiča. Dolanc Vincencij, star 72 let iz Konjšice. Knez Stanislav, star 57 let iz Dobovice. Gradišek Ana, stara 72 let iz Šmartna pri Litiji. Ilovar Ana, stara 77 let iz Gozd Reke. Janežič Neža, stara 83 let iz Črnega Potoka. Cirar Marko, star 16 let iz Javorja pri Gabrovki. Koren Olga, stara 68 let iz Tlake. Kopitar Marija, stara 83 let iz Litije. Menegalija Ana, stara 92 let iz Štangarskih Poljan. Garantini Marija, stara 74 let iz Vač. Bajec Rudolf, star 49 let iz Poljan pri Primskovem.
TRGOVINA
ŠKRAT"
Šmartno, tel. 882-094 Nudimo vam:
• rezervne dele za GOLF, RENAULT, YUGO, Z101, LADA, 126P, FIČO;
• agro program: BCS, IMT, ZETOR, SIP, TOMO VINKOVIČ;
• široka paleta motornih olj;
• akumulatorji TOPLA, VESNA;
• izpušne cevi
• brezplačna menjava pri nas kupljenega olja
• priprava vozila za tehnični pregled
• prodaja traktorjev TORPEDO
NOVO - NOVO - NOVO
Celotni programi rezervnih delov za ŠKODO FAVORIT
AVTO SOLA
SI-CAR (SVETIČ)
Vam nudi naslednje ugodnosti:
- brezplačni tečaj CPP
- Organiziramo tečaj prve pomoči
- možnost obročnega odplačevanja
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
se organizira za A, B, C in E kategorijo s pričetkom
Torek 5.4.1994 ob 16. uri
INFORMACIJE IN PRIJAVE: od 14. do 15. in od 18. do 20. ure na telefon 061/881-140 ali v Litiji, na Graški cesti 2
HIGIENSKI MINIMUM
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ponoviška 3 Delavska univerza
vabi
k vpisu v tečaj higienskega minimuma. Pričel se bo 9. maja 1994. Vse, ki morajo opraviti preizkus znanja, vabimo, da se vpišejo, in sicer lahko vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 16. ure.
Potrdila o uspešno opravljenem tečaju bo izdal Zavod za socialno medicino in higieno iz Ljubljane.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Za nagradno križanko iz prejšnje številke Glasila občanov, ki jo je sestavil Ivan Godec, smo prejeli 83 rešitev.
Izžrebali smo naslednje nagrajence:
1. nagrada: Julka Pene, Luke Svetca 5,61270 Litija; paket presenečenja podarja Geocenter, Jožko Godec, Litija
2. nagrada: Francka Mlakar, Golišče 14,61281 Kresnice; kosilo za dve osebi bodo postregli v gostilni Juvan v Hotiču
3. nagrada: Valentina Begič, Maistrova 8, 61270 Litija; knjigo Casanova je prispevala Državna založba Slovenije Litija
4. nagrada: Rok Simončič, Ulica 25. maja 2,61270 Litija; knjižico Litija nekoč in danes ter Vodič po gradu Bogenšperk je prispeval Ivan Godec.
Vsem prejemnikom nagrad iskreno čestita tudi uredništvo GO.
GLASILO OBČANOV
Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen BenČič, Mi-ja Bemik, Stane Čme, Lučka Ho-stnik, Vida Klemenčič, Anuška Polisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Multigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov.
Mercator - Golovec
TRAJN2
MERCATOR, NAJBOLJŠI SOSED
Kladivo L, Kladivo II., PE Primskovo, PE Sava, PE Sadje zelenjava - Kava bar. PE Štangarske poljane, PE Trg Šmartno. SP Pri banki, SP Rozmanov trg, SP Šmartno,
SP Graška Dobrava
AVTOHISA KISOVEC
Borovniško naselje 7
NCESI0NAR, POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SER"
ri
PEUGEOT
NUDIMO CELOTNO PALETO VOZIL, SERVIS IN REZERVNE DELE!
