LETO XXV. — številka 65 Ustanovitelji: obfi. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka •n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton MiklavčiC ** Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z KRANJ, sreda, 23. 8. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol led ni k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik, in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA s 50-odstotnim popustom od 21. avgusta v prodajalni Blagovnica KRANJ KranJ» Poštna 1 LETNE KONFEKCIJE NAKUP *ENSKI LETNI KOSTIMI, ŽENSKE LETNE OBLEKE, MOŠKE IN ŽENSKE LETNE HLAČE Mejni prehodi v številkah V Prvih letošnjih sedmih 8kii?Clh Je na šestih gorenj-str! mejnlh Pohodih pre-i»u? meJo 6,8 milijona pot-"k°v ali za 300.000 več kot v nakem lanskem obdobju Med Potniki, ki so v tem ob- 2 Mu prestopili mejo, je bilo / jniUjona naših državljanov „ ,9 milijona tujih državlja-bon tevil° Potnikov je naj-tem Poras,° J"liJa- saj je v 2-? rnMMSLCU Prcst0Pil0 mei° 8a 2 JMiJona potnikov, od te- Oov mi,iiona tujih državlja- ^e,ika večina potnikov je ua ala 7a prestop meje mej-J?0f,preh°da na Ljubelju in »arnof?.U- Na LJ«belJu Je rnilli 3ullJa prestopilo mejo ren. potn'kov, na Podko-hodU pa 980 000. število pre-uov cez mejo je najbolj naraslo jimija in julija, saj •Je samo v teh dveh mesecih prestopilo mejo 3,9 milijona potnikov. Manj prehodov kot lani je bilo samo letošnjega aprila, kar bi lahko pripisali pojavu črnih koz v Jugoslaviji. # Večina potnikov je prestopila mejo z motornimi vozili. Teh je bilo v prvih sedmih mesecih letos 1,7 milijona aH za 100.000 več kot v enakem lanskem obdobju. Samo julija je čez gorenjske mejne prehode peljalo 820.000 motornih vozil. Med motornimi vozili je bilo vozil s tujo registracijo v prvih sedmih mesecih kar 1,3 milijona. Letalski promet je na mejnem prehodu Brniki mnogo manj živahen od cestnega. Letos je v sedmih mesecih prestopilo mejo na tem prehodu 73.000 potnikov v 1692 letalih. Med letali, ki so v tem času pristala na Brniku, je bilo 518 tujih. Maloobmejni promet je pri-bllžno enak lanskemu. Na gorenjskih mejnih prehodih je Ielos v maloobmejnem prometu prestopilo mejo 69.000 potnikov, med njimi le 20.000 naših državljanov, število naših državljanov je v maloobmejnem prometu približno enako vsak mesec, medtem ko število tujih državljanov ki prestopijo mejo v maloobmejnem prometu, narašča v turistični sezoni. L. M. Akcija za pomoč Pomurju stekla Pozivu na solidarnostno akcijo za pomoč Pomurju, ki so ga pretekli mesec prizadele poplave, se je odzvalo že veliko gorenjskih delovnih organizacij in družbenih skupnosti. Nekateri kolektivi so že prejšnji teden sprejeli sklepe, da Pomurju pomagajo in določili vsote, ki jih bodo prispevali v solidarnostni sklad. O teh smo pisali v sobotni številki. Včeraj smo se o poteku akcije ponovno zanimali pri občinskih sindikalnih svetih. V Kranju smo zvedeli, da so pomoč obljubile vse delovne organizacije, vendar vse še niso določile, koliko bodo lahko prispevale. Elektro Kranj bo ob prvem izplačilu osebnih dohodkov prispeval v solidarnostni sklad 2 odstotka enomesečnega zaslužka, Kmetijska zadruga Cerklje, SGP Projekt Kranj, Ingeeniring Kranj, PTT Kranj, Aerodrom Ljubljana — Pula in Konfekcija Krim Kranj prav tako po 2 odstotka od enomesečnega zaslužka. V časopisnem podjetju Gorenjski tisk pa je sindikat predlagal delavskemu svetu, da bi namenili za pomoč pomurskim občinam trikrat po 2 odstotka enomesečnega zaslužka. Planika Kranj je pred leti zgradila obrat za izdelavo obutve v Turni-šČu v Pomurju. Ob poplavah je v delavnicah in skladiščih nastalo za 312.000 dinarjev škode. Odločili so se, da bodo vso škodo sami krili in ne bodo prosili za pomoč solidarnostnega sklada. Na Jesenicah pa so v teh dneh sklepali o pomoči na ObSS Jesenice in so se odločili, da prispevajo 2000 dinarjev, v SGP 1000 dinarjev,(Go3tinsko podjetje železar je namenilo 1000 dinarjev pomoči, Kovinsko podjetje Mojstrana, občinska uprava in glasilo železar pa po 2 odstotka od enomesečnega osebnega dohodka. V škofji Loki so podjetja sporočila, da bodo o akciji razpravljali še ta mesec, ObSS Škot ja Loka pa je že prispeval 1000 dinarjev in zaposleni v občinskih družbenopolitičnih organizacijah po 2 odstotka od enomesečnega zaslužka. V Radovljici se je za pomoč v teh dneh odločilo GG Bled, ki bo poslalo v Pomurje 10.000 dinarjev, Iskra Lipnica pa bo prispevala 5 odstotkov od enomesečnega osebnega dohodka. L. B. Zadovoljni so s tem, kar jim dajo 10. STRAN Turistični Bled Vzel starih milijon din prihrankov in jih zapravil Podjetje HidromonlaŽa Maribor je pripeljalo v četrtek v Kranj transformator za novo razdelilno transformatorsko postajo na Laborah, ki bo začela obratovati letošnjo jesen. Transfor« mator, ki so ga v četrtek pripeljati v Kranj, tehta 59 ton. (Jk) — Foto: F. Perdan Slovesnosti v Žirovnici Slara osnovna šola v Gorjah, prenovljena v vzgojnovarstveno ustanovo. — Foto: J. Ambrožlč • Praznik krajevne skupnosti Gorje V krajevni skupnosti Gorje pri Bledu vsako leto 28. avgusta praznujejo. Ta dan 1941. leta so Nemci v Spodnjih Gorjah pod hribčkom Revovco ustrelili pet talcev in se tako maščevali za ubitega izdajalca. Gorjanskj kot je med zadnjo vojno dal velik delež k boju proti okupatorju. Že par mesecev po okupaciji se je 17 gorjanskih borcev umaknilo v gozdove. Vojna leta jih je preživelo devet, danes pa so živi le še Franc Ambrožič-Beton, Katarina Ambrožič, Janez Kocjančič-Božo, Stanko Kocjančič-Mar-jan, Vinko Repe-Triglavski in Jakob Žumer-Mitja. Sicer pa je bilo jz gorjanskega območja aktivnih okrog 350 borcev. 63 družin je okupator izselil, 159 prebivalcev pa je dalo življenja za svobodo. Krajevno skupnost Gorje danes sestavljajo naselja Zgornje in Spodnje Gorje, Poljšica, Podhom, Višelnica, Mevkuš, Spodnje Laze, Grab-če. Krnica, Spodnja in Srednja Radovna ter zaselki Per-niki, Zatrnik in Stara Pokljuka. Na tem območju živi 2795 ljudi. Število pa se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenilo, čeprav je zrasla vrsta novih hiš. Večina ljudi je zaposleni/1 v okoliški industriji, kmetje pa so se preusmerili na živinorejo in gojitev črnega ribeza. Danes se v Gorjah lahko pohvalijo, da so bili med prvimi pri nas, ki so s samoprispevkom zgradili novo šolo, staro pa preuredili v otroško varstveno ustanovo. Ga-silci so zgradili nov dom. V zadnjem času se tod oživlja turizem in s tem v zvezi tudi gostinstvo. Pa tudi trgovina se je modernizirala. Pred vojno je bilo v Gorjah živahno kulturno prosvetno delo. Tudi danes so Gorje znane po športnikih, godbenikih in foklorni dejavnosti. Pod vodstvom znanega predvojnega tekača Lovra Žemve je zrasla vrsta mladih tekačev. Ljudje zdaj pogrešajo le dramskih uprizoritev na domačem odru. Ta nekdaj živa dejavnost je zadnje čase namreč precej zamrla. Sicer pa so danes prebivalci krajevne skupnosti Gorje zadovoljni. V zadnjih letih se je veliko spremenilo in veliko zgradilo. Vsega seveda še vedno nimajo. Tako bo treba predvsem misliti na ureditev kanalizacije in poti. Toda z dobro voljo, sodelovanjem občine in krajevne skupnosti bodo prav gotovo rudi ta vprašanja kmalu rešili. J. Ambrožič Počastili so krajevni praznik Minulo nedeljo popoldan so na Štefan j i gor j pod Krvavcem slovesno zaključili praznovanje tradicionalnega krajevnega praznika. Osrednja slovesnost je bila pri partizanskem spomeniku na Spodnji Stefanji gori, kjer se je zbralo veliko domačinov in okoličanov, preživelih borcev in aktivistov ter predstavnikov družbenopolitičnega življenja tega kraja in okolice. Slavnostni govor je imel predsednik krajevne skupnosti Grad Andrej Žargaj, predsednik krajevne organizacije ZB NOV Cerklje Janez Por pa je govoril o dogodkih, ki so se v tem kraju pod Krvav, cem odvijali med našo revolucijo. V bogatem kulturnem programu so sodelovali pevci iz Cerkelj, domači recitatorji in drugi. Številni prapori in zastave so lepo okrasile pri-.reditveni prostor, škoda je bilo le, da je pihal tako močan in mrzel veter. - an Ob 50-letnici smrti Dragoljuba Milovanoviča, sekretarja SKOJ, ki se je 1922. leta na poti z Dunaja v domovino ponesrečil na Stolu, bo v Završnici, kjer je spominsko obeležje, več prireditev. Največja bo vsekakor zvezni tabor mladih planincev Jugoslavije, ki ga organizira Pla-ninska zveza Slovenije. Predvidoma se ga bo udeležilo po 40 mladincev — planincev iz vsake republike in pokrajine. Na osrednji prireditvi tabora, ki bo trajal od 8. do 10. septembra, bosta govorila Vladimir Maksimovič, predsednik zveze mladine Jugoslavije in dr. Miha Potočnik, predsednik planinske zvi-ze Slovenije. Na tej prireditvi bodo v kulturnem programu med drugim nastopili srednješolski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom Janka Pribošiča, godba na pihala iz Gori j, borbene in druge pesmi pa bo recitiral dramski igralec Aleksander Valič. Poleg tega bodo mladinci jeseniške, radovljiške in tr. žiške občine imeli več pohodov v Završnico, kjer bo tudi orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial. Predvideno je, da bodo na kraju, kjer se je Milovanovič* ponesrečil, odkrili spominsko ploščo. Vse te prireditve bodo združene tudi s praznovanjem ustanovitve Cankarjevega bataljona. V spomin na ta pomemben dogodek leta 1941 se bodo preživeli borci na predvečer 9. septembra zbrali v karavli pri Valvasorju, kjer bodo obujali spomine na partizanske dni. Mladina bo, če bo ta dan lepo vreme, v Završnici pripravila zabavni program, na katerem bo nastopil oktet iz Žirovnice ter harmonikarski zbor iz Radovljice. Pri organizaciji vser prireditev sodelujejo orga^1* zaci je ZB NOV, planinska društva in mladina. B. Blenkuš Spominska svečanost na Vodiški planini Občinski odbori ZB NOV Jesenice, Radovljica in Ško-fja Loka pripravljajo 9. septembra komemoricajo na Vodiški planini ob obletnici Jožeta Gregorčiča, prvega komandanta I. grupe odredov in njegovih tovarišev borcev, ki so padli leta 1942. v boju z okupatorjem. Žalne sveča, nosti se bodo udeležili številni šolarji omenjenih občin, borci in drugi občani. Poleg tega bodo pri tem sodelovali tudi pripadniki JLA garni^ Je iz škofje Loke, ki nosi in* po Jožetu Gregorčiču. Po p»* reditvi si bodo številni dijaki in učenci ogledali zanimiv* razstavo NOB, ki jo bodo Z* ta dan še posebej uredili ' vojašnici v Škofji Loki. Za prevoz udeležencev bodo občinski odbori ZB NOV poskrbeli avtobuse, kateri* vozni red bodo še objavili. B. Blenku* Obnovitev žirovskega vodovoda že letos? Že v začetku aprila, ko se je na področju Žirov pojavila epidemija zlatenice, je vsakdo največjega krivca iskal v slabem vodovodnem omrežju in pomanjkljivih sanitarijah. Bolezen, ki zdaj sicer postopoma pojenjuje, mimogrede: od aprila do danes je obolelo okrog 130 ljudi, je dala vedeti, da bo treba čimprej misliti na preure- Letovanje tržiških otrok Se nekaj dni in ponovno se bodo odprla šolska vrata. Zato so se vrnile z letovanja tudi zadnje skupine šolskih otrok iz tržiške občine. Vse kaže, da je bilo letošnje letovanje uspešno izvedeno in da letuje v raznih kolonijah vsako leto več otrok. Letos je letovalo v štirih izmenah 160 otrok; 60 več kot lani. Svet za zdravstvo in socialno varstvo ima posebno komisijo, ki organizira vsako Jeto med šolskimi počitnicami letovanje šolskih in predšolskih otrok v Pulju in na Debelem rtiču. Prva skupina, ki je odšla na letovanje že junija, so bili predšolski otroci iz vzgojno-varstvene ustanove. Julija so se v Pulju izmenjale kar tri skupine šolskih otrok, ki so letovale po deset dni. Otroci so bili poleg kopanja deležni tudi organizirane rekreacije na športnih igriščih in bogatega kulturnega življenja. Vsota, ki so jo morali prispevati starši, je znašala 325 din, ostalo pašo prispevali RK, DPM in šole. Na letovanju v Pulju je bilo tudi 24 učencev iz posebne šole, ki so imeli organizirano šolo v naravi. V šoli v naravi so se učenci v večji meri ukvarjali z izdelovanjem različnih likovnih in tehničnih izdelkov. Te izdelke bodo septembra pokazali na razstavi. Sredstva za učence iz posebne šole, ki so bila potrebna za izvedbo pouka v naravi, bosta prispevala TIS in občina Tržič. - Na Stenjaku pa je bila zdravstvena kolonija, katere se je letos udeležilo 96 otrok in od tega kar 20 predšolskih. Tretjino potrebnih sredstev za letovanje je prispevalo socialno zavarovanje, dve tretjini pa starši in občina--JP ditev vodovoda, kamor vdirajo raznovrstne odpla** Kje zbrati denar za 8JJ prejšnjo obnovitev? KraJ£L na skupnost se je že pred som odločila, da ustanovi V0" seben krajevni sklad za voj komunalnih dejavn^T V ta sklad je po soglasij sklepu delavskega sveta Alp* ne to podjetje že sklen")C prispevati stalen prispfvCv iz dohodka podjetja. ?vx%. vek je odvisen od števila <* lavcev, podjetje pa ga plačevalo v višini enega ?v stotka osebnih dohodkov £ lavcev. Torej se članom * lektiva ta prispevek ne trgal od obračunanih nih dohodkov. Po isti P0*1.