If uaMWarabla return tot "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd PUce, CHICAGO, ILL. Return P os tac* Guaranteed. The largest Slovenian Weekly in the United States of Amegtea. ' Issued every Wednesday Subcription prices Far ■—liri. yaarly. Par nmmmmmbmn.....$IJI Ferei«n Couatrfaa... $2-00 Telephone: Canul 2487 I"'' vryyr'wca OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION == Entered M Becoml-Cl— Matter January 18, 1915, at the P.oft Office at ChiescQ. Dlinols, under the Act of August 24, 1912. IT • , Največji slovenski tednik v Zdra ionih državah Izbaje fiak« arede. Naročnina: Za Za Za .Sije NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefoni Canal 2487 V_J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FQR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22,191S republikanski senator NEWBERRY IZ MICHIGA NA OBSOJEN VSLED SLEPARIJE PRI VOLITVAH. Gra;nd Rapids, »Mich. 20. marca. — Senzačna obra/nava, ki je trajala pred tukajšnjem zveznim okrožnim sodiščem napram senatorju Truman H. Newberry, je bila danes zaključena. Newberry je 'bil od porote spoznan krivim kriminalne zarote pri volilni kampanji leta 1938. Na zatožni klopi je bilo 85 krivcev; porota je pa spoznala krivim volilnih sleparij 17 izmed navedencev; ostali so bili oproščeni. Poleg senatorja Newberry a so spoznani krivim sledeči: Roger M. Andrews, Menomi-ue. Elbert V. Chilson, Ann Arbor. Frederick Cody, New Yoi^s. B. Frank Emery, Detroit. Richard H.Fletcher, Bar City. Charles A. Floyd, Detroit. Fred Henry. Flint. Hani bal A. Hopkins, St. Clair. Paul H. King, Detroit. George S. Ladd, Strubridge, Mass. James F. M'Gregor, Detroit. William J. Mickel, Oshkosh, wis. rj • John S. -N'ey berjct, Detroit ,_ Milton Oakman, Detroit. Allan A. Templeton, Detroit. Harry 0. Turner, Detroit. Postava države Michigan določa, da sme kandidat za senator-sko mesto pri svoji 'kampanji potrošiti samo $10,000. — Sedanji senator je pa izdal v to svrho nad $1.000.000 ko je agitiral napram kandidatu Henrry Fordu, ter ga na ta način tudi pri volitvah porazil. Newberry je imel številno svojih agentov, ki so z njegovim denarjem kupovali glasove, podkupovali razne liste in vplivne politične voditelje. Sodnik Sessions je obsodil vsled tega senatorja na 2 leti ječe. Ker opravlja senator Newberry še vedno svojo službo v Washingtonu, ga bo na podlagi te obtožbe senatna zbornica nedvomno izključila. Civilna vojna na Nemškem. KOMUNISTI HOČEJO STRMOGLAVITI EBERTOVO VLADO. Po raznih mestih se vršijo krvavi spopadi. Nad 8000 ubitih. Generalna stavka se vedno širi. Vsa Nemčija v kritičnem položaju. Importacija žensk za hišna dela. New York, N. Y. — Pomožni naseljniSki komisar Byron Uhl zatrjuje, da bo vlada v kratkem rešila vprašanje glede pomanjkanja dekel, hišin, pestunj in kuharic — koje vlada sedaj v Ameriki — s tem, da se bo importiralo na tisoče deklet iz Danske, ter drugih krajev Evrope. Pri tem navaja Mr. Uhl dejst.vo, da ni protizakonito, ako kdo importira kakega ženskega posla iz stare domovine. 300 Dunajčank pride v Chicago. Mrs. H. Kovitsch (Kovič, morda Slovenka?) stanujoča na 4645 Evans Ave. v Chicagu se bo te dni napotila na Dunaj, da privede s sabo 300 dunajsHih deklet, ki so izkušene ter izvežbane v raznih gospodinjskih poslih. Mrs. Kovič je svoj načrt objavila v nekem angleškem lokalnem llstuj dobila je pa od raznih strani toliko ponudb, da bo ta načrt izvedla. Vsaka a-meriška drtižina, ki potrebuje kakega ženskega posla pri hiši, mora vnaprej plačati $150 za potne stroške nove kuharice, hišine, ali dekle. In dobila jO bo čez nekaj tednov. Minimalna plača za te posle bo znašala $10 (K 1000) tedensko. Mrs. Kovijč zatrjuje, da bo privedla s sabo samo pridne in do cela izkušene kuharice ter druge ženske posle, ki trpijo sedaj lakoto na Dunaju. x London, 20. marca. — Revolucija na Nemškem se vedno bolj in bolj širi, tako, da postaja splošen položaj zelo kritičen; bati se je najhujšega — velike civilne »vojne. Razna večja industrijska mesta so že prešla v roke komunistov. M5e-sto Essen ob Ruhri so zavzeli rdeči gardisti, ki so imeli na razpolago 12.000 pušk, 6, topov in 30. strojnic; v tem spopadu je bilo 300 o-seb ubitih. Dalje se semkaj poroča, da so komunisti okupirali žc 5 železniških postaj v bližini Be-yolina, čez nemško mejo se pa valijo številne čete ruskih boljševi-ko»v. Coblenz, 19. marca. — Semkaj se poroča o velikih krvavih spopadih med oboroženim delavstvom in vojaštvom v mestu Kiel, kjer je bila haje ubitih _4uui 1000 oseb. Komunisti dobivajo premoč na Saksonskem in Vestfalskem. V Chemitzu in Plauen so proglasili že sovjetsko republiko; slično republiko ustanovljajo tudi v Lip-skem. V pf-emogarskem okrožju Ruhr traja staivka še vedno, ker stopajo ondi na površje tudi komunisti; jednako je v Bochunu, Dortmun-du in Gelsenkirchnu. V Solingu in Klberfeldu so postavili komunisti 5000 mož močno armado v bojno vrsto; končno so bili pa poraženi. Berlin, 20. marca. — Predsednik Ebert je došel danes v Berlin v spremstvu Filip Schcideman-a, kjer bosta vodila na daljne operacije. Govori se, da bo Scheide-man zopet prevzel mesto državnega kanclerja. Stavka v Berlinu traja še veduo ker delavci zahtevajo občutno kaznovanje upornih baltiških čet, predvsem pa vodje upornikov — Von Kappa ter generala Luetwitz-a. Justični minister Schiffcr, ki je ostal v Berlinu, je prisilil Kappo-vo vlado, da je odstopila. Med raznimi političnimi strankami so je doseglo tudi sporazum, da prevzame zopet Ebert vladine posle gotovimi pogoji. Glavne zahteve upornikov v Nemčiji so: 1) Nove volitve v narodno zbornico se imajo vršiti letos, meseca junija. 2)Predsednika nemške republike, mora voliti ljudstvo, ne pa narodna zbornica. 3) Izvršiti se mora preosnova v sedanjem »vladnem kabinetu. 4) Dosedanji obrambni minister Noske mora odstopiti. Pariz, 22. marca. — Odkar je nastala revolucija na Nemškem je bilo od 13. marca do danes ubitih po raznih mestih že 8000 oseb; samo v Berlinu znaša število teh žrtev okrog 1000, v Lipskem pa 3000. London, 20. marca. — Iz Berlina je došla vrhovnemu zavezniškemu svetu prošnja za pomoč v sedanjem kritičnem času. Zavei-niške vlade so se izjavile, da bodo pač skušali zavezniki ustaviti revolucijo na Nemškem s tem, da ne bodo pošiljali več živil v razne kraje Nemčije. V Kobleneu blizu Rena je pripravljenih 16,000 ameriških vojakov, ki bodo v slučaju sile zagrabili orožje, w_ \ . ( No. 12—Štev. 12. M J k dopis o žrebanju zlate ure, ali kakega drugega dobitka. Pri tem opozarjamo prizadete na sledeče: Ako priredite kako žrebanje v korist društvene blagajne, tudi rte smete pošiljati okrožnic in zre'bov (tiketov) po pošti. Kazen za to je določena na $1000 __ denarne globe, 1 leto zapora v državni ječi, ali oboje. Torej pozor krajevna društva! Gronna, Johnson (Cal.), Knox, La Follette, Demokratje: Hitchcock, Kirby, McKclIar, Overman, Reed, Robinson, Sheppard, Shields. Simmons, i Predsednik Wilson bo izdelano mirovno pogodbo morda zopet predložil senatu pri prihodnjem zasedanju v odobritev^ ali bo pa čakal do izida glavnih (predsedniških) volitev. V višjih političnih krogih tukaj prevladuje mnenje, da bo senator Knoxova resolucija za proglasitev mirovnega stanja že v .par dneh sprejeta v obeh zbornicah. Za slučaj, da bi označeno resolucijo predsednik Wilson vetiral, bo predložena še enkrat v zbornici na glasovanje, nakar postane pravo-niočna. srbske armade. Ta deček je kmalu po izbruhu vojne s svojim očetom 1 odpotoval v staro domovino ter se ondi pridružil srbski legiji prostovoljcev. Oče je padel v »vojni; hiladi Nikolaj je bil f>a 3 krat ranjeni, vsled česar nosi hrabrostno svetinjo s katero ga je odlikoval prestolonaslednik Aleksander. O. prihodu teh izseljencev poroča "Jugoslov. Svijet" z dne 19. t. m. bolj na olwirno. jVltd drugim skupaj ia jatrjuje, koliko hudega so morali navedenci , prestati na potovanju. Kako so stradali; zdaj so pa dospeli brez kakih sredstev zopet na ameriška tla. Dosti izmed teh bi šlo rado delat na sivoja stara mesta, pa nimajo denarja. Da si odpomorejo, so se obrnili na generalni konzulat S. H. S., ki jim je baje pokazal hrbet. Okrog 300 teh izseljencev je podpisalo pogodbo z neko premogovno družbo glede dela. Ta družba jim je plačala prevoz za lje; nekateri pa še čakajo na Ellis lslandu rešitve; ako iste ne dobijo, bodo poslani zopet nazaj. Predpriprave socialistov za veliko demonstracijo. Washington, D. C. 20. marca.— Dne 13. aprila 'bodo priredili socialisti v tem mestu veliko protestno demonstracijo v prilog po-miloščenja njih voditelja Evgen Debs-a, ki se nahaja vsled kršitve špijonažne postave 841 predložil resolucijo za pomilošče-čevljev dolga, 97 visoka unzavze- nje Debsa in vseh njegovih obso-ma 43.200 ton displacementa i nje- j jenih tovarišev, ki se nahajajo še na brzina bo znašala 23 morskih v zaporu. vozlov; oborožena bo z dvanajsti- ' -—-- mi 16 palčnimi topovi; vse stroje, w , ,___^^Ai-nia ho gonila elaktrika fe turbin kjer I Bivša^avrtnjska »»dvojvodmja - se bo proizvajalo za 29,000 njskih sil gonilne moči. ko M Važno za vsakega člana! Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to tajniku (ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa te pifemembe na- ravnost upravništvu "Glasila". Na taka pisma si upravništvo ne bo oziralo. postala navadna državljanka Dunaj, 20. marca. — Bivša avstrijska nadvojvodinja Marija Valerija, pravnukinja pok. cesarja Franc Josipa se je fdpovedala vsem častem in pravicam kot cla-nica nekdanje cesarske družine n rodu Habsburžanov. To ie ukrenila vsled tega, da jc postala državljanka sedanje avstrijske republike. ® Chicago, 111., 24. marca (March), 1920. ==================^ Leto VI. Volume VL - ■« 'I ■ r • Cenjeni K,r Ji M^v-,, »■*• ffTjj dolgo ni nihče ogla-naselbine, sem se jaz w iti, kako se kaj i- r neka torej izvršujte vsi i in pridite na pri- Vit. sv. Jurija St. 3 S. K. J. Joliet, 111. bo imelo v soboto pop. dne 27. marca skupno spoved, in skupno sv. obhaji-to zjutraj pri osmi sv. maši v ne-; tfleljo dne 28. marca. Člani so na-: jiroeeni, "da se v velikem številu udeležijo in se naj zberejo točno <)b pol osmi uri v šolski dvorani. S pozdravom Joseph Panian, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva Vida št. 25 Cleveland, O., se naznanja članstvu tega društva, da je bilo na seji dne 7. t. m. da se ____ glateaB Is urada društva »v. Cirila in Metoda št. 59 Eveleth, Minn. S fcm naznanjam vsemu članstvu našega društva,, da se je na redni seji dne 14. marca sklenilo, da opravimo skupno spoved sv. obhajilo za Veliko noč in sicer se bo spovedovalp na Cvet no soboto, dne 27. marca popoldne od štirih naprej in na Cvetno nedeljo, (28. marca) bo skupno sv. obhajilo pri pol 9. sv. maši. Prosim Vas, da se gotovo val Ivdeležite. Nadalje se je tudi na teja^j sklenilo, da se poviša društveni asesment za 10 (deset) centov. Ker smo zvišali društv. bolniško sklenjeno ter potrjeno, da se vr ši prihodnja se|a dne 11. aprila, 1 podporo na »en dolar dnevno, ali i. i ~ i -1 • ij.. Mn __»i to bo na Belo nedeljo. Sejo smo preložili, ker bo dne 4. aprila praznik Vstajenja našega Gospoda, ali Velikonočna nedelja. Seja se vrši torej drugo nedeljo, v aprilu. Prosim vs^ člane, da to naznanilo vpoštevate. Nftdalje naznanjam članom sklep zadnje seje, da se naše Aruštvo korporativuo f de leži slovesne \sv. maše na velikonočno nedeljo ob 10. uri dop. v cerkvi sv. Vida. •Zbirali se bomo fv Knausovi dvorani ob pol 10. Uri dop. in pri tej priliki so prošeni člani, da se sv. maše polnoštevilno udeležijo; vsakdo naj prinese s sabo drus'tv. regalijo. Ker je prav in lepo, da se člani katol. društva v obilnem številu vdeleže službe božje pod zastavo našega društva. Vsemu članstvu K. S. K. J. voščim prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike. Sobratski pozdrav Josip Euss, tajnik. $30.— na mesec, ne moremo ni kakor izhajati s 65c ases. in.posebno še sedaj, ko razsaja, zopet ta nesrečna španska influenca. Samo za mesec marc smo izplačali čez $450. — bolniške podpore in še vedno je dosti belnih članov; zatorej se ^je tudi svota v bolniški blagajni zelo znižala. Da bi to znižanje blagajne za malo ustavili, smo bili priinora-ni zvišati, asesment. Toliko v pojasnilo vsem članom. Sobratski pozdrav Frank Peterlin, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. Vsem članom zgoraj imenovanega društva naznanjam, da je bilo na redni mesečni seji dne 7. marca sklenjeno, da bo ipielo društvo skupno velikonočno spoved v soboto dne 27. marca in skuptifr sv. obhajilo v nedeljo pri osmi sv. maši dne 28. marca. Člani so naprošeni, da se udeležijo v velikem številu in pridejo točno ob> pol osmi uri v šolske prostore z regalijami. Želel bi, da sc člani udeležijo korporativno, da se pdkažemo skupno kot zavedni katoličani. Dragi člani, videli ste, v 14Glasilu " št. 8 kako duhovni vodja o-pominja, da nej bi se člani korporativno udeležili velikonočnega olbhajila, da s tem dajo lep vzgled vsem drugim v župniji. Zatorej vas še enkrat prosim, da se udeležite v obilnem številu da skupno pristopimo k mizi Gospodovi k sv. obhajilu. S srčnim pozdravom na vse članstvo dr. sv. Frančiška Sal. in vam želim vesele in zadovoljne velikonočne praznike. John Oregorich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Janeza Ev. st. 65 KSKJ. v Milwaukee, Wis. S tem se naznanja vsem članom in članicam zgoraj iifaenovancga društva, da imamo svojo velikonočno spoved v soboto dne 27. marca zvečer od 6. ure naprej in drugi dan v nedeljo od 7. ure naprej, ter pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Torej ste proše ni vsi, da se kolikor mogoče v polnem številu udeležite. Vas bratsko pozdravljam. John Močnik, tajuik. NAZNANILO. Iz urada društva Sv. Antona Pad. štev. 87, Joliet, 111., se naznanja, da bode imelo društvo skupno sv. spoved dne 27. mar ca in naslednji dan 88. marea pri 6. sv. maši pa Skupno sv. obhaji lo. Na dan sv. obhajila se bode mo zbrali V šolskih prostorih 15 minut pred šesto uro in potem odkorakamo skupno v cerkev. Vsak naj prinese društveno regalijo s sabo. Kakor vsakemu znano, je dolžnost slehernega, da opravi svojo versko dolžnost; radi tega prosim člaiie in članice pri gori o-menjenem društvu, da se poslu-žijo te priložnosti, s tem, da se v polnem čtevilu vdeležimo skupne spovedi in sv. obhajila.. Pspsim člane in članice, da vsafk svoj naslov napiše na spo-vedni listek. S sobratskim pozdravom George Plut, tajnik. Vreme^ je tu dokaj ugodno- in videti je, da se nam zopet bliža lepa pomlad. Španska influenca je zopet tukaj razsajala, samo ne tako hudo, kot lansko leto. Smrt je bila dokaj prizanesljiva v naši naselbini. Izgubili smo samo e-nega farana in sicer Alojzija Lu-žarja. Pokojnik zapušča tukaj žalujočo vdovo in dva nedorasla otroka. N. v. m. Dalje poročam, da so priredili naši šolski otroci dne 8. feibr. d K-igri v korist naše slovenske šole, ki sta izborno uspeli. Čistega dobička je bilo $92.