izhaja T«ik patek opoldne.
NuIot 3 Trat-Trieate Caiella Centro 37 ali pa ; zn Imbriani 9/111. Izdaja: konzorcij Malaga Usta
TEDNIK ZA KOVICE IN KOVK.
_ c. C. mh •	.,-:ak.
.	'P' 'mtP	.
^nj\»CL v 10 lir ’
5 Iir
a 3 lira
Odg. urednik Ivan Prešel
Mali koledar.
Petek, 18. decembra : kvatre. — Sobo ta> 19.: kvatre. — Nedelja, 20.: kvatema v adventu. — Pondeljak, 21.: apostol Tomaž. _ Torek, 22.: Demetrij. — Sreda, 23.; Viktorija, Dagobartl — Četrtek, 24.: božična vigilija, Irmina. — Petek, 25.: Rojstvo Jezusa Kr. (Božič).
MALE NOVICE
Pozdravi.
Iz Civitavecchia pozdravljajo veseli Rojaki 82. pešpolka : .Jermol Avgust v Avče, Klinc Anton v Gaberče, Podboj F. v Studeno, Nevreden A. v Vrtovin, Brankovič L. v Črniče, žižmont J. na Vogrsko, Prašelj C. v Dolino, Sedej A. v Cerkno. Želijo vsem vesele božične praznike.
Iz Rima
pozdravljajo in voščijo vesele praznike topničarji 13. polka : Turel Fran, Godnič Fran, štrukelj Josip, Colja Josip, Gorica; Lipold Fran, Škofije;'Otršta Fran, Sila Stanko, Slavec Ivan, Osp; Velušček Ernest, Svetina Guštin, Cerkvenik Viktor, Ivančič Josip, Trst; Lisjak Gregor, Ri-hemberg; Maver Alojzij, Čepovan; Kralj Mirko, Trebče.
Iz Modene.
Pozdrave so poslali vojaki Gec Andrej, Dolnje Vreme; Hajna Fran, Postojna; Mohorčič Jožef, Gombač Fran, Naklo; Masič Ludvik, Povir; Škamperle Ivan, Dolenja vas, Peric Jožef, Božič Ivan, Gorjansko.
Mohorjeve knjige
so izšle: 1. Koledar, lepši od lanskega, 2. Socialna čitanka, sestavil dr, Janko Kralj. Prav potrebna knjiga za naše dni. Brala sc bo s pridom pri društvenih večerih, vsak bravec bo pridobil obilo znanja, 3. Sanguis Martyrum, roman «Kri mučenikov« in 4. Nevesta s Korinja, povest. V Koledarju je slika papeža, ki je letos podani! Goriški Mohorjevi družbi izvirno skoro % m veliko sliko z lastnoročnim podpisom ter besedilom:« Goriški Mohorjevi družbi, ki ima namen o-hraniti krščansko vero in varovati značaj Slovencev, prebivajočih v Italiji, podelimo z vso ljubeznijo apostolski blagoslov. Pij XI., z vso ljubeznijo v Gospodu.«
Kje se dobi ?
Ljudsko pratiko prodajajo še sledeči: Veliko Ubeljsko, Ivan Počkaj.
Col .pri Vipavi, Jožef Pregelj (Orešje). Bistrica, Fran Starec.
Škofije (Vreme), Josip Cerkvenik.
Mrše (Materija), Josip Drožina.
Za študente.
V Padovi, kjer je pokopan sv. Anton, je visoka šola, v kateri so šola precej Slovencev. Naši fantje so združeni v društvo «Nanos». Visokošolci so se letos bali, da bodo morali — kakor sicer vsi laški tovariši sploh — plačevati veliko šolnino. Pa je posredoval poslanec Besednjak in jo pri ministru dosegel, da so slovenski študentje v Padovi vsake dolske pristojbine prosti. Zadovoljni visokošolci so poslali poslancu javno zahvalo.
Državni uradniki.
