stebru, ki pa nama je kmalu zaprl nadaljnjo pot, da sva se morala po belih plateh umakniti nazaj na desno v centralno grapo. Grapa je gladka, mejni robje in dno močno zbito od kamenja in plazov. Izrabila sva prvo priložnost, da sva izplezala iz gr:ape znova na levo, po skrajno izpostavljeni polioki, ki je držala poševno navzgor na levo, m svu se izognila nevairni in kamenju izpostavljeni grapi. Iz srede stene nisva več iskala sledov prvih plezalcev, plezala sva po svoje, skoraj popolnoma prepričana, da pl<:z.ava svojo prvenstveno smer, kar naju je še bolj podžigalo k napredovanju. Daleč levo od sehe sem zapazil prevesen - zakrivljen kamin v smeri osrednjega stebra. Bliže k njemu se nisva mogla priblHaU, ker sva pristopila na skalni rob. Tik pod njim sem na skr.ajno težkem mestu zasledil star zarja­ vel klin, edino znamenje ,prvopristopnikov skozi severno steno Rog­ ljice. Bila sva na pravi poti, prevesni skoki naju niso več zadrževaU. V nadi, da je vrh blizu, sva plezala lagodno po dobro razčlenjenem stebru. še enkrat, tik pod samim vrhom se nama je stena pnstavila po robu. Nič, prav nič ni pomagalo, kakor koli sva hotela izsiliti pre­ hod, povsod nama je silni skalni skok zaprl pot. Umaknila sva se po izpostavljenih plateh proti desni, kjer nama je grapa , ponujala lažji prehod. Po rdeči krušljivi grapi sva naglo pristopila na Rdečo škr­ bino med Rogljico in Dolkovo špico. Odprl se nama je bogat pla­ ninski svet. Počitek na vrhu gore je posebno poglavje v življenju plezalca. Globoko notranje zadovoljstvo se utaplja v nepozabnih bogatih doživetjih, vse naokoli pa se ponujajo in vabijo novi cilji. (Preplezana smer je prva ponovitev smeti. Pavle Jesihove in tovariša, čisti> čas plezanja 3-4 ure-, težavnost smeri IV, smer je naravna, potreben je čut za orientacijo in iskanje prehodov.) Tine Orel: BELEŽKA OB VPISNI KNJIGI IZ L.1862, ENI NAJSTAREJŠIH PLANINSKIH VPISNIH KNJIG pisne knjige po naših kočah, domovih in vrhovih danes niso več tisto, kar so bile nekoč. Ze sama zuna­ njost ni nič kaj preveč vzpodbudna, taka pa je tudi no­ trina in vsebina. Sevc, planinstvo s svojimi 35 000 do 50 000 člani je postalo slovenski narodni šport in tako tudi v knjigo kak -or v gore zaide marsikaj, kar še ni godno za, hojo po svetu. - V prvih časih organi­ ._._.._ __ __,,, ziranega evtopskega planinstva pa so bile vpisne knjige na raznih planinskih točkah predmet spoštovanja in po­ membne priče kulturnega prizadevanja, ki ga planinstvo pred­ stavlja s svoj.im iskanjem lepote, samote in naturne prvobitnosti v gorskem svetu. Malo jih je ohranjenih pri nas, saj Slovenci gotovo ne spadamo med srečne narode, ki bi svojo zgodovinsk-o idilo idilično in idealno ohranili v za to urejenih ustanovah. Kar imamo, je rešeno 560 iz goreče hiše, po katastrofah, u'imah in stiskah, ki spremljajo našo zgodovinsko pot na zemlji, ki jo Cankar imenuje »nebesa pod Tri­ glavom<<, Prešeren pa »,podobo raja«. Arhi.v c~ljskega in savinjskega planinstva je samo deloma ohra­ njen; v letih 1941-1945 je marsikaj doživel. Po osvoboditvi je l>il baje zbran v kleti Mestne hranilnice, kjer ga je shranil nemški di­ rektor celjske banke med okupacijo (Udy, sedaj v Grazu; dec. l. 1951 sem z njim govoril v Mauternu tudi o arhivu), ki je vodil nemški Alpcnvcrcin, kolikor ga je bilo. Kako je bil prevzet v kleti, kako preseljen v hišo nad seda.njo »Zvezdo-«, ne vem. Razume se, da mar­ sikaj, kar bi bilo dragoceno ne samo za zgodovino slovenskega planinstva, marv·eč tudi Celja in Savinjske doline, v arhivu manjka. Taka arhivska dragocen-0st je danes vpisna knjiga Logarske do­ line iz lel.a 1862, to je iz tistih časov, ko se v Evrnpi planinstvo v turistično-pohodnem smislu šele začne. Dotlej so hodili v gote raz­ iskovalci, geologi, geografi, botaniki, geodeti, prirodoslovci sploh. Pri nas so bili to zvečine tujerodci; v Savinjskih Alpah Scopoli, Wulfen, B. Hacquet v 18. stol., GcbharSpomlad je prišla, vse cveti Zivljcnje novo vse rodi Za mene pa spomladi ni Je v prsih huda zima.