— kar je gotovo lepa svota- — Samo od strani sem nekaj čulji, da se pripravljajo naši vrli fantje in dekleta' za igro, vrifcčo ge pO Veliki noči. O tem poročam več prihodnjič. K sklepu pozdravljam vse či-tateljc "Glasila V in članstvo KSKJ. posebno pa članice društva sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans. • Marija Majerle, j čl dr. št. 115. Wenona, 111. Ker ni bilo še nobenega dopisa iz naše naselbine priobčenega v "Glasillu — kakor da bi nas res že vse 44 flu" pobrala — Vas prosim sobr. urednik, da priob čite nastopne vrstice v prihodnji številki. Z delom gre^ še dosti dobro, dela sc vsaki dali, pa vse to nam dosti ne ealeže vsled neznosne draginje, ko sc človek komaj pošteno preživi. Dne 10. marca sta bila klicana v Pcorijo, 111., po drugi državljanski papir moj soprog Frank Besovshek in rojak Jakob Osoj-nik in sta ga oba dobila. V i^ienu mojega moža se Vam urednik lepo zahvaljujem, ker st£ mu Vi nekako pred 3 leti poslali nekaj iztisov "Glasila"', kjer so bila vprašanja za /državljanstvo, da se jih je lajikv jmu-čil; to mu je dosti pomagalo. Našega sobrata Martin Pirma-na je 8. t. m. zopet mrtvoud zadel, tako da je siromak zopet v posteljo prikovan. Zdaj je bil saj toliko boljši, da je lahko na stolu sedel, pa ga je spet v spravilo v postelj. Tudi štorklje so se tukaj ogla sile. Pri sobratn Josip Brenče, preds. dr. št. 60 je pustik ljubko hčerko, in omož. hčerki sobr. Frank Ainbrožiča čvrstega sit^a Čestitamo. E. B. Mihael Žugelj, bivšP tajnik. atero je pisal pok. Fr. Viktor Pere. Po igri sledi ples in prosta zabava. V tej igri nastopi 1<) oseb, moških in žensk. Vse uloge So raz-deljenč med najboljše'igralne mo- či. Režijo igre ima v rokah%naš «n|iui dramatični mojster rojak Frank Mravlja. — Ker bo io prva veselica po Veliki noši, opozarjamo nanjo vse teenj. slovensko občinstvo chikaške naselbine. 153 NAZNANILO. Članstvu društ\;a Marije Device št. 33 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa., sc naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 7. marca, -da se vrši prihodnja seja dne 28. marca, namesto 4. aprila, to je en teden poprej zato, da ne bomo zborovali na velikonočno nedeljo. Bratski pozdrav. Math Pavlakovich, tajnik. T . J'f NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J., Indianapolis, Ind., , se tem potom naznanja, da bo i-melo društvo skupno sv. spoved idne .27. marca od 7. ure zvečer naprej in drugi dan dne 28. marca ob 6:30 skupno sv. obhajilo. Na dan sv. obhajila se bomo febrali v šolskem prostoru točno ob 6:15, potem gremo skupno v cerkev. iKakor Vam znano, nas veže SBolžnost, da opravimo svojo ver-f^ko dolžnost. Vsak član naj pri-ijiese s sabo društveno regalijo.— Milane, ki so na potnih listih vc- NAZNANILO Društvo sv. Jeronima št. Canonsburg, Pa. Vsem cenjenim članom in članicam našega društva se naznanja, da se je sklenilo na zadnji seji dne 7. marca da se bo prihodnja seja vršila dne 11. ($pajst*ga) aprila to je na Belo nedeljo, ne pa kakor je bilo v zadnji številki 4 'Glasila' * pomotoma naznanjeno prvega aprila. S sobratskim pozdravom - Frank Cheplak, tajnik Opomba uredniška: V zadnjem Vašem maznanilu je tiskarski škrat povzročil to pomoto, kar izvolite oprostiti. JŽc enaka dolžnost. > Torej še enkrat opominjam ikega, da mi pošlje izkaz o POPRAVEK. V št. 10. priobčenem uradnem naznanilu prememl? članov je bi- fžati in dolžnosti, lo pomotoma izpuščeno ime enega novo pristoplega člana društva sv. Petra in JPavla št. 91 v Rankin, Pa. in sicer: Cert. št. 23239 Rev. Bosiljko Bekovac, roj. 1870 R. 49 za v. $250. — Sprejet 15. febr. 1920. Društvo šteje 111 članov in članic. Uredništvo "Glasila." Pittsburgh, Pa. Tukajšujc društvo Na js vete j šega Imena prav lepo napreduje pod vodstvom Rev. John Mertel na. i^voj redni 3 mesečni shod je imelo to društvo dne 29. februarja tako tudi volitev novega odbora. Izvoljeni so bili za tekoče leto: Jodp Bahorič predsednik; Jurij Miketič podpredsednik; ^tihacl Kroteč tajnik. Na tej seji je bilo sklenjeno, da društvo priredi veselico enkrat po Vel. noči v korist tuk. Slovenhke cerkve. Daij za5o se ni določen. Dohodkov je bilo ,leta 1919 skupaj $145.15; izdatkov pa: za 7 sv. mas $35—, darovano za cerkev $110.15. Lahko bi bilo' več dohodkov, ako bi vsi udje tega društva redno plačevali prispevke. Od ustanovitve društva do sedaj Je umrlo 8 članov,-6 jih je šlo v stari kraj; zdaj znaša skupno število članstva 171. S tem opozarjam vse brate našega društva Najsv. Imena, da se ravnajo točno po pravilih, ker ni zadosti samo da smo vpisani m da smo prisegli v društvo, ampak se moramo tudi zaobljub dr- Primorski Slovenec žrtev morilcev. Dasiravuo sc. izvrši v paši chi-kaški metropoli dijevno po več u-morov, roparskih napadov in drugih zločinov, že ne pomnimo več let slučaja, da bi kak Slovenec u-nioril svojega rojaka, kakor se je to pripetilo dne 17. marca t. 1. •40-letni samski rojak Josip Betic, rodom iz Lokve na Primorskem nedaleč od Trsta j? bil uslu^ žben pri znani veletvrdki Rot-shild; stanoval je pa pri rojaku Filip ^Kotniku na 23 N. Sangamon Str. Dne 16. t. m. ni šel na delo; pač je pa v družbi svojih tovarišev popival in igral v nekem zakotnem slovenskem restav-rantu na Blue Island Ave. Domov se jo vrnil menda že pozno v noč, okrog 2 ure zjutraj. Ob 5tih y jutro jc Filip Kotnik osebno naznanil na policijski postaji na Desplaines Str. da sc jc v njegovem stanovanju izvršil u-ludr. Policija jc šla takoj zatem na lice mesta in našla v neki zamazani sobi Josip Benc-a mrtve ga, ležečega mlaki krvi z veliko rano v vratu. Morilec mu je pre rezal glavno al isrčno žilo. Kotnika so takoj pridržali na policijski postaji in so baje pri njem na-našli okrvavljeni nož. Navedenec se je izgovarjal, da je našel umor-'jenega Benca še le ob 5 uri zjutraj/ policijski zdravnik jc pa dognal, da je bil Bene umorjen najmanj že 2—3 ure preje. Kotnik je dalje navajal svoj "alibi", da so bili v družbi v sobi Benca njegovi tovariši, iki so^tc hudo kregali. Med kregom je pa on zapustil sobo ter je šel pit vodo v svoje stanovanje. Kdo je z nožem zaklal Benca v vrat, Kotnik ne ve. Policija ima pod ključem v zvezi s tem umorom več osumljencev. Uredništvo 44Glasila" je zvedelo, da zapušča umorjeni >>Josip Beffc v Clevelaudu, Ohio svojo sestro Marijo, ki je oinožena; ne vemo pa naslova. \ Naprošeni smo od pomožnega koronerja Herman-a da priobčimo vest o tem umoru, z namenom, da sc bo morda pokojnikova sest ra, živeča v Clevclandu zgiasi-la. Za podrobnosti naj se obrne na, uredništvo našega lista. Stariši našite na svoje otroke! Dredzadnjo nedeljo popoldne dne 14. t. m. se je dogodil a naši naselbini tragičen slučaj otroške neprevidnosti, ozir. malomarne pozornosti starišev nad svojimi o troci. 8-letua hčerka rojaka Karola Tumpej je prosila označeno nedeljo pop. svoje stariše, da naj ji dovolijo neikaj prostih ur za j^gro z drugimi deklicami. Družba o trulk sc j# podala v bližino na dvorišče neke tovarne peči, kjer so izsledili odprto vspenjačo (e levator). Koliko veselja so imeli otroci pri tej nevarni zabavi. Okrog 4. ure pop. jc pa vspenja-ča padla z veliko silo na tla, ko "se je vozila ravno Tunipejeva Angela.) Preplašeni otroci so bili te nesreče tako prestrašeni, da so vsi zbežali domov ter pustili m srečno tovaršico samo. Šele 3 i^-e kasneje je našel nekdo mrtvo deklico na onem mestu. Pogreb ne srečne mlade žrtve se jc vršil dne 18. t . - m. iz cerkve sv. Pija na Ashlaftd Ave. Zadnjo čast svoji Važno za vsakega člana! __o_t__________ Ako ste se preselili in preme- Hj HpH| ^H ravljene volikonočne spovedi, nili svoj naslov, naznanite to ta j- obrambo Najsv. Imena, da bomo Ob enem uljudno vabim vse verne Slovence v naši naselbini, može in fante, ki še niso vpisani, da stopijo pod zastavo društva ajsv. Imena, da pokažemo ia-vnosti, da se Slovenci ne .sramujemo svojega verskega prepričanja, nego, da nam je Najsvetejše Ime v resnici vselej sveto. Ko smo pristopili v to društvo, smo obljubili, da bomo vedno delovali v korist društva, ter v čast in OJpam, da boste to naznanilo vpo- niku(ici) (krajevnega društva; ne JJftevali, ter se tudi po njem rav- naznanjata pa to premembe navali. ravnost upravništvu "Glasila", f Sobratski pozdarv. Na teka pisma se upravniitvo ne ! Frank Sobotin, tajnik, j bo oziralo. enkrat deležni obilega plačila v nebesih. Dalje poročam, da. se vrši prihodnji shod dne 30. maja in naznanjam, da še ni nihče suspen- kve. ponesrečeni tovaršiei je izkazalk vsa šolska mladina označene cer- •j-.Smrtna kosa. Dne l&'marea je umiri na svojem 4pmu rojak Josip Bolite star 54 let, rodom iz Vavtevasi na Doleujfelkem. Tu v Ohicagu je pokojni Bohte živel okrog 30 let. Bil je ustanovnik društva sv. Jurija št. 960 Reda Katol. Borštnarjev, ter je bolehal dalj časa za jetiko. Otroke ima vse dorasle in poročene. Pogreb se je Vršil dne 22. t. m. N. v. m. p. Gledal, prireditev ft*. Mar. Po-magaj. Na Belo nedeljo dne 11. aprila popoldne priredi Slov. Žensko Podp. Društvo Mar. Pomagaj št. 78 K8KJ. v Hoerberjevi dvorani, prvi? na tuk. slovenskem odru krasno ljudsko igro 44 Čarovnica*, »V. ' ; . Bridgeport, Ohio. Cenjeni sobrat urednik:— • V štev. 9 "Glasila" sem čil al Vaš poziv k razmotriVanju različnih točk, katere bi bile korist ne za izpremenitev pri prihodnjem gl. zborovanju naše organizacije. Radi tega sc želim poslužiti nekoliko vrstic našega "Glasila" ter izjaviti svoje mišljenje glede Glasila K. S. K. Jodnote. (Jlasilo" naše organizacije igra jako važno vlogo od časa ko je pričelo izhajati do današnjega dne pri podučevanju članstva, v ver skih, političnih in zlasti v napredek organizacije, ter je list, na katerega je lahko ponosen vsak član in članica KSKJ. Radi tega je pa tudi potrebno, da se list tudi v bodoče obdrži v enaki smeri, seveda potreba ga bode nekoliko pre-ustrojiti, kako? Že pri zadnjem glavnem zborovanju so delegatje imeli pred seboj različne resolucije od raznih ^društev, v katerih so zahtevali, da naj se naše 44Glasilo" tiska poleg slovenskega tudi V angleškem jeziku. Gotovo je, da se te točke tudi na bodoči kortveAciji nc bode izognilo razmotrivanju in je upati, da se bode nekaj napravilo v omenjeni zadevi in zakaj to? Od časa do časa vidimo v "Glasilu", kako lepo napreduje naša organizacija; ako sc v strogosti zasleduje, bomo izprevideli, da v napredku jc videti le večji del mlade člane(ice), mladino), katerih zmožnost čitanja slovAskega jezika je jako majhna. In ti člani in članice nedVomno ne razumejo, kaj se dela pri njihovi organizaciji izvzemši le, kar se jih pouči pri društvenih sejah, ako sc istih udeleže. Ali bi bilo v katero korist, ako bi sc "Glasifo" tiskalo v dvcli jezikih? Nedvomno. Prvič, članstvo, nezmožno čitanja slovenske^ ga jezika, bi se istotako zadovoljilo v angleškemu, in bi tudi povzročilo večje zanimanje za svoje društvo, katerega člani (icfc) so, kajti do istega so opravičeni ravno tako, kakor člani(ice), zmožni čitanja slovenskega jezika. Drugič: gotovo bi pripomoglo tp šc k lepšemu napredku KSKJ. ter bi še Hiolj zasiguralo njen obstanek z mladimi močmi in obdržalo članstvo v še večjem zanimanju. 44Glasilo" in njegov sedež. Iz zapisnika seje glavnega odbora v mesecu januarju se je čitalo, da ima glavni odbor ponudbo, da si nabavi svojo lastim tiskarno in to sicer v bližini glavnega urada KSKJ. Poleg tega se je tudi čitalo priporočilo glavnega tajnika v tem oziru. * Gotovo jc, da so koristi v taj-nikovem priporočilu v kolikor je mogoče »videti članstvu, toda ni se pa direktno izjavil še kateri drugi uradnik ali pa upravnik "Glasila", da bi bilo potem bolj lahko članstvti soditi o tem in o istem razmotrivati. ' Ali bi koristila lastna tiskarna? Mogoče bi? Ako bi vsa društva dajala tiskati svoje tiskovine, potrebščine v Jednotino tiskarno, ako bi imela isto. Pri sedanjem sistemu izp^evidimo, da ima dosedaj list še vedno prebitek vzlic (velikim stroškom, kateri so iieomcnl jivi. Ako bi bilo koristno, da bi se Glasilo prestavilo iz Chicaga? Gotovo nam more sobrat urednik najbolje odgovoriti na to vprašanje in je upati, da bode to tudi storil v kratkem, kakor je bilo o-menjeno v njegovem članku v št. 9 44Glasila", ker šele potem se bode bolje znalo kake koristi bomo imeli, ako se "Glasilo" prestavi s sedanjega sedeža. • Toliko za enkrat. Želim, da se bode članst/ro naše vrle K. S. K. Jedijote odzvalo vabilu brala gl. tajnika in urednika, kar bode v korist in za bodočnost naše organizacije. Z bratskim pozdravom Anton Hcchevar, čl. dr. št. (23, KSKJ. Opomba uredništva in upravni-štva: Cenjeni sobrat A. Hochevar! Vi zahtevate nekaj od upravnika oziroma žal nima naloge. To ko lepo urejuje. Prepričan sem, da ima sobrat Zupan res veliko del d in se trudi, kako bi rad ustregel vsemu članstvu. Pred vsem pomislimo sedanje draginjske razmere: čeravno «je marsikdo izmed nas dosti zaslužil, jc imel v obče šc vseeno izgubo. Tako je tudi pri izdajalcu Glasila. Isto izliaja vsak teden na 8 straneh in mi plačujemo za list samo 96c na leto. Poglejmo tlruge slične slovenske liste, kojih naročnina znaša $1.50, $2.00, ali pa še več. Moj nasvet je torej, da bi zana-prej plačeval vsalk član (ica) po I0c (deset centov) na mesec, ali 2e več kot sedaj, kar bi znašalo $1.20 na leto. Morda bi ta svota zadostovala, da bi vsled tega