Subscription for U-mted States (except Chicago) per year *3-oo, for Europe $3.« 50. For City of Chicago $3.50.
LIS1 ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
STEV. (No.) 131.
Utlsl iz Nemčije.
(ZA "EDINOST" — L. KUHAR.)
Pogovori v vlaku so navadno zelo plitvi, tako površni, kot utisi pokrajin. ki bliskovito bežijo mimo oken.	•
Slučaj pa je nanesel, da smo se znašli v vagonu z enim vplivnejših centrumašev virtenberške podsekcije centruma in razumljivo je, da se se je razgovor zasukal skoro brez ovinkov na nove smernice centra-move notranje politike.
Nosil sem seboj dosti utisov od 7-tedenskega neprekinjenega bivanja v Porenjujn na Westfalskem, a zdeli so se mi neprebavljeni in morda prepovršni in nazadnje sem si domneval, da provincije. ki sem jih videl, ne zastopajo javnega mnenja nemških katoličanov.
Moj tovariš v vozu je bil takoj ljubeznjivo pripravljen me poslušati in korigirati, kar bi po njegovem mnenju ne odgovarjalo razmeram. "D" vlak je vihral mimo Augsburga, Ulma Stuttgarta, ko mi je Yir-temberžan pojasnjeval luč in senco na novi politični orijentaciji centruma.	x
Naj mi bo dovoljeno, da o naslednjem podam skrčen rezume razgovora, ki ga priobčim kot kronist, ne da bi hotel s tem dober stati za absolutno verodostojnost razmer, akoravno bi za svojo osebo rad podpisal skoraj vse. kar se zlaže z mojimi osebnimi utisi.
Centrum je imel v stari monarhistični Nemčiji nalogo, da privede katoliški živelj v Nemčiji, ki je po hudih udarcih kulturnega boja postal rpatičen in celo sovražen nemški državni ideji, v pozitivno sodelovanje za nemško državo kot skupni dom vseh nemških plemen. To delo se mu je posrečilo s pomočjo nevtrudljivega delovanja nemškega Volks-Vereina in sicer tako dobro, da katoličani niso samo nehali sovražiti kulturnobojne bismarkove države marveč, da so postali v za Nemčijo tragičnih dneh 1918. nositelji ideje nemške državne skupnosti.
Centrum se je vedno ogibal atributa katoliške stranke, ki bi imela konfesijonelni značaj, ker s tem ni hotel izzvati notranjih bojev, ki bi za "Šchlagkraft" Nemčije bili samo usodepolni.	»
Centrum je bil monarhističen in je to moral biti, ker je hotel ravno katoličane spoprijazniti z dinastijo. Y monarhiji je videl garancijo za vedni obstoj združene Nemčije in vsled svoje politične moči, do katere je narasel, je vedel da bo ta monarhija dobila značaj versko tolerantne in v socijalnem oziru napredne države.
Ni čuda torej, ako se je Viljem, predno se je odpovedal definitivno pruskemu kraljevskemu tronu, izjavil: "Počakajmo, da izvem, kaj poreko moji katoliki." Katoličani takrat niso govorili, bili so postavljeni čez noč pred obstoječi fakt Nemčije brez Hohenzollerncev z ustavo demokratične ljudovlade.
O novi Nemčiji bi stari centrum ne mogel več vršiti svoje naloge.
Med vsemi nemškimi strankami pa gre morda ravno centrum« zasluga. da je ob prevratu oziroma že nekaj dni prej ugotovil, česar manjka nemškemu narodu, kar pa je esentialno potrebno za njegov obstoj. Stara Nemčija je bila slavolok Hohenzojlerncem in to, kar je drugod patriotizem, je bila v Nemčiji slepa zaljubljenost v veličino dinastije in v vojaški organizem Bismarkove Nemčije.
Nemec ni bil patriot v pravem du^eslovnem pomenu besede. Nemčija je bila razcepljena slej ko prej v Bavarce, Virtenberžane, Sakson-ce. West talce, Porence, Pruse" itd. in le zarja, ki je obdajala dvor v Berlinu in strogi vojaški aparat so utegnili ustvariti neko mehanično skupnost v boju za nadvlado Nemčije. V^triotizem pri Nemcu ni bila srčna afera.
..Ni dosti manjkalo" je zavzdihni« tovariš in razšla se bi bila nemška plemena čez noč in drug od drugega bi ne ohranila, kot grenak spomin. Odtrgali so nam z dinastijo in 2 vojaško močjo glavo, zato je izgledalo, kot bi se sušila cela Nemčija.
Centrum je bil tako dalekoviden in ni mu všla ta duševna prikazen razočaranega nemškega naroda.	f
Narod je izgubil z dinastijo vero v svojo moč in objekt svoje ljubezni. Vezi so se trgale, timbolj, ker je revolucijo izvedel element, ki nosi na sebi mednarodnj značaj, socijalizem.
Centrum je videl, da je treba napraviti odrešilno gesto in začeti novo pot. Postavil se je na stališče republike,priznal ustavo, prevzel nalogo njenega brankelja in prevzel incijativo, da hoče postati osrednja državotvorna stranka, ki bi zbirala okrog sebe vse zdrave sile, ki še niso obupale nad bodočnostjo nemškega naroda. Centrum je postal politična stranka državne edinosti, nositelj republikanske ustave, centrum jc hotel da republika ohrani to, kar je nemškim plemenom dala monarhija, namreč skupnost in edinost.
Tako je razumljivo zakaj je centrum prevzel od revolucije dalje vodi ^tvo nemške vnanje in notranje politike.
Seveda bi on sam bil za to nalogo preslab in bi bil zmečkan od komunistične mednarodne levice in od monarhistične protirepublikanske desnice. Iz teh ozirov so si voditelji centruma, in v tej vrsti moramo imenovati sedanjega drž. mirfistra za delo Dr. Braun-sa in ministra Ste-
(Dalie na 2. strani.)
CHICAGO, ILL., TOREK, 7. NO VEMBRA—TUESDAY, NOVEMBER, 7. 1922.
LETO (VoL) VIO
RAZNE NOVICE.
GRŠKO PREBIVALSTVO NA OTOČJU SE UPIRA.
Atene. 6. nov. — Glasom poročil iz Smirne so grški prebivalci na otoku Sa-mos in še na par drugih otokih v vodovju blizu Male Azije se uprli proti atenski vladi. Grška vlada je proglasila na o-tokih preki sod.
DE VALERA V NEVARNOSTI, DA GA UJAMEJO.
Dublin, 6. nov. — De Valera se je u-deležil sinoči tajnega republikanskega sestanka na domu neke vdove. Razpravljali so o raznih načrtih bodočega delovanja. kar obkoli dom četa takozvanih prostih državljanov. Pričelo se je streljanje in mej streljanjem se je posrečilo De Va-leri uteči iz nevarnosti. Kam je utekel nihče ne ve.
TURKI PROTI ZAVEZNIKOM V CARIGRADU.
Carigrad, 6. nov. — Na obzorju bližnjega vshoda je nastalo novo vprašanje in zavezniki so presenečeni. glede hitre izpremembe v turških zahtevah. Kakor strela iz jas-
IZ JUGOSLAVIJE.
Za poslaniško mesto v reški republiki se baje poteguje pokrajinski namestnik Slovenije Ivan Hribar.
-o-
RUSIJA ZAHTEVA ENAKE PRAVICE NA KONFERENCI.
Moskva, 6. nov. — Boljše^iški zunanji komisar Čičerin je obvestil pripravljalne odbore, ki so na delu, da vse potrebno pripravijo za konferenco v Luasanne, da Rusije ne bo na konferenco, ako se isti ne da jamstva, da se jo bo upoštevalo e-nakomerno kakor vse druge države, ki se bodo konference uradno udeležile.
VILJEM SE POROČIL.
Doom, 6. nov. — Včeraj okrog poldne se je poročil tukaj bivši nemški cesar Viljem Hohenzollern s vdovo pricenzi-njo Hermine of Reuss. Poročni obredi so se vršili po pruskih cesarskih običajih.
-o-
REPUBLIKANSKA STRANKA V STRAHU.