« Hašnik Ti štirje ver7.i so v nekaki glosi domače, ne španske oblike obrazloženi v 12 jambskih vrsticah, preprosta, nostalgična, svetožalna pesem , datirana s l. junijem 1863, podpisana v cirilici: Resanski. Na str. 10 se obračun z Desehm.annom nadaljuje: » V slovenskih planinah, v slovenskih gorah sta se prepričala, da ne hrepenujejo ne planine ne gor('!, ne hiše ne koče, ki 1 PO njih stoje, po »nemški kulturi«. Dragutin Resanski, De-ž(sch)manov nerojak, štajerski Dolenc: Nato sledi napitnica: Na zdravje: Ble~weisa, Tomana, Vilharja, Ambroža, Kočevarja, Trstenjaka, Srnca, Hermana, Einspielerja, Majarja, Kravta, Kafola, 563 Črneta, Lavriča i vseh slovenskih otačinov sp_raznula sma čašo! Podpis je tu že bolj krepak. Za podpisom sledi geslo: Vse za dom!! A kgdo nehče - u njeg grom! ! (1. avg. 1850) V spomin sih let 1 junia 1863 - in še enk:i'at Resanski. Resanski se je vpisal tudi 2. septembra z naslednjim pozivom: Pozdravim Vas draga imena, ki ne. samo v priateljstvu nego i v domovini dobro slujete i blago donite. Zdravstvujte! Le naprej Sinovi Slave! Le naprej! Spremljal ga je I. Šehel, lučki fajmošter, ki je bil njegov drug tudi na prejšnjem ,potovanju. Letnica 1863 je :-::a slovensko naro<:lnti osveščanje zelo pomem):)na, saj je to leto izha,jal Levstikov Naprej. Leto pozneje je Desehmann, od 1. 1855 (Proklete grable) v nemškem taboru, v Gradcu izda} bro­ šuro Deutschtum in Krain, kjer je dokazoval, da je Kranjska kljub slovenski večini nemška dežela. Postal je najnevarnejši nasprotnik Slovencev, kakor je pisal Levstik v Nap1'eju (1863, 37). Bil je tudi soustanovitelj in predsednik Kranjske sekcije Nem. avstrijskega alpskega društva (D. u. O. A. V.) in drugih ustanov ter društev, ki so imele edini namen utrjevati nemštvo .in zajeziti slovensko na­ rodno prebujo. 2. dec. 1888 je z nem-škim in slovenskim govorom otvoril novo muzejsko poslopje, v katerem je slavil lepote in zani­ mivosti Kr ,anjske. Bil je geolog, botanik, zoolog, mineralog in mete­ orolog. Za raziskovanje naših gora je mnogo naredil. Med drugim je zapL~al tudi pripovedko o Zlatorogu. Kako so ga nemški planinci cenili, se vidi tudi iz tega, da je slikar Wettach podaril njegov por­ tret Kranjski sekciji DOA V. Dragutin Resanski je bil dokaj pomemben narodni buditelj. Sodeloval je v Drobničevi Čbeli in Bčeli leta 1850. Pravo ime je Karl Simandl. Bil je kaplan na Vranskem, župnik v Pliberku in v času, ko je pisal navedene pesmi, kanonik v Velikovcu. Zato se je podpisal tudi Velikovski - Resanski. Rodil se je v Vidmu pri Krškem (zato štajerski Dolenc). (Podatke o njem mi je dal prof. Novak, upravnik štud. knjižnice v Celju.) IIašnik je bil znan celjski rodoljub, polju kakor Čbeličarji na Kranjskem. Tako je spominska planinska knjiga ohranila kulturno-zgodo­ vinski drobec jz šestdesetih let prejšnjega stoletja, iz desetletja, v katerem je slovenska narodna rast mnogo pridobila. Kadilnikova hoja na gore je torej imela svojo politično-ideološko vsebino tudi pri štajerskih rodoljubih. 564