^ že šli ali pa se bodo PoZl^ šele odzvali drugi žirovs^ kolektivi. Razveseljivo je tudi pr*P? ročilo delavskega sveta AW nc. Ta namreč poziva vse d lavce na območju kra-,cV'jj, skupnosti Žiri, naj v svoj organizacijah združenega & la delajo po eno prosto zasiag krai^" ii sklad za razvoj " boto in naj celoten tega dne namenijo v komun nih dejavnosti, da bi sc ' zbran denar uporabil za konstrukcijo vodovoda. \ ta način se bo zbralo I5"' ,goCJ' dinarjev, kar da bi Žirovci bi že ornoga- ,j i letos obnavljati vodovodno °r ^y je. To pa je v sedanjem nju tudi nujno! O Jutri popoldne se bo sestalo predsedstvo občin* Sindikalnega sveta. Razpravljali bodo o pomoči delovni*^ kktivov v občini Pomurju, o akciji kolektiva Plamen za s ^ lizacijo in o akcijskih programih delovnih organizacij- ^ rili pa bodo tudi o pripravah na kongres sindikatov. A* A Triperesna deteljica pod Ljubeljem Najbolj prometni del Tržiča je vsekakor Deteljica v Bistrici, *| je nastala ob graditvi mednarodne ceste Naklo—Ljubelj. Na tem velikem in zelo prometnem križišču je vedno dovolj Prometa. Posebno gost promet pa je v poletnih mesecih, ko p na naših cestah množica vozil s tujimi registracijami. Julija *n avgusta je Deteljica podobna velikemu mravljišču, v katedro se premikajo vozila v vse smeri. Gneča na križišču ne Preneha tudi v nočnih urah. Deteljica pa ni samo pomembna kot prometno križišče, temveč daje tudi svoj utrip turizmu tržiški občini. Med prepletajočimi se cestami so trije Pnnienibni objekti. To so Kompasova restavracija Deteljica, JJtenJalnica turističnega društva Tržič in bencinska črpalka etrol. Da bi izvedeli kaj več o poletnem vrvežu na Deteljici, ,e«i obiskal vse tri kolektive. Najprej sem se oglasil v •estavraciji Deteljica. Imeli ^° Polne roke dela, kajti v Jihovi posebni sobi so imeli Ohcet. »Največji problem se začne •JumJa in traja vse do za-£etka septembra. K nam pri-aja vsak dan veliko gostov, !n to predvsem tujih. Največ •e Nemcev in Francozov, jadnje leto pa Je tudi preji Američanov. Včasih se stavi pred restavracijo kar r° Pet avtobusov Avstrijcev, j Pridejo k nam samo na P'Jačo. Takšne goste Imamo sj*Jraje. Vsak vodja avtobusna pripravljen seznam ^,'nikov In kaj bo kdo pil. ieJo največ sokove. Vsako °bot0 pa imamo redno tudi 0 en avtobus gostov iz Av-- n**, ki se na izletu po Slo- no še tri delavce. To so predvsem študentje, ki obvladajo vsaj po en tuj jezik. Pri nas se ustavijo največ Nemci hi Francozi. Zasledijo pa se vozila skoraj z vseh celin. Z vsemi strankami se lahko 8j.n'Ji ustavijo pri nas na košta" ^°leg tega pa se nepre-lft n° vrstijo poročne gostije j,, razna slavnostna kosila, ki j.^ Pripravljamo po naročijo'.^J1"3^ pa posegajo naši nih Po Jedeh» Pripravlje-^n na žaru ali pa po steaku Latf0bani1, 1)613 Je veliko-JJ*o rečem, da preveč, ker 8a nag primanjkuje strežne-Mai,.0sexbja'« mi Je dejala rta Menoinger. Naslednja moja pot je bila V menjalnico turističnega društva Tržič, kjer sem se pogovarjal z Dragom Jožefom, ki je tudi vodja menjalnice. »Glavni namen našega urada Je menjati tuj denar v dinarje. Tega dela pa ni veliko, kajti levji delež tega posla opravi že Kompasova menjalnica na Ljubelju. Menim pa, da b| z malo več reklame za našo menjalnico tudi posel bolje stekel. Tudi prodaja flpominkov ne gre najbolje. Več se turisti zanimajo za razne informacije o cestah, hotelih In prenočiščih v Tržiču.« Deteljica nc bi bila deteljica, če nc bi imela še tretjega lističa. To pa je bencinska črpalka Petrol, ki je poleg bonainske črpalke v Kranjski gori najbolj prometna bencinska črpalka na Gorenjskem. Za pogovor sem prosil vodjo bencinske črpalke Milana Janca. »Gostejši promet se začne maja in doseže svoj vrh julija in avgusta. Na obeh črpalkah, na desni in levi strani ceste, je redno zaposlenih devet oseb, med glavno sezono pa zaposlimo honorar- /O ljubljanska banka Milan Jane dobro sporazumevamo, težave imamo le s Turki in Grki. Pri nas skoraj ni trenutka, da ne bi imeli na črpalki stranke. Prodamo tudi po 18.UU0 litrov goriva dnevno. Julija smo ga iztočil} 305 C00 litrov. Da bi nam kdaj primanjkovalo goriva, se še nI zgodilo. Težave pa Imamo z olji zaradi pomanjkanja embalaže. Udprtlh olj imamo vedno dovolj na zalogi. Razen prodaje goriva in drugega potrošnivftega materiala zahtevajo tuji turisti tudi informacije o cestah in gostinskih objektih, In ta predvsem privatnih.« J. Piškur Težave Alpine Tovarni obutve Alpina Žiri letos primanjkuje še 65 ton granulata — Kje je logika? Poslovno poročilo žirovske tovarne obutve Alpina za prvo polletje kaže, da je poslovni uspeh tega podjetja v tem obdobju zadovoljiv. Sicer pa v pričujočem članku nimam namena nizati podatkov o letošnji proizvodnji, prodaji na domačem tržišču, izvozu in finančnih podatkih. Gre za nekaj drugega! Gre za nerazumljiv odnos zveznih organov do omenjenega podjetja. Za kaj torej gre? Vsakemu strokovnjaku v čevljarski stroki je dobro poznano, da danes sodobnih smučarskih čevljev ni moč proizvajati brez posebne umetne snovi — granulata. In prav tu se je zataknilo. Ze večkrat v letošnjem letu je zaradi pomanjkanja granulata namreč grozila ustavitev proizvodnje pancerjev. O kritični situaciji so predstavniki žirovskega podjetja ob koncu julija obvestili zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, zvezno gospodarsko zbornico (sekretariat za usnjarsko predelovalno industrijo) in republiško gospodarsko zbornico. Prav slednja je tudi zares vzela vso stvar v roke. Dejstvo je, da zvezni organi ne verjamejo niti trditvam predstavnikov žirovske Alpine, ki pravijo, da bo v naj- hujšem primeru treba ustaviti proizvodnjo pancarjev za zahodno tržišče. Iz nastalega položaja s*i izmotavajo z izgovorom, da mora v primeru soglasja za uvoz granulata tudi žirovska tovarna povečati izvoz na konvertibilno področje. Pa poglejmo nekatere podatke! Za letošnjo leto je AL pini odobrenega 90 odstotkov lanskoletnega uvoza granulata, kar pomeni 105 ton. V prvem polletju je že bilo uvoženega in porabi jenega 79 ton, preostalih 26 dovoljenih ton pa bo zadostovalo komaj za avgust in del septembra. Kakšna je rešitev? Zvezni organi jo vidijo, Žirovci pa ne! Zvezna zbornica za trgovino v Beogradu je namreč odgovorila, naj preostale manjkajoče količine granulata Alpina uvozi iz vzhodnih držav, kar pa je docela nemogoče. Kje je potemtakem logika? Je res mogoče, da se tovarna, ki iz leta v leto povečuje izvoz na konvertibilno tržišče spopada s takimi težavami? Mar res ni na zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino nikogar, ki bi vedel, da modernih pancerjev danes ni vcČ mogoče izdelovati brez granulata? Trenutna situacija kaže na to! Nadaljnji razplet pa še ni povsem jasen! J, Govekar Tudi radovljiška šola 1. septembra V radovljiški občini bodo 1. septembra odprli dve novi šoli: na Bledu in v Radovljici. Tako se program izgradnje osnovnih šol v občini, ki ga financirajo tudi občan; s samoprispevkom postopoma bliža kraju. S samoprispevkom občanov in prispevkom delovnih organizacij je namreč že bila zgrajena osnovna šola v Lipnici, zdaj sta pred otvoritvijo blejska in radovljiška šola, prav tako so že zgradili šolo v Lescah, gradijo pa tudi šolo v Bohinjski Bistrici. Nova osnovna šola v Radovljici bo ena najbolj sodobnih pri nas. Trenutno hite z zadnjimi deli in urejanjem okolice. Šola bo imela 28 učilnic, prostore za kabinetni in likovni pouk, glasbeno šolo in avlo za prireditev. V gradnji pa sta tudi telovadnica in bazen. A. 2. Na Jeprci po načrtu 0v» črpalka na Deteljici. — Foto: J. Piškur Delavci Cestnega podjetja iz Ljubljane z vso razpoložljivo mehanizacijo nadaljujejo z deli pri graditvi »deteljice« na Jeprci. Po načrtih Investicijskih birojev Trbovlje bodo uredfli izvennivojsko prečkanje ceste I/l Ljubljana—Kranj s priključkom ceste za odcep na škofjo Loko. Pri delu jih ovirajo velike konglomeratne plošče, katere sproti razstreljujejo z amo nalom. Cestišče bo imelo dva vozna pasova širine 3,50 metra in je prirejeno tako, da ne bo ovir pri graditvi bodoče ^tiripasovmee. Podvoz pod cesto I. reda bo globok 3,55 in čeprav v tej globini še ni podtalnice, bodo vgradili lovilec maščob, da ne bi prišlo do onesnaženja pitne vode. -fr kar jim dajo živimo v času, ko se življenje izredno hitro spreminja. Razvoj no tehnološkem in drugih področjih zahteva od vsakega člana družbe vedno večje in večje sposobnosti. Volja do dela kot načina preživljanja je veliko premalo. Potrebne so šole, izpopolnjevanje in poznavanje dosežkov znanosti. Vsaka tovarna, ki ne sledi razvoju, prej ali slej zaide v težave. Zato ni čudno, do zaposlujejo vedno več novih moči, ki so oborožene s teoretičnim znanjem in se tako lažje prilagodijo času. V tovarne prihajajo kvalificirani delavci, tehniki, inženirji. Kot bolj sposobni zamenjujejo starejše delavce ... Bolj sposobni? So res bolj sposobni, če so deset ali petnajst let presedeli v šolskih klopeh? Ali res lažje sledijo zahtevam modernega sveta? Če res več zmorejo, kam potem s starejšimi delavci? Kam s tistimi: ki delajo za istim strojem že deset, dvajset, trideset let, ki so postali del stroja, del tovarne in so v brezštevilnih proizvodih pustili svoje psihične in fizične moči? Preliti so reke moja. Začeli so tedaj, ko ni šlo vse tako gladko, ko je bilo treba začeti iz nič. Danes, po tolikih letih trdega dela, so nekje ob strani. Imam občutefc, da smo nanje povsem pozabili; ker so stari, ker ne zmorejo toliko kot mladi. Pri tem pa pozabljamo na to, da bomo tudi mi nekoč stari. Zato jih nikar samo ne pomilujmo, ampak jim pomagajmo, da bodo oni pomagali nam. Kako je s starejšimi delavci v naših tovarnah? AH je dvajsetin večletna zvestoba eni tovarni poplačana še s čim drugim, razen z denarnim dodatkom na leta službe. Na to in še nekatera vprašanja sem želel dobiti odgovor. i VSE ZA OTROKE Žgalin Francka ima že 36 let delovne dobe. Ko je leta 1941 prišla v današnjo Savo, je imela za seboj že pet let dela v Jugobruni (danes Tek-stilindus). Doma so bili trije otroci in ker je zaslužil samo oče, se je že zgolaj zaposlila. Danes se le redko spominja teh težkih dni. Borba za vsakdanji kruh in ljubezen do otrok sta ji dajala vedno novih moči. Misel na preteklost 6e je morala umakniti misli na sedanjost, na prihodnost, čeprav sta bili potem, ko se je zaposlila, v družini dve tekstilni plači, je denarja vedno primanjkovalo. Bližala se je vojna in bilo je vse huje. Začelo je primanjkovati surovin. V Jugobruni so odpuščali delavce. Tudi Francka se je morala zaposliti drugje. V Savi je delala nekaj let v proizvodnji in po opravljenem strokovnem tečaju so jo premestili v administracijo, kjer čaka na upokojitev. Ima tri otroke, ki ji pomenijo vse. Ko so bili še majhni, sta bila z možem v velikih težavah. Vendar jc bila misel, da bi morala ostati doma, vedno premagana s potrebo po denarju. Otroci so odrasli in ni več tako hudo. Kaj pa priznanja za 30-letno delo v tovarni? Ni imela kaj naštevati. Za 20-lctnico službovanja je dobila poleg rednega mesečnega dohodka še eno »plačo«. To je bilo praktično vse. »Imela sem smolo, ker sem bila vedno med tistimi, ki niso dobivali nagrad. Ob raznih proslavah in obletnicah tovarne število delovnih let ni bilo okroglo in na nas so pozabili. Le, ko sem napolnila petdeset let starosti, so me skupaj z nekaterimi slavljene! povabili na pogostitev.« Ena plača in ena pogostitev. To je dobila Francka za dolgoletno delo. Preveč je skromna, da tudi s tem ne bi bila zadovoljna. Seveda pa je nekaj stvari, ki bi jih bilo treba po njenem urediti. »Dodatek pri osebnem dohodku na delovna leta, ki Je edina razlika glede na mlajše, je kar dober. Samo starejšim delavcem bi morali pred upokojitvijo zvišati plače, da bi bila pokojnina višja. Otroci le niso preskrbljeni. Vsak dinar bi bil dobrodošel. Seveda bi morali starejšim delavcem dati lažja delovna mesta z nespremenjeno plačo. Sposobnosti z leti upadajo, kar se ne nazadnje pozna pri pokojnini. Sicer je pa mnogo odvisno od posameznika, če nisi dovolj prizadeven, ne moreš napredovati. Mladi so dovolj spo- sobni, čeprav nimajo dolge prakse. Vedno in povsod jim dajem prednost. Tudi jaz sem jo imela.« Tri desetletja in pol dela v službi in doma je niso utrudila. Nasprotno, postala je trdna ženska, ki ve, kaj hoče. Veliko je dala tovarni in s tem, kar je dobila od nje, je povsem zadovoljna. Ima samo eno veliko željo, da bi se hčerka lahko zaposlila v Savi. STAREJŠIM LAŽJA DELOVNA MESTA Perdan Jože je prišel v današnjo Iskro kot graverski vajenec. V njegovih besedah je bilo čutiti razsodnost, ki je tako značilna za tiste, ki so prehodili že precejšen del življenjske poti. Iskra, tedaj Ju-gočeška, je bila edina tovarna daleč naokoli, kjer je Jože lahko uresničil svoje želje. Graverstvo ga je veselilo že od mladih nog, zato ni po-mišljal veliko, ko se je bilo treba odločiti za poklic. Ni bil dolgo graver. V letih vojne vihre so ga poslali na kvalifikacijo v Berlin. Po vojni je delal na raznih delovnih mestih. Leta 1950 je postal mojster v vrtalnici in to delo opravlja še danes. Veliko je sodeloval v raznih samoupravnih organih. Najtežje mu je bilo tedaj, ko je bil član disciplinske komisije. Reševanje problemov drugih je vse prej kot prijetno. Jože je za svojo zvestobo tovarni dobil dve nagradi. Za 20-letnico službovanja so mu dali spominsko uro, pet let kasneje pa je dobil denarno nagrado. »Pred desetimi leti smo bili zadovoljni z urami. Danes bi veliko raje vzel de- nar. Imam to srečo, da se moje obletnice ujemajo z obletnicami tovarne in sem tako deležen še posebne pozornosti. Seveda dobim tudi dodatek na delovna leta, ki je odvisen od kvalifikacije. To se mi zdi povsem pravilno.