Chicago, 6. nov. — Voditelji republikanske stranke so v strahu pred demokrati. katerim se obljublja končna zmaga pri jutrajšnih volitvah. Razne korupcije in še mnoge druge umazanosti v resnici ne krasijo preveč stare garde Jutrajsni dan bo pokazal, kakšne administracije si narod želi. Vsak zaveden j delavec naj voli demokrate!
--o-
ALI BOMO DOBILI NAZAJ LAHKA PIVA IN VINA?
Jutrajšni dan bo tudi odločil, ali bo dovoljeno prodajati v naprej lahka piva in vina ali ne. Volilci naj ne pozabijo oddati v ta namen svojega glasu!
Napaden je bil lovski čuvaj Selan iz Zapuž, občina Zgornja Šiška. Pri .	^^	Mihi Kušarju v Podutiku je kuhal
nega neba. je padla med zavešniškej %anje. Potem je šel v seno spat.
zastopnike v Carigradu zahteva od Kar ga napade neki neznanec in ga
Kemalistov. da zavezniki morajo zapustiti Carigrad. Kemalisti na vsak način zahtevajo, da naj bi se sultan odpovedal svojemu prestolu. Obenem pa je v novih zahtevah odločno nasprotstvo, da naj bi v Carigradu gospodarili zavezniki. Turki ho-ičejo biti gospodarji Carigrada na vsak način, tako izjavljajo nacionalisti. V njihovih zahtevah, katere je predložil zaveznikom ITamid Bev se !glasi;
j "Po odpravi starega režima v [Turčiji, turško prebivalstvo v Carigradu odločno proglaša unijo z veli-jko Turčijo.
"Povelja in ukazi so bili že izda-
NA STOTINE MRTVIH RADI EKSPLOZIJE.
Bukarešt, 6. nov. — Zadnji četrtek se je pripetila v nekem Transvlvanijskem premogovniku v Romuniji velika eksplozija. Mrtvih je na stotine, kakor naznanja poročilo.
-o----,
GRŠKI KRALJ BOLAN.
Berolin, 6. 110*1. — Glasom poročil iz Danskega je baie prški krali Konstantin j ki ie pred dobrim irfesecem ubežal iz j Grčiie na smrt bolan. Zdravniki, ki gar zdravijo, imajo malo upanja, da bi okre-j val. '	I
začne z ročico in nožem obdelovati. Selan se je branil za življenje in smrt. Končno se mu je posrečilo napadalca zriniti s svisli, a je v boju z njim zadobil 21 ran, tako, da bo rad iizgube krvi težko okreval.
-o-
Okraden je bil na potu iz Metlike v Ljubljano prior nemškega vi-težkega reda Very Rev. Valerijan Učak. V rujavem kovčegu je imel poleg razne duhovske obleke dve zlati verižici s križem nemškega vi-težkega reda. Skupna vrednost vseh predmetov je znašala 40.000 kron. -o-
ni za podvzetja potrebnih korakov,! APostoljski nuncij Most Rev. da se ustanovi potrebna civilna ad-; Herr»enegiid Pelegrinetti, je službe-ministracija, ki bo del velike narod- pnšel iz Belgrada v Ljubljano, ne skupine naše Turčije. Mednard- kjver ga Je ljubljanski škof Dr. Jeg-na vojaška okupacija Carigrada jelič na čelu duhovščine slovesno spre-potemtakem ne samo brez koristi,j jel\Visoki cerkveni predstavnik je ampak tudi popolnoma nemogoča." mož izrednih darov, ki ga čaka še Kake korake bodo proti tem zah- kravsna kariera. Ko je bil sedanji pa-tevam podvzeli zavezniki, se za en- pež PolJski nuncij. je bil Msg. Pe-krat ne da uganiti. Toliko je jasno.| le^netti nJeg°v tajnik. Tam se je da vsi zavezniški krogi so skrajno!naučiI PolJ*ski, kar mu je omogoči-alarmirani vsled te nove turške pre- lo' da se ie vprimeroma kratkem ča-drznosti. Vse. to kaže. da Turki osvoin tll(li jugoslovanska naree-sploh ne smatrajo Mudanske pogod- Ja' Starokraisko časopisje poroča, be za merodajno, ako tudi so oblju-!da gr/orU slovenski.
bili se po nji ravnati.	0
_o__Umrl je na Vestfalskem vzorni
AMERIKA IZGUBLJA TUJE- slovenski rudar Martin Dobranc iz ZEMSKI TRG.	Gorjan pri Podsredi. Dasi oče dva-
Washington. D. C. 6. nov. — Tr- najsterih otrok, ki jih je lepo v kr-govski veščaki poročajo v svojem j ščanskein duhu vzgojeval, je še na-naznanilu. da so Združene Države šel časa za društveno delovanje, zgubile na tujezemskih trgih za cel Moč in agilnost mu je dajala angel-bilijon dolarjev prometa v tekočem ska hrana, s katero se je redno vsak letu. Zlasti spodriva Združene Dr- mesec krepčal. Bil je obče priljub-žave na evropejskem trgu z žitom. Ijen radi svoje nesebičnosti. Imel je in drugimi poljskimi pridelki Južna krasen pogreb. Yesttalsk'i rojaki ga
Amerika.
i bodo težko pogrešali.
NAPETOST MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
Dunai. 6. nov. — Poročila iz Jugosla-j vije govore o zopetni mobilizaciji. I ta-1
(Dalje na 3. strani.)
rf? 4? fl? fl? 4?	4?
KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923.
je krasna knjiga. Vsebuje 256 strani. Koledar dobite pri lokalnemu zastopniku, ali pa pi~ šite na naše upravništvo. Rojaki sezite po tej krasni knjigi, dokler ne poide!
Naročnino pošiljajte na:
"AVE MARIA" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILLINOIS.

y

g
DENARNE POŠILJATVE.
Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v krom.h in dinarjrh. kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah aH ameriških dolarjih.
. Včera jSne cene »o bile:
Italijanskim liram:
lir ...................$ Ss.yO
lir .................. 5-30
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................... 50.00
50
100
Jugoslovanskim kronam:
500 — kron	..........$ 2.45
1,000 — kron	..........$ 4.75
5,000 — kron	..........$23.00
10,000 — krorf	..........S45.50
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ie in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, ID.
_
"EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. •	Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing ComDany.
x«49 W. aand Street,	Chicago, I1L
Telephone: Canal 0098.
• ADVERTISING RATES ON APPLICATION._
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Fašisti.
Sicer nimamo veliko simpatij z Italijani in so nam gotovo poleg ^Mažarov najbolj sovražen narod, vendar, kar se je te dni odigralo v tej deželi napolnjuje z občudovanjem vsakega, kdor je pazno sledil tem dogodkom. Izvršila se je tam velika svetovna revolucija in sicer popolno-xna brez prelivanja krvi. Fašisti so se polastili popolnoma vse vlade v deželi. Kralj je moral poveriti vso vlado Mussoliniju, ustanovitelju in neomejenemu voditelju fašistov. Ko ga je kralj pOzval v Rim, da prevzame nalogo sestave novega ministrskega kabineta, mu je Mussolini Ikar naravnost povedal, da sprejema popolnoma vso vlado v roke. Ko je sestavljal ministrstvo, je kar svojevoljno, brez vprašanja ali posvetovanja s strankami, brez upoštevanja njih želja, imenoval same fašiste za ivoje tovariše. Nad stotisoč fašistov je dal pripeljati iz vseh strani Italije v Rim, da je pokazal vladi in narodu svojo moč, kajti nezmerne mno-jžiee fašistov so v velikanski demonstraciji nastopile v Rimu pred kraljem in pred narodom.
V	resnici nekaj občudovanja vrednega.
Vprašanje je samo, kaj bo sedaj? V programu imajo več točk, ki zadevajo tudi nas, Jugoslovane. Ves nastop ima namen ostrašiti vso Evropo, da jim ne bo branila porabiti sedanje velikanske zmešnjave v Evropi, aa bodo razširili svoje meje, seveda največ na škodo Jugoslavije, kajti zahtevajo Dalmacijo. Tudi zahtevajo, da se (rnagora nazaj upo--tavi kot samostojna država. Po vsej Jugoslaviji vlada veliko razburjenje radi tega, ker pričakujejo, kaj bodo sedaj Italijani naredili. Roje se. da bodo upadli v Jugoslavijo in s silo zasedli celo Dalmacijo.
