48 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1–2 Od 11. do 14. aprila 2011 je v konferenčnih prostorih hotela Adriatic v Opatiji potekalo strokovno srečanje 12. dnevi visokošolskih in specialnih knjižnic z naslovom Knjižnice: kam in kako naprej? (hrv. 12. dani specijalnih i visokoškolskih knjižnica; Knjižnice: kamo i kako dalje?) [1], ki ga je organizirala Sekcija za visokošolske in specialne knjižnice Hrvaškega knjižničarskega društva (HKD) [2] v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Reka (SVKRI) [3]. Srečanje je privabilo predavatelje in slušatelje iz hrvaških visokošolskih knjižnic, predstavili pa so se tudi sponzorji srečanja. Srečanja hrvaških visokošolskih in specialnih knjižnic so tradicionalna, teme pa so vedno aktualne. Letos so hrvaški knjižničarji predstavili svoje razvojne projekte in razmišljanja o prihodnosti svojih knjižnic. Ob zaključku srečanja so analizirali, ali so uspeli rešiti težave, ki so jih izpostavili na 11. srečanju (leta 2009), ter si zastavili nove cilje, ki jih bodo skušali uresničiti do naslednjega srečanja (predvidoma čez dve leti). Program tridnevnega srečanja je bil bogat: preko 30 prijavljenih referatov, številne predstavitve sponzorjev srečanja, 2 delavnici in 2 okrogli mizi. PRVI DAN SRE^ANJA Prvega dne so si sledila predavanja na temo Storitve in uporabniki ter Hranjenje in zaščita knjižničnega gradiva (hrv. Usluge i korisnici / Pohrana i zaštita građe), predstavil pa se je tudi prvi sponzor (Elsevier). Srečanje je z uvodnim pozdravom odprla Alisa Martek iz Hrvaškega državnega arhiva (HDA) [4], ki je imela v nadaljevanju tudi uvodni prispevek. Spregovorila je o hrvaških standardih za zaščito knjižničnega gradiva, ki so zavezujoči za udeležence v ciklu "proizvodnje in skladiščenja" dokumentov: za proizvajalce, trgovce, potrošnike ter seveda za arhivske in knjižnične ustanove, ki so najbolj odgovorne za varovanje pisne dediščine. Predstavila je tri standarde s področja zaščite in hranjenja gradiva, ki so že sprejeti kot hrvaški standardi. Prvi stan- dard se nanaša na standardizacijo skladiščnih prostorov,1 druga dva standarda pa definirata obstojne materiale.2 Predstavila je še dva standarda, ki sta tik pred sprejetjem, nanašata pa se na kakovost zaščite embalaže.3 Aleksandra Pikić iz knjižnice Filozofske fakultete v Zagrebu [5] je predstavila knjižnične storitve za študente invalide, ki obiskujejo njihovo knjižnico. Konec leta 2009 so izvedli raziskavo, katere cilj je bil spoznati težave, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni študenti ter tisti na invalidskih vozičkih ob obisku knjižnice, ter skupaj s študenti invalidi oblikovati predloge za izboljšanje kvalitete storitev. Želeli so ugotoviti, ali lahko invalidni študenti samostojno (brez pomoči druge osebe) uporabljajo knjižnico in ali jim odgovarjajo obstoječi knjižnični sistem in storitve. Rezultati raziskave so pokazali, da bo na tem področju treba še marsikaj postoriti, predvsem za slepe in slabovidne (vgradnja vodilnih poti na tleh, dodatna računalniška oprema za slepe in slabovidne in, predvsem, nabava gradiva v primernem formatu). Ivana Knežević iz knjižnice Muzeja Slavonije Osijek [6] je predstavila rezultate raziskave, ki so jo izvajali v nji- hovi knjižnici od decembra 2010 do februarja 2011. Upo- rabnikom knjižnice so zastavili anketna vprašanja, kot so: Komu je pravzaprav namenjena muzejska knjižnica in kakšen je status muzejske knjižnice v knjižničnem sistemu? Kakšen je porast uporabnikov in fonda gradiva? Kdo sploh so njihovi uporabniki? Kako so sploh izve- deli za muzejsko knjižnico (npr. na internetu, v šoli, od profesorjev na fakultetah, po priporočilu …)? S kakšnim razlogom so muzejsko knjižnico obiskali (ali potrebujejo gradivo za izpit, seminar, ali projekt, za diplomsko, mag- istrsko ali doktorsko delo, za članek ipd.)