« Ko sem ga vprašal, če jc vse to dovolj, se je nekoliko zamislil . .. »Nagrade, priznanja, slavja. Vse to je povezano z velikimi finančnimi izdatki. Slavljencev je vsako leto več, denarja pa manj. Zato povsem razumem, da se tovarna pri tolikih delavcih ne more vedno zneva spominjati starejših delavcev. Morda bi se spodobilo, če bi tovarna dala nagrado že za 15-letno delo. To bi bilo, skupaj z dodatkom na leta, povsem dovolj. Vendar ne gre samo za nagrade. Starejšega delavca se moramo spomniti tudi drugače. Dati mu moramo lažje delovno mesto z nespremenjeno plačo, človekova storilnost z leti upada. Zato mu moramo pomagati. Pravilnik omogoča premestitev na lažja delovna mesta po 30 letih za moške in po 25 letih za ženske. Zakaj šele po tolikih letih? Marsikomu je potrebna pomoč že veliko prej.« Mlajši poslušajo njegove nasvete. Nič nima proti zunanjosti nekaterih. »Spoštujem vsakega človeka, ne glede na to, ali nosi dolge ali kratke lase. Praksi in šoli dajem enako vrednost. S položajem v tovarni sem povsem zadovoljen. Le včasih me zaboli pri srcu, ko vidim, da ljudje preveč skrbijo zase in premalo delujejo povezano. Tovarna se spominja starejših delavcev po zmožnostih. Menim, da Je to dovolj.« Na koncu mi je še povedal, da je proti praznovanjem med sodelavci, ker, če bi hoteli vse praznovati, bi morali najti nekoga, ki bi delal namesto njih. ŠOLA JE DANES POTREBA Zamida Anica je prišla v Kranj iz Dolenjskih Toplic. Pred 27 leti se je zaposlila v Tekstilindusu. Doma so imeli kmetijo in ni ji bilo treba v tovarno. Toda prva povojna leta so zahtevala veliko zdrave delovne sile. Tako se je zaposlila, da bi po svojih močeh pomagala odpravljati posledice vojne. Ko sva si sedela nasproti, sem imel občutek, da govorim z intelektualko in ne z delavko, ki že dolga leta prenaša ropot predil-nih strojev. Vedno znova sem se čudil njeni mirnosti in besedam, s katerimi je izražala svoje misli. V vsaki besedi je bilo čutiti nekaj, kar jc vzniknilo na izkušnjah. Sprva je delala v tkalnici in po težavah z zdravjem so jo premestili v predilnico. Med vojno je bila aktivna, zato bo lahko čez mesec ali dva odšla v pokoj. Povedali so mi, da je med najboljšimi delavkami in zelo cenjena raca sodelavci. Medalja dela, ki J? je dobila pred desetimi IetJ» to samo potrjuje. Za 25 let dela je dobila & narno nagrado in uro. Po,e* dodatka na delovna leta je t0 vse, kar so ji dali za dolg0-letno delo v tovarni. »Vest*' po mojem stari doseramo Isto ali pa še več kot mladi, šola je danes potreba, prednost nc dajem niti šoli niti prak' si. Krivično bi bilo upoštevati samo eno na račun drugega. Sicer pa mislim, da bi se morala tovarna večkrat spon1" niti starejših delavcev, ki «0 že kar nekakšen inveniaf podjetja. Z teti naše delovfl« sposobnosti upadajo. Imetl bi morali več zdravniški pregledov in premeščati b' nas morali na lažja delovna rcesta. Vem, marsikdo bi bfl užaljen. Toda sprijazniti sC je treba s starostjo. Bilo M lepo, če bi tovarna organ^j* rala občasna srečanja starJ" delavcev. Vendar problem Je denar. Ne moreš nekaj zahtevati, če ni denarja.« Tudi Anica je v glavnem zadovoljna s položajem v tovarni in s priznanji, ki jih "f' je tovarna starim delavcem-Z mladimi se dobro raZXiiri/f' Vedno se je držala načela, «a ni važno kdo kaj reče, am* pak, kaj kdo reče. Nezadovoljna je le z razlikami, ki se p£ javljajo pri pokojninah, »^f ne so za vse enake. V trg»v* ni te nihče ne vpraša, kak«? imaš pokojnino in zakaj. N vajena sem skromno iive*' zato bo pokojnina kar v t du.« Tako. To so mi P°ve*f trije stari delavci treh kra™ skih tovarn. Mogoče n]S0 dobil odgovorov, ki sem i* pričakoval, ker so Pr.jg. skromni, ker znajo ceniti M. Gabrijeli /O ljubljanska banka Carinski prekrški TIHOTAPCI NA NAŠIH MEJNIH PREHODIM Pogovor z referentom za carinske prekrške Carinarnice Jesenice Martinom Dolinarjem Le zaradi svoje izkušenosti, *l ]o pridobi ob nekajletni delovni dobi, carinik na meji *asuini, da je hladnokrvnost Potnika, turista navidezna, narejena; le delovne izkušnje 8a vodijo, da se odloči za Pregled potnika, njegovega av-Jomobila in vsakega avtomobilskega dela posebej. Zdaj, J Poletni sezoni, ob navalu prislov in ob gostem prome-tu na naših cestnih mejnih shodih, pa Je prav dolgolet-£a earinikova praksa ob odavanju carinskih prekrškov ** kako zelo dobrodošla. *Nc morem zanesljivo trdi-l> da so naši obmejni carin-delavci učinkoviti,« pravi Martin Dolinar, »vem pa, da ^orij0 vse, da bi preprečili ^dovoljeno tihotapljenje, če-Prav se obenem tudi zavedajo, da v seh ne morejo odkriti, ^ni smo imeli do avgusta let 523 rednem postopku 455 oseb, ,°s Pa v enakem obdobju oseb. Avtomobil skrivališče j ^dnjem času opažamo. Se veča število prekrškov tujih državljanov, ki skušajo pretihotapiti razno blago za našo državljane. V tem so na prvem mestu rezervni deli za avtomobile pa barvni televizorji itd. Večja je tudi vrednost odvzetega blaga, predvsem zaradi odvzetih avtomobilov in motorjev. Avtomobil se odvzame iz dveh vzrokov: če odkrijemo, da rabi kot sredstvo za prevažanje tujega blaga in so v avtomobilu vdelana mesta, ki so namenjena za skrivališče ter v primeru, če blago sicer ni skrito, vozilo pa je uporabljeno izključno za tihotapljenje. Precej je takih primerov, ko zamenjujejo motorje. Letos smo poleg zasebnih lastnikov avtomobilov imeli 8 primerov, ko so na službenih vozilih (večinoma tovornjakih) zamenjale motorje gospodarske organizacije — seveda tako, da so na motorju zamenjali Številko. Zakon nam dovoljuje, da take carinske prekrške zelo strogo kaznujemo: kazen lahko doseže tudi desetkratni znesek vrednosti predmeta. Če kršilec prekršek prizna, Je to seveda zanj olajševalna okoliščina, če pa noče priznati, pa mu na primer to, da je udaril drugo številko na motor, v sodelo- vanju z raznimi službami tudi dokažemo. Lahko pa rečem, da je poklicnih tihotapcev malo; da je več takih, ki se ukvarjajo s tem le priložnostno ali pa sploh samo enkrat. Pri tem vsekakor pazimo na to, da je kazen za storjeni prekršek predvsem vzgojna. Drugače je seveda pri povratnikih. Nasmejane Avstrijke v mercedesu Včasih se zgodi, da se nekdo odpelje v Nemčijo s starim avtomobilom, pripelje pa se s popolnoma novim avtomobilom iste znamke. Sta/i in novi avtomobili, čeprav istih znamk, pa so že po zunanji obliki večinoma zelo različni, zato je prav smešno, ko lastniki upajo, da cariniki tega nc bodo opazili. Taki primeri se dogajajo tudi s tovornimi avtomobili. < Pred nedavnim pa smo imeli v rednem postopku našega državljana in tujo državljan- ko, Avstrijko, ki se je pripeljala na naš mejni prehod v družbi z dvema prijateljicama v mercedesu. Šalile so se in izjavile, da se peljejo v Kranjsko goro po nekaj steklenic radenske. Ugotovili pa smo, da so v Gozd-Martuljku preložile rezervne dele v avtomobil zagrebške registracije. Ko smo ju prijeli, sta imela pripravljeno vsak svojo verzijo. Avstrijka je trdila, da jo je znanec iz Jugoslavije prosil, naj mu pripelje nekaj rezervnih delov, češ da bo poravnal vse obveznosti na carini, on pa je spet trdil drugače. Kazni so bile v tem primeru zelo visoke. Carinske ugodnosti Vsak dan pa je tudi nekaj primerov, ko potniki ne vedo, da bodo morali za blago plačati carino. Vsak potnik, jugoslovanski državljan, ima pravico prenesti čez mejo blago v vrednosti 300 dinarjev, pod pogojem, da vsak posamezni predmet ne presega vrednosti 50 dinarjev. Potniki, ki so v inozemstvu preživeli neprekinjeno dve leti na delu, študiju itd., imajo ob doselitvi pravico prinesti predmete gospodinjstva, ki so jih uporabljali v inozemstvu do vrednosti 10 000 dinarjev. Jugoslovani, ki so prebili na delu v tujini neprekinjeno dve leti, in sc za stalno vračajo, imajo še to ugodnost, da lahko pripeljejo po znižani ceni do 10 odstotkov razne stroje, ki se v Jugoslaviji ne proizvajajo, v vrednosti do 100.000 dinarjev. Jugoslovani, ki se po desetih letih dela v tujini vračajo za stalno in so v tujini opravljali neko obrtno dejavnost, lahko brez carine pripeliejo s seboj ves potieben inventar za opravljanje te obrti tudi v domovini Seveda pa morajo predložiti razna potrdila kot potrdilo občine oziroma dovoljenje za opravljanje te obrti tudi v naši državi. Naši kmetje in obrtniki lahko uvozijo manjše stroje iz tujine. Pod pogojem seveda, da se pri nas ukvarjajo s to dejavnostjo, da vrednost uvoženega blaga ne presega 50.000 dinarjev in da plačajo vso carino in davek, ki je na kmetijske stroje manjši. Avtomobiii brez carine Avtomobili se uvozijo brez carine v dveh primerih: Jugoslovani, ki so se izselili iz naše države pred 6. aprilom 1941 in se *a stalno vračajo, imajo pravico uvoziti avtomobil kakršnekoli znamke pod pogojem, da ga bodo obdržali vsaj pet let. Avtomobil uvozijo lahko tudi Jugoslovani, ki se po desetih letih vračajo za stalno in da jim je avtomobil rabil kot sredstvo za preživljanje v tujini ter da jim bo rabil tako tudi doma (taksisti, prevozniki). Večkrat nas ljudje sprašujejo, koliko znaša carina za avtomobile te in te znamke. Ko nam povedo letnik, znamko in ostale podatke, pa se izkaže, da ne izpoi nju jejo osnovnih pogojev za uvoz. Ti pogoji pa so: več kot dve ieti bivanja v tujini, imetnik avtomobila v tem času, najmanj pet let dela ali študija v tujini, stalna naselitev v domovini. Seveda pa je .tudi pri teh predpisih nekaj izjem in dopolnil, po katerih se lah« ko avtomobil uvozi.« D. Sedej Osip v šolah zmanjšajmo z boljšim poukom Sopranistka Vera Lacič bo pela v Kranju Spomladi jc veliko zanimanja zbudil predlog, da bi na osnovni šoli odpravili ponavljanje. Osnovna šola je obvezna, naj ne bo selektivna, temveč naj da učencem le osnovo za kasnejši študij in zato naj jo končajo vsi vpisani. S tem bi bili odstranjeni pogoji nastajanja množice mladih, ki so prav zato, ker niso uspešno končali osmih razredov, obsojeni, da stopijo na pot nekvalificiranih delavcev in tako morda zaradi nekoliko manjših sposobnosti za nekatere predmete ali premajhne spodbude za učenje, ostanejo na dnu družbene lestvice. Vsem et&ke možnosti — bi lahko predlog nekoliko drugače povedali. Kljub temu pa se vsiljujejo misli, da je zamisel prehitra, premalo obdelana in skoro bi lahko trdili nepremišljena. Dejstvo je, da je osip posledica nerazvitosti in socialnih razlik. Le tako se lahko dogaja, da v razvitih občinah, kjer lahko veliko damo za šolstvo, uspešno konča šolo prek 90 odstotkov otrok, v nerazvitih, omenimo še enkrat Kozjansko, po komaj polovica. Osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju jc med najbolj sodobno opremljenimi na Gorenjskem in tudi po učnih uspehih je med prvimi v Sloveniji. Prav to nas je vodilo, da smo zaprosili ravnateljico Slavico Zicrkclbach za mnenje o predlogu, da bi odpravili ponavljanje v osnovni šoli. »Ponavljanje razredov oziroma osip smo zlasti na nižji stopnji že skoraj povsem odpravili z uvedbo male šole in zrelostnim testiranjem otrok pred vstopom v prvi razred, t dosledno individualizacijo pouka, to se pravi, da učitelj dela z vsakim otrokom posebej, z obogatitvijo pouka z učnimi listi in drugimi sodobnimi pripomočki, ki učenca neprestano aktivirajo in ga spodbujajo k samostojnemu delu Zelo važno pa jc, predvsem za otroke, ki se težko učijo, da bi jih čimprej vključimo v oddelke podaljšanega bivanja. Z njim se tako ukvarjata dve učiteljici, ki mu s skupnimi močmi pomagata in ga spodbujata. Z otrokom pa dela tudi socialna delavka, psihologi n pedagog, ki takoj poiščejo vzroke neuspeha oziroma nezanima-nja za delo. Veliko pomeni za učitelja in učenca zanimanje staršev za otrokovo napredovanje. S tako povezanim delom učiteljev, strokovnih služb in staršev smo lahko osip že skoraj povsem odpravili. Preteklo Šolsko leto je bilo neuspešnih le 5 otrok od 700. Toliko učencev je bilo v prvih, štirih razredih na centralni in podružničnih šolah.« »Kako je v višjih razredih?« »Na višji stopnji je osip nekoliko težje opraviti. Otroci prihajajo v puberteto. Cesto so zbegani, zato jim je potrebna opora in včasih tudi stroga vzgoja oziroma prisila k učenju. Menim, da bi administrativni ukrep, kot je predlog o odpravi ponavljanja lahko naredil veliko škodo. So učenci, ki se nekoliko počasneje razvijajo in jim morda v petem ali pa v sedmem razredu zmanjka sape. Zanje je najbolj koristno, da razred ponavljajo in v devetih letih osnovno šolo uspešno končajo. Osip pa zmanjšujemo s kvalitetnim poukom. Bojim se namreč, da bi z odpravo ponavljanja zmanjšali raven znanja, ker bi se učenci verjetno manj učili. Znanje pa jim jc še kako potrebno ob vpisu na srednjo ali strokovno šolo. S sodobnimi metodami pouka se pri nas učni uspeh iz leta v leto izboljšuje, in sicer za približno 2 odstotka. Letos mislim, da bomo dosegli že okrog 97-odstotni učni uspeh tudi v višjih razredih. »Na vaši šoli že uvajate programirani pouk?« »Skoraj pri vseh predmetih. To je pionirsko delo in se šele uveljavlja. Bistvo programiranega pouka je, da učenca s pomočjo sodobnih učnih pripomočkov spodbujamo k aktivnemu in samostojnemu delu in mišljenju ter reševanje njegovim sposobnostim primernih nalog. Ob takem načinu dela lahko tudi boljši učenci razvijajo svoje sposobnosti. Mislim pa, da bi morale službe, ki skrbe za šolstvo pri nas, bolj poskrbeti za učbenike in vaje za tako obliko pouka, nc pa vsega dela prepustili učiteljem. Ti si sedaj pomagajo v okviru šole ali aktiva učiteljev določenega predmeta. Skupno sestavljajo priprave za učne ure. Za posameznika je to prenaporno, saj so izračunali, da je treba za pripravo ene programirane učne ure od 50 do 100 ur dela.« Na osnovni Soli Lucijana Seljaka v Stražišču smo se o tem pogovarjali s pomočnico ravnatelja Cveto Krajnikovo. »Menim, da vse razprave okrog učnih uspehov preveč poudarjajo le osip oziroma skrb za slabše učence, za bolj sposobne otroke in razvijanje njihovih sposobnosti pa je bilo premalo narejenega. Zato naj bi se več pozornosti posvetilo kvaliteti pouka, s tem pa se bo manjšalo tudi število ponavljavcev. Otroke bi morali predvsem naučiti, kako naj se učijo in bi jim tako lahko dali solidno osnovo za delo v srednjih šolah.