List 11.
Gospodarske stvari.
Kako kostanj ali marun saditi in izrejati.*)
Kostanj ali manin (maroni) se kakor drugo lušči-nasto seme ali zrnje sadi v odločen kraj ali semenišče v dobro zboljšano in zrahljano zemljo v jeseni ali, kar je še bolje, spomladi dva palca globoko in veliko ped narazen.
Drugo leto, ki so drevesca že ped visoka zrastla, se iz semenišča izkopljejo; potem se jim postranske vejice od debelca gladko odrežejo pa tudi male koreninice ali sesavke nekoliko prikrajšajo; srednja ali srčna korenina se pa toliko odreže, da le en palec dolga ostane.
Potem se pa kostanj v drug kraj ali drevesnico (Baumschule) dva ali tri čevlje saksebi, kakor prostor dopušča, spet v dobro zrahljano zemljo posadi, kjer tako dolgo ostane, da po 6 do 7 čevljev visok zraste. Od zdaj naprej so drevesca še le pripravna, da se iz drevesnice izkopljejo in tje posadč, kjer imajo za zmiraj ostati. Predno se pa to stori, se morajo drevesca zopet po debelcih gladko obrezati, zgornje mladike v krono zvrstiti, ranjene ali poškodovane korenine odrezati in vse ranče z vrtnim mazilom zamazati.
Na tem mestu, kjer imajo drevesa stanovitna ostati, se jim morajo 2 in pol čevlja globoke, 6 do 7 čevljev široke jame skopati in tudi v zboljšano zemljo, kakor druga sadna drevesa saditi.
Kdor pa hoče mlade kostanjčeke ali marunčeke v posode saditi, si mora popred zraven posod tudi dobre, zboljšane in zrahljane prsti pripraviti; če je le mogoče, naj se koristna prst popred še skoz železno mrežo preseje.
Kdor si je vse to preskrbel, mora si še izbrati tako posodo, ktera ima na dnu luknjico, da se voda, če je preveč v posodo pride, more skoz luknjo izcejati.
Predno se pa posoda s prstjo napolni, se mora čez imenovano luknjico majhna čepinica položiti, da z vodo vred preveč prsti skoz luknjo ne odhaja. Na to se v posodo le toliko prsti nasuje, da drevesce ne pride globokejše v prst, kakor je popred v zemlji rastlo.
Predno se drevesce na vrh prsti v posodo postavi, se mora že popred po koreninicah in debelcih tako obrezati, kakor je bilo gori priporočano, ko se drevesce iz semenišča izkoplje.
Potem se koreninice v posodi kakor v kronico razpro-ste in prav rahlo dobre prsti se na-nje natrese in drevesce še nekoliko potreslja, da prst bolj med koreninice šine in med njimi nič praznega ne ostane; tako se drevesca
*) To, kakor tudi trije sestavki v „Novicah" 1856. leta natisnjeni, ntegnejo Vam, častiti gosp. Ž. primerni odgovor biti na vprašanje Vaše.                                                                        Vred,
hitrejše vkoreninijo in lepše rastejo. Posoda pa ne sme prepolna ali do vrha s prstjo nasuta biti, zato, ker se morajo presajena drevesca z vodo dobro zalivati; še boljše je s prestano kakor s tekočo vodo jih močiti, in paziti je na to, da voda čez posodo ne teče.
Tako je bolj koristno mlade kostanj čeke ali marunčeke v posodo saditi in rediti, kakor pa seme ali zrnje precej v posode sejati al vtikati, ker se jim srčna in druge koreninice z obrezovanjem ne morejo tako v red in krono djati, kar je dobri rasti in rodovitnosti drevesec posebno potrebno.
Po presajenji drevesec je dobro, posode v senčen kraj prenesti, da se popred primejo 5 ko se primejo, se morajo zopet na drug kraj prenesti, kjer jih hoče gospodar imeti.
Pozimi pa, če so drevesca v prstenih posodah al v takem kraji, kjer zemlja zmrzuje, je treba, da se v gorkejši kraj preneso ali pa se morajo s prstjo vred iz posod vzeti in v razkopane razore tako s prstjo zasuti, da za malo ped prsti čez korenine pride, da prstene posode ne razzebejo. Spomladi se pa spet v posode nazaj posad6 in prst se jim lahko enmalo zboljša; če so pa posode že polne korenin, se morajo v večo posodo posaditi, da drevesca lože rastejo in lepše.
And. Fleišman.
^                                                                         .. —