? Rezultati ankete so pokazali, da so bili uporabniki zadovoljni s storitvami v muzejski knjižnici, z vlogo knjižničarjev in njihovo pomočjo. Zadovoljni so bili z dostopnostjo gradiva (glede na to, da v muzejski knjižnici ni klasične izposoje gradiva, ampak velja omejen dostop). Za muzejsko knjižnico so najpogosteje izvedeli od univerzitetnih in šolskih profesorjev, obiskali pa so jo predvsem zato, ker želenega gradiva in informacij niso dobili v nacionalnih in fakultetnih knjižnicah, gradivo pa potrebujejo predvsem za izpite, seminarje, projekte itd. STROKOVNO SRE^ANJE 12. DANI SPECIJALNIH I VISOKO[KOLSKIH KNJIŽNICA doi:10.3359/oz1112048 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI M T 49ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1–2 Uporabniki so bili po večini študenti iz Osijeka ali njegove okolice, ženskega spola, z višjo strokovno izobrazbo s področja humanistike. Rezultati ankete so dokaz, da so potrebni novi standardi za specialne knjižnice, saj obstoječi standardi iz leta 1992 govorijo o specialni knjižnici kot organizacijski enoti, namenjeni samo članom matične ustanove. Skrajni čas je, da bogato "skrito" gradivo postane dostopno tudi za druge. Delavnica "Univerzitetni knjižni~ni sistemi z vidika nabave in medknjižni~ne izposoje" Prvi dan srečanja se je zaključil z dvema vzporednima delavnicama.4 V okviru prve delavnice Univerzitetni knjižnični sistemi z vidika nabave in medknjižnične izposoje: stanje in možnosti (hrv. Sveučilišni knjižnični sustavi s aspekta nabave i međuknjižnične posudbe: stanje i mogućnosti) so se najprej zvrstili trije zanimivi prispevki. Dr. Jelka Petrak iz Osrednje medicinske knjižnice Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu [7] si je uvodo- ma zastavila vprašanje, kaj danes visokošolske knjižnice sploh so, in ugotavljala, da visokošolske knjižnice niso več mirno mesto za zbiranje in raziskovanje, ampak prostor brezkompromisnega tekmovanja za sredstva in položaje pa tudi središče sodelovanja in komunikacije. Da knjižničarji niso več varuhi "mrtvega zaklada", ampak izkušeni in spretni vodiči skozi zapleten dinamičen svet razpoložljivega znanja. Izpostavila je dejstvo, da se je akademska komunikacija korenito spremenila in da viri znanstvenih informacij vse pogosteje domujejo na splet- nih straneh, ki so zunaj obzidja in nadzora knjižnic. Nove generacije študentov na povsem novi način pridobivajo informacije (dinamični in atraktivni vmesniki in orodja), pa tudi drugi uporabniki (npr. znanstveno in učno osebje) redkeje obiskujejo knjižnice. Pojavile so se nove generacije računalnikov in e-bralnikov (Kindle, iPad) in vsemu temu bi se morale visokošolske knjižnice prilagoditi. Nabavljati bi morale kvalitetno strokovno in znanstveno literaturo, predvsem časopise, če se le da v elektronski (in ne tiskani) obliki, za kar pa je potrebna enotna strategija nabave, do- ber pretok informacij med financerjem in uporabnikom ter formalni konzorciji, ki pa jih v tem trenutku na Hrvaškem ni. Predstavila je še primer dobre prakse – LOCKSS (Lots of Copies Keep Stuff Safe) [8] – mednarodno iniciativo s sedežem na Univerzi Stanford, ki omogoča knjižnicam, da na enostaven način in z minimalnimi sredstvi shranju- jejo kopije e-vsebin, na katere so naročene (s soglasjem založnika). Pobudi se je doslej pridružilo veliko knjižnic in založnikov. LOCKSS omogoča knjižnicam, da v svojih zbirkah hranijo kopije knjig in revij brez plačila stroškov za