Vaški listonoša a vse zgodaj nekega clm: je bila vže po konei pridna Marjeta, žena vaškega listonoše, in pospravljala po hiSi. Dobra, vžo- postarna ženica ni mogla biti nikoii brez dola. — Ppč, ki je zavzemala skoraj polovieo sobe. raz-prostirala je prav ugodno gorkoto. Na mizi so stale priproste navadne posode, krnh in nekoliko surovega masla, to vse. pripravljeno za zajutrek. — Ko stopi njen mož iz stvanske sobiee v slnžbenej obleki v sobo, takoj prinese Marjeta zajutrek na mizo, kateri oba mirrio zavžijeta. — Po zaju-treku odpn' Marjeta za^irzueno okno. pogleda na poljc, vzdiline. zapri' okno in rcee: ^Oj kako zopet sneg mi*do. ne vidi se niti za stopinjo napvej: ti raoj stari. danes pa vender ue mores nikamor iz bise!" nTak6? In kdo »aj potlej raznese Ijudem željno pričakovane liste in časopise po vasi;h, ako bode listonoša zaradi nckoliko snega sedel doma pri gorkej pefli?" nO to pač ni noliena tolika iiosueča, ako ljudjc danes ne dobc listov in časopisov v rukel — Mnogo bolje, kakor pa svoje '/ivljenje staviti v nevarnost. In danes je še celo tvoj sestdeseti rojstni dan!J „1 nu, tolike nevarnosti menda vender le ni, da bi no mogel nikamor iz hiše," odrroe listouoša, nvže rečkrat sem liodil r takem rremenn. pa sem se zmiraj povrnil sreSni) dom6r." — To rekši. obleče se v slnžbeno suknjo, vr/.e si poštno torbico preko rame ter se spravi na pot. Še vzarae palico in debelc ziniskp rokavice, podii ženi Marjeti roko v slovo tor otide iz hiše. — Marjeta ga spreini do vežnih vrat, kjer jej on s(; jedenkrat z glaro pokima, potem pa naglo zgine po sneženih zametih. Žena se uekako zaniisljeua vrue v sobo. Hila je buda zima! Sncg je kar škripal pod nogami starega listonoše, ki je nesel polno torbo vsakovistnih listov in časopisov, a na hrbtu Sc prccejšen kup paketov. Iz začetka je bil pot že preeej dober, utrjen od težkih vaških sanij. in to vse do prve vasi, kjer je sfopil v krčmo. Na vratih ga je prvi pozdravi! gostilničar, ki je vže tezko pričakoval časopisov, da bi jih dal svojiin radovednim gostom. Pregovorivši nekoliko besedij s krimarjcm o denašnjili slabih časih nastavi svojo pot dalje. Tii in tam oddavši šc nekoliko listov ondotnim stanovnikora, jiride naposled k zadnjej koči, ki je stala vža zunaj vasi. Na mtih te ubsžne koče je stala sira žeuica z iipognjenini hrbtom, ki ga je takoj vprašala z omolklim glasotn, ali ima murda kak list za njo od njenfiga sina iz AmerikeV nNimam danes nič," odjjovori jej listonoša. Starka izmrmra nekoliko uera-zumljivili besedij ter otide zopet v svojo boruo kočico. — Tako je stala ta starka vžc nekaj let vsako jutro pri dobrem in slabem vreinenu na vratih svoje ubožne kofe in željno pričakovala kakega lista od svojega sina iz Amerike. Nu, njen sin je našel v daljnem svetu svoj hladni grob, kder mirno počiva njegovo telo daleč daleč od svoje domovioe. Tn sirota inati ga vsak dan prieakujo. da se povTne k njej domov. —¦< 187 >¦• - Listonoša sc zdaj poda zopet v drngo vas, da tuJi taui odda liste in ua»>-pise tamošujiin prebivalcem, ki ga izvestno vže vsi težko prič.ikujejn. Vže sc je videl a biiinje vasi zvonik in cerkev, ki sta bila pokrita % debeliin sntsgom. Be nekaj stopinj in listonoša je bil tmli v tej vasi; oddal jo Iiste iu ilruge stvari ondotttim prebir&lcem tev sttipil v župnijo. Tu rau pvido cerkvenik nasproti, .rzamc liste in časopise za gospoda župnika ter iuu reče, da nnj stopi v kubinjo. da se malo ogreje in odpočije. Listonosa odpočivsi se, nastavi svoj pot v tretjo vas. Gredoč po debelem snegii in v lnidein lurazu, premišljuje. kako ugodnejse bi pae bUo v takem vremenu sedeti donui pri gorkej |>et'i, kakor pa tako star prenašati liste vsaki dau iz vasi v vas. Dan je vže krajši iu jolo se je ]ni"atiti. Vesel je bil listo-nnša, da je vže tudi zatlnjo vas obhodil, kPi" od tukaj irna -zdiij po bližniei sarnn jedno