Ako pa Italijani sedaj to store, je lahko mogoče, da bodo vspeli, "-:ajti doma je sedanja liberalna in socijalna politika tako strašno zavo-:zila državni voz, da se vse krši in ruši. Razbili so edinstvo, naščuvali so proti sebi velik del Hrvatov in Slovencev, vse je nezadovoljno in vse razburjeno. Kako naj sedaj država nastopi odločno, ko pa nima na-loda za seboj? Morda računa na kruto silo? — Bivša Avstrija je računala na to silo, pa kje je danes? In če Avstrija ni vspela s svojo silo, Ivi je bila vendar močna država, pa naj sedaj srbski šovinisti, ki so toliko osovraženi povsod, zmagajo?
V	resnici s strahom lahko gledamo v svojo prihodnjost.
To imajo sedaj Slovenci od liberalcev. Glas Naroda je toliko let .hvalil in koval v deveta nebesa slovenske liberalce, proslavljal jih kot edine prave prijatelje naroda, kot edine narodovce, in danes . . .? Ameriški Slovenci, sedaj vidite sami! Sedaj sodite sami.
UTISI IZ NEMČIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
H
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
ii
Iz pota. — Iz St. Louisa sem jo mahnit; š kon ima opraviti. Za sedaj prizane-v Kansas City, Kans. Vožnja iz St. Lo- j sem. drugič ne bom. Iskren pozdrav uisa v Kansas Citv je precej dolga in se vsem odločnim katoliškim možem in vleče celili 11 ur. Pritem sem imel še to j fantom in želim, da bi nas bilo prihodnje
smolo, da sem sedel na neki mlekarski vlak, ki jo je cical z menoj in za vsakem vogalom počakal miekaric. Zdelo se mi je, kakor da bi sprevodnik vsaki pot. ki je vstavil tekel povedati kaki farmari-ci, tukaj smo. le hitro pomolzi pa prine
leto 500 na tem obhodu. To bo najboljši odgovor nasprotnikom, kritikom in za-plotnim kužkom.
John Golobic.
—■—o-
Barberton, O. — Danes imam vam za si na vlak. Po 11. urah smo končno pri- poročati izvanredno novico to je od ne-cincali z mlekarjem v Kansas City. Po- delje 29. oktobra, ko smo v naši sloven-ra-fnal sem svoje kosti in se napotil v ' ski naselbini položili vogelni kamen na-slovensko naselbino črez reko v države j si novi slovenski cerkvi "Srca Jezusove-Kansas. Tam sem kmalu našel Sloven-J ga." Ta dan je bil eden izmed najbolj ce, ki so me z veseljem sprejeli in po- | slavnostnih dni za našo slovensko nasel-zdravili. V župni cerkvi se je ravnV) vršil liino M Barbertonu. Seme pravega kr-sv. misijon, ki ga je vodil vnet misi- ! scans t va je vzklilo iz tukajšnih src kato-jonar Rev. Dr. Srečko Zamjen. Časti- , ličanov, kljub vsem napadom raznih nas-temu gospodu misijonarju sem dolžan iskreno zahvalo za njegovo jedrnato priporočilo za naše liste. V jedrnatih bese-
protnikov in nergačev je priklilo na dan — iz njega raste kvišku slovenska katoliška cerkev Srca Jezusovega, kateri smo dah je preč. g. misijonar razložil pomen! zadnjo nedeljo, dne oktobra blagoslo-
katoliškega tiska v današnjih dneh. Zato so tudi potem kansaški rojaki prav pridno naročali se na naše lepe liste. Da. pridobili smo našim listom v Kansas Citv novo armado no^ih naročnikov. Pritem delu pri agitaciji mi je pa seveda veliko pripomogel tudi naš tamošnji lokalni zastopnik Mr. Majerle, ki je jako navdušen za katoliške liste. Vsem, zlasti pa Rev. Dr. Srečko Zamjenu najprisrč-nejša zahvala za pomoč pri razširjanju katoliških listov.
Župnija sv. Družine v Kansas City prav
Prvo soboto fera j« prišlo čistega dobička $171.86. Drugo soboto fera so napravili čistega $143-05- Višek je bil dose* žen zadnjo itedeljo, ker dohodkov je bilo $228.12./ Kontestom Mr. Jeri Triller je nakolektal $228.90 in Mrs. A. Tagina je nabrala $164.05. Mladina se je tudi postavila in je nabrala na ioc. tikete $41.86. Cast onim, ki so vzeli Donations-books in so nabrali lepo svoto $545.00 in še poleg tega darovali stvari razpisane na knjižice. Med zadnjo vrsto delujočimi moram omeniti, da se posebno odlikujeta Mrs. Uršula Kovačič, ki je sama na pet knjižic nabrala $110.00 in pa Mr. Fr. Juvančič, ki je na eno knjižico nabral $100.00. Preveč bi bilo naštevati kako so rade^olje dali farani stvari tako jestvine in drugo za fer. Tu naj omenim izmed drugih cerkvenega odbornika Mr. Antona Jakše. ki je v zelo deževni noči pripeljal poln auto raznih stvari za fer. Ni tedaj čuda, ako kaže račun, da je cerkveni ter prav dobro izpadel. Vseh dohodkov je bilo na celem feru $i55T-34- Ako odštejemo številke za dvorano in za godbo ter za potrebne tiskovine in pa darilo kontestantom ostane tedaj čisti dohodek $1381.64. ,
Dragi farami Tu leži pred vami jasen pregled in vspeh delovanja zadnje tedne za cerkveni fer. Primeroma majhna fara pa je tako dobro izpeljala fer, še posebno dobro, ako pomislimo, da malo pred ferom se je po fari izvršila hišna
vili in položili vogelni kamen, katerega je blagoslovil Clevelandski mil. škof Schrembs ob številni azistenci častite
duhovščine. Pri blagoslovu vogelnega	j<0jekta> ki je donešla $686.00. kamna je bilo navzočih 9 društel j Slovenska naselbina sv. Jurija, sedaj
Po petih letih trdega dela, žrtvovanja	stojiš pred javnostjo * lepi luči, da je
in raznih naporov je Barbertonska na-	zavladalo že dolgo zaželjeno mirno, slož-
selbina slavila v nedeljo svoj najpo-	no, napredno delovanje. Naj ostane tako
membnejši dan. dan, ko se je položilo	navdušeno razpoloženje za prospeh 111
temelj božjemu hramu okoli katerega se bodo zbirala verna slovenska srca, ki so še ostala verna in zvesta svojemu Bogu in svoji cerkvi. Krasen je bil ta dan.
v gmotnem in |0 kako so tisti ponosno dvigali svoje gla-
napredek slovenske naselbine. Še se bode marsikaj doseglo, ako bo tudi nadalje vladal med farani duh sloge, edinosti, ljubezni, vernosti. Lepo bi bilo ;n ponos ter čast za vse farane, ako se že
izborno napreduje
t	------------ r-------- — t*---- - s - o	^vyuuj tv 1	«-«* « jv	---
drugem oziru. Ves ta napredek je seve- ve. ki so se žrtvo**li za to delo. Kako	enkrat vresniči vroča želja mnogih dob-
da pripisovati spretnemu gospodarstvu, ; srečne so se čutili tisti, ki so kaj kdaj	j-ih faranov: Svojo dvorano moramo ime-
ki ga vrši Rev. Father Perše, katerega 1 storili za Božji hram, kateremu smo v	ti. da bomo vedeli kje je naše zbirališče,
farani neizmerno ljubijo. Fara je sedaj jnedeljo položili vogelni kamen. Kako po-	naš dom izobrazbe. Pogoji so dani. Le
pa tudi duhovno prenovljena s sv. misi- i ,10sno in veselo so plapolale zastave ka-	krepko naprej. £e ona peščica ki gleda
jonom. katerega je preč. g. misijonar vo- toliških društev ob tem pohodu. Kato-	do sedaj še od daleč naj se pridruži in
dil s tolikim vspehom. Vsa fara je pri-i]iška društva s slovensko mladeniško	pa še nekoliko več krepke volje ... pa
srčno hvaležna njegov trud.
prec. g. misijonarju za
godbo pod vodstvom č. g. A. Bombacha	se bode doseglo.
ie ponosno in izborno proizvajala svoje Hvalo sprejmite vsi! Sedaj pa krepko
Zlasti krasi slovensko naselbino le-.ff0dbene točke, za njimi so ponosno ko-	naprej po ravni cesti, kot smo si jo za-
pa tamošnja slovenska šola, ki je pod|rakala društva i" drugi, ki so se te slav-	črtali pri zadnji d v uri trajajoči seji,
vodstvom slovenskih čč. sester. Mladina Inosti udeležili. Da bil je dan, katerega	ki se je vršila dne 30. oktobra, se lepo vzgaja v svojem materinem in naša naselbina ne bo pozabila. *	P. B. W.
angleškem jeziku. Poleg vsega se pa tudi lepo skrbi, kot v katoliški šoli za lepo versko vzgojo mladine. Da, Kansas Cityska naselbina je lahko ponosna!