arhiviranje in dostop do strežnikov založnikov tudi po razveljavitvi naročnine. Dr. Stela Filipi Matutinović iz Univerzitetne knjižnice "Svetozar Marković" Univerze v Beogradu (UBSM) [9] je v svojem prispevku predstavila možnosti nabave gradiva in medknjižnične izposoje v Srbiji. Njihova knjižnica je v nezavidljivem finančnem položaju, kar je posledica nezaključene prenove Univerze v Srbiji. V skladu z Za- konom o visokem šolstvu je njihova knjižnica del stro- kovnih služb fakultet, ki bi morale biti financirane preko matične univerze, vendar je dejansko stanje takšno, da imajo fakultete svoja sredstva, Ministrstvo za šolstvo pa financira vse članice univerze (in s tem tudi knjižnico) tako, da pokriva stroške za plače in le še 25–30 % mate- rialnih stroškov. Tako knjižnica praktično nima sredstev za nabavo gradiva. Knjige nabavljajo le v okviru projekta BookBridge, osnovni način nabave knjig in revij je dar, pri čemer dobijo od Narodne biblioteke Srbije in iz Bib- lioteke Matice srbske po en izvod vsega, kar je tiskano v Srbiji. Gradivo dobijo v dar tudi od avtorjev osebno, od založnikov ter od Ministrstva za znanost in Ministrstva za kulturo. Del gradiva, ki ga dobijo v dar (do 1000 knjig) uporabijo za zamenjavo (s Kongresno knjižnico, Britansko knjižnico, Humboldtovo univerzo …). Dos- top do elektronskih publikacij (indeksne baze podatkov Wos, Scopus), e-knjig (Ebrary, Oxford, Springer), e-re- vij (SciDirect, Wiley Blackwell, Springer, ACS, APS, Oxford, IOP, SAGE, IEEE, CUP, Emerald, Hein Online, OVID, APA, JSTORE, EBSCO, ProQuest) jim je na voljo preko KoBSON-a. Univerzitetna knjižnica "Svetozar Marković" je pred več kot 10 leti v okviru projektov Tempus uspešno kandidirala za projekt izgradnje kooperativne akademske knjižnične mreže v Srbiji. V okviru tega projekta se je ponovno vzpostavila vzajemna baza podatkov COBIB.SR z 1,2 miljona zapisov (800.000 zapisov je v bazo podatkov prispevala Biblioteka Matice srbske). V sistem COBISS.SR so v okviru projekta Tempus danes vključene tudi 3 univerzitetne knjižnice in 33 fakultetnih knjižnic. Glavni rezultat projekta – Virtualna knjižnica Srbije (VBS – Virtualna Biblioteka Srbije) ima danes več kot 2,2 milijona zapisov ter 125 polnopravnih članic. Zahvaljujoč Virtualni knjižnici Srbije se je bistveno povečala tudi medknjižnična izposoja. Število zahtevkov za medknjižnično izposojo je v UBSM naraslo z 200 na 1000 in še narašča. Če bi bili stroški medknjižnične izposoje nižji, bi bilo število zahtevkov še večje. Zahtevke sprejemajo po e-pošti, gradivo za izposojo pa dobavljajo v glavnem s kurirsko pošto, medtem ko dokumente (če le niso preveč obsežni) skenirajo in pošiljajo po e-pošti. Kar je bistveno in na kar so zelo ponosni, je rok dobave: če naročnik naroči gradivo v elektronski obliki, ga pogosto dobi že v enem dnevu. Na koncu svoje predstavitve je Stela Filipi Matutinović predstavila še napovedi za prihodnjih pet let, kot jih POROČILO 50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1–2 je oblikoval Kurt de Beldner (univerzitetna knjižnica Univerze v Leidenu) na konferenci LIBER 2010, in naj bi bile vsem prisotnim v razmislek: Tiskane strokovne revije bodo zagotovo izginile. Založniki bodo na svoje strani postavili predvsem starejše letnike revij. Znanstvene knjige se bodo naročale kot e-paketi, posamezne e-naslove bodo naročali uporabniki sami. Vse univerze bodo imele digitalne zbirke s predavanji in drugo literaturo. Kar se tiče katalogizacije čez pet let: knjige bodo dostavljene skupaj z bibliografskim zapisom, knjižničarji bodo le dodajali podatke o zalogi. Čez deset let naj bi se zapisi upravljali na globalnem