« »Ali učni načrti tega ne predvidevajo?« »Učni načrti dokaj podrobno predpišejo obseg snovi, ki jo je treba predelati v enem šolskem letu, metoda podajanja pa je prepuščena učitelju. Tu pa se pojavijo velike razlike. Od popolnoma spominskega učenja podatkov na pamet do sodobnega programiranega pouka v kabinetih.« »So pri vas možnosti za programiran pouk?« »Kabinete imamo in teoretično tudi možnosti za programiran pouk. Vendar imamo še vse premalo sodobnih učnih pripomočkov, premalo pa je poskrbljeno tudi za razne vaje, snovno obdelavo poglavij, teste znanja, ki jih učitelj rabi pri programiranem pouku. Vse je tudi preveč prepuščeno pobudi učitelja. Če je sposoben in zainteresiran, potem pripravi nekaj programiranih učnih ur. Prisiliti ga nihče ne more. Ob tem pa se pojavlja še ena težava. Zaradi pomanjkanja prostorov je v enem oddelku tudi do 38 otrok. Ob programiranem pouku, kjer bi učitelj delal z vsakim učencem posebej, pa bi bilo v razredu lahko največ 26 do 28 učencev.« »Kaj menite o predlogu, da bi odpravili ponavljanje?« »Osip smo v precejšnji meri že odpravili s sodobnejšim poukom, popolnoma pa ga bomo lahko le v nekaj generacijah. Naenkrat se to ne da. Ni pa dovolj, da si le šola prizadeva za boljši učni uspeh, sodelovati morajo tudi starši in širša družbena skupnost. Večina neuspešnih otrok je iz neurejenih družin, kjer niso motivirani za delo oziroma jih starši kljub priporočilu šole ne dajo v oddelke podaljšanega bivanja v šoli.« Za mnenje o prenehanju ponavljanja na osnovni šoli oziroma sodobnem pouku smo povprašali tudi Štefana in EIzo Ovsenekar iz Kranja. Hčerka Tita obiskuje osnovno šolo France Prešeren. »Če je osnovna šola obvezna, ne bi smela biti selektivna, vendar je vprašanje, če je predlog, da bi odpravili ponavljanje, najbolj umesten. Osip na šolah naj bi zmanjšali s kvalitetnim poukom, obravnavanjem vsakega otroka posebej in z dodatnim poukom za učence z učnimi težavami. Na Prešernovi šoli, kjer osipa skoraj ni, si učenci pomagajo z veliko dopolnilnimi dejavnosti. Vsak otrok se lahko vključi v vrsto krožkov in tako že zplo zgodaj začne razvijati sposobnosti. Seveda pa vsega ne more storiti šola. Tudi če je otrok v oddelku podaljšanega bivanja, je pomoč staršev vedno dobrodošla, če starši ne bodo pokazali zanimanja, kaj sin ali hčerka dela v šoli, bo še on hitro izgubil zanimanje in slab uspeh ni več daleč.« L. Bogataj V petek, 25. avgusta, ob 19.30 bo v renesančni dvorani Mestne hiše vokalno-in-strumentalni koncert. Tokrat nam bodo koncertni spored posredovali: sopranistka Vera Lacič bo pela solospeve in operne arije, violončelist Edi Adamič in violinist Slavko Zimšok bosta izvajala J. S Bacha: Sarabando in Gigue, Fr. Schuberta: Sonatino št. 3, opus 137 (Alegro giusto-An-dantc-Menuetto-Alegro mode-rato) in P. I. Čajlkovskega: Rokoko variacije. Vse točke koncertnega sporeda bo spremljala pianistka Neva Zimšck. Zanimiv koncertni spored v izvedbi na- ših priznanih reproduktivnih umetnikov bo nudil ljubiteljem glasbe prijeten koncertni večer. / Pred koncertom ob 18.30 bo v galeriji v Prešernovi hiš* otvoritev razstave kiparja P0* tra Jovanoviča, ob 19. uri P* bo v gaileriji v Mestni hi» otvoritev razstave del mojstra fotografije Petra Kocjan* čiča. V petek, 1. septembra, pa prireja Kranjska koncertna poslovalnica koncert Kiihno-vega mešanega pevskega zbora iz Prage. Kiihnov pevski zbor spada med najboljše pevske zbore v češkoslovaški. P. L. Kulturni dom Šenčurju - spomenik nekdanji kulturi Še se spominjamo, ko smo rekli: gradimo zadružne domove, potem bo tudi kultura imela svoje prostore. Večina zadružnih in kulturnih do. mov širom po Sloveniji pa je danes v zelo slabem stanju. Izjema so le domovi kulture v nekaterih središčih, pa še ti propadajo, ker ni rednih sredstev za njihovo vzdrževanje. Neustrezni prostori za kulturno dejavnost na kulturno in ekonomsko manj razvitih območjih so često vzrok za zamiranje še tiste amaterske kulturne dejavnosti, ki je nekoč tam bila, pa naj gre za umetniško amatersko delovanje, volontersko knjižničar, sko ali kinematografijo v okviru prosvetnih društev. Nekatere kulturne dejavnosti so tudi odvisne od inventarja v kulturnih domovih, na primer vsa klubska dejavnost, večina domov pa je opremljena zelo borno. Danes, ko si ie vsak skuša lepo urediti svoj dom, zanemarjeni domovi kulture gotovo niso vabljivi. To je res. Toda za dom kulture v Šenčurju tega ne moremo trditi. Nov je, opremljen pa s sedeži, ki samo eden velja okoli 500 din. Pro. blem ni v pomanjkanju rednih sredstev za vzdrževanje, niti v številnih prireditvah, ki so največkrat zelo uspešne, pač pa v tem, da so sedeži v dvorani največkrat prazni. Kje je vzrok za slab obisk? Sklenil sem, da o tem povprašam Franca Štirna; fanta, ki je že marsikatero noč prebil v kulturnem domu vse za to, da bi izboljšal odrsko sceno. Ni je predstave na šen-čurskem odru brez njega. Doma je v btižnji Srednji vasi. »Ko se je stari dvorani leta 1963 zaradi teže snega podrla streha,« je pravil Franci, »vse do lani v Šenčurju ni bilo kulturnega doma. To pa je bilo za tako veliko vas poraz- no. Kultura je tu prej cvetela skoraj na vsakem vogalu-Ljudje so se vedno bolj začeli oddaljevati od vasi. Nekateri so začeli hoditi na prireditve v Kranj in tja zahajaj? še danes kljub številnim Prt' reditvam pri nas. Drugi Pa so si svoj svet napravili ? krogu svoje družine, ob Prt' hajajoči dobi televizije. Vrl& te so vzele največ nekdanjih obiskovalcev. Do tod razumem. Nikakor pa ne moreni razumeti, zakaj npr. učitelj] in družbenopolitični delavci ne zahajajo v kulturni doni' Morda se ne strinjajo Z na$° kulturno dejavnostjo. Prireditve so skoraj vse ob 20. Uf» Učitelji pravijo, da po tej tff* otroci sami ne smejo na m'1* ce. Pa naj pridejo v spremstvu staršev. Poglejte, če V* zahajali v dom učitelji, ki *a vasi predstavljajo glavni del kulture, bi za njimi šli tudt otroci, potem delavci in kme* t je. O tem sem prepričan.« Franci Stirn je tudi predsednik mladine v Srednji vasi. Povedal mi je naslednje: ^ »Mladinci iz Srednje vasi pri Šenčurju smo letos org& nizirali začetni plesni tetah Imeli smo ga v avli kulturnega doma. Upravni odbor doma je zahteval, da plačamo za porabljeno elektriko in Pa za vzdrževanje doma. Elektriko smo uporabljali le za £rđ" mofon, pospravljali pa snio sami. Bila pa je lepa vsota, ki nismo mogli izplačati. V P0' godbi sicer piše, če tujci up? rahljajo dom, potem moral0 plačati vzdrževanje. AH S*1? bili mi tujci? Kaj ni Sredma vas tudi financirala in Portia' gala graditi dom?« Novi kulturni dum jc jf£ nes star 26 let, od tega fe v gradnji kar 25 let. Ko «J zaprt, bodo graditelji spoZ*£ H, da sv zgradili samo sP tnenik — spomenik nekdo"' kulturi. M. Erzi" XXIII. Dubrovačke ljetne igre Dubrovnik — poletna meka kulture Četudi se dubrovniški festival vključuje v turistično mašinerijo mesta, pomeni vendarle zanimivo posebnost v območju naše celotne kuture Kamen! Trd, neizprosen, bel, da kljubuje času in zgodovi-2 da J« kljuboval viharjem in neurjem, da je prestal to in nevšečnost, k{ je grozila mestu. Kamen — to je Dubrov-Stoletja so ga klesali na otokih in ga potem kos za 7" ***• j« Kijuoovai vuiarjem ni m-uijcui, m jv JJO nevšečnost, ki je grozila mestu. Kamen — to je Dubrov S, Stolc'Ja so ga klesali na otokih in ga potem kos za Ztd|0m prene,JaIi v mesto, gradili hiše, dvorce, palače in ob-V m ^ na^ 1,1 varovalo bogastvo in moč ljudi, ki so živeli niestu. Stoletja neurij in orkanov, stoletja vojn, pravzaprav ^°gočno kolesje zgodovine, ni moglo streti tega mesta. Zdaj, ^ *to»)^ na njegov tlak, je mesto kot muzej. Sleherna roalen-n . v njem, ki Je videti na prvj pogled še tako nepomembna, •V n 8e,J' bogato pričevanje časov, ki so že zdavnaj minili. fU ' °ubrovnik obiskovalca navduši in prva misel, ki se rodi k Po bežnem sprehodu po Stradunu, glavni ulici v mestu, a se boš še vrnil. In tudi potem, ko mine že teden in ko ^"inievajo dnevi, ostane človek enakih misli: še bo potrebno treh' mn°go mnogo je ostalo to pot skritega, kar bo po-oo videti In si vtisniti v spomin in zavest. Nekako nebo-duh*1 ^C C,ove,t Pred vsemi teror stoletji, ki so zbrana v ^fovniškem obzidju. Morda je prav zato misel na vrnitev «Hw»n ' °* bi tako laže Vazkril skrivnost tega kamna, »kriv-*eh stoletij in da bi jim, skozi vednost, postal nekako Mia«ovreden &E2 IN VROČINA *viditC) tako je! V juliju je vreme tako nagajalo, Že ?e Pomnimo kaj takega J* dvajset let nazaj. Zdaj, v ^Sustu, pa nam je tai(0 vr0. nia tudi že do,8° ne P°m-on? • tak^nc vročine,« reče «ariizator dubrovniškega fe-f"vala. - bo v t'"* °" — *dr* 1 sonari sploh mogoče bi k3/1 v gledališču in če ne S D.llo bolje, da bi predstavo i^mokcija v izvedbi Du-pruskega gledališča kar J22~£*nj ali pa premestili v rjj^a izmed številnih avdito-j>r * ki so na prostem. No, tem tava Ekvinokcija je po-{p vendarle bila in ljudje, *° sedeli v gledališču, so Pap£:- P?magali z različnimi ki ga sprašujem, če eaeli v gledališču 'lrJl> kartoni, festivalski fablhi°8rami' ki so Jih upo" jq !aii namesto pahljač, da ■j.1 ysaj malo ohladili čela. Sto v VeČcr' ko *e kakih p,et* ^ UUdi sedelo v gledališču, nije ^-'^nije na trdnjavi Revelin, U ^l So hiteli dve uri kasnega J^?'"0^'- v Palačo Sponza Vecet° ni recital. In tako tj 2a večerom. Dva mese-feštiv ,k? traja dubrovniški »HU a': ie na voljo sleherne-t Ve?blskovalcu Dubrovnika iu 05ter!"'n urah poleg plesa ^Itu zabav, tudi mnogo ffJsUvli* Kultura, prodaja jo 4lta dl- Je postala dubrovni-^tiv i menitost' posebnost, j Sarn v celoti pa atrak. SpreJ!. za vse, ki kakorkoli fcsbe jo.na5e gl^ališko in ^°8ibn° ?*'lv'icnJe. skoraj ne-"»»to. kamor je v Potrebno odpotovati. GLEDALIŠČE ^ ZANIMIVEJŠE letobryVnik PrihaiaJ° lot0 ^%i-m Stevilni glasbeni an-«e ie L? vsega sveta. Kdo vse ni krstil na čudovitih dvoriščih in terasah starega Dubrovnika. Prihajajo od vsepovsod, se ustavijo v mestu za nekaj dni in odpotujejo naprej. Dolga vrsta filharmonij, opernih ansamblov, pianistov, violinistov, folklornih ansamblov in baletnih skupin se vsako leto zvrsti na festivalu. Toda vse to je le del programa. Poleg tega pa ima ta del prizvok gostovanj in je manj »dubrovniški« ter veliko bolj namenjen tujim kot domačim turistom. No, težko si je zamišljati Dubrovnik in njegov festival brez takšnih gostovanj! Ta mu dajejo še poseben, mednaroden, svetovljanski značaj. In res je tudi, da so v tem programu vselej zbranj priznani orkestri in solisti, tako da mu ne gre odrekati festivalskega mesta. Poleg glasbenega programa pa ima Dubrovnik tudi svoj gledališki program, svoj festivalski dramski ansambel, ki sleherno leto pripravi vsaj dve samostojni uprizoritvi. V tem ansamblu so, letos ponovno, ker praksa zadnjih let to ni bita, zbrana eminentna, znana imena jugoslovanskega gledališča. Letošnji festivalski dramski program v Dubrovniku je bil obširen. Naj naštejem Ie najzanimivejša gostovanja; Krleža — Kraljevo v izvedbi gledališča »Gavella« iz Zagreba, Sen kresne noči v izvedbi Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba, Teater itd. s predstavo BreŠanovega Hamleta v vasi Mrduš Donja v občini Blatuša in nikakor ne nazadnje gledališče Glej iz Ljubljane s Spomenikom G v režiji Dušana Jovanoviča in z igralko Jožico Avbelj. — To so bila gostovanja. No, poleg teh gostovanj, pa si je bilo letos v Dubrovniku moč ogledati ^ar tr*i uprizoritve, ki so bile pripravljene izključno v festivalskem aranžmaju, kar pomeni, da jih je naročil festival sam in zanje tudi prt speval vsa materialna sredstva. Tako je Shakespeara zastopal Macbeth, Breeht3 Življe-nje Edvarda II. in Krle/o uprizoritev Areteja, ki jo je pripravil režiser Georgij Paro ob sodelovanju dramaturga in sodelavca Lada Kralja, edinega Slovenca, ki s svojim deležem soustvarja podobo izvirnega festivalskega -dramskega programa. GLEDALIŠČE ZA AMERIŠKE GOSPODINJE IN SLADOKUSCE Da bi v tej kratki reportaži o dubrovniškem festivalu zapisal lahko kaj več — o posameznih uprizoritvah — ne bo mogoče. Zapisati je možno le nekaj splošnih vtisov in še to manj o uprizoritvah ter boi j o vlogi takšnega gledališča, kakršnemu smo priča lahko v Dubrovniku. Skratka, v mestu, z bogato zgodovino, kjer se pretakajo tisoči in tisoči turistov, v mestu, kjer je turistična industrija naredila takšen razvoji, da je človek sprva kar nekoliko zmeden, ko se potopi v reko fotoaparatov in slamnikov, ter zagoretili teles, si je gledališče izborilo svoje mesto, mesto, ki mu gre in še več: izborilo si je celo mesto atrakcije, zanimivosti, enakopravnega dejavnika v tej razvejani turistični mašineriji. No, dubrovniški festival vključuje v svoj program gledališče na vseh ravneh, listo, najkonvencionai-nejše, ki se ni premaknilo " od gesla »pripovedujem ti zgodbo, ti pa verjemi«, do gledališča, ki spretno vključuje najsodobnejša dognanja in najsodobnejša gledališka sredstva v svoje delovne metode. Obiskovalec festivala si lahko ogleda Macbetha, ki je, kot da bi se rodil iz kakšne slovenske čitalnice v prvem desetletju tega stoletja, ali pa Kr'eževega Areteja, predstave, ki je uprizorjena po principu a m Mentalnega gledališča, g.edafišča, kjer se posamezne scene dogajajo na posameznih prizoriščih in kjer hodijo igralci z gledalci vred z enega prizorišča na drugega. Takšen