uro do svojega doma. Oddati iina še sami.'» jedeu list uekejnu bogatemu graščakn, cegar >,rrasčiua je bila nekoliko korakov iz vasi. Prišedši v grad, ne najde nikogar. dokler se no odpru vrata grajske dvorane, \7, katere stopifca gospod in gospa, ki sta bila vsa v ernej oljleki in stA si z robecm zakrivala obraz tor bridko jokaia. Sla sta lniino listono^e, da ga iiiti opazila nista. Zdaj pridc grnjski slnga, ki je tudi zeld žalosteu. Ta pnzdravi starega listonošo s tresočim se glasom. vzprejine pisraa na gospoda gvašiaka tw na vpvašanjo listonoševo, zakaj je v graščini taka žalosl in zak*j se oni gosporl in gospa tako jokata, ndgorori, da se je v grasi-ini zgodila velika nosreča, ker je jediai sin in nasleduik gospoda gfa-šeaka na vt-erajšnjein lovu tibit bil. Sltiga )ii inogel niti Ijfsedice vef izpregovoriti — vroče siilze so ga oblile. Jjistono.sa nato inolče otide iz gi'a«eine. Ko ,je drngc-krati nosil pisma v graščino, roislil si je vockrat: nKako bogati so ti ljudje, in on v primeri z njimi tak siromak!" Nii, danes si je raislil vse dragače: ,,KakQ ubožni so ti plemiči. a on je tako bogat! '/& nič bi 110 mogel ž njimi menjati. Ti 80 propadli. a oa iraa uvetoro otrok, kateie si je z velikim Irndom odhranil in v dobre ljudi uapravil, ki mu so za BJegovo Ijubezen in skrb ttidi livaležni." Tako premišljujoi?. ni pazil na pot, po katerem je debel sneg gazil. Nu. kmalu je zapazil 0110 staro hrastovu drevo. ki je pod silno sneženo tezo globoko k tlam upognilo svoje debele veje in nra je bilo vedno znamenje, da je na pravem potu. On to staro dvevo dobro pozna ler je nverjen, da ni zgrešil pravega pota. da-si ne vidi drugega okolo sebe, kakor s snegom pokrito površje. I*rno jc koraciil dalje. Vse bolj temno je postajalo. Noč, tcmna \\¦•— ]e ono stavo hrastovo drevo, od katerega se je nadejal, da pride izveslno domov. Kaj naj stori zdaj ? Na vso nioč poskusa, da bi Sel dalje, ali zamnn. mofi mu no dopuSčajo. Slab in ves onemogel se nasloni ob hrastovo drevo ter posknša nekolifco postati. da se vsaj malo odpoEije, predno nastavi dalje svoj pot. Trudnc oH se inn zajiro in polagoma se spusti v sneg. IJilo mu je tako ug«iino r mehkem snegu, da takoj zaspi. Debeli sueženi kosmi so mu padali ua liea. Njegova dobra žena Marjcta je bila v velikih skrbeh in to tembolj, fim bolj se je bliiala no6. Pri vsem njenem opravilu ni bilo niinnte. da bi ne bila pomisiila nanj. Vsak pogled skozi okno jo je opominjal. kako tožarfo slnzbo iina danes nj>n mož. Prieakuje ga vsak fas; vefierja stoji vže pripravljena v peci ua čast njego-vemu rojstnemu dnevu. nKje neki je zaostal? — Drugače je bil ob tem času vže vselej doini." Zopet gre k oknn in gleda. ali temi je, da ne more videti ničesa. Posluša pri vratili, je-li kdo gre: ali zamin, vse je tiho in mirno. Ker jej v temi ni bilo prijetao, prižge si luč in vzame delo v roke, ali roke so sejej tresle, kator ie nikoli poprej. Mine jedna, mine dniga nra. ali moža še Di od nikoder. — Odlofi se, da gre na pošto in popraša tam zanj, ali kako uaj pusti samo hišo, mož bi ntegnil v tera easu domov priti. Zdajci za&uje korake zuuaj pred hišo; takoj skoe.i na vrata, ali tn dobi svojo najstarejšo hčer Cilko z njenim niožem, ki sta prišla, da čestitata dobremu oeetn. Zelo se ustrasita oba, ko za-slišita, da očeta se zdaj 111 doniov. Na to pride tudi najstarejši sin, ki je bil črevljar, iD je prinesel o&etu lepe črevlje v dar. Ko so tudi njemu povednli, da očeta še ni. bled je postal kakor zid in dejal: nHitro ga moramo iti iskat!" —V tem sta bila prišla tudi najmlajši sin in naj-¦ mlajša hči in vsa družina jc bila skupaj, le očeta ni bilo med njimi. Sinova in zet sklermjo, da gredo očetu uaproti. l)a-si so bili sami v velikih skrbeh, vender so tolažili mater, rekoč: nSe žalostite se, mati. toliko; oee je izvestno ostal v bližnjej vasi, ker ga je