Vse najlepše pozdravljam in vsem prav lepa hvala za prijaznost. Zlasti pa še enkrat najlepša h *la preč. g. misijonarju za krasno priporočilo^ med pridigam in našemu tamošnjemu marljivemu zastopniku Mr. Majerletu. ki mi je toliko
Nekako ob tri četrt na tri so dospeli iz Oevelanda mil. g. škof Schrembs, ka-
gerwald, bili na jasnem, da ne smejo računati edino na svojo moč, ampak da~ morajo pritegniti h pozitivnemu delu zmernejše pristaše levice m patriotično misleči a neorganizirani del nemških protestantov.
"Delati smo morali komplimente na levo in na desno."
Proti levici je centrum napravil poklon s tem, da je radikalno po-jjstril svoj socijalni program in podpisal stare socijalistične zahteve po ^ocijalizaciji nekaterih produktivnih sredstev, pristal na agrarno reformo ter z progresivnim davkom na premoženje omejil dosedaj intaktno leomejeno pravico do osebne lastnine. Centrum je izdelal najnaprednejši krščansko-socijalni progTam, kar jih je po vojski izšlo iz katoliških vrst.
In res, stranka nemških večinskih socijalistov je v svojem novem ■programu (Goerlitz) obljubila, da hoče pozitivno sodelovati pri obnovi nemške domovine, svoje ultraradikalne zahteve o socijalizaciji pa je pobegnila nazaj in govori še samo o potrebi, da se mora narodno bogastvo postaviti v službo in korist celokupnega naroda.
Na prvi pogled je razširjenje pozitivnih državnotvornih strank ve-: ik pridobitek za Nemčijo in delovna koalicija med centrumom in urad večinskimi socijalisti bi garantirala nemškemu "narodu vsaj močno vo-sjo do skupnosti. Slaba posledica pa se je takoj pokazala. Centrum je pritegnil nase mase večinskih socijalistov, a moral je doživeti oslabljenje In isicer oslabljenje svojih vrst, ker bavarski katoliški poslanci niso uvideli potrebe kompromisov s socijalisti. Bavarska stranka je Izvajala posledice in se tudi dejansko odcepjJa od centrumove frakcije.
Centrum je napravil velik kompliment proti levici s tem, da je sklenil tuči dejansko zavreči princip konfesijonelne politične stranke, katerega se je v teoriji vedno branil.
V juliju, na svojem "Reichsparteitagu," je z večino glasov sklenil, *'ča bo postavil pri prihodnjih volitvah celo vrsto protestantskih kandidatov, neglede na število katoliških volilcev v volilnih okrožjih, kjer bo ^kandidiral protestant," z eno besedo, centrum se je izrekel za interkon-fesijonelnost svojega programa in postal čisto politična, državopravna stranka.
Sklep je na prvi hip velikopotezen. Mnogo protestantov ni vedelo, Icomu dati svoje glasove. Centrumove ideje sp jim ugajale, ker še niso zgubili vere v ustajenje nemškega naroda, a v njegove vrste niso mogli, vsled katoliške barve, ki jo je doslej vsaj v praksi vedno nosil. S tem, «3a je centrum javno zatajil svojo katoliško barvo, je odprl vrata tem protestantom "dobre volje." Na dnu je morda še hladnejši račun. Steger--wald, največji centrumov propagandist za interkonfesijonelnost stranke je, kot znano, predsednik "Zveze krščanskih strokovnih organizacij," lei šteje v svojih vrstah nad 200.000 protestantskih članov. In ravno na pridobitev teh članov za centrum je bila naperjena ona usodepolna resolucija.
(Dalje prihodnjič.)
Chicago, 111. — Poročila sta se v slo-
terih so sprejela naša katoliška društva venski cerkvi sv. Štefana pretekli torek na S. cesti. Odtam se je pričel pomikati Mr. J. Sagadin in Miss. M. Kmetec in sprevod nazaj na cerkvene prostore, kjer odšla na farmo * Wis. — Želimo jima je blagoslovil milostivi gospod šk*of obilo božjega blagoslova! — Kakor sta vogelni kamen za novo slovensko j obljubila, prodala bosta farmo in prišla cerkev. Zatem je imel mil. škof krasen in sem k nam v Chicago. — pomenljiv nagovor, ki je vsem navzočim — Mrs. Jakob Bicek ie morala zopet segal globoko v srca. V slovenskem je- oditi v bolnišnico sv. Antona, ker se ji pomagal pri agitaciji in mi kazal tako ve- zjku pa je nato gOVOril Clevelandski slo- bolezen kar noče zboljšati. — Blagi Mrs.
venski župnik od sv. Vida Rev. Father Bicek želimo skorajšnjega popolnega Ronik' »'.r. Oba govornika sta spodbujala zdravja. —
farane naše slovenske fare Srca Jezuso- i — Mr. Battistig. naš slovenski zidar vega k vztrajnosti in k marljivosti za in stavbenik, je končal delo pri hiši Mr. sv. *tvar.	Antona Stoniča na J2 Pl. in začel zidati
Takoj po cerkvenih obredih in cere- Garag.e za svojo hišo na -r. Str. in Lin-
monijah pa se ie vršil celi stvari na čast coin.
slavnostni banket, katerega so piav u- — Ivan Zupan, urednik "Glasila metno oskrbele naše pridne slovenske j K. S. K. J." je bil preteklo nedeljo na gospodinje in dekleta. Vse se je vršilo igri "Deseti brat" v Chicago. Holy Name, in nad stotisoce gledalcev, j v najIep5em rc.(h, in vsi so se ZOpet lepo	-o--
v redu in lepem miru razšli " svojih sr- IZ DUHOVSKIH KROGOV.
cih ojačeni še z veliko večjim pogumom	.	,.. . x 3 1 t» t
,1	. - ,	1	Nas marljivi sotrudnik Rev. lno.
za napredek slovenske :are ^rca Jezuso-	J
vega v Barbertonu. *	Smole v, dosedanji župnik v Zeeland,
Društva, ki so se udeležila slavnostne- j N. Dok. nam sporoča, da je prestav-ga sprevoda so bila slovenska društva: j jjen na drugo nemško župnijo v Ca-
liko gostoljubnost, tekom mojega bivanja v Kansas City. Lepa hvala in vsem Bog stotero poplačaj:
Leo Mladich, pot. Zastopnik.
Pittsburgh, Pa. — 13. oktobra smo i-meli v mestu Pittsburgh veliko katoliško maniČHjstacijo. katere se je udeležilo nad 35.000 katoliških mladeniče'.' in mož, ki so korakali v slavnostni paradi društov
ki so stali ob cestah, koder se je vila parada. Na čelu te velikanske parade je šla mestna policija na konjih. Takoj na to so šli Kolumbovi Vitezi, škof s svojo a-zistenco 111 vse Katoliške župnije mesta Pittsburgh in okolice. Cela parada je bila razdeljena v divizije. Prve vrste so prikorakale do katedrale ob 3. popoldne i:i zadnje komaj ob 7. uri, dasi je bila parada nepretrgana. Vedno nove čete so vsi pale na prostor pred katedralo kakor velikanska in mogočna vojska. Ker je v katedrali komaj prostora za deset tisoč ljudi, morali so vsi ostali ostati zunaj.