Vlada jo dolgo vrsto bivših avstrijskih državnih uradnikov potrdila v službi^ Uradniki so imeli v Trstu zborovanje. Tajnik je povedal, da so uradniki sicer zadovoljni, da so potrjeni, da pa so nezadovoljni, ker so njim vodilna mesta zaprta. Na taka mesta pridejo le nradniki iz južnih krajev. Povedal jo še, da se je zastran te neenakosti pritoki v Rimu sam poslanec Banclli.
Našim naročnikom in priiateliem
Leto gre h koncu. Sedaj je najlepši čas, da se obnovi naročnina za prihodnje leto. Vsi stari naročniki bodo v teh tednih prejeli priložene položnice čekovnega urada. Naj se jih čimpreje poslužijo. Kdor ne utegne takoj poslati denarja, naj spravi položnico in jo porabi ob priliki čez par tednov. Vsakdo pa se mora zavedati, da list ni in ne more biti zastonj. Kdor ni bil naročen doslej, naj pošlje naročnino (10 lir za celo leto, 5 lir za pol leta, 3 lire za četrt
leta) s poštno nakaznico, pa naj ne pozabi napisati svojega popolnega naslova. Na list pa se lahko naročite tudi z dopisnico in boste plačali potem, ko vam pride na dom list in priložena položnica.
Vsak naročnik naj pridobi še enega novega naročnika. Porabite čas praznikov za agitacijo. Na delo vsi za naš pravi domači list. Z naročnino pokažite vsem nasprotnikom, da je vaša trdna volja, da «Mali list« raste in se krepi.
Dva koncerta.
Za Božič priredlii učiteljski zbor dva koncerta. Enega bo izvajal v Renčah, na dan sv. Štefana zvečer, drugi pa bo v Ajdovščini, v nedeljo 27. t. m. po poldine. Na obeh koncertih nastopi zbor z velezanimivim sporedom pod spretnim vodstvom g. S. Kumarja.
Pozor društva I
Z ozirom na novi društveni zakon opozarjamo vsa društva Prosvetne zveze, da bodo dobila posebne tiskovine, ki naj jih primemo izpolnijo in lizroče pristojnemu županstvu. En prepis naj shranijo, drugega pa naj pošljejo tajništvu. Društvo, ki bi pomotoma ne dobilo potrebnih tiskovin, naj se obme na tajništvo Prosvetno zveze. Ako bi pri tem postopanju nastala nesoglasja med društvom M - občinskim oblastvom, 'naj se društvo takoj obrne na tajništvo Prosvetne zveze s točnimi podatki glede sporne zadeve.
Podrobna navodila, kako se izpolnijo obrazci, dobe društva v okrožnici.
Skrb za vojake.
Vojakom, kateri odhajajo prvič v službo, nabašejo mamice nahrbtnik z vsemi dobrinami gospodinjstva; oče sežejo v denarnico in odrinejo par kraljevskih podobic, «da bo fant imel za tobak«. Ali se misli še na kaj drugega ? Vojaku je treba stalnega glasu iz domovine, glasu, ki mu lajša domotožje in ga veže na ljubi dom v duhu. Tak glas je Mali list. Majhen strošek je to, ki se izplača. Ko fant odide in pošlje domu prvi pozdrav iz tujino, tedaj pošljite domači Malemu listu v Trst 10 lir (ali za pol leta 5 lir) tor pripišite razločno fantov vojaški naslov. Zraven pripomnite naipriimer : «Te-mu vojaku pošiljajte 1 izvod Malega lista«. — Na to ne pozabiti ! Vojak vam bo hvaležen za to pozornost in skrb.
Latinska šola v Tolminu.
Vlada je sklenila ustanoviti v Tolminu latinsko šolo, to je gimnazijo. V to šolo vstopajo fantiči, ko so dovršili ljudsko šolo. Ko gimnazijo dovrše, morajo vstopiti v licej, ki je nekaj takega, kar je bila pod Avstrijo višja gimnazija. Sedanje tolminsko učiteljišče se bo ukinilo in spremenilo v gimnazijo. 'Prvi razred učiteljišča se pretvori1 takoj v gimnazijski razred. Višji letniki učiteljišča izginejo vsako leto po eden, tako da bo čez tri leta konec tolminskega učiteljišča. — Pri tej novotariji je vlada pozabila, da središče Slovencev ni ne Tolmin ne Štandrež ne Skopo, ampak Gorica. Tukaj bi morala bitai šola.