list izhajal včasih v povečan* iu olepšani obliki. Dalje sem jaz mnenja, da naj sc sedeža lista ne prestavlja; tiska naj se tam, kot doslej v Chi-cagu; nikakor pa nisem še sedaj za lastno Jednotino tiskarno, pač pa še le sčasoma. Kaj nam bo koristila sedaj v tej draginji lastna tiskarna? Mar nimamo svojega doma, katerega bi že davno radi prodali in ki nam donaša več izgube, kot pa dobička? Ko to pišem, imam v roki zapisnik zadnje konvencije, Ikjer jc vse natančno označeno. Ženska enakopravnost. Člani in članice K. S. K. J. plačujemo vsi enako pri Jednoti. Ali imamo pa tudi vsi enake pravice? — Ne. — In to je vprašanje, čemu nimajo "\iaša ženska društva one pravice pri Jednoti. kakor moški; menim namreč, da naj bi žene same zastopale svoja društva na konvencijah . Seveda trdijo nekateri: žene in dekleta naj 'bedo doma in naj opravljajo svoja dela. — To je istina. Jaz pa pravim, da vse ženske ne bodo prišle na konvencijo; prišlo bi le nekaj tudi zmožnih delegatinj, katere bi morali delegatje pozdraviti tkot svoje sosestre v kon-venčni dvorani. Marsikatera de- morda celo prekoaila kakega legata. * • ' ' i «1 ..r . • ; Ako dane« opazujemo ženska društva pri naši K. S K J., vidi-mo, kajko lepo napredujejo in gttvrajo za nove članiee. Ali ni to rej prav, umestno in pravično, da se vsa društva zavzamejo za ta, da hi imele žene isto pravico kot jo imajo moški zastokati svoj* društvo kot delegatkije na konvenciji. Za božjo voljo L Le po. glejmo doma vaak pri svoji družini, kako oblam imajo naše žen-*ke. — Vse jim zaupamo. Poznam več mož, Iki ženi izročijo svojo plačo v zaprti kuverti, ne da bi denar pred »ženo preštel ali pogledal. In čemu? Ne iz strahu, ali nezaupnosti, ampak zAto, ker vidi, da žena vsak cent V prave svr-he obrne. Zatorej nimamo rfika koga vzroka, da bi ne smele žene in dekletai hoditi na' konvencijo kot delegatinje. Ako jim bomo dali na prihodnji konvenciji to pravico, sem uverjen, da bodo še bolj marljive pri pridobivanju novih članic in Še druga nova društva so bodo pričela ustanov-Ijati po raznih naselbinah, ker bodo članice trdile: Pri naši Jed-noti imamo vsi enake pravice i. t. d. Ženskim društvom pa na tem mestu priporočam, da danes* je zopet prilika in čas za to. Za vzemite se in zahtevate, enakopravnost. Dalje priporočam, da naj pošlje vsako žensko društvo toliko svojih zastopnikov nn prihodnjo konvencijo, do kolikor je o-pravičeno; ti deltegatje naj za-, htevajo v Vašem imenu enakopravnost, do katere ste povsem .opravičene. Na drugi konvenciji potem boste pa morda lahko "že same zastopale društvo kot delegatinje ter boste gotovo delale za napredek naše čislane K. S. K. J. John Vidervol, član dr. sv. Vida št. 25. čast starišev v božjem zastopništvu. _ KELLOGG-SKI JUGOSLOVANI ZA UBOGE OTROKE. Ob strmih obronkih Coerir d'Aleneskih gora v Rocky Mountains leži rudarsko mestece Kellogg, Idaho. Vse prebivalstvo šteje morda več kot 1500 duš. Med njimi je precejšnje število Jugoslovanov, ki so slišali od ameriških prijateljev o pomanjkanju hrane in oblačila v Jugoslaviji in so se takoj odločili za nabiranje dnevnih prispeivkov v to svrho. Petori-ea ljudi nabira prispetvke in je že v poslala $315.00 kot svoj prvi obrok za jugoslovanski relief. Darovatelji ne bodo toliko pogrešali svoj dnevni prispevek, ali ravno take vrste darovi so oni, ki pomagajo rešiti prihodnje prebivalstvo Jugoslavije. Prispevki na American Jugoslav Relief, 511 Fifth ave., New York City do 3. marca. Poprej izkazano (do 18. februarja 1920)......$352,693.13 Mr. Charles Tete Jr., SCeane, Del. Co.. Pa. ^ 5.00 Mr. Fr. Kombol, Kel- log, Idaho..............315.00 Mrs. Frances Hudo vernik, Cleveland, O. . . 58.00 Mrs. Eliz. P. Dewson, - east Orange, N. J... 10.00 Mrs. Norman Williams Chicago, 111..............25.00 Mr. M.F. Simich, Shre- veport, La. ... .... 25.00 Neki grški prijatelj, Shrcveport, La. .'i... 25.00 Mr. Robert L. Mott, Richmond Hill, N: V. 10.00 Ttica Chapter, Ameri-rican Red Cross, . Utica, N. Y. . . .... " 2.50 Rev. George Popovieh, Wilmerding, Pa. r. 25.00 Mrs. Julia Crouse " Houser, New York 100.00 Skupaj ......$353,293.63 LISTNICA UREDNIŠTVA. Prihodnja (velikonočna) šte vilka izide v malo olepšani obli ki kakor običajno. Vsi dopisi in druge stvari za to številko morajo dospeti najkasneje do »ohpte, 27. t. m. v roke uredništva. •ČHatelje opozarjamo osobito na, nad vse zanimivo poročilo o nedavnem predavanju Rev. Jero-nima Knoblehar-ja o izvirn.eta o-pisu in razmerah za časa vojne v stari domovini, koje poročilo priobčimo v velikonočni številki. Predavanje se je vršilo dne 17. t. m. v dvorani verkve sv. Štefana v Chkagu. ■MBmflMMMMM (Nadaljevanje.) In sedaj,-kaj storiti med tem časom z nadarjenimi sinovi. Se dogodi, in to prav pogostokrat, da hčere posnamejo skoro vso smetano raz mleka, ko se morajo »fantje zadovoljiti te s tem, kar preostaja. In sedaj 'bi morali očetje imeti največje veselje ih ponos pri šolskem oskrbovanju svojih sinov (tu mislim na one, ki so zmožni do višje vzgoje1).- Očefje bi morali gledati, da njih sinovi dobe pravo vzgojo, vzgojo, katera jih .bode vsposobila. da si bodo pridobili bolj vplivno in boljše plačand službo v človeški družbi. Ali naj naši fantje ostanejo zadaj za drugimi vrstami izobraženih mož? Ali res hočejo naši fantje ostati še dolgo časa kakšni cestni pometači ali navadni neizobraženi delavci, kakor so dosedaj bili prav pogostokrat in so še? Kje prosim, imamo mi v sprednih vrstah, kadar gre za kakšne trgovske in diplo-raatične stvari, katoliške može, pripoznavajočega važnega vpliya? In zakaj ne? Ali so katoliški mladeniči mftnj nadajjeni s sposobnostjo in zmožnostjo, kakor drugi? Skušnje in zgodovina trdi in dokazuje nasprotno. Gotovo vzrok ali bolje rečeno izgovor ni bil zaradi sramežljivosti ali boječnosti po posegljivem vplivu njihovih nasprotnikov, kajti tukaj v tem novem delu sveta so se morali katoličani, predno so se naselili, privaditi nenavadnih okoliščin in razmer. V začetku dolgo časa niso imeli nobenega zadržka pri pridobivanju prvih potrebščin življenja in so se skozi marljivo delavnost in skozi krščanski naraščaj vspeli do prav dobrih razmer. Sedaj, če so takšni očetje prejeli od Nebeškega očeta sinove z dobrimi talenti, tedaj bi si naj oni šteli .v dolžnost ljubezni in časti dati svojim sinovom višjo vzgojo. Prilike za vzgojo mladih katoliških fantov se hvala^Bogu nudijo vsepovsod, doma in na tujem, blizu in daleč. Akoprav se ne ozira< mo dosti na Evropo, vseeno najdemo v mnogih krajih po Združenih državah, Vsakovrstne učne za\w>de. Zavodi, ki so pod pokroviteljstvom cerkvenih dostojanstvenikov, ali pod nadzorstvom kakšnega verskega reda, ali tudi pod opastjo par duhovnikov. Šolnina za izobrazbo mladeničev je zelo niz-ta, tako da jo zamore vsak lahko jlačati, čeprav ni tako čudovito bogat, kajti možje, ki se trudijo z izobraževanjem vaših sinov, ne iščejo nikakega bogastva od vas. Njih glavni namen je pomagati vašemu fantu do boljšega kruha, do katerega ima ravno tako pravico kot vsak drug. Posebno pa ti zavodi gledajo, da vsakdo lahko dobi vzorno krščansko vzgojo, katero tako močno zatirajo razni javni elementi. Ti zavodi nudijo mladeniču dve vrsti vzgojevanja, namreč klasičnega in trgovskega. Učenec dobi skoro vselej najboljšo vzgojo pri učenju klasičnega znanja, katero deluje prav uspešno v formalni in popolni vzgoji duševnih moči, ter tudi Objektivno vsposobi mladeniče za višje študije, kakor n^pr. za dektorstvo, advokaturo itd. Če sc to zdi nekaterim učencem prepočasno in predolgotrajno, tedaj za-morejo obiskovati trgovske tečaje, v katerih se bodo lahko priučili vsega, kar jim zamore služiti v poznejših letih dober kruh. Mnogo je dandanes fantov, 'ki bkse radi kar v enem ali dveh letih priučili toliko, da bi potem dobHi častno službo pri kakem podjetju. Seveda je dobro, . ako človek zamore \ ' A kSj takega doseči, ker irofcmo dandanes vse polno takih učenjakov, ki so samo malo bolj učeni kot navadni ljudje. Zatorej je treba precej časa, da se človek izuči ka; pomembnejšega. Treba je prej marsikaj potrpeti, predno človek doseže višek svojega cilja. Najsi-bode oseba katerakoli z najboljšimi talenti in če ni pohajala dovolj časa v šolo, tedaj ne bode nikdar dospela do one visoke stopinje, do katere ima zmožnost. Zatorej pravijo izkušeni učitelji, da če se človek česa hitro nauči in potem to znanje opusti za en čas, ne da bi ponovil isto še enkrat, tedaj tudi to hitro pozabi, kar se je v naglici priučil. Torej šolanje vzame čas ravno tako, kakor vsaka druga stvar. Višja vj$oja, tem daljše M Iz angleščino prevel Avg. F. Florjane. f tiče' njih ■ toda ker. sta v tem «rpraia; ____ tako skupno zvezana in skoro nt^^^opim^da za^bTm^veČno neločljiva, bodemo tudi tukaj om^T5čan$e*i Spraševanje in raz-nOi o njih. . - so je v-an je. po pravem razsoje+a- 1. Kaj razumemo pod besedo n ju,., k^terQ jii predvsem ničesar življenski poklic ali življenski stan"? 2. Kakšen prostor zavzemajo stariši, kar se tiče tega velepo-mebnega vprašanja ? 1. Stan je trajna stalna smer človeškega življenja, katero jo Nebeški Oče z svojo modrostjo in Zj svoj p. v8e vidnost jo podelil vsa-kemif izmed vaših otrok; to . je zemeljaka smer življenja, ki trpi skozi vse človeško bivanje; gotova ppt,. po katesrej se bode moral vsak popotnik, ki stanuje in tava ita Zemlji,.vrniti k svojemu Nebeškc-nm Očetu ; .^prostor v vinogradu katerega NpbeŠki vrtnfer odkazujf .vsakemu posamezniku za obdeld-nje; pozicija na bojnem polju v katerej si mora vsak posamezni horitelj zase pridobiti z bojevanjem krono zmage in prestol v nebeškem kraljestvu; v kratkerti povedano: človeški stan je volja božja, volja našega stvarnika in gospodarja kar se tiče vladanja celega življenja na zemlji. Kajti pod oblastjo te 'božje volje niso samo posamezna dejanja, kakor misli, želje in besede člov.eka/toda šc\ vse več, namreč tudi stan življenja, katerega zal vzorna človek. Bogu spada celo drevo, ne samo sadje; cela reka, ne samo par kap-Ijie vode; v kratkem povedano, celi človek, s telesom in z dušo z vsem, kar je in obsega. Iz te resnične razumnosti in vere sledi direktno naslednje: \ Dolžnost vsakega človeka pred-no^i izbere svoj stan življenja je, da poizve kakšna je božja »volja napram njegovemu poklicu. Dva sredstva, po katerih zamore človek zatfohiti razsvetljenje od zgorarj, sta: molitev in zasebno premišljevanje- ali izpraševanje syojega srca. Najbolj umestna molitev, katero bi naj opravljali mladeniči iii mladenke je orta, katero je rabil'neki mladenič, ko je vprašal Jeztisa, Božjega Odrešenika: "U-č• Nasveti in opomini, t%ijoči,,se izobrazbe vaših otrok, katere sem vam predlagal, in ki se le razlit kjijejo po razmerah, niso nikakšne sanjarije, temveč so povzete izven resnega vsakdanjega-živijenja. Ti katoliški zavodi so še novi, ako se primerjajo z drugimi; toda iz teh šol je že šlo prav veliko število izučeniji mož, ki niso le samo duhovniki, temveč popolno izuČe-ni možje, ki se nahajajo v javnem življenju, katere spoštujejo in čislajo vsi vplivnejši in spoštovani sloji. - t. , sv.' ; Toda toše niso najvišje stopnje, do katerih se lahko , yspnejo . ševne moči naših mladih fantov. Koliko prostorov in služb je še odprtih za naše mladeniče! Koliko jili še dandanes tavp ,zelo nizko In ki bi bili lahko vse kaj več, ko bi se v mladih letih storilo dovolj za njihovo izobrazbo. Zatorej katoli-čanstvo zamore le tedaj dobiti dosti vpliva med drugimi sloji, ako skrbi za temeljito izobrazbo katoliške mladine. "PRAVICE IN DOLŽNOSTI OB ČASU, KO SI OTROCI IZBI- ' RAJO SVOJE POKLICE; • _ T";' "Et ecce, unus accedens ait flli:, Magister bonus, quid boni facia m,' ut habeam vitam aeternam?" # Mattew. 19, 1«. : .'-li. "In glej, eden pristopi k njemu in mu reče: dobri ufenik! Kap nftj storim, da zadobim večno življenj*?* Stariši, kateri so željni pripraviti svoje otroke za življensko borbo, morajo pred 1 vs£m skrbeti za dobro šolsko vzgojo; toraj pošiljati morajo sVoje othikč zgodaj in redno v šolo. Ko so»' enkrat otroci zdelali elementarno * ši|o, tedaj se začne M staVito precej večja skrb jih direk^io pripravit j za praktično življenje. Podal sem Vam v prejšnjem poglavju nekaj nasvetov in naukov, vpoštevanje katerih zna biti velike vrednosti za vas same in za vaše otroke; torej jih $o na krdtko;enkrat omenim : ! 