G. jadika je delil zunaj svoj sv. blagoslov, vsem, ki so mimo prišli. Med to velikansko maso ljudstva smo se pomešali tudi mi Slovenci iz 57 in Buttler u-lice. Bili smo zastopani v častnem številu. Poleg naših dveh duhovnikov Rev. Father Mayerja in Rev. A. Sojarja nas je bilo lepo število katoliških mož iti fantov. Cast vsem onim našim možem, ki se niso bali javno pokazati svoje katoliško prepričanje, ki se niso ustrašili vsakega reglanja kakih propalic. Želim le, da bi nas bilo prihodnje leto še več, *saj trikrat toliko.
Slišalo se je tudi par slabih opazk od strani nekaterih tukajšnih rdečih žab in klativitezev, katere smo pa sprejeli samo s pomilovalnim nasmehom, češ: "Aha, vas jezi. ker vaša bedarija propada!" To so tisti "junaki,'* ki si upajo feamo izza kakega vogala malo zalajati, kakor kak strahopetni kužek. Tukaj med nami rdeča setev nič kaj ne rodi. Rdeča garda, ali bolje gardica strašno malo pomeni. — Zato si pa ti junaki ne upajo s pravo barvo na dan. Zato se poslužujejo vsake vrste "barve," črne, rdeče, zelene, rumene in včasih celo bele, kakor jim pač bolj nese. Imamo med seboj rdeče junake, katerih srce je rdeče, še bolj rdeča je njih neumna pamet, pa si ne upajo na dan z njo. Svoje kremplje skrivajo pod ovčjo kožo hinavskega hlinjenja. Zato-raj, rojaki, previdnost! Pazite, da se Vam ne priklati tf vašo hišo in vas ne zastrupi. Bodimo previdni, dokler je čas. Po toči zvoniti je prepozno. Zato, možje, stojmo krepko na braniku. Zatoraj vi, pdlovičarji, kolikor vas je v Pittsburghu, svoje nosove stran od našega društva Najsvetejšega Jmena in tudi od cerkve in šole. Ako se bo še kateri drznil obregniti, bom prišel na dan z vsem in s polrlrn imenom, tako da bo narod vedel,
dr. -v. Jožefa, K. S. K. J., dr. sv. Marti-fna. J. S. K. T. in samostojno dr. Domovina. Druga društva so bila: Kolumbovi Vitezi, neko nemško katoliško društvo, "slovaško katoliško društvo, madžarsko društvo. Grški katoliki, Rusi in Poljski katoliški sokol.
Vsem, ki so pomagali Slovencem ta dan tako imenitno proslaviti, se Barher-tonski katoliški Slovenci najlepše zahvaljujemo. Rojakom Slovencem pa kličem, skupaj kolikor Vas je. v krog. ki se zbira okoli slovenske cerkve, ki se dviga kvišku v naši sredi! Korajžno naprej in dosegli bomo še velike vspehe na |em polju. Frank Zupančič. -o-
So. Chicago. — Slovenska naselbina sv. Jurija se živahno giblje. Zadnje tri sobote, ko smo imeli cerkveni fer je bilo vse navdušeno tako mladi kot starejši. Cerkveni odbor in pripravljalni odbor za fer sta izborno rešila svojo nalogo za to se je dosegel tako lep finančni vspeh.
lio. X. Dak.
— Dr. Rev. Srečko Zamjen. se ie te dni zglasil pri nas vrnivši se iz zapada, kjer je vodil več misijonov z velikim vspehom. Sedaj se bo mudil en čas v Illinoisu. kjer bo obiskal razne naselbine radi svoje misije za mladinske domove, za katere zbira med rojaki po Ameriki darove. Namen za katerega agitira preč. g. Dr. Zamjen je svet. On se trudi, da bi doma domovini se poskrbelo za osirotelo mladino in isto vzgajalo v pravem katoliškem duhu. Zato je vsakdo poklican, da stori svojo dolžnost in pomaga preč. g. po svoji moči. da se doseže ta svet namen..
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba lfctina in slabe razmere doma potiska v stiske naše? domače v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjamo, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO.
Pošiljateljem se najtopleje priporoča:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 W. 22nd Street	Chicago. 111.
!®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®0®®®®®®®®Q


V NEDELJO POPOLDNE.
Martin L, pap. in
23 po bink. hčer. Mat. 9.
Nedelja — rnuč.
Pondeljek — Didak, spoz. Tcrek — Tozafat, škof in muč. Sreda — Gertrucia, dev., Leopold, Škot.
Četrtek — Edmund, škof. Petek — Gregor Čudodelnik, šk.
spoz.
Sobota — Maksim, škof. -o-
ZAKRAMENT SV. POKORE. BISTVO TEGA ZAKRAMENTA.
Jezus obudi Jajrovo če spozna, da je vreden odveze, mu
mora dati odvezo, ko mu je naložil zveličavno pokoro. Grešnik, ki prejme ta zakrament, sodeluje na trojen način, in sicer s kesanjem, s spovedjo (obtožbo) in zadoščenjem. Poglavitni del je kesanje, ker brez njega ne moremo, kakor sem rekel, doseči odpuščanja. Kes obsega resnično žalost in stud nad grehi in trden sklep, da ne bomo več grešili.
Zahvalimo, prijatelji moji, Boga, da nam je dal zakrament sv. pokore. To je najmočnejše sredstvo za našo rešitev in zveličanje, najboljše zdravilo za rane naše duše. Hodimo pogosto k sv. spovedi in glejmo, da se bomo vedno dobro pripravili. -o-
Zakrament sv. pokore je četrti med sedmerimi zakramenti, katere p je ustanovil Jezus Kristus. Cerkve-* ni očetje imenujejo zakrament sv. pokore, in to s popolnim pravom, drugo desko za rešitev, ko se je la-dija razbila.
Beseda "pokora" označuje včasih krepost, včasih pa zakrament.
Le premišljujemo in vzamemo pokoro kot čednost, potem je pokora
RAZNO.
Tripolitanci dvigajo glave.
Kemalove zmage nad Grki in njim sledeče vstajenje Turčije, je ves iz-lam navdalo z novimi upi in novim pogumom. Tuci v "italijanski" Tri-politaniji se je začelo vstaško gibanje. Nič čudnega ne bo, če se lepega dne zve, da so morali Italijani še tisti obmorski pas, ki'ga obvladajo ladijski topovi, zapustiti. Več jim od njih "slavnih" zmag itak ni ostalo.
KAJ PRAVI SLOVEN-
SKA JAYN0ST.
APOLOGETIKA. 34. — ČLOVEK PROTI SVOJI VOLJI VSTVARJEN?
Ko bi me bil Bog vprašal, ali naj me vstvari, bi bil odgovoril: Nikakor ne, čemu naj bi bil večno ne-
srečen? Cemu ine je vstvaril torej nadnaravno razpoloženje in nagnje- Bog proti moji volji?
nje, ki nagiba grešnika, da se kesa in obžaluje svoje grehe, da kaznuje samega sebe, da bi zadostit na ta način za razžalitve Boga. Dejanje, dela te čednosti so notranja in zunanja. Notranje dejanje imenujemo kes ali obžalovanje; vnanja dejanja so pa dela. ki si jih naložimo v zadoščenje za naše grehe.
Čednost, krepost pokore je vedno potrebna, če hočemo doseči odpuščanje grehov. Brez kesanja ni no-
Odgovor. — Prijatelj, nikakor ni potreba, da bi bil večno nesrečen. Tvoja ne volja in nezadovoljnost bo trpela samo tako dolgo, kakor hočeš ti sam. Mesto da ravnaš kakor poreden, razposajen otrok in si greniš življenje na tem in na o'nem svetu, podvrzi se Bogu kot skesan, spo-korjen otrok, in kot dober otrok boš imel v Bogu neskončno ljubeznjive-ga očeta. Vse je odvisno samo od tebe.
Nova muzlimanska država.