razpon, takšna raznolikost v festivalskem pro gramu ni pravzaprav nič čudnega in presenetljivega. V Dubrovnik se stekajo množice in v tej množici je pač mnogo ljudi, ki imajo takšne, pa tudi drugačne misli o gledališču. Temu bo všeč Macbeth, onemu Arctej, po načelu; za vsakogar nekaj. Tako bo zadovoljna ameriška gospodinja in njen mož s fotoaparatom prek ramen, pa tudi tisti bodo zadovoljni, ki so prišli v Dubrovnik z namenom, da vidijo kaj takšne ga, kar si ni moč ogledati v naših gledališčih. PA SLOVENCI? Slovensko glasbeno in gledališko življenje se je v dubrovniški festival vključilo prek Slovenskega okteta, ki je v atriju palače Sponza imel svoj koncert in Spomenika G, predstave v izvedbi gledališča Glej iz Ljubljane, ki je svojo predstavo uprizorilo prav lam. No, korr.ao-tarji v dub rovniš k ih festivalskih krogh sa si trli enotni, da sta tako Slovenski o';'. :t kot tudi Sponerv.k G prinesla na festivm!,, vsak zase, zanimiv in vznemirljiv delež. S'-> venski oktet s:i sicer re (no pojavlja v Dubrovniku telo za letom, toda postovan1 a slovenskih gledališč na t^.n festivalu so redka, preredka. četudi naš- g.'edaMščo 7.'i) preživlja viharje in krzi. Prav zato so bila las'.ava priznanja Spomeniku G, pr.d-vsem med mbišimi ob'j'.c > valci, še posebej vredna pozornosti. . Ko sem zamiščat Dubrovnik in se pj'jal skozi mala bosanska mesta. Prozor, Gornji Vakuf, Bugojno. Jajce, se mi je zdelo, da bo pot do doma še dolga in naporna in da nas v resnici Toč jo stotine kilometrov. Potlej sem se domislil, da je ne nazadnje moč priti v Dubrovnik tudi z avionom v slabi uri fn da je mesto pravzaprav blizu in ne daleč. Tako sem mislil; Slovenija je turistična dežela. Dubrovnik pa turistična mašinerija, ki je » svoje kolesje vpela festival kulture — glasbe in gledališča. Triindvajset let je že7 tega! In začuda, v turisf:č-nih razmerah glasba in gledališče postajata neobhodni spremljevalec turističnega utripa tega mesta. No, potlej sem še m is M, da bi se marsičesa v Dubrovniku lahko naučili. B. šprajc Slika kaže prizor iz uprizoritve Brecbtovega življenja Edvarda II. v režiji Georgija Para. To uprizoritev Je pripravil festivalski dramski ansambel in zagetevo velja «a enega najpomembnejših gledaliških dogodkov pri nas v zadnjih ktih. VODNJAK V KRANJU Na novo postavljena Bernekerjeva umetnina Pobudo za ta zapis so sprožila številna vprašanja znanih in neznanih mimoidočih pa tudi kar zahteva nekaterih, češ, razloži nam vendar, kaj pomeni ona alegorična marmornata skupina ob vodnjaku, ki so ga pred dobrim mesecem postavili ob stransko pročelje župne cerkve v Kranju? Le kaj pomeni oni duhovnik v vodi, oklenjen s polipovimi Jovkami in ona žalujoča žena, ki stoji na robu vodnjaka? Seveda, starejšim Kranjčanom pa tudi onim Gorenjcem, ki jih je v desetletjih pred začetkom druge svetovne vojne kdaj pa kdaj vodila pot mimo starega sodišča (tam stoji sedaj hotel Cre-ina), teh stvarj ni potrebno razlagati. Gotovo se še spominjajo vodnjaka na malem trgu pred sodiščem, ki je lepo obkrožen z zelenjem srebrnih smrok in bil mestu v pravi okras, saj se je povsem vraščal v harmoničnost okolja. Starejši Kranjčani so tudi vedeli, da je bil ta vodnjak zasebna last trgovske rodbine Ivana Nepomuka Majdi-ča. Potem pa je prišel leta 1941 okupator in se zagnal najprej v nacionalne in sakral. nc spomenike. Hitel je rušiti kapelice in znamenja v mestu (sam sem gledal podiranje kapelice pred gostilno Bek-sclj ter beljenje fresk na vrhu stopnišča ob Poti na kolodvor in na bivšem Delavskem domu pa tudi zamenjavo zanimive Vurnikove strehe na stolpu cerkve na Pungar-tu z bolj »germansko«). V Celju in Mariboru so Nemci do tal porušili celo veliki pravoslavni aerkvi, zgrajeni v prekrasnem bizantinskem slogu. No, da bi rešili očetov spomenik pred okupatorjevim vandalizmom, so svojci pokojnega trgovca Majdiča plastike z vodnjaka shranili v svoji hiši, ki je stala v neposredni bližini. Velike kose pod. stavka in vodnjaka samega pa so tedaj deponirali v Je-gličevi kamnoseški delavnici. Pred leti je vse, kar je še ostalo od predvojnega vodnjaka, prešlo v last kranjske občine. Po izvirni arhitektovi zamislj je bil zdaj vodnjak na novo postavljen. Trg med tremi kulturnimi ustanovami (Prešernovo gledališče, Studijska knjižnica in Gorenjski muzej) je postal z vodnjakom in zasnovo lapidarija (vzidane nagrobne plošče v cerkveni zid) za umetnino bogatejši in zanimivejši. Preden, pa bom poiskusil razložiti kiparjevo zamisel spomenika-vodnjaka, bo gotovo prav, če bom prej umetnika predstavil. KIPAR FRANC BERNEKER Življenjska pot nekaterih slovenskih umetnikov — posebno kiparjev — je bila eno samo garanje in kup grenkob. Od zibelke do groba. Tako je bilo tudi s kiparjem — umetnikom Berneker. jem. Leta 1874 v Lehnu pri Slovenjgradcu rojeni kmečki sin, je kot petnajstletnik odšel v uk k podobarju Ignaciju Oblaku v Celje, od tod pa kot mlad pomočnik k tvrdki Colli v Innsbruck, ki se je že kar na industrijski način bavila z izdelovanjem cerkvene opreme in podobarstvom. Vendar vse to delo ambicioznemu mladeniču ni izpolnjevalo visokih sanj. Zato je leta 1896 vstopil v umetno-obrtno šolo v štajerskem Gradcu, leta 1897 pa se je vpisal že na dunajsko umetnostno akademijo. Po študijah je Berneker ostal na Dunaju, odprl svojo kiparsko delavnico — danes bi rekli, da je postal »svoboden umetnik« — in delal... In pričakoval zmag in porazov ... Ko pa je že segal po prvih zvezdah, je prišla vmes čr-no-žolta vojaščina: kipar Berneker je moral leta 1915 obleči vojaško suknjo; seve le kot črnovojnik, saj mu je bilo že čez štirideset let. Po razsulu Avstro-Ogrske pa se je kipar za stalno naselil v Ljubljan, in si tu omislil lastni atelje. Sodobniki so vedeli povedati, da je Berneker delal skoro noč in dan, da je le za kako kratko uro legel na železno posteljo v zaprašenem kotu ateljeja. Jedel je malo in še to si je sam skuhal na pečici-gašperčku, ki pa je bil hkrati tudi edini vir ogrevanja v dolgih zimah ... Kipar Berneker ni bil kramar, ki bi lovil naročila in se ponujal — raje je stradal in prezebal. Res je kdaj pa kdaj šinil v njegovo življenje kak milejši svit. Nekateri meceni so si pri umetniku naročili portrete, nagrobnike ali kaj drugega. A kaj, ko je bilo teh mecenov le malo. Mednje s spoštovanjem lahko zapišemo tudi kranjskega trgovca It/a-na Majdiča. V smislu njegovega volila so svojci leta 1910 naročili pri kiparju Berneker-ju velik kamnit vodnjak in ga leta 1911 postavili pred svojo hišo (poleg stare okrajne sod-nije na Koroški cesti - stavbe danes ni več). Leta 1908 umr-lj Ivan Majdič (oziroma njegov rod) pa je zaslužen še za drugo veliko umetnino, ki je danes v Kranju. To je velik relief iz belega marmorja, ki ga je izdelal kipar Ivan Zajec. Delo je ohranjeno v Majdiče-vem mavzoleju v Prešerno- vem gaju. Obe umetnini, tako Bernekerjev vodnjak kot Zajcev relief sta tudi uradno spomeniško zaščiteni. A vrnimo se k Bernekerje-vemu kiparskemu opusu. Le kdo ne ve za beli Trubarjev spomenik ob vhodu v ljubljanski Tivoli? 2e Cankar je ugotovil, da je to najlepši spomenik, kar jih je izklesala slovenska roka. Potem so zelo znani Bernekerjevi Naplav-Ijenci — skupina utopljencev, moških in žensk, le preživeli otrok bi se rad nahranil ob mrtvih materinih prsih ... Berneker se je udeležil tudi natečaja za Prešernov spomenik v Ljubljani — a kaj več kot medlega priznanja ni bil deležen. Potem pa se je ves grenak pogreznil vase. Naročil ni bilo, v pomanjkanju je životaril in leta 1932 ugasnil, star komaj 58 let... V ljubljanskem časniku z dne 18. maja 1932 preberem: »Pokopali smo kiparja Franceta Bernekerja. Za včeraj in za danes smo se z nekrologi oddolžiti njegovemu spominu. A njegova dela žive in bodo živela.« Ob vodnjaku, ki zdaj spet osvežujoče žubori sredi starega Kranja, pa naj še obnovim Bernekerjev kiparski cre. do (vera, prepričanje): »Naloga umetnika je mrtvi material oživiti, tako da postane življenje, kakor ga vidim.« JANEZ NEPOMUK Ko sem že večkrat iskal razne podatke (datume rojstev in smrti) nekdanjih kranjskih meščanov jn sem pri tem obračal liste številnih rojstnih matičnih knjig ter registrov umrlih, sem postal pozoren na večkratne vpise krstnega imena Janeza Nepomuka. Vse kaže tako, da je bilo to krstno ime takrat bolj pogosto kot danes. Tudi Prešernov prijatelj gostilničar pri Stari pošti je bil Janez Nepomuk (Mavr) — zanj vemo tudi po pesnikovi hudo popoprani maksimi pa tudi iz Šenoine novele Nagelj s pesnikovega groba. No, tako je to krstno ime dobil tudi Ivan Nepomuk Majdič, poznejši trgovec in mecen. Cerkev časti Janeza Nepomuka kot mučenca, kot žrtev spovedne molčečnosti. Njegov god^so doslej slavili vsako leto na dan 16. maja. Novejša raziskavanja cerkvenih zgodovinarjev po so dognala 17. april leta 1393 kot zanesljiv dan njegove smrti v valovih motne VItave. Rojen je bil Jan (po naše Janez, Ivan, Janko) Velfin o-krog leta 1345 v zahodnoče-škem mestecu Nepomuk. Oče njegov je bil tamkajšnji sin-dik (župan), torej veljaven in spoštovan mož. Nadarjenega fantiča so poklicali v praške šole, kjer se je izobrazil v cesarskem in cerkvenem pravu. Opravljal je potem vrsto let službo javnega notarja. Duhovnik je postal šele leta 1380, torej že zrel petintridesetletnik. Kot tak je nadaljeval šolanje v Padovi, od koder se je leta 1386 vrnil v Prago — z doktorskim naslovom. Takoj je bil imenovan za kanonika, pozneje pa še za generalnega vikarja praške nadškofije, torej prvega za samim nadškofom. Znašel pa se je ,naš učeni doktor v kaj nezavidljivem položaju. Prav v tem času je Češki kralj Venčeslav hotel spraviti cerkev v deželi pod svojo oblast in kontrolo. Seveda je hotel kralj imeti tu-dj vsa cerkvena bogastva, ki niso bila tako skromna. Nadškof se je kralju uprl in umaknil iz Prage v svoj podeželski dvorec. Njegov namestnik, naš Jan Velfin iz Nepomuka, jc tako ostal na bo. jišču sam. Hrabro je stopil pred kralja in mu očital njegove zle namere in hude grehe. Razsrjeni vladar pa je brž ukazal visokega cerkvenega dostojanstvenika vreči v ječo. Tam so nesrečnika mučili do smrti — druga verzija pravi, da mu je kralj sam z mečem prebodel srce — potem pa so njegovo truplo vrgli s Karlovega mostu v VI-tavo. Za zločin je zvedela kaj kmalu vsa Evropa. Praški nadškof je poslal papežu na-točno poročilo in je Jana že tedaj imenoval »svetega mučenca«. Odtlej je živel med češkimi katoliki pravcati kult Jana Nepomuka. Leta 1608 so & razglasili kot patrona čeških dežela, leta 1672 so posvetili sredi Karlovega mostu čez Vk tavo v Pragi spomenik Jam* Nepomuku, posvetili pa sO na češkem kar 250 cerkva temu svetniku. Celo prj nas j" 28 cerkev (farnih ali P0* družničnih) posvečenih češkemu mučencu! ! JAN IN LJUDMILA Taka je torej razlaga kranj« skega vodnjaka: duhovnik t vodi, oklenjen s polipovimi lovkami je Jan Nepomuk, ža> lujoča žena na desni strani podstavka pa naj bi bila češ-ka kraljica Ljudmila. Seveda je tisti ogromen polip le »™ centia poetica« kiparjeve domišljije, saj v Vltavi res m polipov; tako ogromni so se v oceanih redki. Sedanji vodnjak je nekoliko drugače postavljen kot P*/ votni, ki je stal pred Maj m* čevo hišo in staro sodnij0. Tudi podstavek je zdaj dfli' gačen. Vendar je nova post* vitev zelo estetska in likovfl" bolj čista kot je bila P'cJe' Kranj je pridobil tako nav? (bolj prav: pomlajeno) M* turno dragocenost. Videl sem turiste, domače in tuje, kak° se tu ustavljajo in fotograf rajo. In sprašujejo, kaj *' guralna kompozicija pomen** Odgovor je sedaj tu! C. z. Umetnina kiparja Franca Bernekerja. — Foto: F. Perdan /O ljubljanska banka Ansambel Alpski kvintet Ta instrumentalni ansambel, ki ga sestavlja pet fantov (vsi razen enega so Gorenjci, vodja pa je iz Zgornjih Gorij) je trenutno doma na dopustu. Največ igrajo v Švici, Avstriji, Zahodni Nemčiji in Franciji. V tujini so doslej posneli dve mali in eno veliko ploščo, v kratkem Pa bo tudi RTV Beograd izdala njihovo ploščo. Sicer pa je ansambel dokaj pogost gost četrtkovih radijskih večerov. Za te oddaje so posneli šest instrumentalnih in dve pevski skladbi ob spremljavi slovenskega okteta in kvarteta DO. Ansambel, ki ima za vzornike Avsenike, Franka in Ko-vačiča, bo v soboto v okviru krajevnega praznika Gorje igral pri Kuraltu v Spodnjih Gorjah. V začetku septembra bodo fantje spet odpotovali na turnejo v tujino. Decembra pa se bodo vrnili domov in spet posneli nekaj skladb za RTV Ljubljana. Ansambel sestavljajo: Jože Antonič (vodja) — kitara, Janez Per — bariton, bas, Vinko Frelih — harmonika, Vinko Sitar — klarinet in Ivan Rozmarič — trobenta. J. Ambrožič Mladi na Malenskem vrhu se znajo zabavati Mladinski aktiv na Malenskem vrhu, vasici v bližini Javorij v Poljanski dolini, je J>rez dvoma eden najbolj delovnih vaških aktivov v škofjeloški občini. Da to ni iz tr-te zvita trditev, sem se prepričal, ko sem mlade iz tega *raja in okoliških vasi obiral na nedavni nedeljski veselici. »Dober mesec sem predsed-^jk aktiva,« je dejal doma-Cin Rudi Dolenc. »Zbrali smo 8e z vseh vetrov. Aktiv šteje Petindvajset članov, iz same £asi Malenski vrh pa jih je »akih deset. Prostore za de- lo smo dobili v šoli. Tu ima- Pjj Poskrbljeno za glasbo, amo zvočnike in ojačeval- ce, veliko pa se ukvarjamo tudi s športom. Zabave prirejamo kar pogosto. Seveda za naše razvedrilo pridejo v po-štev le večeri in nedelje. Večina mladih iz teh krajev je namreč zaposlenih po tovarnah v dolini, ostali pa imamo dovolj dela na kmetijah. Mo-ramo reči, da naše delo znajo vrednotiti tudi starejši in prav zares dosl>j še nismo slišali kritike.