1, Če je mogoče pošljite vaše o-troke v župnijske šole za eno leto po prejemu prvega svetega obhajila. V slučaju Če vas uboštvo in beda tirata k temu, da ne morete brez njihovih pomoči vzrejati pravilno svoje družine, katero vam je podelil ljubi Bog, tedaj skrbite kolikor je mogoče, da ne. bodo sprejemali poslov na takšnih prostorih, ki znajo škodovati otroški čednosti in nedolžnosti. . : 2. Če so otroci obdarjeni z bolj srednjimi talenti za učenje, tedaj si prizadevajte z nasveti in pravilnimi odnošaji, da se nauČe kakor hitro mogoče kakšno zanesljive obrti, /ikoprav jim od začetka ne prinaša tako velike službe in tako visoke plače, kakor kako v drugo poslovanje, kjer otroci tratijo Najbolj učenju priličen čas. Dobra vporaba tega časa je zelo velike važnosti za vsakega rrtladeniča ali mladenko. Večkrat se tako zgodi, da otroci brez kakšne rokodelske znanosti ostanejo možje, ki se brez dela in brez jčla potikajo okoli po ulicah. Nikdo jih no^e na hrano ,ker ve, da jim'iste ne bodo(fne oči, hrepeneče v daljavo, nikdar plačali. Če imajo otroci dobre talente in vi starisiMe tudi dovolj premožni, jih posebno preskrbele z .višjo izobrazbo, katera jih^ bode vsposobila, da si bodo zamogli pridobiti višjo in tudi bolj častno službo v človeški družbi in V socijalnem življenju. \ . Med temi leti o katerih ravno sedaj govorim, prihajajo otroci do časa. ko si sami izbirajo svoj lastni poklic »katerega *se bodo morali obvezno držati skozi njih cela na-daljna leta žkljenja. To izbiranje življenskega stanu je zelo zanimivo vprašanje, eno ki odločuje na račun veselja ali žalosti, sreče ali nesreče za čas in za večnost. Seveda vprašanje, ki se tiče večnosti bi zamogli razpravljati pozneje, ko bodemo govorrti o dolžnostih starišev napram njih otrokom, kar J9pl6:j3i!ar uslišana kdaj molitev, nebo v resneiii^ svetom Ku, je bila uslišana ta mol se; je izpodnil ta blagoslov. Ker sladek mir božji je kraljeval od tedaj v kovačnici. (Dalje sledi.) NAZNANILO IN ZAHVALA. drugegTfrotiuČ Boga v Človeku, s katero Bog^am 'vodi človeško bitje, mora biti oprto jasno in ne-p.rejpiejio ^iai; zadnji cilj tega življenja, namreč na večno življenje. Človek mora na ta način tiho in resno jiremišljevati, J kateri stan trifi f akti eno' popuja najboljša sredstva 1 i ti najmanj te&a v pri božji služi)i na tem svetu in tako tudi pri dobivanju večnega živ;ljeJ nja? Kateri stan je ' najvarnejša pot v 'nebesa ?' Aa.slednje vpraša-nje je ono imavito slavnp vprašanje svetega Alo^zijja :11 Kakšen dobiček nii daje ta stan za večnost!" Vprašanje katerega bi si moral staviti vsak kristjaft; še več, vsak moder človek pred vsakim posameznim dejanjem, in zakaj ne čafM, ko si človek v božji luči išče tooj življenski stan. Recimo, da bi radi dosegli kak cilj, ki je velikega pomena z a vašo srečo. Vse od visi od tega ,ali ste si izbrali pravo pot do tega cilja. To je obojna človeška in božja modrost in pamet; nasprotna pot je neumna in nespametna, po katerem hrepeni. Zelo mnogo je ljudi po Svetli, ki so skoro ,skozi celo živ-Ijčnsko dobo nesrečni, nezadovoljni in ob času, ko prihaja njih zadnja ura pa zgrešijo svoj zadnji cilj, nebeški raj, ker so slepo vrgli *ebc v ta ali oni poklic in brez rsakega najmanšega premisleka. Oni niso počakali in preudarili: "Kakšen dobiček ifl'i bode prinesel la ali oni stan za večnost?" Toda Samo: "Kakšen dolnček mi zna donesti pri zemeljskem bogastvu, veselju in tako 'dalje?" Oni se obnašajo kakor ljudje, kadar imajo kakšen nujen posel, za kar morajo potovati iz Cleveland« v New. Katarina in Angela, hčerki, ^ork, toda namesto da hi vzeli j Pittsburgh, Pa., 15. marca 1920. vlak iz Oevelanda v New York,i* (Advert.) vzamejo pa onega, ki gre iz Cle-velanda v Chicago, ravno v nasprotno smer. (Dalje sledi.) Tužnini srcem naznanjam vsem Sorodnikom in znancem žalostno vest, da «je nemila sfhrt ugrabila mojega nepozabnega soproga JOHN A HABOVČEK, ki je dne 4. marca ob 7:25 zvečer za vedno zatisnil oči po tri tedne trajajoči thučni bolezni "flu" in pljučnici. Pokojnik je bi lrojen 1. 1882 v vasi Marmaroš na Čehoslovaškem, tukaj v Ameriki je bvval nad 20 let. Bil je jako tihega in mirnega značaja in'član društva "Marije Device" št. 33, K. S. K. J., ki mu je* darovalo krasen venec in priredilo dostojen pogreb. Pogreb se je vršil dne 8. marca po obredu katoliške cerkve na pokopališče sv. Avguština v Mili vale, Pa. Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem društvenim bratom, kakor tudi vsem sorodnikom in znancem, kiso mi stali v pomoč ter tolažbo ob uri žalosti. Počivaj v miru! Bodi ti lahka ameriška žemljica moj nepozabl jeni soprog! Na svidenje nad zvezdami ! v Žalujoči ostali: Magdalena Habovček, roj. Žunič, 1 soproga. Slovenski volilcl NA POLJANI. ---—^ ;,: - Povest. Spisal Ksaver Meško« 11 WARDE v Chicagu! | Oddajte svoj glas pri občinskih | i volitvah ? V TOREK, DNE 6. APRILA 11 1920 ZA . , (Nadaljevanje.) "Kako stopiš črez prag,,revni mož? Kje imaš zaklad, da se odkupiš z njim pred Sodni.kom? Glej, kako dolgo.pe bilo življenje in kako brezplodno je odteklo — brezplodno dobrem, a hudega si nakopičil tako velik tovor. . Revni mož!" Stokal je v tihih nočeh, med. kašljanjem je ječal po tem odbe-glem življenju, neporabljenem, izgubljenem. V prihodnost se je ozirala duša in je vzdrhtel :a preteklost — prazna, prihodnost — mrrična in žalostna. StOpil je včasih pred hišo, in so je z6gledal po cesti, dol po dolini. Stal je tam, kakor je postajala prejšnjih dneh žena, upajoča in čakajoča, kakor je postajala včasih še zdaj, ker je pričakoval a še enega, s hrepenečim, zaupanjem polrrim srcem; vedela je, ta se ni izgubil, vrne se ob svojem Stal je ob cesti in je tudi pričakoval in je razmišljal. "Glej, vsi so šli, ker jim nisi bi oče. Očim si jim bil, brez ljubezni in brez usmiljenja. Zato so šli in so umrli v tujini. . ." Vendar je čakal. "Eden je še, morda se vrne ta.' Mokro so se svetile stare, bol- Morda se vrne. . .!" A vedel je: le kratek je še čas. Zato je zaprosil nekega dne hčerko: "Koračnica stoji prazna m mrzla, a dela je dovolj v vasi. Sedi, Minka, in piši Lojzetu, naj pride!" • Praznik je bil v kovačnici oni dan, ko je pisala Minka povabile očetovo, ki je bilo obenem že dolgo gojeno hrepenenje materino in vroča želje lastnega njenega srca. > "Dovolj je prostora doma, dela dovolj, čemu hodimo vsi po tujini in se izgubljamo in pogublja-mo?" — je, pisala, ker je poznala dovolj tujino in ker je ljubila že domovino z vs^n srcem. Že črez teden dni je prišlo pismo. Lepo je bilo od začetka do konca, a najlepša, najsladkejša je bila za nse besedica: "Pridem!" Tedaj je odleglo nekoliko bolniku. Odvzet je bil del greha: Lojze se vrne, torej je pozabil vso krivico; drugi spe v miru božjem, s temi se pobota ob drugem dnevu. Pomladi, ko je ugašalo življenje kovačevo, se je vrnil Lojze, močan, dober in blag, kakoršen je odšel. Prinesel jo precej denarja, ki si ga je prihranil v tujini. "Vedela sem, da ne za vržeš povsem mojih prošenj,Mati milosti. Enega vsaj si mi čuvala in rešila vsega hudega. Hvala T-i, gospa usmiljenja polna." Kakor v lepem snu je moliia kovaeica pred Materjo sedem ža^ losti. In obraz je rdel in oči so se Ji lesketale, kakor rde lica in se svetijo hlaženstvu oči belo o-bl^čenih deklic ob sečani procesiji na ftešnjega Telesa dan/ Nekaj tednov po vrnitvi Lojzetov! je umri kovač, spravljen z Borgom in z ljudmr. "Odpustite. . ." ' Z*zadnjo, *fe komaj slišno besedo'je prosil ^e odpuščenja. In nihče izmed ob postelji stoječih se ni čudil temu; ker velik je bil greh, ki mu ga je* bilo treba odpustiti ; potok je bil solz. ki jih je želel izbrisati s solzami, polzcčimi po licih zadnjo uro. A 'Vsem je bilo lažje pri srcu, da so slišali še zadnjo uro to besedo. Zakaj iz ljubezni porojena, iz srca govorjena prošnja za odpuščanje odtehta grehe stoletij. "In vam odpusti Bog". Ginjen je bil -glas Lojzeta, stoječega ob vZglavju, govoreče gain odpuščajočega za mater, za sestro in za še. Zroč smrti vilice, je U-meval tem jasneje slike' besede Večne ljubezni: ' ' "Odpuščajte in vam ho odpuščeno." ' Ko je kropil dva dni pozneje župnik grob mrličev in je molil za rajnim: "Mir njegovi duši!" _ je pristavil na tihem še: "In mir božji hiši, ki ga je vžila dosedaj tako malo." Če se je izpolnil kdaj blagoslov, govorjen iz globočine srca, če je i \x\ Mihael J. Browne kandidata neodvisne stranke, za aldormana 11. wardc. Ženske tudi lahko volijo. NA PRODAJ je 20 lepih kokoši, Leghorn pasme, ki vse nesejo jajca. Poleg kokoši je na prodaj tudi en petelin. Vprašajte pri: Mrs. Kotchevar, 2317 So. Leavitt St., Chicago, 111. (Advertis.) SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Prišeljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skendcr, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. (Adv;) ^^^^wwvvwwwwwwyi Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S DAIRY Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, 111. Sc priporoča našim gospodinjam. Mleko razvažam ha dom. "GLASILO K. S/K. JEDNOTE" Izhaja vsako nredo. . - ..-• ' Lastnina Kranjeko-fllovenske Katoliške Jednoto v Združenih driavan ameriških._ ______ Uredništvo in upravnittvo: 1961 Wert 2 2nd Pisce, Tele/on: Canal 2487. CHICAGO, ILL __Naročnina: Za Slane, na Jjto...................•...................... •• »fo•jj® ........................................i Za nečlane Za inozemstvo OFFICIAL ORGAN of tke GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the * i UNITED STATES OF AMERICA ~ ".' " Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholie Union of the United States of America. - 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. gHICAGO. ILL. Subscription price: For Members, per year.....................*.................. For Nonmembers ............................................ A,ou For Foreign Countries..................................... $0.96 1.50 2.00 »81 mi za ta rop Kaj določa zakon o prohibicijii prep*ratc*>zme«. f°rmui za izde * ■ # ]Airn mn Oil V«AAAT\4/\lr rtn VI Artn Ir/\»"\lf / Ameriško časopisje o jadranskem vprašanju V št. 64. tednika "The Literary Digest" od dne 13. t. m. na 19. in 20. strani čitamo zanimivo razpravo o jadranskem vprašanju pod naslovom "Our Stake in the Adriatic" .(Naša igra v Jadranu). V tem članku je navedenih več sodb ter mnenj raznih znanih ameriških lisi o v o tem perečem vprašanju. , v Navedeni največji politični tednik v Združenih državah prinaša na 19. strani majhen zemljevid, posnet iz "The New York Times" predstavljajoč nam sporno ozemlje Jugoslavije v zadevi jadranskega vprašanja. Na istem so natanko označene meje pred vojno (1. 1914), meje znane londonske pogodbe, meje Wilsonove črte, kompromisne meje in kraji obljudeni po narodnostih (Italijanih). Reči moramo, da tako natančnega zemljevida še nismo videli v kakem ameriškem listu. Od južno zapadne koroške meje do Vidma, ob Gorici prekfK. Trsta in večji del Istre teče točka, ki tvori na fcvi strani italijansko ] | | prebivalstvo, na desni pa jugoslovansko. Celo Gorica in Trat sta Vil sledeči kratek pregled o dolo- pri te/n sami zavezniki izvršili kak rop, ne ho K sklepu naj še ponovno omenima tozadevno sodbo največjega in najboljznanega ameriškega lista na osrednjem zapadu "The Chicago Daily Tribune", ki je pisal dne 19. feb. t. L med drugim sledeče: "Predsednik Wilsonov protest zaveznikom vsebuje pritožbo, ker so le-ti odobrili načrt *r zadevi jadranskega vprašanja napram najboljši sodbi Združenih držav in ker zavezniki pričakujejo, da 'bodo Združene države ta načrt podpirale. Ti so zavrgii določbo, katero je ameriška vlada v tej zadevi odobrila in so nadomestili drugtf, koji je ameriška vlada nasprotna. Če bi bile meje Jugoslavije sestavljene po zahtevah Italijanov, Francozov in Angležev, bi Ijile tudi" Združene države prisiljene te meje odobriti v slučaju da bi ne imele svoje zaščite v senatu, ki izdeluje pridržke (rezervacije) k pogodbi Lige narodom Mi smo mnenja, da se Italijani pripravljajo na vojno sami zase. Ti skušajo zamrežiti korenjaško ljudstvo od morja. Ti (Italijani) skušajo držati to ljudstvo (Jugoslovane) v hribih, med vitkim dre»v-jem in na planotah,/ kjer naj bi vživali zelo zdravo, veselo in sadono-sno življenje, dasiravno vedno želijo priti na plan in najti naravo prehodo ^ot do sveta. Ti bodo našli, da jim je obroč Italije napoti. Staro baJkai^sko vprašanje in borba za domorske ceste jih bo držala pri življenju, oziroma pokoncu. Italija ima izvzemši Reke vsa druga morska pristanišča, katera potrebuje. Jugoslovani jih pa nimajo. Mi smo mnenja, da bodo nekega dne skušali Jugoslovani potisniti Italijane nazaj z njih poti in tedaj bo zopet vojna. Mi mislimo torej, da ima Mr. Wilson prau', ker potestira proti italijanskim načrtom, katere so tudi Angleži in Francozi dobrili brez Amerikancev." Poglej bodo obupaj! Ne žaluj, kvišku v luč. Trajnih olbčutkov ti lie odvzeli! In če si ubožala.na zemski sreči ter imetju, Ti je ostala tvoja duša še bogata. Vse bo zopet enk(rat dobro. Dežela pridnih rok se bo izno-va uredila. f)ežela pevcev, dežela večne zvestobe, . r fr. : Dežela umetnosti in pesmi prepojena z duhom, Dežela hrastov in trt ne sme nikdar poginiti. P. S. Sic transit gloria Germa-niae. Kdor visoko leta, nizko pade. kodelee bo zopet prijel za svojo obrt. Mnogi bodo zamenjali sabljo "z uma svetim mečem," pri mlajših pridejo na mesto "častniške šole" visokošolska predavanja in skušnje. Deležni bodemo pri tefti tudi raznih "surprizov," kt bi bili pred vojno mogoči le V l omnih slučajih, na pr.: naši mladi nekdanji t9variši bodo ime- li za seboj že oar mi starci pa bp™m službenih let, mo morali iskati Pozdrav naših fantov v Sibiriji. Tekoči teden je prejelo uredništvo "(llasila*' iz daljne Sibirija, iz Irkutska, pet številk "Na- še nove Semestre. — V kolikor je nepriletita in težka vojaška služ-ha, v koliko je ona razvad i la mnoge V gmotnem ofciru. Prišli bodemo domov in treba se bo vča-si sprijazniti s Skromnejšimi raz--merami. —- Poročila od doma o svojih sorodnikih in znancih dobiva malokdo. Zato' se mnogi 4od nas večkrat v^praša: Kaj dela moja dekle? Je li zvesta? So zdravi oče? Je živa mati? Kje so bratje, jim je prizanesla vojna?.To so vprašanja, k? b Ipd i jo v naših glavah po dnevi, ki nas spremljajo po noči v sanjah: to v veselih, to v mučnih predstavah. Na vse to Zgodilo se je že, da so nekateri rojaki, ki so se pregrešili proti zakonu o prohibit ji, občutili na svojo lastno kožo strogost zakona. Ker je v interesu vseh, da poznajo določila tega zakona, obrnili smo se na Bureau of Internal Revenue, kakor izvrševatelju zakona o pro-hibici^ji, ki je za našo rabo sesta- prišteta po narodnosti Jugoslaviji. Na 20. strani tednika "Literary Digest" je pa zanimiva kari-katurna slika, ki nam predstavlja sledeče: Pre^ Belo Hišo v Wash-ingtonu sedi pod drevesom na malem bolniškem vozičku (naslanjaču) predsednik Wilson zelo veselega obraza. V ozadju onstran morja je »videti dim neke razstrelbe baš nad Reko. Visoko nad isto se vrte v zraku Clemenceau, Orlando in Llovd George, ker je vrgel Wilson bombo proti Reki. Nad Belo tyšo se pa'lovi odslovljeni državni tajnik Lansing. Poleg Wilsona na desni ob vozičku je cel kup političnih bomb, katere Wilson smehljaje z desnico grabi. To karika-turno sliko je izdelal Murphy v listu "New York American". Govori se, da je izdala italijanska vlada doslej že nad $30,000.000 (trideset milijonov dolarjev) za propagando samo tukaj v Ameriki. Kaj je propaganda kake tuje vlade iv Ameriki, nam menda ni treba razlagati ker smo čuli in čitali o mnogih slučajih že začetkom vojne. Tudi stara Nemčija je potrošila milijone v to svrho, pa ji končno le ni to efialjsko delo dosti pomagalo. Ameriške liste je namreč lahko dobiti danes na to, jutri pa na drugo stran. Čejemorda prejel kak gl. urednik ameriškega vplivnega lista od Italijanov več tisočakov /a "smodke" in priboljšek, je dotieni li&t.Italijanom, na Ijutw pisal, da je 2 krat 2 pet (5). "Graf ta nje" ali podkupovanje je v Ameriki dandanes tako razširjeno, da se »vrši celo v najvišjih političnih krogih. (Slučaj michiganskega zveznega senatorja Newberry.) Če bi imela naša mlada Jugoslavija na razpolago kakih 50 mili- šega lista", glasila prostovoljcev j nam })0 odgovorilo leto, ki ga zali. jugoslovanskega polka. Ta za- £enjarao ta četrtek: odgovor bo fovanje ali 'reeeptov zji nezakonho ® nimivi 'lst' ^Je izšel dne 29. dec.