Sovjetska vlada je baje priznala neodvisno turkestantsko republiko pod predsedstvom Enver Paše.
Tuje dijaštvo v Ameriki.
V x\meriki študira 1240 kitajskih in 532 japonskih dijakov. Večina se jih je posvetila inženirstvu in prostim umetnostim.
benega odpuščanja; in če smo stori-1 Vprašam te. prijatelj, kako pa naj li smrten greh, ni brez pokore nika-i bi bil Bog tebe vprašal, ali te sme
kega zveličanja.
Čednost, krepost pokore se razločuje od zakramenta pokore, vendar je del zakramenta; in sicer v tem smislu, da tvori notranje dejanje pokore. čednost pokore, to je kesanje, ki je dal zakramenta pokore.
Ce vzamemo pokoro kot zakrament, je to zakrament, v katerem
vstvariti? Od kedaj pa je v navadi, da vpraša gospodar hlapca, služabnika. kaj naj stori? In Bog je vendar najvišji gospod.
Nadalje pomisli, da je vstvaril Bog tebe edinole iz ljubezni, ker ti hoče dobro. Prva dobrota, ki ti jo je podelil, je ta, da ti je dal bivanje. In od tega trenutka ni Bog pre-
Italijani za avtonomije Goriške.
Seveda ne fašisti in narodni šovinisti. Pač pa je italijanska ljudska stranka njej na čelu Rev. Sturzo za to, da se da slovanskemu plemenu v zasedenem ozemlju avtonomija, ki edina mu bo omogočila miren in vse-vspešen razvoj! On kot trezen politik vidi, da so Slovani pod italijansko trikoloro že toliko prebujeni, in zavedni, da bo mater Italijo vedno želodec bolel če jih bo brez ozira na to pod svojo streho spravila.
Naročite si gotovo takoj Koledar A-Ve Maria, ker ga do božiča najbrže ne bo več v zalogi, tako hitro gre letos. Kdor ga do tedaj ne bo naročil, naj se ne jezi na nas, ako ga pozneje ne bomo mogli poslati. *
*
Pošljite ga gotovo tudi domov svojcem v staro domovino. Večjega veselja jim ne boste mogli narediti, kakor če
jim pošljete to lepo knjigo.
*
Od vseh strani dobivamo pisma v katerih nam naši rojaki poročajo, kako so zadovoljni z letošnjim Koledarjem.
Rice, Minn. — Koledarje sem sprejel. Krasni so! Častitam! — Prosim pošljite mi še 25 iztisov . . . (Rev.) John Trobec.
Beaulieu, Minn. — Včeraj sem dobil Ave Maria Koledar in najprvo bral Živ-ljenje-pis Msgr. Buha. Ne zameri mi, (pismo je pisano na Very Rev. Šavsa) — častitati Ti moram iz globočine srca. Veliko sem pričakoval in se veselil, brati nekaj o tako zasluženemu možu po Božji volji, kot je bil g. Buh. To je pra\«a zgodovina in sv. Peter bo podpisal vsaki stavek Tvojih pravih, zvestih in resničnih črtic o tako dobromislečem, blagem in apostolskem možu, ki se je vzdignil črez naše človeške slabosti in nam zapustil tako lep zgled, vreden posnemanja .. . Tvoj (Rev.) Roman Homar, O. S. B.
Moon Run, Pa. — Prosim pošljite mi še dvanajst Koledarjev Ave Maria. Krasni so! . . . Jakob Drašler.
Mu ne puste izvrševati obrti.
Na vratih se prikaže srednje starosti človek in je zaprosil za kos kruha gospodinjo. Gospodinja ga vpraša: "Za božjo "ioljo, tak močan človek, kakor ste vi, bi žfi moral delati in si sam služiti svoj kruh. Ali niste za nobeno delo? ali ne znate nobene obrti?"
Popotnik: "Znam izvrstno obrt, ponarejati denar. Toda vlada mi ne dopusti izvrševati te obrti."
-O-
Dokaz.
Prvi: "Ali ti resno veruješ, da igno-ranča osreči človeka.
Drugi: "Well, če n. pr. pogledam na tebe in pa Pe-Terčka Zgago v New Yor-ku vidim, da sta prav zadovoljna."
-o-
Se strinja z gospodinjo.
Gospodinja svoji služkinji: "Ako se mi še kaj takega pripeti, radi tvoje zaniker-nosti. si bom kratkomalo poiskala drugo služkinjo!"
Služkinja: "Gospa, to je zelo pametno, ker dela je dovolj za dve."
-o-
Varčen povsod.
Pacijent pri zobozdravniku, kateremu je moral izdreti zob: "Da vas obvarujem hudih bolečin pri izdiranju vašega zoba, vam svetujem, da sprejmete plin, kar bo vas stalo samo 50 centov posebej.
Pacijent: "Mislim, da bo boljše če iz-derete zob, kar po starem načinu brez plina."
Zobozdravnik: "No, vi ste pa velik junak. Nekateri se pa tako strašno boje mojih izdiralnih k)ešč."
Pacijent: "To ravno ni, ampak 50 centov je škoda."
nam duhoven v imenu Božjem od- nehal, da te ne bi obsipal z razno-]»nsti grehe, ki smo jih storili po sv.j vrstnimi dobrotami, in če ga hočeš krstu.	j poslušati in mu biti pokoren, podelil
Dve osebi ste pri zakramentu sv. ti bo večno življenje. Bog je najbolj-p<»kore: duhoven in grešnik. Duho- ši gospod, vstvaril te je za večne en, ki podeljuje ta zakrament, mo- srečo, in to boš dosegel s ponižnost-r . soditi o razpoloženju grešnika, in^jo in s pomočjo njegovih milosti.
RAZNE NOVICE.
( Nadaljevanja s 1. strani.)
lijanski fašisti so postali zadnje čase v Keki in ob meji zelo aktivni. Svoje neumnosti, ki jih uganjajo so neznosljiv-e. Vsak čas zna nastati vojska, ker fašisti hujskajo vlado v to.
MEHIKANSKI VILLA ZOPET MRTEV.
San Antonio, Tex. 3. nov. — Polurad-ia poročila krožijo W mehikanski javnosti. da je znani mehikanski bandit Villa podlegel rani, ki jo je baje dobil pri nekem spopadu z Murguistovimi revoluci-jonarji blizu Parala. Bomo videli če bo to pot Villa ostal mrtev!
KANSAŠKI ŽUPAN PREPOVEBAL PARADIRANJE KLANOM.
Hutchinson. Kans.. 3. nov. — Tukajšni župan Geo. Gano je prepovedal vsem društvam in organizacijam, zl%sti pa kla-ttom. vsako maskirano paradiranje na Hallo ween večer.
kot proti ameriškim izdelkom, ki prihajajo iz New Yorka. To je stD-ril iz vzroka, ker vrhovno sodišče države New York svoječasno ni dovolilo meksikanski vladi, da bi dobila povrnitev škode, ki jih je trpela tneksikanska vlada radi raznih pogodb z raznimi ne\vyorškimi fir-1 mami.
Obregon je izdal tudi pavelje proti Howard T. Oliverju v New Yor-ku predsedniku Oliver American Trade Co., da se ga takoj deportira, njega ali njegove zastopnike, ki bi skušali s svojim blagom v mehikanski teritorij. To povelje je izdal Obregon na podlagi 33. paragrafa v mehikanski konštituciji. Te nove mek-sikanske odredbe znajo voditi še j-be države do komplikacij,-tako izjavljajo politični opazovalci.
ELEVATOR PADEL; DEVET POŠKODOVANIH.
Sacramento, Cal., 1. nov. — V tukajšni okrajni sodniji je padel iz drugega nadstropja v pritličje elevator. Na eleva-torju je bilo 9 policajev in vsi so občutno poškodo* fini, katere so takoj prepeljali y bolnišnico..
-o-
75-LETNICA CLEVELANDSKE ŠKOFIJE.
Cleveland, 1. nov. — Dne 7. novembra bo slavila elevelandska škofija 75-letnico svoje ustanovitve v stolnici sv. Janeza. Pri slavnosti bo pridigal apostolski delegat nadškof Bonzano.