PEUGEOT 106, 306, 405, 605, J5 KOMBI
0(01 IPTBfffl đT™ JL ®z
V mesecu marcu čakajo kupce posebne ugodnosti!
PEUGEOT 106
PEUGEOT 306
PEUGEOT 405
VAS PRODAJNI AGENT: ALEKSANDER JOVANOVIČ, 61270 LITIJA
Valvazorjev trg 9a, tel.: (061)883-843
)ŠPORT IN REKREACIJA A
TENIS
NOGOMET
ZIMSKO ODPRTO PRVENSTVO LITIJE
Tenis park AS Litija je v soboto, 26.2.1994, organiziral prvo odprto zimsko prvenstvo Litije v tenisu v absolutni kategoriji za moške posamezno. Udeležilo se gaje 30 tekmovalcev iz Litije, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Izlak in Ljubljane. V finalu pa je bil "ptičji" dvoboj, saj sta se pomerila Čuk, ki ga mnogi poznajo kot vaditelja tenisa na Tenis parku AS, in pa Golob. Zmagal je Čuk, najuspešnejši domačin pa je bil Marko Boltin, ki ga je v polfinalu premagal Čuk.
Marko Jurjevec
NOVA SERIJA TEČAJEV
Tenis park AS Litija pričenja z novo letno sezono tudi z novo serijo teniških tečajev za odrasle in mladino. Tečaji bodo začetni in nadaljevalni, največje zanimanje pa pričakujejo prav pri začetnikih, zato so njim namenili še posebno pozornost. Za tečaj se lahko odločite individualno, kar pa je seveda nekoliko dražje, ali pa v skupinah, kjer ste deležni različnih popustov, vendar pa v skupini naj ne bi bilo več kot šest udeležencev. Pri mladini se skupine formirajo po starosti, in sicer za otroke do 4. razreda osnovne šole, za otroke do 8. razreda osnovne šole in za srednješolce. Možni so tudi družinski paketi tečajev. Na Tenis parku AS Litija se lahko takšnega tečaja udeležite tudi brez svoje opreme, saj vam jo nudijo na izposojo, ki je za udeležence tečaja brezplačna. Tečaji za mladino naj bi se odvijali predvsem v popoldanskem času, medtem ko bodo odrasli termine lahko izbirali glede na svoje časovne zmožnosti. Prijave na Tenis parku AS že sprejemajo, prvi tečaji pa se bodo začeli takoj, ko se bo prijavilo zadostno število kandidatov. Za vse dodatne informacije pa se lahko obrnete osebno na Tenis park AS, in sicer vsak dan od 9. do 23. ure.
Marko Jurjevec
LETNA TENIŠKA SEZONA
Koledarski pričetek pomladi opozarja vse ljubitelje tenisa, da se bo prav kmalu pričela tudi letna sezona na Tenis parku AS, natančneje povedano bo to v nedeljo, 17. aprila.
Lastniki celoletnih teniških kart ste brez skrbi, vse ostale pa Tenis park AS poziva, da se čimprej oglasijo. Poziv velja v prvi vrsti za lanskoletne abonente letnih kart, ki imajo pri rezervaciji termina prednost, vendar pa morajo le-to potrditi najkasneje do 30. marca. Po tem datumu pa sprejemajo nove prijave. In kakšne ugodnosti ponuja letos Tenis park AS? Kot prvo je to možnost plačila na dva obroka. Lastnik letne karte ima popust pri vsaki nadaljni uri izven termina letne karte na zunanjih igriščih. Že standardni so na AS-u popusti za mladino in študente, ki veljajo med tednom, se pravi od ponedeljka do petka do 16. ure.
Poleti je vreme nezanesljivo in za tiste, ki tega ne želijo tvegati, je kot nalašč lema karta v dvorani, kjer boste lahko mirno igrali
tudi ob najhujšem poletnem nalivu. Je pa letna sezona v dvorani zaradi abonentov zimskih kart nekoliko krajša kot zunaj in sicer od 1.5.94 do 30.9.94.