|M )ed]W poVoljen, za druge pa 1919 obsega 4 strani. Pisan je v 1Jtegne hjti težek in neusmiljen. izdelovtfnje opojnih pijač. Letos se vrnemo v kraje, ki no poznajo samo zime in poletja, Kdor želi opojnih pijač za zdrav- i «>vwkeiii. hrvaškem m rutfkem stvene svrhe, mora jih dohiti po- J™ku pa<> dClCUII|dUd llCUllCV. )•_ 0 tem smo prepričani vsi. \ se-' wo5ai cn,„ - V nekem nemškem listu smo čitali nedavno v yelrkem črnem okvirju priobčeno zanimivo smrtno pesem, posvečeno Nemčiji. Zložil jo je času primerno pes-mk Walter Bloem. "— o tem smo prepričani vsi. Vsebina novega leta obeta biti zelo bogata za nas, ki smo padli iz ti- -J li prijateljem svoje sibirske doživljaje, resnične in izmišljene. Če bo čital moje novoletne misli prebivalce krajev, ki jih je za- s skrbjo vprašal sam sebe: Kam se vrnem jaz? Kje dom je moj? Vrniti se v domačo vas ali domače mesto, ra normalnega življenja v sibir- i p<¥nenja ya „je,,a, 7Jkpiwt\ SP hu-sko zmešnjavo, nered in negoto- difu in poza})iti na SV0j0 vost. Vrnili se bodemo v domače kraje, na mestu germanizatorične ova u- sko pokol jen je. Ne vrniti se, pa i bi pomenilo, odreči se za nekaj časa domači hiši in svojcem. Vse- Gornjo posmrtno pesem bi la- Avstrije bodemo našli novo, slo- i kakar bo Mnj poštonejSa drHgi hko naziva h tudi Jeremgado j vansko državo. Z veseljem in po-: p0t, kajti če bodo Jugoslovani Nemcev Ker ne moremo tega de- nosopi bodemo stopili na našo složnif dankžnje stanje okupacije la priobčiti v pesniški obliki, ga zemljo, zavedajoč se, da smo: na ne more hiti traj sk silo navajamo tukaj v stavi, in sicer se glasi Kalostna pesem takole: Vozil sem se po deželi po moji dobesedni pre-1 svoji zemlji, svoji gospodarji. Vi- Jugoslovanov so ne brate, kat, r, ovira na po- < voda mi i8*6' ko boderao Rovanli v svojem lti domov. italijanska ali nemška \ lUVIU^ lili , •• IVI* 1* • 1 • 1 • 1 jeziku v službi, na ulici ah kjerkoli. Težko in prisiljeni smo izpolnjevali v Avstriji dolžnosti, ki jok ter zdi- j mestu ra-fhovanje, prihajajoče iz dolin. deniaVkacijska črta. Vrnili se bodemo v domače za- kaj onih so nasprotni bus Disoateh" v Columbus, Ohio; The New York Evening Sun"; Cleveland Plain Dealer"; "Kansas City Star"; "Detroit Freie Press", "The Review" v New Yorku in "The Boston Transcript". Ti listi nagajajo v obče, da jadransko vprašanje ni zadeva Združenih držal,, da naj se reši med spornima strankama (Jugoslovani je z globo od ne več kot $1000, ali prostor se smatra kot mesto jav nega pohujšanja. Kdorkoli drži lak prostor za shrambo opojnih pijač, smatra se krivim »pregreška in, ako spoznan krivim, se kaznu- ltalijani); dalje trdijo, da je Italija naša zaveznica, vsled tega ji gre po pravici? nekaj vojnega deleža, osobito vsled tega, ker je imela toliko svojih žrtev v minuli vojni. Da piše slednji navedeni list "The Boston Transcript" v prilog Italijan«, ni čuda. List izhaja v oni državi, ki je izvolila senatorja Lodge v zvezno senatno zbornico. Senatov Lodge, načelnik odseka zunanjih zadev je. kakor znano tudi zagovornik Italijanov. Čemu? sam najbolje ve. —V državi Mass. je veliko število volileev italijanskega pokolenja; vsled tega misli l^odge, da mora zagovarjali Italijane, če ne, mu pri prihodnjih volitvah isti ne bodo šli spfct na roke. Imamo pač zopet dosti znanih ameriških listov, ki odločno zagovarjajo pravična načela Jugoslovanov, čeravno niso bili ti.listi podkupljeni. • ' , List "Times Union" v Rochester, N. Y. je o tem sledeče pisal: "Pred 5 leti še nismo vedeli, da bo neljubi spor na Balkanu vzročil a.etovno vojno, v katero smo bili tudi mi zapleteni. Zdiy .Spoznavamo, da je reško vprašanje tako važno, kot je bila pred leti Bosna, ki je podžgala vojno med Srbijo in Avstrijo. Mi želimo, da bi nastal v Evropi trajen mir, kar bo tudi v našo korist. Mi ne smemo prelomiti naših besed in obljub." "Register" v Desmoines, Iowa, zatrjuje, da je dandanes jadransko vprašanje najbolj važnega pomena na celem svetu; da se mora jadransko vprašanje ugodno rešiti v prilog Jugoslovanov. List "Republican" v Springfield, 111., pravi, da Italijani preveč zahtevajo, da bo jadranski spor povzročil novo »vojno. Znani, ali največji list na iztoku newyorski "World" je istega mnenja ko trdi: "Danes naj vlada Združenih držav podpiše evropski mir. jutri naj pa odobri jadransko vprašanje; ako stori slednje, bo nastala v Evropi ponovna »vojna. * Jersey City "Journal" je mnenja, da naj predsednik Wilson reši .jadransko vprašanje tako, da ne pride do obnovitve vojne. Thfc Birmingham (Ala.) "Age Herald" pripisuje važnost Zveze narodov, katero so Združene države najprvo priporočale. Naša vlada ne sme torej trpeti, da bi prišlo vsled Jadrana do zopetnih krvavih spopadov; to vprašanje je treba torej pravičnim potom rešiti. Jako lepo je pisal list "The Newark (N. J.) News* o jadranskem sporu, trdeč da je predsed. Wilsonov nastop v tem pogledu pravilen. Amerika je šla -v Vojno iz gotovih principov-: za dosego osvobojen ja in somoodločevanja tudi vseh malih narodov na svetu. Amerika je že davno povedala, da ne odobfava nobenih tajnih pogodb; z narodi se torej «e sme harantati, ampak dovoliti jim zajamčene pravice za svoj obstanek in razvoj. Dalje navaja ta list dejstvo, da se morajo zavezniške države ozirati na to, da so v ekonomskem in finančnem oziru navezane edinole na Ameriko. Ako ne bodo z naihi delovati složno, pride zopet lahko do kakega poloma. List "Norfolk Virginia Pilot" svetuje, da moramo vsi prdes. Wilsona podpirati kakor on sodi o jadranskem vprašanju. Ako bodo z zaporom od ne več kot enega leta ali 7. obojim. Kdor ima več kot eno stanovanje, sme držati zakonito nabavljene opojne pijače v vsakem stanovanju, dasi stanuje enkrat tu, enkrat tam. Stanovalci v "Apartment" hišah, hotelih ali "boarding" hišah, smejo držati zakonito nabavljene opojne pijače ali v svojih sobah ali v zaprtih predalih, nad katerimi imajo popolno in izključno kontrolo. Ne sme se piti ta pijaea v obedov al niči ali drugih prostorih poslopja razun v sobi stanovnika. Kdor menja svoje standvanje, sme prenesti tudi svojo pijačo s posebnim dovoljenjem, izdanim od Bureau of Internal Revenue, za prenos pijače skupaj s pohištvom v novo stanovanje, ako ta prenos ni v protislovju z zakoni dotične države. Pojem "opojna pijača" vključuje alkohol, žganje, brandy, whiskey, rUm, pivo, neohmeljeno pivo (ale), porter, vino, jabolčnik, spirituozni slad ali vinske pijače, kakorkoli imenovane, ki vsebujejo pol procenta ali več alkohola. la Kaj je postalo iz to1»e o deže-polna moči in žrjavice? vetje in začeli bodemo novo živ-nam jih je nalagala država. V Ju- Ijenje. Leta, ki smo jih preživeli goslaviji pa hodemo s zadovolj- Kako hitro je ugasnila tvoja i-'nostjo vršili svoj dolg, ker bode- skra po bojevanju? Zdaj ležiš raztrgana in zasužnjena v sponih sovražnika. Ves svet te stiska in se ti posmehuje. Nosili smo in nosimo bremena, kakoršna ni nosila še nobena država. Tepli (bojevali) smo se, kot sc ni še noben narod tepel. ' Našp matere plakajo, kot še niso plakale nobene matere. In vendar — vse človeštvo nas še sovraži. . mo vedeli, da delamo za svoj na- v Rusiji, bila so za nas v marsičem dobra šola. Razočaranja, ki sme jih bili deležni, napravila Težko se kaznuje izdelovanje in j na*a '*tna srca-prodaja opojnih pijač v svrho pitja. Osebe, ki napravljajo vino, pivo ali druge pijači iv svojem stanovanju ali drugje za svojo lastno rabo, se kaznujejo z globo od ne več kot $1000 ali šestmesečnim zaporom za prvi prestopek. Za drugi in nadaljne prestopke znaša kazen od ne manj kot $200 in ne več kot $2000 in zapor od ne manj kot enega meseca in ne več kot petih let. ' Nismo razumeli in ne bomo razumeli. Kaj"- smo morali prestati zadnjih 5 let. Ali smo previsoko stopili? Ali nam je kri preveč junaško zavrela? Ali je Bog dvignil tevojo roko, da bi ukrotil našo prevzetnost? Ali mora Nemčija vedno nižje padati? Ali je morda izkopan Že grob za nemško človeštvo? Mi dvigamo kvišku svoje roke v naši veliki stiski. Gori k visokemu nebu ki nam nemo ter jezno žuga. Nebo mofči. Stopimo torej lilt rod in ne morda v korist tujcu, nas mnngo previdnejše in danes ki nam je z našimi silami priprav- n(, venijemo tako radi, kot ljal našo lastno propast in pogin., sm0 vprje]i V(-.asi Marsikje smo Medeni .tedni zakonskega živ- nekdaj videli ideale, življenje v Ijenja Jugoslavije bodo sicer že i Rusiji pa uam ge pokazalo resni-minuli, ko se mi. vrnemo domov, eo v vsej nagoti: namesto idea-prvotni čar bo že nekoliko osla-j lov smo našli večkrat praznoto bel in obledel, tim krepkejša pa ; in puhlost. Edino na svetu, kar je bo zavest, da se Jugoslovani mo- Še vredno naše ljubezni, t<> je: rejo ohraniti le v skupnem živi je- naš dom. (J. I', nju. Vendar za nas, ki nismo imeli sreče uživali pryih časov svobode, bode vse še novo, tako za- nimivo. KDO SEM JAZ? Jaz sem močnejša kot skupin Vrnemo se domov in prvo, kar armade celega sveta. ljudi, Tudi se strogo •kaznuje protizakonito oglašanje, izdelovanje ali posedovanje v svrho prodaje kate- V našem srcu sniva misel -kakor nerazgreta kovina. V srcih čujemo tolažilne besede, katere je opeval naš Beethoven. V srcih najdemo svetovne o-braze ustvarjene po Gothe-ju. , V- tvojih lastnih globočinah moja Nemčija leži tvoja usoda. Uči se po njih živeti, pa boš zopet velika. In če, je tvoj meč prelomljen po številjriih bitkah, Izkuj si novega v plamenu | rihsibodi posod, orodij, strojev, duha. bodemo re'kli našim eentralistom in decentralistom, bode: zakaj ste pozabili na svoje brate v Rusiji? In če bodo odkritosrčni, bodo priznali: "Vsi smo Jugoviči. Kot. v Rusiji, tako je tudi doma premalo smisla za organizacijo. Drugače pa smo Jugoviči dosti zdrav^nairod." In še to bodemo povedali takoj pri prVem srečanju našim doma: V prvem jugoslovanskem polku smo živeli skupaj Srbi, Hrvati in Slovenk in raznmeli smo se do-|iro. Sicer je sem in tja prišlo do: kakega nesporazuma, kar je čiT sto umevno pri mladih bratcih,« posebno če so sirote, ločeni od očeta in matere, toda takoj smo se zavedli, da tega ne sme biti in drugi dan smo bili še večji prija-j telji. Rekli bodemo onim doma, j ki ne želijo skupnega življenja, da so neiskreni in da kopljejo grob svojemu rodu. . Nikdar nismo bili militaristi in nikdar ne 'bodemo. Da smo se odločili za vojaško organizacijo v Rusiji', je bilo vzrok dejstvo, da samo z vojaško organizacijo mogli koristiti jugoslovanskemu i-menu. Bliža se težko pričakovani čas, ko bodemo odložiji vojaško i suknjo in se posvetili vsak svoje- j Dobro delo boš storil, če prido-rau poklicu. Zopet bodemo stopa- biš kakega novega člana (ico) za hi za plugom na domači njivi, ro- K. S. K. Jedpoto. Jaz sem uničila že več kot vse svetovne vojne. Jaz ne prizanašam nikomur. Svojo, žrtev najdem med bednimi in bogatimi; med mladino in s1a-rimi; med močnimi in slabotneži. Vdove in sirote me dobro poz-najo. ^ Jaz gledam kot senca na vse panoge dela ter obratovanja. Vsako leto jih pomorim na tisoče. Na žrtev prežim neopaženo ter izvršujem svoj posel tiho. Dasiravno se vas opozarja — se me ne ogibate. ♦Jaz sem vedno na nogah, vse-povsddi 0— doma, na cesti v tovarni, na železniških križiščih in na morju. Dasiravno prinašam bolezen, tugo ter smrt, se me nočete vsi ogibati. Jaz pokoneujem, zlomim ali pokvarim. Jaz ne dam ničesar, poberem pa vse. Jaz sem vaša največja sovražnica. ' Jaz sem neprevidnost. .Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov. >Q>»»OMO>>l>IMItlO»» K. S- KL Jednota Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirmna t Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLTET, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. februarja 1920-skupna izplačana podpora $1,732,129.36 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo. Colo. II. podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 & Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1912 N. Broadway St., Joliet, HL Duhovni vodja: Rev. Fr&neis J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., Bo. Chicago, HI. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Irec, 900 N. Chicago St., Joliet, DL NADZORNI ODBOR: Jesip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. , Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, III " Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd ▲ve., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, DL PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNTK "GLA8ILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1961 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22n<4 Place, Chicago, 111. IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J. 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. — Predsednik Jtdin Zvezich, 1801 W. 22nd Street. Tajnik 1903 W. 22nd St. Zastopnik Frank Bnnivh, 18.5« W. 22nd St. Redna seje so vrši vsako prvo nedeljo v meseeu v Slovenski cerkveni dvorani: 2. DruStvo sv. Jožefa, Joliet, m. — Predsednik John Filak, 1203 Elizaboth sto^ Pa. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Presto, Pa. 23. Društvo sv. Barbare. Bridgeport, Ohio. — Predsednik Anton Hočevar, RFD. 2, * box 29. — Tajnik Mihael Hočevar, RFD. 2, box 29. — Zastopnik Louis Sustaršič, RFD. 2, box 30. — Ro- .. , dna seja se vrši vsako drugo nede-t rank Mravlja, y0 y Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio. Pričetek ob 2. uri popoldne. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. — Predsednik George Kokal, box 187, Marvel, Ala. — Tajnik in zastopnik Frank. Kerzic, bx 16, W. Blocton, Ala. — Redna seja se vrši vsako četrto 47. Druitvo sv. Alejlija, Chicago, DL — Predsednik Frank Kozjek, 2021 W. 22nd Place. — Tajnik John Wukehi-nich, 3010 So. Avers Ave. —^Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. — Redna mesečna *eja se vrši vsa ko drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 49. Druitvo Jesus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Stephen Rozina, 5134 Dresden Way. — Tajnik Jo-leph L. Bahorich, 5138 Dresden Way. — Zastopnik Geo Wesolich, 5222 Keystone 8t. — Redna* mesečna seja »e vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Do- m 60. Druitvo Mwije Bedem fcalosti, Allegheny, Pa. — Predsednik John Mravintz, 1107 Haslsge Ave., N. 8. — Tajnik Fr. Trem|)ush, 5146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. — Zastopnik Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. — Redna mesečna seja se vrši \-3ako drugo nedeljo popoldne v K. S. Domu. 61. Druitvo iv. Petra ln Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank Staniča, 500 W. Hughit 6t. — Tajnik Anton Podgornik, 1004 W, Ludingt St. — Zastopnik Aloie Berce, 508 E. Srniih St. — Rodna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Cepen dvo-rani. 62. Druitvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Josip S. Zore, 772 N. Haugh Street. — Tajnik Frank 8a-botin, 721 N. Ketcham St. — Zastopnik Rev. Ciril Orendac, 2816 W. Callage St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani. 53. Druitvo sv. Jožefa, Waukegan, IU. -T- Predsednik Frank Ogrin, 1033 Prescott St., N. Chicago, 111. — Tajoiik Math. Ivanetich, 1018 Adams St., N. Chicago, 111. — Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. — Redna mesečna seja se vrši ysa nik John Zalnr, 1021 Sedgwick St./ N. Chicago, HI. — Zastopnik Anton Marinčič, 728 Tenth St., Waukegan, 111. Redna niešečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v M. Slanovi dvorani. 80. Društvo Marije čist. Spoč., So. Chicago, IU. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Louise Likovic, 9477 Ewing Ave. Zastopnica Agnes Fugina, 9525 Ewing Avenue.— Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani. 81. Druitvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4840 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ann Fortiwi, 4822 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.—Redna meseč. seja »e vrši vsako četrto nedeljo v K. 8. Domu. 83? Društvo sv. Aiojsija, Fleming, Kans. — Predsednik Joseph Gerant, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik Anton Sknbitz, R. R. 2, box 64, Pittsburg, Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2, CUerokeo, Kans. — ltedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sha-hart dvorani. 84. Druitvo Marije Sedem žalosti, Palnesdale, Mich. — Predsednik Juraj Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Taj. Juraj Pintar, box 458, Painesdnle, Mich Zastopnik Anton Kružič, box 77, Painesdale, Mich. Redna mesečna seja Jakob Rupnik, 5101 Sherman St., West Allis, Wis. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto zvečer ob pol 8. uri v cerkv. dvorani v West Allis. 104. Druitvo Mar. čist. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Margareta Kozjan, 1220 Eiler Ave. — Tajnica Julija Krašovec, 1215 Eiler ave. — Zastopnica Paula Prše, 1222 Berwind A v. — Redna meseč. dfeja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v Kozjanovi dvorani. 106. Druitvo sv. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Marija Kompare. 1277 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. — Taj. Margareta Moleč, 79 Evergreen Ave., Brooklyn, N. Y. — Zastopnica Neža Cešark, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani. 108. Druitvo sv. Genovefe, Joliet, m. I—Predsednica Antonija 8truna, 203^ Bridge St. — Tajnica Marija Lavricli, 106 Liberty Street. — Zastopnica Ma ry Zalar, 1131 N. Hickory fit. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šoli. 109. Druitvo sv. Družine AlUquippa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137. — Tajnik Vincent Habich, L. box 115. — Zastopnik Johan Jere, L. Box| 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pri blagajniku. 110. Druitvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Alois Arko, R. F. D. 33 box 8A. — Tajnik Joseph Lek-šan, 149 Center Street. — Zastopnik Frank Beg, R F D. 34, box 214 A. — Redna meseč. eeja se vrši vsako 3. nedeljo v novi slovenski dvorani na Mulberry St. ' 111. Druitvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Bertoncel, 149 Center 8t. — Tajnica Ivana Okoliš, 218 Liberty Ave. — Zastopnica Uršula Dormish, 436 Bolivar Rd. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v dvorani Samost. društva "Domovina" na Mulberry, Pa. 112. Druitvo sv. Jožefa, Ely, Minn. — Predsednik Frank Jerich, box 884. Tajnik John Kovach, box 365. — Za-stopnik Joseph Agnich, box 266. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo deljo po prvi maši v Joe Skaletovi dvorani. 113. Druitvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik John Arko, 4425 Grant St. — Tajnhk Joseph Erjavec, 631 E. 49. Ave. — Zastopnik Joe Erjavec, 631 Maple Street, -r- Tajnik Frank Klun, se vrši vsako -tretjo nedeljo v prostorih 513 West Second Bt.-^Za stopnik Anton tajnika^ob 2. uri popoldne. Novak, 630 W. 2nd St. — Redna me — Predsednik Andrej Urbanč, 1031—, cerkveni dvorani po prvi sv. maši 4th St. Tajnik John Pražen, 1121—3rd St. Zastopnik Joseph Gende, 72—2nd Kt. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v slovenski cerkveni dvorani. • • 32. Društvo "Jezus Dobri Pastir", Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph Richtar, RFD. 1, Enumclaw, Wash. — Tajnik Joseph Malncrltch, RFD. No. 1, box 70. — Zastopnik Jo- 7. Druitvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. seph Malneritch, RFD. No. 1, box 70. — Predsednik John Germ. 734 Moffat St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa -Fe Ave. Zastopnik Mark Stepan, 1222 So. Santa Fe Ave. Redna seja se vrši vsako pVvo in vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni društveni dvorani. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, IIL — Predsednik Frank Terlep, 1407 N. Hickory .St. Tajnik Mat. Bučar, 706 N. Broadwav St. Zastopnik John Barblch, 1303 ' Vine St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mc-secu v stari šoli. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. — Predsednik John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik in zastopnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. 11. Društvo sv. Janeza Kr?tnika, Aurora, III. — Predsednik John Ajster, 627 Aurora Ave. Tajnik Anton Kraajc, R. F. D. No. 1, Box 223. Zastopnik Frank Gorene, R. F. D. 1, Box 223. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik Joseph Kamin, box 504 Forest City, Pa. Tajnik Frank Tel-ban, box 300. Zastopnik John Telban, box 707 Forest City, Pa. Redna seja s$ vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani popoldne ob 2. uri. 13. Društvo sv. Janeza Krstnika, Bi-wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta-hija, box 292. Tajnik Math. R. Tometz, box 81. Zastopnik Anton Urih, P. O. Box 106. Redna seja se vr.ši vsako prvo nedeljo ob dveh popoldne. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. — Predsednik John Meglen, 2202 Hickory St. East. Tajnik John Dolenc, 2128" So. Mont. St. Butte. Za-' - - - — - St. stopnik Frank Balkovec, 94 Pine Redna seja se vrši vsako 2. in 4. — Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v društveni dvorani. 33. Društvo "Marije Device", Pittsburg, Pa. — Predsed/niik Josip Pavla-kovič, 54 Low Rd., Sharpš>bury, Pa. —-Tajnik Math' Pavlakovič, 5204 Dresden Alley, Pbgh., Pa. — Z.'ustopnik John Balkovec, 5400 Butler St., Pbgh., Pa. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v K. S. iiomu, 57. St. 38. Društvo sv. Petra in Pavla,, Kansas City, Kans. — Predsednik Peter P. Sterk, 428 North 5th St. — Tajnik Peter P. Majerle ml., 415 N. 5th »t. Zastopnik John Bižal, star., 416 N. 5th St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio Ave. 39. Društvo sv. Jožefa, Rlggs, Iowa. .— Predsednik Anton Fir, UPI). No. 2, C/*vrlotte, Iowa. — Tajnik Joseph Lu-kežič, RD. No. 2, Charlotte, Iowa. — Zastopnik John Skalla, RD. No. 2. — Delmar, Iowa. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljoi v Riggs, Iowa. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. — Predsednik Peter Sterk, 404% R. R. Street. — Tajnik John Po-vsha, P. O. Box 347. — Zastopnik John Povsha, 614—3rd Ave. -— Redna mesečna seja se vrši vsako pTvo nedeljo v Espermer dvorani. 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa. — Predsednik John Jevnikar, 5411 Camelia St.'— Tajnik John Bojane, 207 — 57th St. — Zastopnik Jooef Lokar, 4840 Hatfield St. — Redna mesečna seja se vrši v'sako drugo nedeljo v K. 8. Domu; 42. Druitvo sv. Alojzija, 8teelton, Pa. — Predsedni-k John Kra.ševac, 168 Fredr. St. — Tajnik Anthony Malesie, 806 So. Second Št. — * Zastonnik An do v dvorani cerkve "Holy Savior". Zvečer ob 8 .uri. 16. DruStvo sv. Roka, AUegheny, Pa. — Predsednik Georgfc Flajnik, 4413 Butler St. Taj. John Thomas, 4806 Harrison St. -Zastopnik Math. Klarič, 1146 E. Ohirf St. N. S. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. — Predsednik Math Kostainšek .'{02 N. 3rd ave. W. — Tajnik Josip Jakse, 122—12 St. So. Zastopnik Matt Prijanovich, 115 Chestnut. St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Du-luth Brewing dvorani. 17. Druitvo Marije Pomočnice. Hunt inr-ton, Ark. — Predsednik Matiia O -r-d i. lrv ' S T-in i boj 1. ZaatujHtiU J 178. Vsi v'Huntington, ja se vršf vsakt^retjo nedeljo v seen. 20. Dništvo sv. Janeza Krst.. Iron-wood, Mich.—Predsednik Frank Smaltz 1M5 Roosevelt St. Tajnik Martin Buko-vetz, 301 E. Bond v St. Zastopnik Pavel Mu-kavetz, 207 E. Bondy St. Redna seja se vrši Vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, ra. — Predsednik John Vertačnik, Box 595 Bridgeville, Pa. — Tajnik Franu Primožič, box 18, Prešlo, Pa. — Za stopnik Ignac Krek, box 67, P. O. Pre- «res,ton Hren, 252 Main St. Redna me- sečna seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik George .Matetieh, 1202 East 5th St. — Tajnik Michael J.^ Kraker, 719 E. 3rd St. — Zastopnik Michael J. Kraker, 719 E. 3rd St. — Redna mesečna seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Pavla dvo rani. 44. Druitvo sr. Florjana, S. Chicago, DL — Predsednik Marko Kralj. 0928 Commercial Ave. — Tajnik John Likovič, 9477 Ewing Ave. — Zastopnik Jolvn Tonneonl, 10812 Torrence Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Medoshcvi dvorani na 9485 \Vi- Kerhlikar, i Ewing Ave. , Vi«* •.•»•H ' Društvo sv. Cirila in Metoda, E. R« diiM so i Helena, Mont. — Predsednik John me Skrenar, box 37. — Tajn'1: John Kam-by, P. O. Box 70. — Zastopnik J"*" Smith, P. O. Box 87. — Redna me^pčna seja se vrši vsakega 14^. v cerkveni dvorani. 46. Druitvo sv. Frančiška Serafin., New York, N. Y. — Predsednik Luka Pauli, 325 E. 24th St., New York City. — Tajnik Joe Mesčun, 323 E. 24th St., sečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu na 529 Elm St. 57. Druitvo sv. Joiefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. — Tajnik G. Tassoti, 423 Throop Ave. — Zastopnik F. G. Tassotti 130 Scholes 8t — Redna mesečna seja se vVši vsako prvo soboto v mesecu na 92 Morgan Ave. 58. Druitvo sv. Joiefa, Haser, Pa. — Predsednik Robert Dolenc, RFD 2, box 120, Irwin, Pa. — Tajnik Thomas Oblak, Post Office box 523, Manoi, Pa. — Zastopnik Thos. Oblak, box 223, Manor Pa. — Redna mesečna seja se vrši. vsako drugo nedeljo v društven t dvorani. 59. Društvo sv. Cirila ln Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Anton Fritz, v 112 Grant Avenue. — Tajnik Frank Peterlin, P. O. box 802. Za-> stopnik Martin Shukle, 811 Ave "A". — Redna mesečna seja s» vrši vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani. 60. Druitvo cv. Janez Krst., Wcno na, HI. — Predsednik Joseph Brence, box 343, Wenona, IP- — Tajnik Frank Bezoušek, box 196. — Zastopnik John Chernich, Bo<*307. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v rnese« eu v dvorani društva sv. Petra H. Z. 61. Druitvo vit. sv. Mihaela, Young stown, Ohio. — Predsednik Ivan Bajs, Eagle St., 2 Carnegie Hptel. — Tajnik Imbro Mavračič, 1203 PolnWd Ave. Zastopnik Rade Radojčič, 803 Rayen Av. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlins dvorani. 62. Druitvo sv. Petra ln Pavla, Bradley, m. — Predsednik Mihael Smole, P. O. box 314. Tajnik Frank Gerdesich, box 317. — Zastopnik Math Stefa-nich, box 340. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Wod-manski dvorani. 63. Druitvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. — Predeednik Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. — Tajnik Anton Kordan, 3727 E. 77th St. S.E.—Zastopnik Jakob Jančar, 3600 E. 81st 8t. 8. E. — Redna mesečna seja se vrši vsako drago nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. 81 st 81. 64. Druitvo sv. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip Jagušič, 10 Craft Ave. — Tajnik John Skoff, 13 Gan ster St. — Zastopnik John Skoff, lil GanBter St. — Redna mesečna seja s« vrši vsako drugo nedeljo na it. 28 Bridge St. v Hrv. Slov. Domu ob 2 ur: popoldne. 65. Društvo sv. Janeza Ev., Milwaukee, Wis. — Predsednik John Ketiš, 538—2nd Ave. — Tajnik John Močnik, 538 2nd Ave. — Zastopnik Joe Winddshman, 483 Virginia ®t. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani na 479 National Ave. 67. Druitvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. — Predsednik John Kraševec, 211 Main St.—Tajnik N. M. Matjasich, 556 So. 3rd St. Zast. N. M. Matjasich, 556 So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani društva sv. Alojzija. 69. Druitvo sv. Jožefa, Great Fails. Mont? — Predsednik Geo Stariha, 220D N. 6th Ave. — Tajnik Frank Ursich, 2222—7th Ave. North.