nivoju, katalogizacija ne bo potrebna. E-bralniki bodo prevzeli vodilno vlogo in popolnoma običajno bo, da bodo knjige posredovane v elektronski obliki tudi na mobilni telefon. V roku deset let naj bi v knjižnicah dosedanje načelo nabave gradiva "za vsak primer" zamenjalo načelo "nabave v trenutku, ko je publikacija iskana". Čez pet let bodo v visokošolskih knjižnicah ostale le tiste posebne zbirke, ki se uporabljajo v pedagoškem procesu in so pomembne za zgodovino univerze. Zbirke, ki imajo predvsem muzejsko vrednost, bodo čez petnajst let preseljene v ustrezne ustanove, prostor v knjižnicah, ki se bo sprostil, pa bo namenjen uporabnikom. Tehnološki napredek bo omogočil, da bodo knjižnični sistemi "v oblakih" in da se bodo za knjižnice pripravljale programske rešitve na osnovi posebnih zahtev. Čez sedem let bodo rešene težave povezovanja knjižničnih informacijskih sistemov v oblakih, lokalnih aplikacij in orodij. In nič ne bo več tako, kot je danes! Mag. Vesna Golubović iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb (NSK) [10] je predstavila načrt Nacional- nega pravilnika za medknjižnično izposojo, ki temelji na obstoječih standardih Ifle ter smernicah za organiziranje in napredek medknjižnične izposoje, urejal pa naj bi učinkovit in organiziran nacionalni sistem medknjižnične izposoje gradiva na Hrvaškem. Namen pravilnika: defini- ranje pravic in dolžnosti knjižnic, ki opravljajo storitve medknjižnične izposoje na nacionalni in mednarodni ravni, definiranje pojmov za posamezne storitve, standardizacija postopkov, zagotavljanje sodelovanja in pravičnosti med knjižnicami, spoštovanje moralnih in intelektualnih pravic avtorjev in založnikov. Pravilnik naj bi torej prispeval k lažjemu, hitrejšemu in enostavnejšemu delovnemu procesu ter zagotavljal kvalitetnejšo storitev medknjižnične iz- posoje na lokalni in globalni ravni, sprejet pa bi moral biti s strani ministrstev za kulturo, znanost in šolstvo. Trenutno na Hrvaškem ni enotnega knjižničnega sistema, v veljavi so še vedno zelo stari pravilniki o medknjižnični izposoji (iz leta 1961) in ni knjižnice, ki bi imela avtomatizirano medknjižnično izposojo. Sledila je zanimiva razprava med avtorji prispevkov in slušatelji, ki jo je povezovala moderatorica okrogle mize dr. Zagorka Majstorović iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb. DRUGI DAN SRE^ANJA Drugi dan so pozdravne nagovore imeli predstavniki organizatorjev, tem pa so sledila tri vabljena predavanja, med katerimi velja omeniti predavanje Johna Lubansa (Fulbright Scholar Department of Information and Library Studies Faculty of Social Sciences University of Latvia & Adjunct instructor in the School of Communication, Information and Library Studies at Rutgers University). Predstavil je svojo novo knjigo Leading from the Middle in govoril predvsem o pomenu, izkušnjah in posledicah vodenja v delovnih okoljih, ko le demokratično vodenje zagotavlja, da zaposleni razvijejo svoj potencial in dosegajo dobre rezultate. Dober vodja potrebuje veliko znanja in izkušenj in se mora znati prilagajati spremembam. Manj ko je ukazovanja in kontrole, več ko je timskega dela in sodelovanja, boljši so rezultati. V nadaljevanju so sledile številne zanimive predstavitve. Tanja Buzina iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb je v svojem prispevku predstavila hrvaški spletni arhiv (HAW – Hrvatski arhiv weba) [11], zbirko izbranih vsebin, prevzetih s spleta in shranjenih na strežniku Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb. Arhiv je namenjen pre- vzemanju in trajnemu shranjevanju publikacij s spleta kot delu hrvaške kulturne dediščine. S posebno pozornostjo