ANTI-PROHIBICIONISTI ZA SVETOVNO KAMPANJO.
Brusel. 1. nov. — Konvencija anti-pro-hibicionistov v Bruselnu je sklenila uprizoriti splošno svetovno ofenzivo prefti prohibiciji Združenih Držav. Ta kampanja se bo po večini financirala iz Amerike same.
mehika.nci~bodo bojkotirali new yorške firme.
Mexico City, 3. nov. — Mehikanski predsednik Obregon je izdal poziv na ves mehikanski narod na boj-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naročnikom v vseh naselbinah v državah Illinois, Kansas, Coloredo, Wyoming in Montana naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. LEO MLADICH '
kateri je pooblaščen pobirati naroč-,nino za "Ave Maria/' "Edinost" in "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega", kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse kar je v zvezi z našimi listi in našo tiskarno. Vse naše dobrotnike in naše naročnike in marljive zastopnike prosimo, da mu gredo pri razširjevanju katoliškega tiska na roko in mu pomagajo, da se bo zanese! v vsako slovensko hišo katoliški list.
Vsem, ki mu bodo pomagali pri razširjevanju katoliškega tiska, smo že v naprej prisrčno hvaležni.
Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika
Anglija je plačala Ameriki
50,000,000 dolarjev obresti vojnega dolga. Precej "pufa" mora imeti mati pri hčerki, ker so že obresti takQ velike, saj nam navadnim proletar-cetn, ki imamo svoje denarne zadeve lahko z navadno poštevanko v evidenci. se nam ta številka visoka zdi. Kapital bo morala hčerka svoji mamici prej ali slej že spregledati.
-o-
Koliko je zlata?
Odkar je Kolumb odkril našo zla-j to Ameriko, se je po vsem svetu produciralo za 18 bilijonov zlata. Od tega ga je osem bilijonov v denarnem prometu, oziroma po bankah. Četrtino tega poseduje Amerika. Ostalih deset milijonov je v na-kitju, umetnosti itd.
SLUŽBO DOBI poštena sloven-j ka za hišno delo. dobra plača in lah-j ko delo. Katero veseli naj se zglasi pri
Mrs. SARAH ZEVIN,
1510 So. Hamlin Avenue.
2a bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniaka znamka reg. v put. ur. Zdi. tir.
Prijatelj v Potrebi
NAROČNIKI POZOR!
Poglejte številko poleg Vašega naslova, ta znači do kedaj je plačan list. Prva številka pomeni mesec, druga leto. Ako je poleg Vašega naslova 11-22. To pomeni, da je Vam novembra meseca potekla naročnina. Ker so pri izdajanju lista vedno veliki stroški, prosimo vse naročnike, da svojo naročnino pravočasno obnove, da se jim lista ne vstavi. ZLASTI
opozarjamo vse tiste, ki so naročili Edinost svojim domačim v staro domovino J'nogim je potekla naročnina. Va, _ prosimo, da obnove naročnino, ker pošiljatveni stroški za v stari kraj so veliki. Mi neradi ustavimo list Vašim domačim, toda pošiljatveni stroški nas silijo v to, da bomo morali v bodoče to storiti, ako se ne bo naročnino ponovilo v doglednem času.
KADAR se preselite, sporočite nam takoj svoj novi naslov. Poleg tega pa nam pošljite zraven tudi stari naslov, ker s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela pri iskanju Vašega imena. Prosimo vpoštevajte to!
Upravništvo Edinosti.
KONGRESNIH
Adolph J, Sabath
SE PRIPOROČA VSEM JUGOSLOVANSKIM VOLIL-CEM IN VOLIVKAM V 21. DISTRIKTU V CHICAGO ZA ZOPETNO IZVOLITEV V KONGRES ZJEDINJE-NIH DRŽAV.
SLOVENSKIM VOLILCEM IN VOLILKAM!
\ prijazno dolžnost si štejemo, da imamo zopet priliko priporočiti slovenskim volilcem in volilkam našega velezasluženega kongresnika Adolph J. Sabatha. Kon-gresnik Sabath je rojen na Češkem, torej Slovan. On je kandidat na demokratskem tiketu za kongresnika v 21. distriktu. Kot Slovan je storil v kongresu že marsikaj koristnega za tu v Ameriki živeče Slovane, pa tudi za one, ki žive onkraj širnega morja ni pozabil. On je največ pripomogel, da je Jugoslavija, dobila od Amerike prvo posojilo, pa tudi drugače, kot Slovan je šel Slovanom vedno na roke. Tega slovenski volilci in volilke nesmemo pozabiti! Sleherni Slovenec in Slovenka, ki ima pravico voliti naj gre na volišče in odda svoj glas za demokratskega kongresnika Slovana, ADOLPH A J. SABATH. Volilni dan 7. novembra 1922. naj zopet pokaže, da Slovani v Chicago, hočemo še nadalje imeti v državni zbornici zastopnika naše krvi!
UREDNIŠTVO EDINOSTI.
.	.......ttiiiiftfiMiriffi -
-EDINOST

ZADNJA PRAVDA,
ROMAN
•
Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek.
IV.
Za očetom so sicer žalovali pri obojih Porazilovih, pri vasovanju so se ga spominjali, križ na grobu so vnovič pobarvali, kamen pobelili in na tablico so c.ali zraven materinega imena sedaj napisati še: "Tukaj počivata zakonska Jakob in Ana Porazil," toda da bi se vdajali kakemu posebnemu žalovanju, za to ni bilo časa. Tudi užitkarjeva soba ni ostala dolgo prazna. Naselili so se tam zopet Mančini starši in pomagali mladim kakor poprej, dokler še ni bila Manca gospodinja. Njune pridne roke je posestvo povsod čutilo. Adam in Dodlička sta se sicer trudila, kolikor se je dalo, vendar sta zaostajala povsod in vedno. "Štiri roke več, to se pozna," je večkrat rekel Adam, ko je zaostajal za Martinom pri setvi, košnji, žetvi, ljprtačvi, na travniku in polju. Krojačica je sicer tudi večkrat pritekla pomagat, toda ne za dolgo, kajti imela je doma dela čez glavo. Krojač se ni prav nič brigal ne za bajto, ne za kravo, ne za njivico, četudi mu je vse to dajalo več živeža kakor vse njegovo krojaštvo. Za kme-tiško delo ni bil in ga tudi razumel ni; tako ni Adamu preostajalo drugega, kakor najemati in plačevati, ko sam ni mogel vsega dela. Martin je pomagal bratu, kjer je le mogel, toda tako, da Manca ni videla in ni vedela. Sicer ne bi bil mogel ž njo prestajati. Tega sicer Martin ni povedal, toda Adam je to čutil. Videl je Mančine nenasitne in poželjive oči, slišal njen srečni, veseli smeh, kadar on sam in žena nista mogla naložiti, speljati in izvejati žita.
Ce se je napravil dež, je slišal, kako Manca z veseljem vprašuje: "Ali niste včeraj vsega spravili domov? Žito vam bo skalilo! Zakaj niste hiteli kakor mi? "Kri mu je dostikrat zavrela v žilah, hotel jo je zavrniti, naj molči in se ne posmehuje, toda očetov duh mu je stopil pred oči kakor angel varih in Adamu se je zdelo, da sliši njegov glas: "V grobu se bom obrnil, ako se boste prepirali. Ne pozabita nikdar, da sta brata!"
Manco pa je v resnici vedno bolj podjarmijala lakomnost, držala jo v krempljih, vodila jo na verigi in ji ni dovoljevala, da bi si privoščila prijetno življenje, temveč jo gonila iz dela v delo. Ni ji zadostovalo, da podloži eni goski ali koklji; vsaj tri jate piščet in gosk je morala imeti in vse prodati. Niti na svoj god, na Ime Marijino si ni zaklala piščanca, ni spekla Martinu za god goske. In kakor s hrano, tako je delala tudi z obleko. Nerada je šivala, nerada prala in še bolj nerada je kupila kaj novega. domača dela je opravljala površno, na tla je strašno nerada pokleknila in jih umivala, po jedi je puščala posodo kar nepomito, in samo skedenj, hlev, njiva in gozd so jo vlekli, tam se je ubijala sama kakor težak, pa tudi druge je neusmiljeno vpregala v delo. Toda ni delala z veseljem in slastjo, pri delu si ni nikoli zapela, se ni smejala, ampak le brez prestanka je tožila: "Kako garam in se mučim, rok niti ne čutim, hrbta ne morem vzravnati in noge imam kakor zdrobljene. ' Martin takih besed včasih ni mogel nič več poslušati, pošla mu je vsa potrpežljivost in zavrnil je ženo: "Kdo ti pa vse to ukazuje? Zakaj ne ostaneš doma? Čemu me pa goniš z vorego po zaslužku? Skrbi za svoje, midva s tvojim očetom bova že vse opravila in tebe bova že tudi poklicala, kadar bo treba!"