Češka vlada.
Na Češkem se je po dolgih poganjanjih sestavila nova vlada. Prvi minister je Švelila, voditelj kmetijskih republikancev. V vladi so tudi socialni demo-kratje, katoliška Ljudska stranka, narodna socialisti in obrtniška stranka.
Pametno.
V Trbovljah na Štajerskem je velik premogokop. Oštirji pa tam kopljejo denar. Ob izplačilnih dneh so bile ponavadi; vse gostilne polne pevcev in politikov, ceste poilne razmajanih figur, delavske žene objokano, po družinah kletev in rabuka. Okrajni glavar je slednjič zaprl ošt irsko zlato jamo : prepovedal je točenje ob izplačilnih dneh. Zdaj je red na cesti in več miru po družinah. Trbovlje soi se kar spremenile. Samo oštirji so se pritožili....
Palček Potep, pravljična igra v treh dejanjih. Spisal A. Pajme. V založbi «Svete Vojske« v Ljubljani je izšla igra,	ki bo vsem
knjižnicam im otroškim odrom zelo dobrodošla.
Vsebina:	Ubogemu dečku jo srce
zahrepenelo po sreči, po kraljestvu palčkov. Po dolgem iskanju ga najde v globokem gozdu ter prosi palčke za sprejem. Tli ga pa nočejo sprejeti kar tako ter ga povprašujejo in preizkušajo, ali je za kraljestvo palčkov res sposoben. Največja ovira je	po preiskava
zdravnika palčkov, ki ugotovi »sumljivo utripanje srca«, «bakren nos« — posledica uživanja alkohola - ter črne zobe - vstLedi kajenja. Ker pa deček obljubi, da bo v bodoče vse to opustil, ga sprejmejo medse im mu dajo ime Potep. Ta dogodek skupno s kraljevsko proslavo slovesno praznujejo. Čarodej Lom, ki je nameraval pri pojedini	med vodo in
mleko pomešati tudi alkohol, dobi zasluženo plačilo in pride v dosmrtno ječo.
Igra je zelo posrečena, kjer so jo igrali, so dosegli prav lepe uspehe. Tako je ottroško preprosta, pa neprisiljeno vzgojna, da tudi za odraslega človeka ne more ostati brez vpliva. Igro priporočamo vsem društvom, posebno pa mladinskim knjižnicam in odrom. Stane 5 dinarjev tep se naroča pri »Sveti Vojski«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Huda zima.
Take že ni bilo dolgo. Po celi Evropi tarnajo. Toplomer kaže pod ničlo, pa včasih zelo nizko. Prišlo je po nekod do 20 stopinj mraza. Volkovi so postali zopet ((domača zverina«, kakor ob času dedov. Iz Gorice v Idrijo ne moro voziti korjera vsled visokega snega na cesti od | Cola proti Idriji.
Ali bo mir?
Maroški poglavar Abd-el Krim je ponudil Francozom mir. Upati je, da bo do tega prišlo. Mir bi bil najlepši božični dar za vojake din za nesrečno prebivalstvo maroške deželo.
Davek na lenobo.
Prefekt otoka Madagaskar je vpeljal nov davek : na lenobo. Ta davek morajo plačati vsi moški, ki se no ukvarjajo rodno s kako obrtjo ali ki nimajo stalnega poklica. Tega davka so prosti samo bolniki in penzaonisti.
MIHEC
JAKEC
M IH F P* Enkrat naprej, enkrat nazaj -til lil LUi kraški magnat si izbira raj.
lAIfFP1 Gori in doli, tretjič okoli -JHNlU ■ snop in sekiro si slednjič izvoliš
BELEŽKE.