zbirajo vsebine, ki obstajajo samo na spletu, a dokumen- tirajo današnji družbeni trenutek in trende ter pomembne športne, politične, kulturne in druge dogodke. V hrvaškem spletnem arhivu se zbira različno gradivo od knjig do publikacij, katerih vsebina se spreminja ali dopolnjuje (npr. časopisi, e-publikacije, portali, spletne strani ustanov, dogodkov, znanstvenih projektov itd.). Arhivirane vsebine se lahko preiskujejo po naslovu, po URL-naslovu, ključnih besedah in predmetnih oznakah. Vsaka publikacija je opisana v katalogu Narodne in univerzitetne knjižnice Za- greb [12] in dostopna preko WebPAC-a. Jelica Leščić, prav tako iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb, je v svojem prispevku predstavila projekt izgradnje digitalnega akademskega repozitorija – DAR. [13] Knjižnica namreč v svojem fondu hrani vredno zbirko doktorskih dizertacij in magistrskih del Univerze v Za- grebu. V projekt zaščite hrvaške znanstvene dediščine, ki ga je podprlo Ministrstvo za kulturo na Hrvaškem, so bile izbrane disertacije iz 19. in začetka 20. stoletja te univerze, ker predstavljajo začetek znanstvenega dela na Hrvaškem. Namen projekta je preprečiti obrabo in uničevanje doku- mentov in te dokumente narediti dostopne širšemu krogu zainteresirane znanstvene in kulturne javnosti. Projekt so začeli leta 2009, sodi pa v sklop nacionalnega projekta POROČILO M T 51ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1–2 digitalizacije arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva Hrvatska kulturna baština. Jasenka Žuti iz Hrvaškega zavoda za standarde (Hrvatski zavod za norme) [14] je predstavila standarde, potrebne za zagotavljanje kvalitete knjižničnih storitev (HZN/TO 46). Knjižnice so odvisne od uporabnikov, zato morajo spremljati, razumeti in zadovoljevati njihove trenutne in bodoče potrebe. Kvalitetne storitve temeljijo na upoštevanju standardov, zagotavljati pa jih je možno le z odgovornim načrtovanjem, realizacijo ter merjenjem in analizo rezultatov. Pri pripravi standardov, ki jih pri- pravlja Hrvaški zavod za standarde, morajo knjižnice tvorno sodelovati, saj bodo standardi le tako prispevali k kvalitetnejšim storitvam v knjižnicah. Dijana Machala in Lobel Machala iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb sta predstavila integrirani knjižnični sistem Aleph v Narodni in univerzitetni knjižnici Zagreb ter drugih knjižnicah Univerze v Zagrebu. Integrirani knjižnični sistem Aleph (Integrarted Library System – ILS ali Library Management System – LMS) je modularno strukturirani, avtomatizirani sistem za načrtovanje knjižničnih virov in za upravljanje dejavnosti predvsem univerzitetnih, znanstvenih in nacionalnih knjižnic. Temelji na standardih OpenURL, XML, Z39.50, ISO ILL … in podpira Unicode. Trenutno je integrirani knjižnični sistem Aleph nameščen že več kot 5000-krat v 50 različnih državah po svetu. V Narodni in univerzitetni knjižnici Zagreb je projektna skupina leta 2009 začela uvajati integrirani knjižnični sistem Aleph, danes pa so v zaključni fazi (pripravljeni so že vsi moduli, tudi modul za medknjižnično izposojo, ki pa še ni v uporabi). Intenzivno so oblikovali konfiguracijski vprašalnik, ki definira knjižnično poslovanje Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb, ter prenašali podatke (prenesli so 738.824 bibliografskih zapisov, 545.954 normativnih zapisov, podatke o 193.008 članih in 1363 dobaviteljih, itd.). Vzpostavili so centralni strežnik in definirali namestitvene datoteke (te so na voljo na spletu in se samodejno posodabljajo na oddaljenih delovnih postajah). Prav tako so pripravili učno gradivo, izvedli številna izobraževanja