"Hoče ti nadomestiti z delom doto, katere ni imela," je zagovarjala Gašperica hčer.
"Tega ni treba, saj je nisem vzel radi dote in ji je ne očitam."
V takih trenutkih se je čutila Manca nesrečno.
"Nobenega priznanja ne užijem za vse svoje trpljenje, še lastni mož me kara," je tožila. "Če bi se zgrudila, nihče bi me ne pomiloval." Nje-
na duša je bila žejna hvale in občudovanja, želela je, da bi cenili njen trud in priznali vrednost njene pridnosti. "Dvesto goldinarjev sem vložila takoj prvo leto v hranilnico, dvesto jih imam letos že zopet v skrinji, toda naj se tudi ubijam za žive in mrtve, nikdar jim nisem všeč."
Martin je segel po čepici in četudi je bilo že zvečer, je vstal in^že je bil zunaj. Nič mu ni bilo tako zoperno, kakor njeno večno zdihovanje. Bil je kakor zastrupljen, hodil je v sadni vrt in tam legal pod hruško ali pa je šel na polje, dokler se mu ni ohladila jeza. Včasih je šel tudi kam v vas, samo k bratu ni smel, kamor je imel najbližje. Manca tega ni videla rada od tedaj, ko ji je očital: "Le poglej Dodličko, kakšna žena je! Ovratnik ima bel kot sneg, smeje se in poje, hodi kakor na peresih, ti pa vedno samo v spodnjici, brez jope, kakor strašilo."
Resnica oči kolje, in to je bila sveta resnica. Dodlička je bila najbolj srečna, kadar ji je Adam rekel:
"Danes ti ni treba z menoj na njivo."
Takrat je že prijela posodo in hitela k vodnjaku. Voda je bila njen živelj ; neprenehoma bi prala, pomivala, likala in šivala. To se je tudi poznalo na vsem. Pri Adamovih so bila tla bolj čista kakor marsikje mi-:za, za okni je dehtel muškat in so rastle fuksije; Dodlička bi bila dala I dušo za šopek cvetja. Niti enkrat ni pozabila zaliti na vrtu. pa naj je bila po dnevnem delu do smrti trudna; pri delu je pela kakor ptičica in sam Adam, ki je bil včasih slabe volje in je godel kot medved, je ob Dodlički pozabil na vse, se smejal in zelo, zelo pogosto zapel ž njo.
"Sosedje že zopet norijo," je strupeno pravila Manca, kadar je za-čula na Adamovem dvorišču petje. To jo je razburjalo, in ko bi bila mogla. ušesa bi si bila zamašila in oči zatisnila, da ne bi bila slišala ne videla.
"E, pusti jih, kaj pa ti mar?" jo je opominjala in krotila mati. "Naj delajo, kar hočejo, se bodo že naveličali."
"Rajši naj gre plet lan — trave je v njem do pasu, krompir se iz samega slaka niti ne vidi na brazdi, pa ona samo poje, ta . . ."
"Saj ne boš ti delala zanje," je zarenčal na njo Martin.
"Kaj pa. ti — jih vedno zagovarjaš! Najrajši bi videl, da bi hodila našemljena kakor gospa poštarica in kuhala kakor v župnišču in imela v sobi tako kakor v tranovskem gradu."

john Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.,
CLEVELAND, OHIO
se priporoča za nakuy MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
ZELEZNA PRALNA PEC"
Ta peč je zelo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že imate bolj ugoden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo. kot katerakoli druga peč. \ njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kuri hi v velikih pečeh, kuhate na tej ki potrebuie le malo kuriva.
Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali sami ekspresne stroške.
BEN J. EICHHOLZER,
TRGOVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA
527 Main Street
Forest City, Pa.
8=F


Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.*
Vsem se priporočam.
Netu%čeK
FOTOGRAFIST
1	•
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111,
Phone: Canal 2534.
...... Wi,i| j
VSO ODPRAVO
OD SLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J J. DVORAK S[ CO.
1853-1853 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO, ILL.
4,4.4,4.4.4.4,4,4.4.4,4.4.4,4.4.4,4.4.4.4.4.4.4,x
t
+ + + + + + * + + + + +
Dolžnost Slovencev v Chicagi
je. da dajo svoje perilo oprati v Si'O VENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse. kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik.
255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
+ + * * *

ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Še razumel na mero.
Meščan: — "Prosim, dajte mi ako vanv mogoče tri jarde svinine.
Mesar: — "Seveda! Nato pokliče svojega vajenca in mu veli: Pojdi in prine« si temu-le gospodu tri svinjske noge.M
-o-
Brez upanja.
Neki poslanec je pisal ženi svojega prijatelja, ki je pred par dnevi umrl. Pisal je tako-le: "Jaz vam ne morem popisati, kako težko mi je bilo čuti novico, da je vaš soprog odšel v nebesa. Bila sva si zvesta prijatelja in sedaj se ne bova vidla nikoli več!"
-o-
Problem časa.
Neki porotnik prisopiha pred sodnika ^es zasopljen in reče: "Ako vam mogoče — mi oprostite — prosim lepo! Ne-vem, katera mi bo preje umrla ali hčer ali žena."
Sodnik ves začuden: "Dragi moj, ta je žalostna novica. Seveda ste oproščeni."
Prihodnji dan sreča eden izmed porotnikov omenjenega porotnika in ga radovedno simpatično vpraša: "Kako je kaj s tvojo ženo in hčerjo?" 1 Porotnik: "O, obe so olrajt! Zakaj me. to vprašaš?"
Drugi porotnik: "Ker si včeraj ves iz-nenaden pritekel v sodno dvorano in izjavil, da ne veš, katera bo preje umrla-ali žena ali hčer."
Prvi porotnik: "Seveda nevem. to je zadeva, ki je ne bo rešil nihče drugi,, kakor samo čas."
Ga je hitro premikalo.
Na sodniji je sodnik izpraše' hI neka pričo radi neke afere. Prvega vprašat "Vi izjavljate, da ste slišali strel?"
Priča: "Da gospod!"
Sodnik: "Kako blizu ste pa vi bili pri tej aferi v tistem času?"
Priča: "Ko je prvi strel počil, sem bil kakih 10 čevljev od pozorišča."
Sodnik: "Sedaj pa povejte, kako daleč-počil?"
ste bili od pozorišča. ko je drugi strel
Priča: "Jaz, jaz nisem zmeril te daljave. Vendar lahko bi rekel, da sem bil že kake pol milje proč."
-o-
V senatu.
Neki senator je zašepetal svojemu so-senatorju med govorom, ki ga je govoril neki senator: "Ti, ta človek ima pa široko politično obzorje."
Drugi senator: "Pojdi, nič drugega,, kakor široka usta!"
J. KOSMACH.
18O4 W. aand Su Chicago. QL Rojakom te priporočam pri nakup* raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA
Prevzamem barvanje hiš zunaj in traj, pokladam stenski p«pir. NajboHie delo, nanilje cene. Retain obrnite se vselej na svojer* ro iskal
NAZNANILO IN PRIPOROČI LO.
Naročnikom v Clevelandu. Lora-inu in Barbertonu, Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. FRANK ZUPANČIČ,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost*' in-"Glasnik P. S. J." Kakor .udi za oglase, tiskovine in sploh vse, kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list.
• Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo.
Uredništvo in upravništvo "Edinosti," "Ave Maria*' in Glasnika P. S. J." .