—    3    —
Politične vesti.
Zaroka kralja Aleksandra je našla ugoden odmev doma v državi kakor tudi pri sosedih zaveznikih. Iz častitk, ki jih prejema kralj izvseh krajev svoje kraljevine, razvidimo ljubezen in udanost prebivalstva do kralja, na zunaj pa utrjuje združitev dveh kraljevih družin tudi politično zveze.
Iz narodne Skupščine. Božični prazniki so minuli, poslanci so se zopet sesti v Beogradu, da nadaljujejo svoje delo. Zbornica razpravlja o vladni izjavi. Tu imajo politične stranke in poslanci priliko, da izneso pred javnost vse svojo želje in tožbe, ki se tičejo naše države. Podrobno delu pa se vrši v odsekih, ki   morajo   pripraviti   gradivo   za skupščino.
Albansko vprašanje. Svet zveze narodov je poslal posebno komisijo v Albanijo, da tam preuči albanske razmere. Ali ta komisija se omeji na to, kar ji natveze albanska vlada, mesto da bi se sama prepričala o očitkih proti sosednjim državam. Tako so ji Albanci natvezli, da ima Jugoslavija ob meji 80.000 dobro oborožene in pripravljene vojske, ki komaj čaka, da udre v Albanijo. Komisija verjame to laž, noče pa sama iti pogledat te armade, ker bi ne mogla potem krivično poročati o naši državi.
Medzavezniška konferenca v Cannesu. Od 4. do 13. t. m. so se vršila v Cannesu (blizu Nizze na južnem Francoskem) zavezniška posvetovanja, ki so se tikala v prvi vrsti nemške odškodnine. Angleži hočejo, da se plačevanje vojne odškodnine Nemcem olajša. Tudi francoski ministrski predsednik Briand se je temu udal. Razen tega se je govorilo tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo obnove Evrope. Sklenilo se je, da se v marcu skliče v Grenuo gospodarska konferenca vseh evropskih držav, tudi Nemčije in Rusije, ki se naj posvetuje in sklepa, kako vzpostaviti redno gospodarsko življenje med evropskimi državami.
Nova francoska Vlada. Bo mnenju francoskega parlamenta je Briand na konferenci v Cannesu preveč popustil glode plačevanja nemške odškodnine. Zato je moral oditi in novo vlado je sestavil Poincare. Od njega se pričakuje, da bo nepopustljiv proti Nemčiji. Poincare stoji na stališču, da je Francija v vojni največ ti pela in da je najmanj, kar more zahtevati, zahteva popolne odškodnine. V toj zahtevi noče popuščati. S tem pa niso zadovoljni oni, ki bi radi, da se Evropa obnovi v znamenju spravljivosti, miru in mednarodnega sporazuma.
Cita zopet Straši. Komaj so Karla nekoliko pozabili, ki je moral neslavno oditi na Madeiro, že začenja njegova žena Cita vznemirjati svet. Slavohlepna žena nikakor ne more prenesti, da bi udobno v miru živela s svojim možem za svoje otroke. Napenja vse moči, da bi reSila za habsburški svoj zarod vsaj madžarski prestol. Ne manjka ji pa tudi raznih dobrih prijateljev in svetovalcev, ki bi ji radi pripomogli do prestolčka. So to razne posvetne in duhovniške ekscelence, ki si žele nazaj časov časti in slave. Komaj se je Cita povrnila z Madeire v Švico, že se ču-jejo resne vesti, da hoče na Madžarskem vprizoriti neki puč in spraviti, ker ni Karel za nič, na prestol najstarejšega sina, za kte-rega bi sama vladala, dokler sin ne doraste. Obmejne države so se že dogovorile, da ha-burških nemirnežev ne trpe med sabo, ker bi le nemir delali s svojimi pristaši in spletkarji-