« Načrti? »šola na Malenskem vrhu je bila zgrajena šele pred nekaj leti, vendar letošnje šolsko leto v njej ne bo več pouka. Zadovoljni smo, da smo zdaj mi dobili v njej prostore, saj bi bilo sicer na- Izbrali lepotico Bleda ,v petek in soboto sta tu-stično društvo in Park ho-\el v kazini na Bledu pripra-la zabavno prireditev, na ka. Hri so izbrali letošnjo lepoti-*° B/eda. V olji izbor je pri-1° 20 deklet iz vse Slovenije. *a najlepšo so izbrali 17-letno 'rSovko Vesno Župančič iz Mfbljane. Njuni spremljeval-j Pa sta bili 20-letna delavka * T'Uča Jožica Metek in 19- letna uslužbenka iz Dola pri Ljubljani Darja Lenardič. Pod pokroviteljstvom revije Antena je prireditev vodila Nataša Dolenc, v programu pa so sodelovali še Nela Er-žišnik, Jimmy Stanič in Barbara Misson. Slednja je pripravila modno revijo, v kateri so predstavili svoje izdel. ke Pletenina Ljubljana, Almi-ra Radovljica in Zlatarna Celje, s še delo precej oteženo. Tako pa kar gre. V kratkem nameravamo kupiti še nekaj športnih rekvizitov, zlasti za rekreacijo deklet. Se naprej bomo vsakih štirinajst dni ob sobotnih večerih pripravljali plese na katerih bo igral domačin Ncjo Eržen. No, pa še eno podobno večjo veselico, tako kot jc današnja, bi radi pripravili letos.« Kakšno pa je sodelovanje z mladino iz ostalih krajev? »O kakem posebnem sodelovanju bi težko govorili. V malo bolj lesnih stikih smo edino z mladino iz Javorij. Sicer pa nas je doma na kme. tijah malo: dva, trije. Ostali se vsak dan vozijo na delo in se šele v poznih popoldanskih urah vračajo domov. Pa kljub temu se med seboj vsi dobro razumemo.« V prostorni sobi šole na Malenskem vrhu sem opazil tudi televizor. »Prostor ie predvsem ob zimskih večerih in nedeljah popolnoma zaseden,« so zatrdili mladinci, ki so se medtem zbrali okrog predsednika. »Ne gre dvomiti, da bo v času olimpiiskih iger soba vsak dan nabita do zadnjega kotička. Prav nič manjše zanimanje ni pri nas tudi za razna predavanja. In prav pozimi, ko bo več časa, jih bomo nekaj prkpravili.« J. Govekar 50 let skupnega življenja Zlata poroka zakoncev Bernard iz Bodešč V soboto dopoldne sta v poročni dvorani krajevnega urada na Bledu zakonca Ivana in Andrej Bernard pred predsednikom radovljiške občinske skupščine Stankom Kajdižem potrdila 50-letnico skupnega življenja. Zlate poroke so se udeležili tudi njuni najožji sorodniki. Ivana Bernard, rojena Bo-žič, se je rodila 1899. leta v Ribnem, Andrej Bernard pa 1894. leta na Kupljeniku. Spoznala sta se julija 1922 in se 7. avgusta istega leta v Ribnem poročila.-Imela sta devet otrok, šest sinov in tri hčere. Andrej Bernard, ki je 14 let delal v jeseniški železarni, sicer pa opravljal tudi razna druga dela, je bil med prvo vojno ujet na ruski fronti. Bil pa je tudi koroški borec. Tudi med drugo vojno je bii v partizanih. Žena Ivana je ves čas skupnega življenja gospodinjila. In čeprav je bila družina številna, imajo danes vsi otroci poklice. Le sin Andrej je od okupatorjevih strelov padel med zadnjo vojno. V soboto, po zlati poroki sta nam zaupaja, da nikdar nista mislila, da bosta dočakala 50 let skupnega življenja. Ccpiav sta že malo v letih, se v Bodeščah na številki 14, kjer zdaj živita, dobro počutita. Želimo jima še obilo zdravih in srečnih let. A. Zalar V soboto in nedeljo čipkarski praznik Hudo neurje, ki je v soboto divjalo nad Selško dolino, je hudo ponagaja-lo organizatorjem desetega jubilejnega čipkarskega praznika v 2eleznlkih. Turistično društvo je moralo prireditev prestaviti za teden dni, tako da Iju-tcljl starih običajev ne bodo prikrajšani. V soboto zvečer, 2h. avgusta, bodo domačini pokazali obt skovali em, kako je treba »kovter šivat«, »v šteculo gledat« in podobno. Ljubitelji čipk pa lahko obo. gatijo svoje zbirke z nakupom čipk v nedeljo, 27. avgusta, dopoldne po otvoritvi razs'ave izdelkov kle-kljaric v Plavčevi hiši. Osrednja točka dnevnega reda, tekmovanje kleklja-ric bo na sporedu ob 16. uri. Sledil ho kulturni program, v katerem bodo sodelovali mladinski kvartet Kokal iz Topol, vokalni kvartet Ledina iz Zaimke, folklorna skupina osnovne šole Železniki In ansambel Akordi. Spored bo povezoval Janez Zlherl. /O ljubljanska banka Turistični Bled Glavna turistična sezona se bliža kraju. Zato je ta zapis morda malo pozen. Ker pa Je pravilo, da je konec ene sezone treba misliti že na novo, aktualnost najbrž ne bo preveč sporna. KULTIVIRANJE OBALE Turistično društvo je letos s precejšnjim trudom in tudi z ne ravno lahko pridobljenim denarjem uredilo ob obali zelenice; povsod, kjer so bila divja kopališča in parkirišča. Zal pa se mnogi moderni nomadi težko prilagajajo novim razmeram in ne upoštevajo opozoril in drugih znakov. Kaže, da bo res treba organizirati čuvajno službo, takšnih, ki parkirajo po zelenicah, bi lahko našteli precej med domačimi in tujimi turisti, najbolj vandalsko pa $o se prejšnji teden vedli obiskovalci vile Lastovka. ČOLNARJENJE NA OTOK Govori in piše se, da blejski čolnarji goljufajo turiste, ko jih vozijo na otok. Prav bi bilo, da bi takšne krivce tudi odkrili, ne le govorili in pisali o njih. Če bi resneje ukrepali, bi bili tako najbrž tudi turisti zadovoljni in ne bi bilo treba misliti na električne in podobne čolne, ki najbrž ne bodo ravno poceni. Zaradi tovrstnih čolnov blejska idila sicer ne bo nič manjša, škoda pa bi bilo, če bi se čez čas pokazalo, da je bila ^ta investicija nepremišljena. BLEJSKI OTOK Cerkev si lahko ogledate, če plačate dva dinarja. Ne verjamem, da bi s tako pridobljenim denarjem lahko odplačali 6—7 milijonsko investicijo. Muzejska vrednost namreč ni tako velika in bogata, da bi turisti kaj prida zahajali vanjo. Bolje bi bilo, da bi to investicijo reševali drugače z množičnim turizmom na otoku. Skratka, vstopnina pomeni zdaj le skromne kapljice denarja, s katerim niti v 20 letih ne bo moč odplačati investicije. BIFE NA OTOKU Lepo je urejen, vendar bi moral spremeniti cene in poslovni čas. Steklenica piva /O ljubljanska banka Umetno jezero v Vodicah? Vas Vodice ima zaradi bližine letališča Brnik velike možnosti za razvoj turizma. Vas dobiva vse prijetnejšo podobo, saj občani vse bolj skrbijo za urejenost pročelij hiš, vse več pa je tudi okrasnega cvetja. Turistični delavci so pripravili načrte za zajezitev potoka ob cesti na Brnik, s čimer bi dobili 1500 metrov dolgo in 150 metrov široko umetno jezero. Ugodna lega jezera ob gozdu bi privabljala številne izletnike na veslanje, ribolov. Denar za zajezitev potoke, je pripravljena dati Splošna vodna skupnost Ljubljanica Sava, pri ureditvi pa bi pomagali občani s prostovoljnim delom. -fr stane na otoku 6 dinarjev, na suhem pa 4 do 6. Ob visokih cenah tudi množičen obisk ne pomeni velik dohodek. Ce je nekaj predrago je pač predrago. Škoda je tudi, da v bifeju razen pijač ne dobiš ničesar. OCVIRKI Gostišče Rikli je zelo lepo urejeno. Investicija in inventar nista bila ravno poceni. Skoda, da je zmanjkalo denarja za nakup Titove slike. — 1. avgusta letos je podjetje Žito Ljubljana »iz objektivnih razlogov« zaprlo edino prodajalno kruha na Bledu. Tako so močno obremenili trgovine podjetja Živila - Ko-loniale. Ne vem, če so bili razlogi Žita res »objektivni«. — Prodaja časopisa Politika je na Bledu več kot neorganizirana. Prav bi bilo, da bi se odgovorni za to pobrigali, saj gostje iz sosednjih republik na Bledu niso ravno redki. A. Vovk MOTNA VODA NE MOTI TURISTOV Bled, srce gorenjskega poletnega turizma, vse močneje utripa. Ta utrip pa ne poganja krvi po žilah, ampak privablja vsako leto več turistov s polnimi žepi konvertibilnih vdtut. Seveda ne manjka domačih turistov, ki pa se bolj odločajo za enodnevne izlete. Jezero z otočkom, obdano s hoteli, je le nekoliko preveč »turističnosM neclelJ° Je bila v Spodnjih Pirničah pri Medvodah velika Ob slovesnost ob 50-letnici obstoja domačega društva. lt4te*ci Priliki so predali namenu prenovljen gasilni dom, *Sa so obnovili s prostovoljnimi prispevki občanov. kičast ni paradi gasilcev so sledili nagovori gasilcem, dru-llj Pa *e °b jubileju prejelo republiško gasilsko odlikovanje stoPnje. Priznanja za dolgoletno delo je prejelo 24 gasil- cev Fj-j^0^ nJimi še živeči ustanovni član Franc Zavašnik-»Jošc«, Me ° ^ravlJe Pa je prejel zvezno gasilsko odlikovanje I. stop- $o 2I^a Je veselica v domu družbenih organizacij, na kateri veselo razpoloženje skrbeli »Veseli Šenčurjani«. -f« Nov turistični prospekt Škofje Loke Pred dnevi so turistično društvo škofja loka, občinska turistična zveza Škofja Loka in škofjeloška turistična agencija Transturist izdali nov barvni turistični prospekt škofje Loke. Na njem so z osemnajst barvnimi fotografijami — prispevali so jih Tone Mlakar, Peter Pokorn, Plavalna šola Starše obveščamo, da bo plavalna šola, ki je bila prekinjena zaradi slabega vremena in mrzle vode, nadaljevala svoje delo v zimskem bazenu v ponedeljek, 11. septembra, ob 19. uri. Pismene informacije lahko dobite pri PK Triglav — plavalna sekcija, Kranj, Trg revolucije 1. Savski gasilci dobili top Gasilska četa v tovarni Sava v Kranju je pred dnevi dobila nov gasilski top. To jc prvo tovrstno moderno orožje gasilcev proti ognju na Gorenjskem. Krstili so ga v nedeljo popoldne na slovesnosti na Bregu ob Savi. Tovarna Sava ga jc četi kupila zaradi še boljše pripravljenosti ob morebitnih požarih. Kupili so ga v Avstriji in je veljal okrog 40 tisoč dinarjev. Top lahko brizga vodni curek do 75 metrov daleč, v zaprtem prostoru razprši vodno meglo, s posebno peno pa je moč z njim gasiti tudi vnetljive tekočine. A. 2. Slavje žirovskih gasilcev Sobotno in nedeljsko slabo vreme Zirovcev ni prestrašilo. Kljub skeptičnim vremenskim napovedim so člani domačega prostovoljnega gasilskega društva pripravili slovesno proslavo, ki je bila združena s prevzemom nove motorne brizgal ne. Svečanost pod pokroviteljstvom tovarne obutve Alpina Ziri se je začela prod zadružnim domom s sprejetjem številnih gostov iz sosednjih gasilskih društev. Po paradi, pozdravnih govorih in slovesnem prevzemu brizgalne so člani prostovoljnega gasilskega društva Ziri poskrbeli še za veselo rajanje do poznih večernih ur. Janez Bernik in Marjan Kre-gar — predstavljene najpomembnejše značilnosti 1000-letnega mesta in okolice. Naštejmo nekatere motive: panorama Škofje Loke, pogled na starološko cerkev, Homa-nova hiša, Spodnji trg, Mestni trg, starovrška smučišča, Suha, oltar cerkve v Crngro-bu, hotel Transturist, lep del prospekta pa predstavlja tudi prostore loškega hotela. Med posameznimi barvnimi fotografijami je razporejeno kratko besedilo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Prospekt za Selško in Poljansko dolino bo izšel kasneje, denarna sredstva za uresničitev načrta pa bodo po vsej verjetnosti prispevala nekatera podjetja iz obeh dolin. Izvedeli smo tudi, da bo ob 1000-letnici Škofje Loke zbiralcem znamk na voljo posebna znamka v počastitev tega jubileja. -jg Pred »šu-štarsko nedeljo« v Tržiču Turistično društvo Tržič se skrbno pripravlja na tradicionalno »šuštarsko nedeljo«, ki bo pod pokroviteljstvom tovarne obutve Peko. Pripravljalni odbor ima že izdelan program prireditev, ki se bodo odvijale od 1. do 3. septembra. Kot minula le. ta bo tudi tokrat osrednja prireditev šuštarski sejem, ki bo v nedeljo, 3. septembra, na Trgu svobode. Prireditelj tradicionalne »šu-štarske nedelje« je tudi poskrbel, da se je prireditveni program lz preteklih let razširil hi tudi popestril. ■Jp Nov asfalt Te dni so delavci Cestnega pod j et j a iz Kranja položili asfalt na cesti IV. reda od pen/iona Kanu skozi vas Val-burgo do priključka na cesto II. reda Smlednik—Kranj. Za 3 m široko cestišče v dolžini 2000 metrov so denar zbrali občani s samoprispevkom, 5 tisoč dinarjev jc prispevalo domače turistično društvo, preostanek denarja pa občinska skupščina Ljubljana-Šiška iz proračuna. Škoda je le, da niso položili asfalta na priključku v avtokamp, kjer bo nevšečni prah še vnaprej motil šotoriste. -fr Sanitarije urejajo Na prostoru poleg sedanje, ga turističnega doma v Zbi-ljah pospešeno gradijo temelje za bodoči hotel. V kletni etaži bodo še letos uredili shrambo in sanitarije s čistilno napravo, kar bo turistič- no društvo stalo nad 300.000 dinarjev. Sanitarije so zaies nujno potrebne, saj je ob večjih prireditvah vselej vrsta pred improviziranimi stranišči. -fr Zanimanje za Japonsko Za obisk in ogled Japonske, ki ga pripravlja turistična organizacija Inex Slavnik skupaj s Planinsko zvezo Slove, nije, je veliko zanimanje. Vodja tega izleta, ki bo trajal od 14. do 21. septembra, Roman Herlec, je povedal, da so že prejeli okrog 140 prijav. Tako kot kaže n| bojazni, da bi morali Izlet zaradi premajhnega števila prijav odpove- dati. Posebno še, ker pričakujejo tudi prijave iz Avstrije, Italije in Švice. Razen te. ga nam je Roman Herlec povedal, da se dogovarja, da bi na ta izlet odšle tudi nekatere kranjske plavalke, ki bi se na Japonskem pomerile s plavalkami Tokia. V izjet je med drugim vključen tudi vzpon na najvišjo vulkansko goro na svetu Fudžijama. A. 2. Stalnih gostov vedno več Avto sport kamping v Medvodah je letos obiskalo že nad 1500 gostov, predvsem tujcev. Zanimivo je, da je vse več stalnih gostov, ki vsako leto vsaj nekaj dni preživijo v dobro urejenem kampingu. -fr JQ ljubljanska banka Komisija za urejanje delovnih razmerij pri VELEŽELEZNINI MERKUR Kranj razglaša več prostih delovnih mest aranžer jev Pogoj: končana šola za oblikovanje ali aranžerska šola, moški kandidati prosti vojaščine. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: Merkur veleželeznina Kranj, Komisija za urejanje delovnih razmerij, najkasneje do 1. septembra. Kmetijsko živilski kombinat Kranj ponovno objavlja delovno mesto: 1. samostojnega prodajalca na tržnici v Kranju (prodaja semen, gnojil, krmil in podobno) Pogoj: poklicna šola za prodajalce, vrtnarje ali kmetijce s 3-letno prakso. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in komunalo skupščine občine Škofja Loka na 32. seji 6. julija 1972 sprejel naslednji sklep V času od 10. avgusta do 10. septembra se v urbanistični posvetovalnici Lokainvest, škofja Loka, Mestni trg 38 javno razgrne: — predlog za spremembo urbanističnega programa za področje Reteč in Godešiča — osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Log — Češnjica. V času razgrnitve dajejo občani in delovne organizacije k zazidalnim predlogom svoje predloge in pripombe. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ t r i g 1 av V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah JELOVICA JELOVICA, lesna industrija Škofja Loka vabi k sodelovanju večje število delavcev (delavk) za delo v proizvodnih obratih Zaposlitev je možna v obratih podjetja: v Škof ji Loki, v Gorenji vasi, v Kranju in Preddvoru. Pogoji za zaposlitev: starost nad 15 let. Poskusno delo po dogovoru. Zaposlitev je možna takoj. Kandidate za zaposlitev vabimo, da se javijo na stroške podjetja v kadrovsko socialnem oddelku podjetja. Jugobanka nadaljuje z nagrajevanjem dinarske in devizne varčevalce vezanih hranilnih vlog. 29. oktobra 1972 žrebanje II. kola Jugobančne loterije Z vezanjem hranilnih vlog boste brezplačno sodelovali v veliki loteriji Jugobanke. Če še niste, potem postanite varčevalec tudi vi. mali oglasi PRODAM Prodam dva meseca in pol stare PIŠČANCE (rjave). Šenčur, Mlakarjeva 58 4260 Prodam PEC za centralno kurjavo. Duplančdč, Ull. 31. divizije 16, Kranj, telefon 23-613 4334 Prodam nov TRANZISTOR Schaub lorenz z nosilcem za v avto. Krničar Marija, Ko. roška 16, Kranj 4335 * Prodam HLADILNIK himo. Vprašati zvečer pri Trilcrju, Zupančičeva 8, Kranj 4336 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Krt Ivan, Stružcvo 15, ^ranj 4337 Prodam KRAVO po izbiri. Šimenc Franc, Olševek 7 4338 Prodam LATE (rimeljne) 2x5 cm. Rozman Milena, Sr. Bitnje 29, Zabnica 4339 Prodam malo rabljena OTROŠKA VOZIČKA, globokega in športnega. Torkar, Kranj, Koroška 12 4340 Prodam ročne železne GRABLJE, širine 2 m, in suhe Smrekove DESKE, debeline 3 cm in 4 cm, Mače 5, Preddvor 4341 Prodam 14 tednov brejo "VINJO. Praprotna Polica 28, L^klje 4342 b Prodam osem tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 79 4343 Prodam skoraj nov KOTEL *a žganjekuho in 600-litrski listov SOD za namakanje, ^ora 2, Komenda 4344 Prodam PEC na olje z ven-»latcrjem. Gartnar Niko, Re-leče 31, škofja Loka 4345 »Prodam manjšo SLAMO-KEZNICO na motorni pogon P 50-litrski KOTEL za žganje. feuho. Srednja vas 9, Golnik 4346 fc UgQdno prodam PUNTE. ber-čur, Beleharjeva 33 4346 Poceni prodam več kosov *larega POHIŠTVA in PEC 5* olj«. Praprotnik, Kranj, 6tb Rozmana 7 4347 t prodam SLAMOREZNICO ^rnp0 s poučno verigo in ^nalnikom. Zmrzlikar, Hra-Stje 46, Kranj 4348 Prodam ŠIVALNI STROJ veritas. Ccrnič Jože, Gospo-svetska 17, Kranj 4365 Zelo ugodno prodam DNEVNO SOBO, ki se lahko preuredi tudi v spalnico. Infor. macije na telefon 23-958 Kranj po 15. uri vsak dan 4367 MOTORNA VOZILA Prodam dobro ohranjen FIAT 750, registriran 1971. leta. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 14. ure. Culo An-te, Levstikova 1, Kranj 4274 Prodam osebni avto SIM-CA 1100, letnik 1968. Sp. Bela 1, Preddvor 4275 Prodam ZASTAVO 750, let-nik 1968. Prenta Franc, Breg ob Savi 22, Kranj 4276 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Trojarjeva 41, Kranj 4351 Iščem opremljeno ali prazno SOBO s kopalnico v Kranju. Predplačilo ali najemni, na po dogovoru. Ponudbe po-stati pod »soba« 4357 Mirna zakonca iščeta SO. BO in KUHINJO ali manjšo garsonjero po možnosti v Kranju. Ponudbe poslati pod »soba-kuhinja« 4358 Kupim eno- ali dvosobno komfortno STANOVANJE v okolici Radovljice. Stanovanje potrebujem za oddih. Informacije po telefonu Ljubljana 312-868 4359 .POSEST! Prodam HIŠO v gradnji (prva plošča) v okolici Radovljice. Vsa dokumentacija urejena. Ogled vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 4363 kdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulic* Moša Pijade — Naslov uredništva In uprave llsia: Kranj, Trg revolucije 1 »tavba občinske skupščV ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Telefoni: redakcija 21-835, ••1-860; uprava Usta, ma-lo°glasna in naročniška služba 22-152. - NaroČnl Ja: letna 60, polletna M !)in> cena za eno številko 70 Par. Mali oglasi: be-^da 1 din, naročniki Imajo 100/0 popusta. Neplačanih °8lasov ne objavljamo Osnovna šola IVAN TAVČAR Gorenja vas razpisuje prosto delovno mesto kuharice — snažilke na PS Javorje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Prijavni rok 3 dni od razpisa. POSOJILA Za 4 mesece potrebujem 5000 din. Vrnem s 50% obrestmi. Ponudbe poslati pod »januar« 4285 IZGUBLJENO KOLO, modre barve, znamke Adlon, št. 6719696, najdeno na Mlaki, se dobi pri Erlah. Ulica 31. divizije 48, Kranj Prodam FIAT 750 v dobrem stanju. Bogataj, Studenščice 10, Lesce 4352 Prodam dve ZASTAVI 750, letnik 1967 in 1969. Bohinc, Dobro polje 10, Brezje. Ogled v soboto ves dan in nedeljo popoldne 4353 Prodam CSEPEL 450 kiper. Celik, Kranjska cesta 29, Šenčur 4354 Prodam ZASTAVO 750. Klemene, Kranj, Gradnikova 1 4368 Prodam VW 1200, letnik 1965. Drnovšek, Rdeče 87, Škofja Loka 4369 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Murnik Branko, Vc-lesovo 47, Kranj 4370 Prodam FIAT 850, letnik 1969. Toman, Žirovnica, Breg 33. Ogled vsak dan popoldne 4371 STANOVANJA Prodam centralno ogrevano trosobno STANOVANJE v Kranju za 22 M. Naslov v oglasnem oddelku 4355 Starejša žena išče SOBO. Plača dobro in po potrebi pomaga dopoldne pri gospodinjstvu ali otrocih. Ponudbe poslati na poštno ležeče Sin. kovic Mari, 64240 Radovljica 4356 Kis DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ, Zupančičeva ul. 4, obvešča vse stranke iz območja Skupščine občine Škofja Loka, da sprejemamo naročila za dimnikarske storitve v nabiralniku v veži Mestni trg 3, Škofja Loka ali na upravi podjetja, telefon 21456 4171 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Celak Nazim, Kokrški breg 1 a, Kranj 4364 ZAPOSLITVE Za dojenčka — dvojčka iščemo žensko, lahko upokojenka, ki bi jih varovala na našem domu. Plačamo dobro. Ponudbe poslati pod »dvojčka« 4360 Iščem KITARISTA - pevca. Aranžmani zagotovljeni. Praprotnik Metod, Ljubno 86/a, Podnart 4361 Takoj sprejmem FRIZERSKO VAJENKO. Pire Franc, Cankarjeva 8, Kranj 4362 Iščem prijazno GOSPO, ki bi mi na domu varovala eno leto staro punčko v dopoldanskem času v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 4324 Iščem FRIZERSKE POMOČNICE ženske in moške stroke. Po možnosti samske. Za sobo poskrbljeno. Zaslužek zelo dober. Naslov v oglasnem oddelku 4239 Kranj CENTER 23. avgusta premiera amer. barv. filma BILLY KID ob 16., 18. in 20. uri 24. avgusta angl. barv. film ISABELA — VRAŽJA KNE-GINJA ob 16., 18. in 20. uri 25. avgusta angl. barv. film ISABELA — VRAŽJA KNE-GINJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIč 23. avgusta angl.-^cm. barv. i:i:n ČAROVNICE IZ VRAŽJE HOSTE ob 16., 18. in 20. uri 24. avgusta franc. barv. film KAPETAN FRAKAS ob 16. in 20. uri 25. avgusta amer. barv. film B1LLY KID ob 16. uri Tržič 23. avgusta amcr.-ital. barv. film BE2I ČLOVEK, BEZI ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer.-ital. barv. film BEŽI ČLOVEK, BEZI ob 18. in 20. uri 25. avgusta franc. barv. film KAPETAN,FRAKAS ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 23. avgusta angl. barv. film SCARAMOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer.-ital. barv. CS film SUPERDIABOLIK ARCOMAN ob 20. uri škofja Loka SORA 23. avgusta nem. barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 18. in 20. uri 24. avgusta dan. barv. film RDEČI RUBIN ob 20. uri 25. avgusta ital. barv. film V ZNAKU REVOLVERJA ob 20. uri Železniki OBZORJE 23. avgusta dan. barv. film RDEČI RUBIN ob 20. uri 25. avgusta nem. barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 20. uri Radovljica 23. avgusta amer. barv. film DVOBOJ NA PACIFIKU ob 20. uri 24. avgusta ital. barv. film PLAČANEC ob 20. uri 25. avgusta amer. barv. film MESTO V TEMI ob 20. uri Bled 23. avgusta anel. barv. film ' STRELI POD VESALI ob 18. in 20.30 24. avgusta angl. barv. film STRELI POD VEŠALI ob 18. in 20.30 25. a\ gusta amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 23. avgusta amer. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI 24. avgusta ital. barv. CS film SKRIVNOST RDEČE ROKAVICE 25. avgusta ital. barv. CS film SKRIVNOST RDEČE ROKAVICE Jesenice PLAVŽ 23. avgusta ital. barv. CS film PIK AS — PROTIVO-HUNSKA OPERACIJA 24. avgusta ital. barv. CS film PIK AS — PROTI VOHUNSKA OPERACIJA 25. avgusta amer. barv. film MOŽ, KI GA NI MOGOČE UBITI Kranjska gora 24. avgusta amer. barv. film MOŽ, KI GA NI MOGOČE UBITI Javornik DELAVSKI DOM 24. avgusta amer. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI Tehtnica Kranj Benedikova 1 proda kombibus IMV letnik 1966 v voznem stanju Licitacija bo 28. avgusta ob 12. uri. /O ljubljanska banka Kmetovalce obveščamo, da bo v petek, 25. avgusta, ob 9. uri v Žabnici pri zadružnem domu demonstracija s stroji pottiger za spravilo silažne koruze z njive v silos. Vabljeni. Kmetijska zadruga Sloga Kranj nesreče NEPRIMERNA HITROST V petek, 18. avgusta, dopoldne je na cesti tretjega reda med Mojstrano in Vrati voznik osebnega avtomobila Martin Kersnik iz Gozda zaradi neprimerne hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti, ko mu jc nasproti pripeljala v osebnem avtomobilu voznica Ana Podlipnik iz Lipic. Pri trčenju je nastalo za 12.000 din škode. PREHITEVANJE V petek, 13. avgusta, ob 13.40 se je na cesti prvega reda na Drulovk] pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila francoske registracije Jean Ravmond je na ravnem delu ceste prehiteval in pri tem trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je vozil Dušan Morič iz Žirovnice. V nesreči je bila ranjena sopotnica v osebnem avtomobilu, škode je za 40.000 din. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na Kokrici na Cesti na Belo se je v petek, 18. avgusta, popoldne pripetila nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. S poljske ceste je na prednostno pripeljal s poltovornim avtomobilom Franc Miklavčič z Mlake in pri tem izsilil prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Ignac Nogaršek iz Predoselj. V nesreči je dobil voznik Nogaršek lažje poškodbe, prepcljaii so ga v bolnišnico, škode na vozilih je za 4000 din. S CESTE V DREVO V soboto, 19, avgusta, dopoldne se je na cesti prvega reda med Martuljkom in Belco pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti. Voznik osebnega avtomobila Milan Belojević iz Splita je vozil proti Belci, ko je njegov avtomobil začelo zanašati in je zletel s ceste v drevo. Voznik je bil v nesreči hudo ranjen, sopotnica pa lažje. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. ZDRSNIL S CESTE Na cesti četrtega reda' v Pševem pri Kranju je v soboto, 19. avgusta, nekaj po dvanajsti uri voznik osebnega avtomobila Franc Bastarda iz Zg. Bitenj pri srečanju s kombijem, vozil ga je Venceslav Bajt doma s Cepulj, v nepreglednem ovinku na ozki cesti zapeljal preveč na rob ceste. Avtomobil se je zato prevrnil s ceste in se kotalil po bregu kakih 50 metrov. V nesreči je bil hudo ranjen sopotnik v Bastardovem avtomobilu Anton Vilfan iz Zg. Bitenj. škode je za okoli 1500 din. NEZGODA V SOTESKI V nedeljo, 20. avgusta, popoldne se je na cesti drugega reda v Soteski na cesti med Bohinjsko Bistrico in Bledom pripetila hujša prometna nezgoda. Voznika osebnega avtomobila Janka Hočevarja iz Trbovelj je v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, nato spet v desno, kjer je avtomobil zadel v smernik, nato pa se je po 60 metrih drsenja avtomobil ustavil prevrnjen na streho. V nesreči so bili hudo ranjeni sopotniki Marjan Hočevar in Štefka Puntar iz Trbovelj ter Franc Virant in Milka Virant, oba ameriška državljana. Lažje Je bil ranjen le voznik Janko Hočevar. PADEL POD KOLO V ponedeljek, 21. avgusta, zjutraj je na savskem mostu v Kranju voznik tovornjaka Ivan Preveč iz Unca na mostu prehiteval kolesarja Pavla Rozmana iz Kranja. Med prehitevanjem pa je kolesar nenadoma zavil v levo in padel pod zadnje kolo prikolice tovornjaka. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Vzel starih milijon din prihrankov in jih zapravil Ta teden brez smrtnih nesreč V preteklem tednu (od 14. do 20. avgusta) se je na gorenjskih cestah pripetilo 12 prometnih nesreč, v katerih je bilo T oseb hudo ranjenih, 13 lažje, materialno škodo pa cenijo na približno 169.000 dinarjev. Med vzroki tah nesreč je tako kot V prejšnjem tednu neprimerna hitrost, sledi Izsiljevanj« predno- sti, nepravilno prehitevanj.