—Zastopnik Jo sip Stariha, 1711 N. 6th Ave. — Rodna mesečna seja se vrii vsako tretjo soboto v Steel Bid g. - 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis. Mo. — Predsednik Josip Simo-nich. 2855 Lyon 8t. — Tajnik J. Mi helčič, 2842 8o. 7th St. — Zastopnik Anton Bukovitz, 3400 So. Second St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Ave. /71 Druitvo sv. Anton Pad., Crab-tree ,Pa. — Predsednik Andv Lovrenc. Slick ville, Pa. — Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, Crabtree, Pa. — Redna mesečna seja m vrši vsako prvo ne-«'eljo v A. Jerebovih prostorih. t Z. Druitvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. — Predsednik Jerry Jenezivh, Box A. M. Tajnik John Otrin, box 322. — Zastopnik Joseph Zgainar, box 385. Redna mesečna seja se vrši vsako drago nedeljo v Fr. Virantovi dvorani. 73. Druitvo sv. Jurja, Toluca. IIL — New York City. — Zastopnik Jernej Predsednik Ivan Rački, box 241 — Habjan, 426 E. 80. St., New York. Ta jnik Vincent Rački, box 133. — Za-N. Y. — Redna mesečna seja se vrši stopnik John Parlich, box 621. — Rp-ysako drugo soboto v Cerkveni dvora- lna seja se vrši- vsakega 16 v meni 62 St. Marks Place, New York City, aecu v prostorih Mike Johanes. 85. Druitvo M. čist. Spoč., Lorain, O.—Predsednica Frančiška Juha, 1700 E. 2»th St. — Tajnica Vida Kumse, 1735 E. 33rd St. — Zastopnica Ivanka Svete, 1782 E.. 28th St.'— Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 86. Druitvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. — Predsednica Mary Karshishnik, 627 N. Front St. — Tajnica Mary Leskovec, P. O., box 547. — Zastopnica Frančiška Mrak, box 253.— Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sv. Antona Padov, Joliet, IU. — Predsednik sRud. Kuleto, 1510 Cora St. — Tajnik Geo Plut, 712 N. Broadway St. — Zastopnice Stefan Stukeljj 150*7 Dearborn St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. 88. Druitvo sv. Aiojsija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, bo* 104, Ah meek, Mich. — Tajnik John Miketich, box 312 Mohawk, Michigan. — Zastopnik John Miketich. -box 312 Ahmeek, Mich. 7— Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo nft Ahmeek, Mich., v Fire Hall. 89. Društvo sv. Petra ln Pavla, Etna. Pa. — Predsednik Mato Belavič, 3 Franklin Ave., Reeseville, W. Etna, Pa. — Tnjnik John Bosanac, 17 Frct )>ort Et., Et/na Pa. — Zastopnik Petčr Lsdešič, 17 Freeport St. — Redna me sečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Benett, Pa., v cerkveni dvorani. 90. Društvo sv. Cirila ln Metoda, 80. Omaha. Nebraska. — Predsednik Mar tin Dergancj 5116 So. 22nd St. — Tajnik Frank Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik Antom Krašovec, 1520 Jefferson f?t. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvatsko- Slovenski cerkveni dvorani. 91. Druitvo sv. Petra ln Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Josip Rudman, box 189 RFD. 5, WilkLnsburg, Pa. — Tajnik George Kroteč, 130—4th St. Rankin, Pa. — Zastopnik Rud. Rudmaft, 2240 Milligan Ave.j Swiss v ale. Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvatski Cerkveni dvorani. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Dora Katkič, 114 43rd St. — Tajnica Marija Mance, 4717 Hatfield St.v — Zastopnica Antonij? Delac, 4909 Butler St. — Redna imeseč na seja se vrši vsako drugo nedeljo Bennett, Millvale, Pa. 93. Druitvo "Friderik Baraga, Chis holm, Minn. .— • Predsednik Math Knaus 216 W. Oak St. — Tajnik John Kochevar ,131 W. Poplar St. — Za stopnik Louis Baraga, 326 W. Poplar St. — Redna mesečna seja se vrši vsa ko drugo nedeljo v L. Kovačevi dvo rani ob 9:30 dopoldne. 94. Društvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. «— Predsednik Joe Rakun, box 85.'— Tajnik John Kru-mpačnik, box 122. — Zastopnik Frank Kramer, box 61. — Redna me sečna seja se vrši vsako drugo nedelj« v F. Cirej dvorani dopoldne ob 10. uri 95. Društvo sv. Alojzija. Broughton Pa. — Predsednik Frank MortfuC, bo* 237. — Tajnik Anton Ipavec, -box 123 — Zastopnik Jacob Brule, box 197. — Redna mesečna seja se vrši vsako dru go nedeljo fc, slovenski dvorani. 97. Društvo sv. Barbaro, Mt. Olive Dl. — Predsednik Paul KrivaSič, P. O — Tajnik Anton GorSič, Box 781. — Zastopnik Nick Cnrilovič, Box 476, Mt. Olive, 111. — Redna mesečna sejs se vrši vsako prvo nedeljo v K. P Hali. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Ročk dale, IU. — Predsednik Framk Gutnik 1124 Moen Ave. — Tajnik Josip Snedic 203 Davis ave. — Zastopnik Peter Ko kalj, 401 Meadow Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani. 100. Druitvo sv. Jurija Latuda, Utah. — Predsednik, tajnik in zastopnik: Anton Težak, Latuda, via Helper, Utah. 101. Druitvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsednik John Ne-rnauich, 3146 Elvria Ave. Tajnik Hen rik Kompare, 1719 E. 29th St. Zastopnik John Juha, 1760 E. 29. St. -Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 103. Druitvo sv. Joiefa, Milwaukee, Wis. — Predsednik Anton Skrjamc, R 4, box 59 D. — Tajnik Louis Sekula, 465 52nd Ave. W. AUis ,Wis. — Zastopnik E. 49th Ave. — Redna mes. seja se vrSi j vsak drugi četrtek zvečer v Domu slo%rensk. društev, 4468 Washington St. 114. Druitvo Marije Milost. Polne, 8teelton, Pa. — Predsednica Marija Starasinich, 764 So. 2 St., Steelton, Pa. — Tajnica ,Mary Butala, 768 80. 2nd St., Steelton, Pa. — Zastopnica Mary Lončarich, 412 80. 2ni!il v morilca, da mu odkrije tudi razmerja do Koleše. V pond el je k je zašli šaval dopoldne g. Itahe Budiuo vega očeta in druge sorodnike ne srečne Perkove žrtve, popoldne je pa zopet zaslišaval Perka. Ii nesrečni morilec je odkril nov greh, Iratercga je zagrešil; in -po vedal,, da ga je zapeljal šofei Kolesa, ki se mu je približal i« se seznanil ž njim v Seleiiburgovi ulici, ga nato večkrat vodi! v raz ne gostilne in kr. varne, ga napa jal z vinom in žganjem in delal v pliv v državi, zato se je naša njim zločine, katere prepoveduje stranka borila za demokracijo in I jo in kaznujejo paragrafi 129 lit ljudske pravice. Tudi zato se je borila proti absolutizmu avstrijske gospode in zato je šla v boj proti "demokratski*' gospodi v Belemgradu. Prišla je ura, ko se državna vlada vrača v roke ljudstva. Da ta važen dogodek še bolj povda-ri, je postavila ljudska stranka na mesto ministra za kmetijstvo slovenskega kmeta Ivana Roška-rja. Cela stolitja so bili slovenski kmetje odvisni od nemškega Dunaja, o usodi in razvoju našega kmetijstva so odločevali razni dvorniki svetniki, 'ki niso poznali potreb naše zemlje. Danes je zasedel to mesto kmet, ki bo iz lastne izkušnje razumel, česa rabi nas kmečki stan, da se gospodarsko okrepi in da zaceli globoke rane, 'ki mu jih je zadala vojna. Težak posel čaka našega mi-nistra-kmeta. Kmetska gospodarstva so si sicer ponekod v vojnem času zelo opomogla; večip noma pa so še v vojni izpraznili hlevi, draginja industrijskih iz-deBkov je zelo narastla in kmečkemu stanu grozi nevarnost, da bo sčasoma obremenil svojo zemljo z dolgovi in prišel v oblast velikega kapitala. Škodljiva politika "demokratske" vlade je udarila kmet^ke gospodarje, poslabšala je njih položaj še bolj in novi kmetijski minister je prevzel žalostno dedščino, da bo moral popravljati grehe stare liberalne vlade. 'Nalofga (kmetijskega ministrstva bo v prvi vrsti organizirati vse potrebno, da se poglobi gospodarsko znanje kmetskega spodarsko znanje KrnetsK.^ t v ve?jj meri vlo. ljudstva, da se b^mogla zv.sati- ~ ( . ^ u Je produkcija in z njo blagostanje. Najbolj zdravi temelj moderne- ga kmetijstva, zadružna organizacija, 'bo moral priti do večje veljave. Dosedanja vlada je zadružništvo, predvsem kmetskf zadruge, potisnila čisto ob steno, zato da so imele velike banke široko in svobodno pot. Temu mora biti konec, kmet naj potoni svojih gospodarskih organizacij sam vzame promet s svojimi pridelki t roke. Slovensko kmetstvo ljudstvo je poslalo svojega tovariša v ministrstvo za kmetijstvo. Ta pre-važni dogodek pomeni za kmet-ski stan novo zmago, ki mu ga je priborila LVS. Veliko praktično znanje in sposobnost novega mi-nistra-kmeta nam jamči, da bo njegovo delo uspešno za ves i»-goslovanski kmetski stan. "Slovenec." K UMORU NA GOLOVCU. Šofer Kolesa aretiran. Morilec dijaka Budine, učite-lišČnik Mirko Perko, je priznal nov greh, vsled katerega bo del razprave pred poroto tajen. Kdor je pazno zasledoval poročila časopisov o umoru na Golovcu, se je gotovo čudil, zakaj jc šofer Ko-leža tako uslužno prbskrbel Per-ku smrt none varni strup strihnin, b in 130 drugi odstavek in par. 125 odstavek 5. kazenske postave. Medtem, ko je preiskovalni komi' sar še zaslišaval morilca Perka, # I 7 so že hiteli detektivi p« Kolešo. kateremu je g. Rabe ptvedal, kar jo izpovedal Perko Keksa, ki jo irn »l z.l.'lj v rekah. y prebledel, krVvi/O jt; tiščal zc->« J,- in si ga potisnil v nogo, nato je pa rekel, da je, izvzemši one reči, vse resnično, kar je izpovedal Perko. Kolesi je na t a preiskovalni komisar g. Habe napovedal, ca je v i-menu zakona aretirati hi ga je odposlal v policijske zapore. V tare v «lue 17. ■ februar je, je zaslišaval g Hibe Perka Jn Koiešo v pol?ci.i ikih zaporih. M< d zasli-šavani»m je prišel v jns*:čno palačo Perko v oče. Nesrečni oče je glasno plakal, ko je korakal po hodnikil l*0vega Žrinjeka ln 'ko je zagledal v priprosti zasliševal-ni sobi svojega sina, je plakajoč klical: "Sina morilca nioaram objeti iiu poljubiti." Ljubeče očetovsko srce ni moglo umevati, zakaj da je sin tako zabredel, saj je prosil gospodarja, pri katerem je Mirko stanoval, da -naj sina strogo nadzoruje. Ko je pa oče odšel in so sina morilca odpeljali v zapore nazaj, se je do tovarišev v zaporu obnašal popolnoma prostodušno, se smejal, se šalil in zabaval z njimi; očetova žalost na izgubljenega sina ni čisto nič u-činkovala... • Policijska preislkava v zadevi Perko-Koleša sc nadaljuje. Velik vlom pri gospe j Keršiče- vi v Šiški. Šl|ode do 200,000 kron. Zadnje tedne sem se pojavljajo v imel Ljubljančan desetletja gradiva za govoričenje, jse se je v kako prodajalno vlomilo. Zdaj pa v Ljubljani kmalu že ne bo hiše, v katero ni1 bilo vlomljeno. In vlo* mileev ne dobe. Zakaj Jia ^Policiji se nalagajo reci, ki niso za njo, varnost la^nine> zatp trpi. Kriminalisti na policiji so pridni, zelo pridni, uradne ure imajo samo na papirju, ker so vedno v službi, vsemu pa ne morejo 'biti kos, ker jih je premalo in kefse ji mnalagajo vedno nove naloge. Zato pa imajo gospodje vlomilci zlate dni in žanjejo zlato še bolj kakor verižni ki, odkar jim gospod svetnik Kerševan tako stopa na noge in jim zaplenjuje vsak dan cele zaloge blaga, barck/ivcev, srebro in zlato, tobak, vole in konje itd. Na pepelnično sredo dne 18. feb. med 19. in 21. uro so do-zdaj še neznani vlomilci pospravljali v sobi , gospe gostilničarke Antonije Keršičeve v Šiški. Pospravljanje se jim je prav dobVo obneslo. Ukradli so bankovcev po tisoč kron, 5000 kron v različnih bankovcih, več zlatega in srebrnega denarja, 8 zlatih prstanov, 2 srebrna z zlatom obrobljena obročka na servijete in več srebrnega jedilnega orodja. Keršičeva gospa ima škode do 200,000 kron. Tat je prišel v sobo skozi okno, na katerem je zarobil šipo s cunjo, katero je poiiiočil v gumi;|re biti v skladu z Vašimi na me- tre dolgo lestvo z okroglimi kij tli, katerih eden je nalomljen ir ? vrvico ob vezan. Lastnik lestve katera se je našla, naj se zglas >ri kolodvorski policijski ekspozi turi v stari predilnici, ker vod preskusen i kriminalist g. nevarni nadzornik Ljubi e poizvedbe v te ski jezik!! Na slovenskem ozemlju in za slovensko prebivalstvo moreš pač brzojaviti v japopskejr jeziku, ne moreš pa v jeziku JjytJ stva! Kkscelenea, prosimo vasi' razmišljajte o tem; kaka čustva mora taka pratksa izzivati v ljudstvu dežele, ki jo upravljate Vi v imenu države, ki je zasedla to o zemlje?! — Na postajah državne železnice se dogaja, da uradnik pri blagajni na zahtevo v slovenskem jeziku odgovarja: Govorite v kateremkoli jeziku — nemškem, francoskem, kakor hočete — samo ne v tem ^barbarskem jeziku! Eks-eelcnca! Razpi&ljajte, Ikako mora biti našemit človeku pri srcu, kc čuje, da se. na železnici, ki teče po njegovi zemlji in ki je njenn? namenjena, tako zaničljivo govori o njegovem jeziku, ki ga — bodite uverjeui, ekscclenca! — ljubi z vsem darom svoje duše!! Ekscejenca nam gotovo pritrdite, če pravimo, da marsikaj, kar je bilo morda v prvih časih zasedbe potrebno, danes nikakor ni več ti-pravičeno. Posebno glede rek vi žici j, bodi raznih predmetov, bodi prostorov. Ali te dni se je dogodilo v Ajdovščini, da jc vojaška oblast rekvirirala edino dvorano, ki so jo imela tamošnja številna društva na razpolago, s čimer je tem društvom odvzeta vsa-*ka možnost delovanja. In med temi društvi je posebno dramatični krožek, torej naprava eminentno kulturnega pomena. Ta odredba je zagrenila .prebivalstvu elužo te& bolj ker je nverje.no, da ni bilo nobene resnične vojaške pd-trebc za to! A še hujše, nego odtegnitev dvorane same, jc zadelo prebivalstvo dejstvo, da so ta-^ koj postavili v dvorano strojni" ce! — Zakaj? Čemu? Da 'bi ne bilo v Ajdovščini prav nobenega prostora za pobrano tistih strojnic — ta misel je seveda izključena Zato si domneva ljudstvo, da je to izraz nezaupanja! Ni pa Vam potreba praviti, ekscelenca. kako da taki izrazi nezaupanja od stra-f ni oblasti napram ljudstvu morejo med ljudstvom izzivati tudi — nezaupanje! To pa gotovo ne mo- torej: te navedbe rta znanje, jajte. jeli tako pewtopanje v skladu z voljo Italije, da jo wet smatra za državo — svobode, in ukrenite primerno. In hitro ii: Umrl je dne 29. J*m*tfJi t, L v garnizijski bolniei v Ljubljani Jožef IVbas iz Volčjega. Ob prevratu je zašel v laško ujetništvo, kjer se mu* je- neizmerno slabo godilo odločno, da ne bo mislilo prebi- Pred nekoliko tedni so ga izpu-^alstvo, da tudi tu velja t tat i zna- stili domov in nesel J" s seboj kal ni rufiflri rek: Bog visoko, a car j jetlke, kateri je podlegel. Bil je daJeko. fant, da malo takih. Vnet za vse dobro, je silno rad čitul, bil je Gelovčani ip streznujejo. Celovca se nam poroča: Mnogi Celovčani so sj spametovali. Nekateri^ prej najhujši nemški nc-cionalci, se sedaj ponašajo s tem, da znajo slovensko ali kafc drugi slovanski jezik. Lakota jih je streznila. Ta teden ni bilo nobenega niesa. Za drag denar se dobi še kaj pod roko. Trgovine so prazne ali pa imajo skrito