noč prehitela; mi gremo ponj in i;a kočemo domov pri- peljati!" — ^Daj Bog! da bi ga dobili", veee raati s tresoSim se glasom. — Tako jc tudi bilo. Snpg jc nelial padati in mesec je zaiSel sijati na sneženo po-rršino. Trije krepki mladeuiči so čvrsto korakali po zamrzlem poti. Po dolgej hoji pridejo v prvo vas, kjer je v/.e vse spalo, le v jednej krčmi je še gorela luiS. Vsi trije stopijo v krfmo, mislei, da ga dobu notri, ali ljudje so jim rekli, da se je bilo vže zmračilo, ko je listonoža otišel iz vasi. — Ne vedoč, kaj bi storili, mislijo si, da bi bilo najbolje, ako se vrnejo domov, ker je znabiti occ vže doma. In res, posloviv&i se v krčmi, napravijo se naravnost proti domu. Bili so pa vender v velikih ekrbeb za očeta. Nikjer ni bilo nobene koče, kjer bi ga mugli najti. Naposled pridejo tudi do onega starega lirasta, pod katerim je onemogli listouoia še vedno sladko spal. Prva dva otideta mirno mimo drevesa, a najmlajši sin postoji malo, ter gleda okolo sebe. Tii pod tem starim hrastom je večkrat pocival z očetom, ko s(a se šfa ob nedeljah in praznikih sprehajat. V prijetnej senei tega drevesa sta večkrat sedela in se pogovarjala to in ono. Tako premiš-Ijujoo zagleda se y sneg pod drevesom ter vidi, da se v snegu nekaj preinikiye. Stopi bliže, pripognc se in pntiplje z roko v sneg. Zdajci zavpije na ves glas od strabu in veselja, ko je našel ofieta. Mesee je obseval starčkovo bledo lice, ki je bilo od hudega mraza vže otrpnelo, Ko je odmetal sneg z njega, jel je klicati brata in svaka na pomoč, ki sta bila \'/.e dalef naprej otišla. Ta dva sta hitro prihitela in pomagala starčka spraviti na noge. Ali vsi poskusi, da bi ga oživeli, bili so brez uspeha. — Kaj naj stoiv? Kako niu naj pomagajo? Hitro jim pade na um, kaj naj stoiv. Prigovor pravi: Ljnbezen je najboljši svetovalec. Vzdignejoga, zavijejo prav dobro v njegovo suknjo in ga tako prinesii dnraov. Zua se. da so se vsi jokali, a najboij njogora žena JHarjcta, ko je ngledalz svojaga raoža, ki ni dal nobenega znaka /.ivljenja od sebe. Nu zdaj ni čas zato, da bi se ulovek jokal, treba je hitre pomoči staretnti listonoSI. Poslali so hitro po zdravnika, ki je rekel, da starčkovo življenje še ni v smrtnej nevarnosti. In res je starček po zdravnikovej pripomoči kmalu o6i odprl in ugledavši svojo skrbno ženo Marjeto in otroke, ki m vsi stali ob njegovej po-stelji in mu slregli, uasmeliuil sc je prav sladku ter hotel nekaj izprogovoriti, ali mofi niu še niso ilopustile, bil jc Sr praslab. Fsi so bili zdaj izranredno veseli, da jiin je Hog Ijubega očeta iu pri življenji obranil. — Preteklo je nekaj meseccv. preduo je stari listonoša zopet niogel na noge. Še-le dobrodejni vzpomladanski zcak mn je dal toliko močij, da je mogel zopet iz hiše, a preteklo je še nekaj —•¦< 190 >~ — casat predno si je usojal liste raznasati pr> vasoh. Slabost v nogah mu je ostaln za ziuiraj: irikoli vet ni mogel enako urno lioditi, kakor poprej. Nii lcmalu se ^^ je dobila tncSi za njega pi'i posti ngotlnejsa sluiba. ki je l>ila njegovim motem ^H priraevnejža in jo je laiiko opravljai. Ko je solnce govkftje pustnjalo in so se gore j^^| iu travniki ogruili z zelonjeni in cvcijeni, taknit jja jft miprestano žolja vtekla v '^^M gozd i11 na polje. In ko je prišla zopet liuda zima in je srteg le/.al \>o gorah ^ti ^^| doliuah, verlel je. da se mu ni treba bati ncvarnosti za njegovo življenje. Kuakal je se več svojih rojstnih dnevov, in vselej so se zbraii nje*Lovi otroi-i, zetje, sinahe, vnnki in vnutjiee, da so mu (¦estitali in z njiru praznnvali veseli dan njcgovega rojstva. Zna se, da so se ])ri tej priložnosti spominati tudi ono grozno in ueugodne ziuie, katera jim jo bila naredila toliko strahu iu žalosti ter se zahvalili dodrcmn ^H Kogu na "velikej dobroti, da jim je olivanil inilega starrka — listonoso. ^H UrrnlHl-i tniji. -J.Lockert