-, nepazljivost, alkoho. llziranost ln ostalo. Devet nesreč so povzročili osebni avtomobili, dve nesreći tovorna avtomobila ln eno dostavni avtomobil. Pretekli teden je na srečo minil brez smrtnih žr-tev. Letos se je na gorenjskih cestah smrtno ponesrečilo 28 ljudi, med njimi dva otroka. Andrej Vrtač z vasi Mače pri Preddvoru Je 17. Julija popoldne prijavil na postaji milice, da mu je nekdo vzel doma iz omare milijon starih dinarjev. Tistega dne zjutraj sta kot navadno odšla z ženo v službo, vrnila pa sta se po drugi uri popoldne, žena se je hotela v spalnici preobleči, vendar je je opazila, da spalnica ni takšna, kot Jo je bila pustila zjutraj, pa tudi vrata na stopnišču, ki vodijo do spalnice, so bila odklenjena. Takoj je pregledala garderobno omaro, kjer sta z možem imela prihranke. V strahu Je opazila, da je večina denarja izginila, še prejšnji dan je denar štela, zdaj pa milijon starih din ni bilo več na mestu, kjer jih je spravila. Je bil vlomilec? Ce Je bil, bi Imel kaj težko' delo, saj so vsa okna na hiši zavarovana z rešetkami, vrata na stopnišču so bila zaklenjena in ključ shranjen v šivalnem stroju. Ključ od veznih vrat pa sta ob prihodu z dela našla na dogovorjenem mestu v hlevu, kamor ga Je bil shranil Jože škrjanc. Ni pa bilo ne denarja In ne škr-janca. še zjutraj sta ga zaprosila, naj bi napojil živino v hlevu, nato pa hišna vrata zaklenil in ključ spravil, škrjanc je bil že nekaj časa pri njiju, pomagal Je pri hiši in tu tudi prenočeval. 7\-konca Vrtač sta mu zaupala kot domačemu človeku. Pri ogledu hiše so kriminalisti ugotovili, da Je tat, ki je odnesel denar, prišel v hišo le skozi glavna vhodna vrata, ključ od vrat pa je dopoldne imel le Skrjanec. Ta bi vedel povedati, kje je denar. Zakonca sta zasumila, KAVA. da so njuni prihranki izginili skupaj s Škrjancem. Ta ni bil od leta 1970, ko se Je vrnil s prestajanja kazni, nikjer zaposlen. Delal je le priložnostno, da se je tako preživljal. Za škrjancem je bila razpisana tiralica. Cez pet dni so ga miličniki našli v vasi Klemenčevo pri Kamniku. Pr{ njem so našli le ie 745 N din in pa daljnogled. Vseh pet dni se je zadrževal P° planinskih kočah na veli** planini. Na veliko je dajal za pijačo in popival s t"1"*" stl, od nekoga je kupil tudi daljnogled za 750 N din. Denar je v petih dneh skopnel, o kazni za škrjanca, ki vzetega denarja ni niti preštel, pa bo odločilo sodišče. L. M. Kmetijska zadruga Škofja Loka sprejme za izpopolnitev delovnih in učnih mest 1. KV mlekarja 2. skladiščnika v mlekarni 3. vajenca za avtomehanično stroko Za razpisna delovna in učna mesta se zahteva: pod 2.: poklicna šola mlekarske, živilske ali trgovske stroke; nižja strokovna izobrazba z ustrezno prakso; pod 3.: dokončanih osem razredov osnovne šole. Nastop dela jc možen 1 septembra 1972 alt po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. /O ljubljanska banka Podjetja in privatne obrtnike, ki se bavijo s predelavo termoplastov, du-roplastov in s storitvami tehničnega tiska (sitotisk, topli tisk, eloksira-nje), ter bodo v letu 1973 imeli proste kapacitete, prosimo, da pošljejo svoje naslove s kratkim opisom proizvodnega programa na naslov: ISKRA Tovarna električnih merilnih instrumentov OTOČE 64244 PODNART Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Pomanjkanje finančnih sredstev Pred mesecem dni so se pričele priprave rokometa-šev Dupelj, ki tekmujejo v ljubljanski conski rokometni ligi. Ker TVD Partizan Duplje tarejo finančne težave in pa težave s trenerskimi kadri, so na zadnji seji upravnega odbora govorili predvsem o tem vprašanju. Rokometaši Dupelj so nekaj let zapored nastopali v ljubljanski conski rokometni ligi brez trenerja, vendar tudi uspehi niso izostali. Pred leti so bili celo drugi, pa tretji, četrti in sedaj peti. Toda tako ne gre več naprej. Mesto trenerja A ekipe sta prevzela Polde Jeruc in Pavel Grašič. Veliko skrb posvečajo discipliniranosti igralcev. Tako potem tudi uspehi ne bodo izostali. Trenerske posle B ekipe jc prevzel Franc Rakovcc, pionirje, ki jih je okrog 25, pa vodi Rajko Konjar. Tako so pričeli načrtno vzgajati rokometaše, posebno pa šc pionirje, ki naj bi čez nekaj let uspešno nadomestili sedanjo generacijo rokometašev. Prav te dni bodo končali z ureditvijo igrišča, vendar jim za ta dela primanjkuje finančnih sredstev. Prihodnje leto bodo naredili tudi razsvetljavo na igrišču, zato so se že letos odločili zbirati denar. Nekaj denarja upajo, da bodo dobili z organizacijo velike vrtne veselice, ki bo 27. avgusta za šolo v Dupljah. Za finančno pomoč pa bodo zaprosili tudi delovne organizacije in ObZTK Kranj. J. Kuhar II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Vojvodina 5 : 2 . Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Vojvodina 0:2 (0:0, 1:1, 1:0, 3:1), gledalcev 100, sodnik Sardelič (Zagreb). , Triglav: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek 1, Mohorič, Nadi-*fr 3, T. Balderman, Svarc, J Rebolj 1, M. Malavašič, T. Baloni an, Finžgar. * V mrzli vodi so igralci obeh moštev prikazali dobro igro J?*e v zadnjih dveh četrtinah. Pri domačih se je tokrat izkazal adižar, ki je s tremi lepimi goli zapečatil usodo gostov. Pripomniti pa je treba, da je v tretji četrtini Mohorič zastreljal četverec. Triglav : Bečej 17 : 2 /t J*etru bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Bečej 17:2 vo:u> 3:0, 3:1, 6:1), gledalcev 200, sodnik Sardelič (Zagreb). Ž3Trigiav: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič 2, Nadi-3 p' T. Balderman 3, Švarc 2, J. Rebolj 5, M. Malavašič 2, • ^alderman 1, Finžgar. pr ^°da na tej tekmi je imela le 18 stopinj. To se je poznalo cdysem gostom, ki so v zadnji četrtini igrali z igralcem ]ctaiV' .Joda kljub temu je bilo to moštvo eno najslabših v osnji sezoni, ki so se predstavili Kranjčanom. Nerazumljivo. so l^t' ^ako slabo so morali zaigrati Kranjčani v Bečeju, da Jih le-ti premagali. Triglav : Spartak 10 : 3 (S3ctra bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Spartak voh ,otica) 10:3 (3:1, 3:1, 2:0, 2:1), gledalcev 200, sodnik Med-Ulc (Ljubljana). ŽarT2ig,av: F; Rebolj, Z. Malavašič 1, Kodek, Mohorič, Nadi-K ' T. Balderman 2, švarc, J. Rebolj 2, M. Malavašič 1, ' ^alderman 1, Finžgar. pa .Ck.rna se Je zacela s petnajstminutno zamudo, ker gostje ^*&n|:i! nekateri domači igralci niso hoteli v vodo. Voda v pl"er^v • °azenu Je namreč imela le 17 stopinj. Toda po k; . *anju so ]e naš]j 50. člen pravilnika o vaterpolski igri, teHiqa^' ^a se lahko igra do temperature 16 stopinj. Kljub Uj n... clenu pa menimo, da v taki vodi in temperaturi zraka ^.Poročljivo igrati, tiče 1 ..vani so s hitro igro povsem nadigrali goste iz Subo-n lih zasluženo visoko premagali. -dh /O ljubljanska banka Mladinsko prvenstvo SRS v plavanju Triglavani spet najboljši Na letnem bazenu v Kranju so v soboto zaključili borbe v mladinski konkurenci na republiškem prvenstvu v plavanju. Tridnevni obračun je pokazal, da so plavalci in plavalke Triglava še vedno najboljši v Sloveniji. Kljub slabemu vremenu pa pa smo s prireditvijo — vse tri dni je močno deževalo — m organizacijo letošnje osrednje prireditve v Kranju lahko zadovoljni. Plavalni delavci kranjskega Triglava so to tekmovanje pod pokroviteljstvom tovarne Iskre kljub vsem tem nevšečnostim odlično organizirali. Največ uspeha so imeli plavalci in plavalke gorenjske metropole, saj so osvojili ekipni republiški naslov, med najuspešnejšimi posamezniki in posameznicami pa imajo tudi svoja dva tekmovalca Janeza Slavca in Rebeko Porento. Končni vrstnf red — ekipno: 1. Triglav 39034, 2. Koper 25943, 3. Fužir.ar 21366, 4. stolp prvak Končano je letošnje slovensko prvenstvo v vaterpolski B ligi. Letošnji prvak, ki si je s prvim mestom pridobil pravico, da drugo leto nastopi v prvi A slovenski ligi, je Vodovodni stolp. Moštvo, ki ga sestavljajo igralci iz bližine kranjskega vodovodnega stolpa in bivši igralci kranjskega Triglava, so v tem prvenstvu pokazali največ. Za slovenski vaterpolo je to prava prcckrctnica, saj sta tako Kamnik in Radovljica ponovno zaživela v tej zanimivi vodni športni igri. Lestvica: Vod. stolp Triglav II Kamnik Neptun Radovljica 8 7 10 65:31 8 6 0 2 77:35 8 4 0 4 39:36 8 2 15 52:59 8 0 0 8 27:119 Najboljša strdca sta bila Strgar (Triglav) in Jani Na-dižar (Vodovodni stolp) s 15 zadetki. -dh Triglav : ICoper 17 :1 -Na letnem kopališču ni miru. Tudi zadnjo nedeljo dopoldne ni bilo prazno, saj sta se na republiškem prvenstvu pomerili ekipi mladincev Triglava in Kopra. Žalostno je, da sta nastopili le ti dve moštvi, kar meče slabo luč na slovenski -rM terpolo. -dh Ljubljana 20489, 5. Neptun 11819, 6. Celulozar 6924, 7. Rudar 3381, 8. Delfin 1370. Rezultati zadnjega dne — mladinci: 100 m kravi: 1. Kramberger (Ko) 1:03,3, 2. Bednarik (Lj), 1:03,4, 3. Turk (Cel) 1:04,6; 1500 m kravi: 1. Šmid (Tr) 19:18,8, 2. Balant (Fuž) 20:35,0, 3.' Marušič (Ko) 20:53,7; 200 m mešano: 1. J. Slavec (Tr) 2:35,3, 2. Balant 2:41,3, 3. Jež (oba Fuž) 2:41,9; 4x100 m mešano: 1. Ljubljana (Bednarik, Kalčič, Simone-ti, Prijatelj) 5:00,0, 2. Koper 5:01,3, 3. Triglav 5:12,1; mladinke: 100 m kravi: 1. Skubic 1:12,1, 2. Sladoje (oba Tr) 1:13,4, 3. žulič (Ko) 1:14,0; 800 m kravi: 1. Porenta 11:25,3, 2. Sladoje (obe Tr) 12:00,0, 3. Jovan (Ko) 12:03,2; 200 m prsno: 1. Pajntar (Tr) 3:00,0, 2. Vovk (Lj) 3:05,0, 3. Ferlin (Fuž) 3:13,1; 200 m hrb. tno: 1. Porenta (Tr) 2:48,6, 2. Vovko (Lj) 2:49,2, 3. Hodej (Rud) 2:51,0; 4x100 m meša-no: 1. Ljubljana (Vovko, Trt« nik, Korsika, Rus) 5:23,3; 2. Triglav 5:26,6, 3. Koper 6:07,5. -dh LTH občinski prvak V Škofji Loki je bilo v soboto in nedeljo občinsko prvenstvo v nogometu. Prvo mesto je osvojila ekipa LTH, ki je v finalu premagala Kondor z 8:2. V borbi zd tretje mesto pa je Alples odpravil Reteče s 3:1. J. S. Norčič šesti. Mesec padel Tudi na letošnjem tekmovanju skakalcev v turističnem kraju Reit im Winkl je nastopila ekipa . kranjskega Triglava in mladinska državna reprezentanca. V konkurenci 42 skakalcev se je med Člani najbolje uvrstili Bogdan Norčič, ki je bil šesti, medtem ko si je Marjan Mesec zaradi padca v drugem sko- ku zapravil visoko uvrstitev. Tako je zasedel šele deveto mesto, sicer bi bil lahko prvi ali drugi. Tretji Kranjčan Bukovnik pa se je uvrstil na sedemnajsto mesto. V mladinski konkurenci je bil od od naših najboljši Ljubljančan Bradeško, ki je bil tretji. J. J. Kolesarji Kranja in Bleda uspešni v Avstriji Ekipi kolesarjev kranjske Save in Bleda sta v soboto in nedeljo nastopili na dveh mednarodnih dirkah v Avstriji. V soboto so tekmovali v Celovcu, kjer je bil Kranjčan Žagar sedmi. Žagar je vodil vse od prvega do devetnajstega kroga, nakar je nekoliko popustil. Na gorski dirki v Feldkirchnu pa so bili še bolj uspešni. Žagar jo bil četrti, Hvasti pa sedmi. Mladinec Papler z Bleda pa se je uvrstil na solidno osemnajsto mesto v članski konkurenci. J. J. Šah Barle republiški prvak V Ljubljani se je končalo republiško člansko šahovsko prvenstvo. Prvo mesto in naslov republiškega prvaka je zanesljivo osvojil mojstrski kandidat Janez Barle iz Ljubljane. Solidno teoretsko znanje ter izredna borbenost sta odliki, s katerima si je zagotovil nastop na prihodnjem državnem prvenstvu. Drugo mesto je šele po težkem boju pripadlo mednarodnemu mojstru Pucu. Njegov neposredni tekmec — t re t ieuvrščeni Kamer — je hkrati edino presenečenje letošnjega šampionata. Razočarala sta Slak in Halik, nič manj pa prvokaterrornik Ma-tjašič. Vzrok za slabo igro slednjega je predvsem ne-uigianost ter pomanjkljiva fizična in psihična priprav-.1 jen ost . lTi^K2#T Končni vrstni red: Barle 10,5, Puc 9, Karner 8,5, Kr-žišnik 8, Vošpemik, Penko, Praznik po 7, Konvalinka, Slak 6,5, Osterman 6, Halik 5, Matjašič, Istanič 3.5, Šiška 3. , B. M. Takole se je končalo prehitevanje Francoza Jeana Rav-monda v petek na cesti prvega reda na Drulovkl. Njegovo vozilo je pristalo na levi strani ceste (v smeri proti Ljubljani), tovornjak pa je obtičal med drevjem na desni strani ceste. V nesreči je bila ranjena Ie sopotnica v osebnem avtomobilu. — Foto: A. U. 1. septembra se bo začelo šolsko leto. V knjigarnah zato v tem času nc manjka kupcev. Oglasili smo se v kranjski prodajalni Mladinske knjige in v prodajalni Državne založbe ter tri matere vprašali, kakšna je založenost s šolskimi knjigami in ostalrmi potrebščinami in koliko le-te stanejo. ska knjiga s šolskimi potrebščinami in knjigami Še kar dobro založena. Nakupovanje šolskih knjig bi zvezkov vzame vsako leto precej denarja, saj knjige niso poceni. Prav tako sem kupila knjige in zvezke tudi za sina, ki bo Šel letos v 6. razred.« # Jožefa POGACNfK: »Kupujem zvezke za osmi razred. Vseh nisem dobila. Predvsem primanjkuje modrih zvezkov. Povedali so mi, da jih bodo pri Mladinski knjigi kmalu dobili. Prav tako Šolske knjige. Vseh knjig ml ne bo treba kupiti, ker Jih hčerka nekaj že ima. Kljub temu je nakupovanje knjig precejšen strošek. Mislim, da me bodo vse šolske potrebščine stale okrog 20.000 starih dinarjev.« % Anica C ERAR: »Zvezke sem kupila v prodajalni Mladinske knjige. Knjige pa bom dobila od sestrične. Za zvezke sem odštela 4000 starih dinarjev. Mislim, da je Mladin- # Francka AVGUŠTIN: »Doma sem iz Zgornje Se-niče pri Medvodah. V Kranju kupujem knjige in zvezke zarad] tega, ker ker so tukaj knjigarne dobro založene. Knjig ml Ie. tos ne bo treba kupiti, ker jih bom dobila od drugih. Zvezke sem dobila. Manjka mi Še delovni zvezek za 6. razred. Na splošno mislim, da so pri nas šolske knjige zelo drage. Vendar jih moraš kupiti.* J. Košnjck NUDIMO VAM • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega lesa • opazne plošče za gradbeništvo lip blGCl • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE- fQ ljubljanska banka Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int 9