ter poskrbeli za prevod uporabniškega vmesnika. Sicer pa je bil drugi dan srečanja v veliki meri namenjen sponzorjem in njihovim predstavitvam. Predstavili so se EBSCO, Thomson Reuters (Wos), ExLibris, ArhivPRO, ProQusest, Emerald, Primat Logistika, Point, d.o.o. TRETJI DAN SRE^ANJA Tretji dan konference je potekal v znamenju teme Poklic: "knjižničar"??? (hrv. Profesija "Knjižničar"???) in dveh okroglih miz. Okrogla miza o univerzitetnem knjižni~arju Gostje okrogle mize z naslovom Status knjižnic in knjižničarjev v univerzitetnem sistemu: poklic "univerzitetni knjižničar" (ali knjižničar na začasnem delu na univerzi) (hrv. Status knjižnice i knjižničara u sveučilišnom sustavu: profesija „sveučilišni knjižničar" (ili knjižničar na privremenom radu na sveučilištu?)) so bili ugledni hrvaški univerzitetni znanstveniki ter rektorja Univerze v Zagrebu in Univerze v Pulju. Uvodoma je bil prikazan film, s katerim so organizatorji želeli dokazati, da bi morala biti vloga knjižnic (formalno-pravno) danes precej večja in pomembnejša, kot pa se jim jo priznava (glede na storitve, ki jih opravljajo). Po predvajanju filma so prebrali odprto pismo [15], ki so ga ravnatelji hrvaških univerzitetnih knjižnic naslovili na Ministrstvo za kultu- ro, in v katerem se zavzemajo za priznanje vloge knjižnic pri oblikovanju družbe znanja. Udeleženci razprave so vsebino tega pisma, ki bi lahko služilo kot osnova za določitev strategije razvoja visokošolskega knjižničarstva na Hrvaškem, podprli. Dora Mučnjak iz knjižnice Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu je razmišljala o poklicu "Facebook knjižničar". Socialna omrežja so danes vsakodnevni pojav, priva- bljajo ogromno število uporabnikov in se v veliki meri že izkoriščajo v poslovne namene. Danes je na Facebooku aktivnih že približno 100 hrvaških knjižnic. Pri uporabi socialnih omrežij morajo knjižničarji spodbujati uporabnike za komunikacijo in sodelovanje (predvsem morajo biti sami pripravljeni na to), razumeti in upoštevati pravila obnašanja in se zavedati odgovornosti do uporabnikov in gradiva, odgovornosti do sodelavcev in stroke ter odgovornosti do družbe. Zato knjižničarji potrebujejo pravila in smernice (etične kodekse), ki jim bodo olajšali njihovo delovanje v novih okoliščinah in novih okoljih. Prav tako se morajo nenehno izobraževati, saj bodo sicer njihove knjižnice postale staromodne in nedostopne. Okrogla miza o infoteki za knjižni~arje Okrogla miza z naslovom Infoteka za knjižničarje: pravne in strokovne informacije na enem mestu (hrv. Infoteka za knjižničare: pravne i stručne informacije na jednom mjestu) je postregla s številnimi koristnimi informacijami za knjižničarje hrvaških visokošolskih in specialnih knjižnic. Andreja Tominac iz knjižnice Učiteljske fakultete Univerze v Zagrebu, Oddelek v Petrinji [16], je predstavila pravne predpise in standarde za hrvaške visokošolske knjižnice, POROČILO 52 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1–2 dr. Zagorka Majstorović iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb pa je predstavila novi Pravilnik o pogojih in načinu doseganja strokovnih nazivov v knjižničarski stroki. Gre za podzakonski akt, ki dopolnjuje hrvaški Zakon o knjižničarstvu. Pravilnik je že sprejet, pri njegovi pripravi pa so se zgledovali tudi po slovenskem Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive za knjižnično dejavnost. Zaključni prispevek pa je, tako kot uvodni, pripadel Alisi Martek iz Hrvaškega državnega arhiva. V njem je predstavila predloge za pripravo hrvaških standardov za specialne knjižnice, predstavitvi pa je sledila živahna razprava, v kateri so prisotni