In kakšne so letos cene? Na zunanjih igriščih je lema karta po 17. uri in ob sobotah, nedeljah za 1 uro 180 DEM v tolarski protivrednosti, za dve uri pa 350 DEM v tolarski protivrednosti.
Dopoldne (od 8. do 17. ure) pa 1 ura 130 DEM in 2 uri 250 DEM v tolarski protivrednosti. V dvorani so cene nekoliko višje in sicer je po 16. uri, ob sobotah in nedeljah cena za 1 uro 210 DEM in za 2 uri 415 DEM v tolarski protivrednosti, dopoldne pa za 1 uro 160 DEM in za 2 uri 315 DEM v tolarski protivrednosti. Kot pa smo že zapisali pa ima mladina še dodatne popuste.
Na Tenis parku AS je poleg rekreacije poskrbljeno tudi za vse, kar sodi zraven. Tu so urejene sanitarije in tuš kabine, ter miren lokal z veliko teraso, ki pa bo letos, kot obljubljajo na AS-u, še večja in tudi pokrita.
Marko Jurjevec
KOŠARKA
Članska ekipa KK "LITIJA" je v drugem krogu tekmovanja v 1. SKL - rdeča skupina zasedla drugo mesto in s tem tudi ugodno pozicijo v play outu za vstop v A 1. ligo.
Po končani razvrstitvi ekip b 1. SKL - zelena skupina je bilo določeno, da Litjani igrajo s KK "Kraški zidar" na tri dobljene tekme. Prva tekma je bila odigrana v Litiji.
Rezultati:
1. tekma: Litija : Kraški zidar 84:86 (38:46)
2. tekma: Kraški zidar : Litija 84:82 (41:42)
3. tekma: Litija : Kraški zidar 85:81 (46:41)
4. tekma: Kraški zidar : Litija 76:67 (42:38)
Po štirih tekmah je rezultat srečanj Kraški zidar: Litija 3:1. Kraški zidar bo v naslednji sezoni igral v Al ligi, Litjani pa v A2.
Starejši pionirji so v tekmovanju za pionirski pokal izgubili z Domžalami in v kvalifikacijah zmagali brez izgubljene tekme in se uvrstili v polfinale, ki bo v Ljubljana Moste-Polje.
Tudi mlajši pionirji so že pričeli s tekmovanjem za pionirski pokal v Zasavski skupini. Odigrali so že prvo tekmo z OŠ Zagorje in Hrastnik. V obeh srečanjih so zmagali Litjani.
Mlajše pionirke pa morajo predhodno odigrati tekmo z Gabrovko.
Karolina Šušteršič
NOGOMETAŠI LITIJE PRED SPOMLADANSKO SEZONO
Zadnjo nedeljo v marcu se prične spomladanski del prvenstva III. slovenske nogometne lige, v kateri nastopa tudi ekipa Litije.
Kot večina ljubiteljev nogometa ve, se je jesenski del prvenstva končal dokaj slabo za nogometaše Litije, saj so predzadnji na lestvici, čeprav so bila pričakovanja veliko večja. Žal pa se je zgrnilo preveč obrobnih stvari (rdeči kartoni, menjava dveh trenerjev, pomanjkanje denarja, mali nogomet), da bi ekipa kotirala višje, čeprav bi po znanju uspeli, žal pa je verjetno premalo odgovornosti samih igralcev do pripadnosti kluba. Res pa je tudi, da se uprava kluba nekako ni mogla strniti v močan odbor, saj ni moč dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni kakorkoli pomagati klubu, dosti pa je tistih stranskih simpatizerjev, ki veliko vedo povedati, a bore malo prispevati, v še vedno stabilen klub, ki kljub vsem nevšečnostim deluje in bo tudi deloval, kar nam zagotavljajo rezultati in delo mlajših selekcij NK Litija.
In kako spomladi?