blago, da je po visokih cenah pod roko prodajajo. Zato so začeli trgovce 'iudo zapirati. Pri kmetih tv.kvi-•irajo, pa se kmetje upirajo. Pri Trgu je prišlo do streljanja. Ena italijansika stotnija je prišla v At, Vid, v Beljak jih je prišlo več. V Beljaku je še hujša beda nego član izobraževalnega društva mnogo je deloval \tudi v " Društvu " v^Vavti vasi na Dolenj skem, posebno se je z vsq vnemo zavzemal za abstinenčno gibanje med mladino. Dobrega fanta je i silno škoda — ^eliipo n,iu večni mir pri Mariji, katero je vsikdrt; rad imel. — ponesrečila je štiri tO pošt* ja jO mejo. Vsled pmi-ranih een zaslepljeni goafKMlarji niti ne Aiislijo na to. da si * tako nepremišljeno, le po denarju pohlepno prodajo uničujejo renta-hiliteto svojfh posestev in ne vidijo v prihodnost, ko ob vedno višjih cenah in manjši vrednosti denarja ne bodo več mogli nabaviti potrebnega pohištva in bodo prisiljeni pod ceno prodajati prazna, opuste>šena poslopja. Čud lino se, za'kaj je vlada postavila sekve-stre, če je bilo mogoče celo iz vile if-Karmen" prodati pohištvo. V e-nem tednu so samo s postaje Bled odpeljali štiri vagone hišne oprave in dan na dan vozijo cele kolo ne vise>ko z mobilijami naloženih voz z Bleda iako, eia je praznih že letna Štefanija Marinček iz RaV- nekaj hotelov in več vil. Ne zganilo. Mati' je "žehtala". otrok ne se nihče, niti glavarstvo, niti pa je padel v vrel lug in se je tako vlada v Ljubljani, 'ker pač mislijo, oparil, da je kmalu izdihnil svojo fda bodo gostje prinesli seboj sla-elušo! ?,n,e v nahrbtnikih ter si postlali IZ D. M. V POLJU. Dne 29. novefn'bra 1919 je bil na ukaz deželne vlade razpuščen občinski j odbor v D. M. v Polju tu. Drva stanejo kvadratni meter, ter odstavljen župan Jakob Dim-po 200' do 250 K. V bolnišnicah ljudje zmrzujejo. Ljudje spoštlji-vejše govore o Jugoslovanih, dokler so pa imeli še kaj .jugoslovanske moke in, masti, so zmerjali. Sedaj pa kolnejo svoje nemške bogove z najgršimi psovkami. Tavno se govori, naj bi prišli nazaj Jugoslovani, sicer boelo Celovčani pomrli. Le tisti nemčurji, ki imajo/zločine na svoji vesti ui so pobegnili pred jugoslovanskimi vojaštvom in sexlnijo, še vedno nflc, 'kateri je vodil županstvo 19 let. Vzrok temu je, kakor dobesedno pravi odlok z dne 29. novembra 1919 št. 15,166: "Občinski odbor ne more in ni sposoben delovati v korist občine." Kakor se je izza kulis izvedelo, se pritožba nanaša "na dejstvo, ker je župan Dimnik odločen klerikalec, občinski tajnik Igu. Mreina pa še večji klerikalec. To je torej greh, vsled katerega je občinski e>dbeir z županom in tajnikom nesposo- hujskajo in pošiljajo v svet raz- j hen, da bi ostal še nadalje na svo-ne laži. Nemci sami so jih že zajeli sovražiti.. Pcžari. — Pred kratkim je iz- jem mestu, j Konferenca čehoslovaških škofov v Pragi. — Na škofovskem bruhnil pod 'kozolcem posestniee posvetovanju v dneh 14.-I9. janu-Vfarije Papež v Lopati, občina arja se je sklenilo predlagati sve-Zužemberk, ogenj. S (kozolcem |tj stoiif.i to.le. j Vpelje naj se vred je pogorelo 20 voz sena, 1 voz hrast6vih desk, 2 voza korii'/-ne slame' in 2 voza suhe ejetelje. Škoda znaša 6000 kron, zavarovalnina le 300 'kron. Ogenj so zanetili najbrže otroci, ki so v bližino kozolca živino pasli. — Dne 28. januarja ob 12. uri jc nasta.l vsled Čezmerno razbeljene peči v peč a rni Jožefa Klemenčiča iz Novega mesta Ogenj, ki je uničil en narodni jezik v liturgijo, razen pri sv. maši; pri kateri se pa vsled dosedanjega dovoljenja sme list in evangelij čitati v domačem jeziku. Rabi naj se pa starosloven-ski bogoslužebni jezik na Velehradii in v Emavsu, km* je bil že v starih časih v navadi. 2. Nadškofu v Pragi naj se da jurisdikcij-ski primat nad vso Čehoslovaško. S. (»lede "Jednote" sodi episko- del strehe. Škoda na poslopju se pat) da bi ne bii0 0prtuno, ako bi sen i 'iia 200 kron. Poleg tega jc bile Klemenčiču deloma uniče-nihv deloma močno poškodovanih a 15,000 K pečai-skih izdelkov, ^koda je^krita z zavarovalnino. I2premembe priimkov. — Generalni civilni komisarijat za Primorec je dovolil potom odlokov sledečim osebam, da smejo izpre-meniti svoje dosedanje priimke: 5 Giorgio in Antonio Bacich, rojena v Kopru in tja pristojna, se bodeta pisala "Baeci;" 2) Andrea Kukanja, rojen v Komnu 9. julija 1848, in pristojen v Trst, sc bo pi-;al "Cuecagna;" 3) Eugenio Lui-gt Laurenčich, rojen v Trstu 13. julija 1892. in tja pristojen sc bo pisal "Laurenti;" 4) Alberto Tn-rell,. pok. (liovannija in Alberto Tur'ell, polk. Alberta se bodo pisali "Torelli." • . Valute na zagrebški borzi 13 febr. — Ameriški dolarji (100) 12,400, carski rublji (100) 130 K, italijanske lire (100) 700 K, francoski franki O00) 930 K, rumun-ski le ji ,(100) 200 K, nemške marke (100) 182 kron. Posebno veliko povpraševanje je bilo po zlatu. se zatrla, dasi je baje Rim to zahteval. Izrastki bi se preprečili, če se doseže, da se ne ustanovi državna "Jednejta." Škofje, ki so bili polnoštevilno zbrani na konferenci, so ^e temeljito posvetovali tudi o c e r k ve n o \ v po 1 i t ič nih zadevah, zlasti o preteči ločitvi cerkve oel države. Razkol ne vleče kaj prida. Obsoja ga ostro zlasti tu navzoča ameriška misija. Pustošenje Bleda, ki preti uničiti . naše prvo letovišče pred začetkom letošnje sezone, ko se mu obeta sijajen razvoj v svetovno zdravišee vsled elotoka tujcev iz vseh delov sveta ob svetovnem šahovskem turni ju* kar bi povzdignilo ugled in donašalo korist celi domovini, to brezvestno pustošenje je zadnje tedne doseglo take mere, da je opravičen strah, kam bomo spravili že pripravljene goste. Da se pa gost, ki prvič ne dobi primernega stanovanja, nikdar več ne vrne in odbije še druge, je razumljiva izkušnja. Z «vseh strani so se prit epi i na Bled verižni ki in nakupujejo po vilah liišno upravo ter jo z o-gromnimi dobički za dobro valu- na tesarskih stolih, obleko pa obešali na seboj prineSen žehel. Naj oblast nastavi vsaj domačine za *ekv#fttre, ki bodo stalno bivali na | Bledu in res nadzorovali ter pazili na interese države, ne pa delati samo nedeljske izlete na tuje t roške na Bled. Če je vlada svoj-čas lahko izdala naredbo, da niso smela iz okraja živila, ki zrastejo in dozore vsako leto znova, zakaj ne bi danes mogla prepovedati vsako prodajo in izvoz prepotreb-nega in popolnoma nenadomestljivega, solidnega pohištva iz kraja* re ima vla4a le kaj smisla in razumevanja za pomen tujskega prometa, mora vendar slednjič spregledati, da ie že skrajni čas za tako prepoveei Z Buko vice nad Škof jo Loko ni\m pišejo: Pri nas je jela jako razsajati španska bolezen. Želeti bi bilo, da bi kak zdravnik pisal o tej bolezni v Časopise ter bi na-svetoval, kako se je obvarovati in odkrižati. — Dne 20. febr. jc o-genj nastal pri Ivanu Golobu, gosti hi ie'ar ju na Ljuši, oh pol 4. uri zjutraj. Gostilničar ie bil sicer zavarovan, vendar je škoda večja oel zavarovalnine. Ogenj je bil najbrž pe>dtaknjen. Umrl je dne 20. februarja 1920 ob 1. uri popoldne gospod Lovro Poljanec, nadpreglednik finančne straže v Ljubljani. Verižniki. — Polieija je 'prijela verižnike Kleina in Kakerja iz Nagybecskereta ij^Ljubomira Saba t i na iz Banal a, ker so nakupo vali v Ljubljani na cesti dolarje in verižili. Na policiji so jim zaplenili ogromne svote sumljivih bankovcev. Do Soče! — "Novosti" prina šajo dopis iz Pulja, ki med drugim slove: "Italijani se jako bojo srbske vojske in mi tukaj, ki vemo, kakšna trhlost se krije v notranjosti italijanskega eVržavnega -sistema pod navidezno zunanjo konsolidacijo, zahtevamo, da Jugoslavija prekliče svoje privolitve in ne zahteve, meje samo do Raše. ampak do Soeve, kakor nam po pra vici gre! Mi moremo mirno čakati, ela Italija izvrši londonski do govor, ako bo imela moči za to. Italija je danes v slabšem položaju, nego sta bili Nemčija in Avstrija pred polomom. Dežela, ki je skrajno revna, ne more niti misliti na to, da bi dolgo časa držala." Treba bi bilo le enega krepkega udarca, pa bi umetno napihnjena italijanska žaba poeMla. Zato ravno Francija tako skrbno čuva nad svojo "latinsko sestro." ŠIFKARTE za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo po naj-povoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. ■l ' V ^ , « DOF^REMAMO osebe iz starega kra a z malimi stroški in brez zavlačenja. rPOŠILJAMO denar v domovino, ter izda jemo čeke na do-Vu i larje, ali Krone na Prvo Hrv. Stedionico. • ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, ♦ prevode* uknjižbe irj vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini.. J PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. JIT >-vZa dobro postrežbo Jamči / JOHN A. LAJEV1CH & CO. 1137 WEST 18th STREET. » Phone: Canal 4116 Chicago, III. M. Squarcy, poslovodja. xvwi — \* 'Frankfurter Zeitung' objavlja H. Wendel elanefk MJu-goslkvija po sklepu miru," ki končuje : Izkušnja, da bodo. nfidi narodi jugovzhoda, če bodo delali drug za drugega, ostali na vekomaj nakovalo — ta izkušnja pripravlja plodna tla%za načrt nove balkanske zveze. Grška z Venize-lom, starim in gorečim pristašem te misli, je takoj pripravljena in zrela za to. Tudi Rumunska je, ker je bila z ultimatom prisiljena podpisati mirovno pogodbo, izno-va zapazila, da dobi mali mož, ko je črešnje z velikim spehom, ko-iseiee v glavo. Toda vpliv — in ruin unski krogi streme za prevlado v jugovzhodni Evropi, in rad! pripadnosti Banata so bili jugosio vansko-rumunski odnošaji v pre icklem letu napeti v meri, ki n> bila ravno ugodna za idejo baj kanske zveze. V zadnjem času j« jasno naglašeno stremljenje bol gaftkega ministrskega predseduj ka Stambulinskega, da hoee z vse mi silami delati za zvezo balkan-. - • * škili narodov, spravilo na svetlo vprašanje, ali naj se Bolgarija zveze z Jugoslavijo. Pri Hrvatih in Slovencih je našla misel, stopiti z Bolgari, ki so vendar tudi Jugoslovani, v najtesnejšo zvezo, popolno razumevanje; in tudi v Srbiji vedo jasne in trezne glave prav dobro, da bi Bolgarija, ki bj bila ločena od novih državnih tvorb na polotoku, pomenila le prelahko bodalo, ki je v rokah kakega tujega (italijanskega?) iniperijalizma od zadaj namerje-uo proti srcu jugoslovanske drža-Vtr. Toda predvsem v pokrajinah, kjer je bolgarski anekcionizem i gral ulogo zelo hudega gosta, ie iz čustva izvirajoči odpor prot; Sofiji še tako velik, da danes ne vlada ugodno razpoloženje za zve zo Bolgarije z Jugoslavijo v okvi rjn nove balkanske zveze.Toda naj bo že morala balkanska zveza diiktvšttie šMn. a^3 premagati večje ali manjše ovire, naj še krajši ali daljši čas čaka, da postane kri in meso, prišla bo kot kos zgodovinske nujnosti, ta ko kot je prišlo ujedinjenje Jugoslovanov. \ 1 Nepoboljšljivi mladi zločinec.— Mlad je še Janez Ločnišar iz Medvod, toda je večkrat že bil pred-kaznovait zaradi vlačuganja in tatvine. Dne 26. decembra 1919 je v Štcpanji vasi pokradel obltv ke v vrednosti 1488 kron. Prvo-mestnik kazensketra senata g. svetnike Xagode: "Ali ste vzeli vse te stvari?" — "Ja,^em vzel." — Na Štefanov večer je kradel pri Anžiču. Prvomestnik Lošni-karju: "Ali Vas ni nič vest težila, sai Vam je Anžič dovolil, da ste tam spali?" — "Nič." — Prvomestnik razglasi razsodbo, s katero se fant obsodi v 10 mesecev težke ječe. "Ali boste kazen nastopili?" — "Ja." — "Ali ste rajši pri nas, kakor v prisilili delavnici?" — "Rajši." — "Kako si mislite Vašo bodočnost, ali mislite celo življenje preživeti v ječah in v prisilni delavnici?" — Molk. Državni pravdnik dr. Ogo-reutz ogorčen: "Fant bo menda »cs prišel na vešala, ker je tako * goda j pričel." Prestop k pravoslavju. — Bel grajska "Epoha" poroča dne 18. febr.: Včeraj je prota N. Trifuuo-vič sprejel v pravoslavno vero g. dr. Pavla Kozino, profesorja, pod katerega vodstvom stoji znani slovenski kv^tet dr. Kozine, ki je zadnje dni priredji v Belgradu svoje tri koncerte. — Katoliška cerkev ni s tem izgubila nič. Uboj v Košani. — Fantje so se začeli zdaj tudi v zasedenem o zemlju pretepati. Pred nekaterimi meseci so se v Košani, največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznašla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj' bi enkrat ZASTONJ poskusil' takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj ametna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenja kile. Ta način je ie svetovno znan. ' , PLAPAO BLAZINICA, kadar s* jo tesno k telesu pritisne, s'e ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teži. Ta blazinica je mehka kot žamet, lahka pri nošnji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, Ttfi trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto n« bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, St. Louia, Mo., da Vam pošiljemo ZASTONJ na poskušnjo Plapao in vsa potrebna navodila. Prava železničarska ura 21 kamnov, jamčena za 25 let STANE SAMO $7.95. * -ZASTONJ: NAJNOVEJŠE VRSTE DENARNICA ZASTONJ. x Le enkrat v življenju nudi se vam ^tako ugodna prilika. Samo mislite si 20 dolarska ura, vsak jo lahko dobi od nas za <7.95. Ura, ki je tu na sliki krasno in trpežno izdelana ima prve vrste dobro švicarsko kolesje, jamčena 'sa 25 let. Te ure so svetovno znane za najboljše, ker drže do minute pravilen čas m se ne pokvarijo. Vsi kondukterji in drugi železničarji nosijo tako aro in vlaki gredo na čas teh ur. Torej kdor hoče imeti eno teh" dobrih ur mu priporočamo, da jo nabavi ne bode mu žal. \Te ure se navadno prodajajo po zelo visokih cenah, sicer pa mi želimo seznaniti občinstvo, da te ure so najboljše vrste in po ccni vsled tega' smo se odločili jih prodajati za kratko dobo po $7.95. Sicer ako bi ne, bili zadovoljni s to uro, po sprejemu, nam jo lahko vrnete in mi vam povrnemo denar. ZASTONJ: Kdor izreže ta oglas in nam pošlje naročilo dobi POPOLNOMA ZA»* STONJ lepo in trpežno denarnico. NE POŠILJAJTE DENARJA v naprej. Odrcžite ta oglas in rtam ga pošljite s 25 centi kot v pokritje pošiljatvonih troškov. "Ostalo bodete plačalo za blago šele potem ko se vam prinese ura na dom. Hitite in pošljite naročilo še danes predno se cena uram poviša. Pišite takoj. IMPERIAL WATCH CO., Dept 1408 A. 1016 Milwaukee Ave., Chicago, 111. - y .1 S { k A ? ? ? Y Y I I ? 1 1