knjižničarji aktivno sodelovali pri sprejemanju sklepov srečanja ter določanju smernic za nadaljnji razvoj hrvaških visokošolskih in specialnih knjižnic. Plakati Na strokovnem srečanju 12. dnevi visokošolskih in specialnih knjižnic so številni knjižničarji na zanimiv način predstavili svoje knjižnice in delo. Adriana Gri Štorga iz knjižnice Arheološkega muzeja Istre v Pulju [17] je na zanimiv način prikazala vso kompleksnost in raznolikost dela, ki ga opravlja knjižničar v specialni knjižnici, s plakatom Arheološki muzej Istre: knjižničarka člarobnica u jednoj specialnoj knjižnici avtorice. Marina Maruna iz knjižnice Arheološkega muzeja v Zadru [18] pa je s plakatom Obogaćivanje usluga knjižnice Muzeja: Arheološki muzej Zadar prikazala pro- jekte njihove knjižnice, ki so jih izvedli v sodelovanju s študenti Oddelka za knjižničarstvo Univerze v Zadru v sklopu izvajanja obvezne prakse. S projekti so izboljšali knjižnične storitve, uporabnikom njihove knjižnice (to so zaposleni v matični ustanovi, študenti in profesorji Uni- verze v Zadru) pa omogočili popolnejši in kvalitetnejši vpogled v knjižnično gradivo. Rezultat projektov je bil revizija poslovanja, digitalizirani katalogi, obdelava starih knjig ter zbirka Miscelanea. Opombe 1 (HRN ISO 11799:2004 – Informacije i dokumentacija – Zahtjevi za pohranu dokumenata arhivske i knjižnične građe (ISO 11799:2003). 2 (HRN EN ISO 9706:2002 – Informacije i dokumentacija – Papir za dokumente – Zahtjevi za postojanost (ISO 9706:1994; EN ISO 9706:1998) in HRN EN ISO 11798:2002 – Informacije i dokumentacija – Postojanost i trajnost zapisa, tiska i kopiranja na papiru – Zahtjevi i postupci ispitivanja (ISO 11798:1999) → ISO 11108). 3 (ISO 16245:2009 – Zahtjevi za kutije, mape i druge ovitke iz celuloznih vlakana za pohranu papirnatih i pregamentnih dokumenata (Information and documentation – Boxes, file covers and other enclosures, made from cellulosic materials, for storage of paper and parchment documents) in ISO 18902:2007 – Zahtjevi za pohranu fotografija (Imaging materials – Processed imaging materials – Albums, framing and storage materials)). 4 Delavnici sta imeli naslov: Univerzitetni knjižnični sistemi z vidika nabave in medknjižnične izposoje: stanje in možnosti (hrv. Sveučilišni knjižnični sustavi s aspekta nabave i međuknjižnične posudbe: stanje i mogućnosti) in Knjižnične storitve danes: delo z uporabniki pri viru uradne objave in vladnih informacij (hrv. Knjižničarske usluge danas: rad s korisnicima na izvorima službenih publikacija i državnih informacija). Reference [1] Spletni naslov: http://www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/skup/172/ #prijava [2] Spletni naslov: http://www.hkdrustvo.hr/ [3] Spletni naslov: http://www.svkri.uniri.hr/portal/index.php [4] Spletni naslov: http://www.arhiv.hr/ [5] Spletni naslov: http://koha.ffzg.hr/ [6] Spletni naslov: http://www.mdc.hr/osijek/hr/8-knjiznica.html [7] Spletni naslov: http://smk.mef.hr/ [8] Spletni naslov: http://lockss.stanford.edu/lockss/Home [9] Spletni naslov: http://www.unilib.bg.ac.rs/index.lat.php [10] Spletni naslov: http://www.nsk.hr/home.aspx?id=24 [11] Spletni naslov: http://haw.nsk.hr [12] Spletni naslov: http://katalog.nsk.hr/ [13] Spletni naslov: http://dar.nsk.hr/ [14] Spletni naslov: http://www.hzn.hr [15] Spletni naslov: http://www.svkri.uniri.hr/portal/index. php?option=com_content&task=view&id=459&Itemid=1 [16] Spletni naslov: http://www.ufzg.hr/petrinja/knjiznica/ [17] Spletni naslov: http://www.mdc.hr/pula/hr/fs-knjiznica.htm [18] Spletni naslov: http://www.amzd.hr/index.php?option=com_conte nt&task=view&id=12&Itemid=26 Bojana Lešnik POROČILO