Igralci so pričeli trenirati pod vodstvom novega trenerja Mira Videmška, ki mu asistira Janez Tišler. V ekipi ni bistvenih sprememb, novi član kluba je le vratar Trampuš Igor, ki je prispel iz ETI Zagorje, medtem ko je z aktivnim igranjem prenehal Ocepek Bogdan. Po polletnem premoru se vračata v
igro Vehovec Tomaž in Prašni-kar Klemen.
Razpored tekem v spomladanskem delu je dokaj dober, saj so kar tri tekme od prvih štirih krogov doma. To pa je dodatni motiv, da bi si zagotovili sredino lestvice, da ne bi bilo bojazni pred izpadom iz III. lige. Upamo na najbolje, pričakujemo pa tudi zveste navijače, ki bodo še kako potrebni za bodrenje s tribun.
Mlajše selekcije, kot smo uvodoma omenili, nastopajo uspešno v ligah MNZ Ljubljana. Mladinci so trenutno drugi z majhnim zaostankom za Kolpo, vse pa so v jesenskem delu presenetili starejši pionirji, ki so prvi v I. ligi MNZ Ljubljana in imajo 26.3. zaostali derbi z ekipo Olimpije v Ljubljani. Ta tekma pa bo verjetno pokazala prvo moč sedanjega rodu teh prizadevnih pionirjev pod vodstvom Mlakar Doreta in Vovk Egona.
Mlajši pionirji začnejo nekoliko kasneje s pripravami, ki jih vodita Pavlica Uroš in Malis Rok. Tudi v tej selekciji nastopa vrsta talentiranih "fuzbaler-jev", ki naj bi bila Litijska bodočnost, bodočnost tistih, ki so popeljali ime Litije širom Slovenije.
Naj omenimo še to, da bo redno izhajal BILTEN kluba, ki vas bo seznanjal o vseh podrobnostih.
Mirko Plaznik
IZ SKUPINE REKREATIVCEV NASTALO DRUŠTVO
V Litiji že od leta 1977 obstaja skupina mož, ki se redno dvakrat tedensko rekreiraj o in igrajo nogomet. Pozimi igrajo v dvorani, zunaj - na pomožnem igrišču NK Litija - pa začnejo vsako leto prvo nedeljo v mesecu aprilu.
Dobivajo se ob sredah zvečer in ob nedeljskih dopoldnevih. Na letošnjem rednem letnem občnem zboru, ki je bil 8. januarja, so se člani skupine odločili, da se organizirajo kot društvo in se poimenovali DRUŠTVO REKREATIVCEV 77.
Društvo šteje 27 članov, starostna meja za sprejem v društvo je najmanj 35 let. Vse stroške krijejo s,ami z mesečno članarino 1.000 SIT.
Novoustanovljeno društvo je bilo 16. marca sprejeto v litijsko športno zvezo. Delo društva bo odslej slonelo na izvršilnem odboru, ki mu predseduje Aleksander Jovanovič, za blagajno je zadolžen Andelj Iskra, gospodarje Janez Prašnikar, člana pa sta še Tone Taufer in Jože Dernovšek. Nadzorni odbor vodi Metod Pavlica, pomagata pa mu člana Franci Kajba in Franci Jerin.
Program društva v letu 94 je organizirati DRUŽABNA SREČANJA z nekaterimi drugimi društvi iz naših in drugih krajev, organizirati nekaj izletov tudi za širši krog naših občanov, kakor tudi enodnevni smučarski izlet v prihodnji zimski sezoni na Ro-glo.
Vsem članom gre priznanje, da so od leta 1977 "vzdržali" brez premora. Vsi člani pa se strinjajo, da je k temu veliko pripomogel najstarejši in neumorni član Jože Dernovšek.
T.Š.
USPELA TURNIRJA V GABROVKI
Športno društvo "PRESAD" Gabrovka je organiziralo 12.2.1994 turnir v malem nogometu, 19.2.1994 pa v košarki. Po pričakovanju je bilo zanimanje za igro nogometa večje kot za igro košarke. Za nogomet se je prijavilo 11 ekip, od tega 2 iz Gabrovke, ena z Dol in 8 iz drugih krajev občine. Košarko so igrale le 4 ekipe, 2 iz Gabrovke in 2 iz Litije. Razlika v interesih za igro nogometa in košarke je velika. Pojavlja se vprašanje; kaj je s košarko v Litiji? En vzrok je morda v tem, da je košarkarskih igrišč dostopnih vsem in vedno premalo, drugi vzrok je morda v premajhnem usmerjanju v košarko v osnovni šoli in tretji vzrok je v interesu nosilca košarke v kraju -Košarkarskega kluba Litija - za vzgojo kadrov, saj v članski ekipi igrajo predvsem "tujci".
Ekipe, ki so se prijavile za nogomet, smo z žrebom razvrstili v štiri skupine. Znotraj vsake skupine je vsaka ekipa igrala z vsako ekipo. Prve ekipe v skupinah so se pomerile med seboj za prvo, drugo in tretje mesto.
KONČNI VRSTNI RED:
1. mesto: OMAHEN TRANSPORT I
2. mesto: GOSTILNA JUVAN I
3. mesto: AMKO IZOLACIJE
Od 4. do 11. mesta pa so se razvrstile ekipe: GABROVKA I, BISTRO LIPA, MONA LISA, DOLE, CVETLIČARNA CUCLAMA, GOSTILNA JUVAN II, OMAHEN TRANSPORT II in GABROVKA n.
Prve tri ekipe so prejele pokale v trajno last. Za vsakega tekmovalca pa je POKROVITELJ PRESAD GABROVKA prispeval lepo praktično nagrado.
Ekipa OMAHEN TRANSPORT I je bila v resnici najboljša. V njej so igrali sami mladi igralci z veliko tehničnega in taktičnega znanja ter obilo domišljije.
Najboljši strelci so bili: Rozina s 16-imi goli (Omahen transport), Mele s 15-imi goli (Omahen transport), Jelnikar s 13-imi goli (Gostilna Juvan), Hvala z 11-imi goli (Gostilna Juvan) in Grm z 10-imi goli (Gabrovka I).
V košarkarskem turnirju so ekipe igrale vsaka z vsako. Domači ekipi sta bili mlajši, malo bolj neizkušeni, vendar bolj borbeni, tako da nista dosti zaostajali za tujima ekipama, ki sta zasedli prvi dve mesti. Vrstni red je v obeh primerih odločil medsebojni rezultat, ker sta imeli po dve ekipi enako število točk.
VRSTNI RED:
1. mesto: PEČARSTVO POGLAJEN
2. mesto: BENO
3. mesto: EXTRA
4. mesto: BIOFANTJE
Prvouvrščena ekipa je prejela pokal.
Turnirja sta potekala v prijetnem, prijateljskem vzdušju. Želimo si še takšnih srečanj.
Igor Medved
ŠD "PRESAD"GABROVKA
RAZPISUJE TURNIR V MALEM NOGOMETU
KRAJ: zunanje igrišče OSNOVNE ŠOLE GABROVKA
ČAS: sobota, 9.4.1994
Ekipa šteje 4 igralce v polju in golman.
Igra se na rokometnem igrišču po pravilih nogometne zveze Slovenije.
ŠTARTNINA: 3000 SIT pred prvo tekmo. PRIJAVE na naslov: Igor Medved, Gabrovka 60, 61274 Gabrovka; telefon: 871-041. ROK PRIJAV: sreda, 6.4.1994.
ŽREBANJE parov bo v četrtek, 7.4.1994 ob 19. uri v prostorih OŠ Gabrovka.
NAGRADE: Prve tri ekipe dobijo pokale v trajno last.
V primeru premalo prijavljenih ekip si organizator pridružuje pravico, da prvenstvo odpove.
Za organizacijski odbor: Igor Medved
Obveščamo vse ljubitelje teka v naravi, da bo 27. aprila že 16. tek na Petelinjek. Vabimo predvsem šolsko mladino in dekleta. Razpis bomo posredovali v aprilskem Glasilu občanov.