Pametna beseda. «Edinost» od 15. decembra je napisala uvoden članek z naslovom «Za ozdravljenje našega javnega življenja«. V članku navaja vzgled1 čeških strank, katero pri vseh medsebojnih razlikah vendar skupno sodelujejo v državni vladi. Podobno bi se morala tudi v našem narodu najti podlaga za skupno delo. Žal, da so pri nas razmere slabe. O njih takole pravni ((Edinost,« : «Osebno žaljenje in zasramovanje drugomišljenika se je povzdignilo ne le med dovoljena, marveč tudi potrebna in koristna bojna sredstva«. Drugod pravi, da «so je strankarsko tekmovanje izprevrglo v slepo srditost in celo tudi v osebno sovraštvo«. To je ((Edinost« dobro povedala in še to je dostavila : ((Vzpostaviti se morata medsebojno spoštovanje in zaupanje — priznavanje, da so tudi nameni drugomišljenika čistii.« — Priznati moramo, da je v tem članku «Bdinost» pametno pisala. Zato upamo, da bo tudi nehala zanaprej psovati nasprotnike s ((peklenskimi načrti«, «hijenami», «reptili», «izrodki» in drugimi takimi izrazi. Tako bo od sVOjo strani mnogo pripomogla k ozdravljenju našega javnega življenja. Mi jo bomo na dobri poti zvesto sledili.
Čitanka na Trentinskem. Na Trentin-skem je izšla lani čitanka za laške ljudske šole. V tej čitanki je tudi borilce, ki govori o «ropu tega, kar je vsakemu narodu najdražje, namreč jezika«. V be-rilcu stoji tudi tale zanimivi stavek: «Kakor hitro jo ljudstvo svoj lastni jezik pokvarilo ali edo zgubilo, je zgubilo obenem svoj lastni značaj in postalo jo strašljiva svojat, iz katere lahko narediš, karkoli hočeš.«
Ponatisa vredno. Že delj časa priobčuje neki učitelj v ((Učiteljskem listu» razpravo o napakah slovenskega pisanja. Pisavec pozna do najtanjih podrobnosti naš jezik in naše slovničarje, zlasti Breznika. Ker je «U. 1.» malo znan, omenjena razprava pa zelo.koriBtna, ali bi se ne dala ponatisniti ?
Velika beseda. Leta 18G2. je napisal škof Slomšek v «Drobtinicah» : «Držimo se z obema rokama slovenščine, skrbimo za njeno omiko sebi in svojim. Po omiki in liki jezika so navadno človek jn ljudstvo časti. Jezik je najžlahtnejši telesni dar božji; pismo našega naroda, po katerem se spoznavamo in spoštujemo; narodna beseda je večji del mati narodne slave, ali pa mačeha, če jo pustimo v nemar... Terjajmo svoje pravice, toda po modrosti in v pravi meri. Branimo se napadov naših nasprotnikov, pa brez vsakega srda in praznega pričkanja. Naše orožje bodi beseda večne Resnice, ki pravi: česar sam sebi ne želiš, glej/ da tudi drugemu ne storiš.«
2
•MAM L T T>
Kako je s politiko
RAZBURLJIVI GLASOVI.
V zadnjih tednih sc je mnogo pisalo o Avstriji, češ da jo hočejo- sosedje razdeliti medse. Severni kos do Dunaja, da hi •vzeli Čehdi, Gradaško (Burgenland) Mažami, kos Štajerskega in Koroškega Jugoslavija, kos Koroškega in Tirolskega I-talija, ostanek pa Nemčija. Avstrijski časopisi, so se ježila! in hudovali nad po-' žrešnositjo sosedov, na Koroškem pa so že kar čakali, kdaj pridere od Ljuhljane oborožena «Orjuna» ter zapodi nemškutarje čez Dravo.
Ali je kaj resničnega na teh vesteh? Italijanska «Agenzia Stefani« je zanikala vse take govorice, posebno pa trditev, da sta se Italija im. Jugoslavija dogovorili za skupno delo proti Avstriji.Tudi v Ljubljani so se smejali, ko so brali, da bo «Orjuna» marši (ral a na Koroško, pa v Ljubljani tega noben človek ni vedel.
Kadar pa vse časopisje bobna,, utegne že biti kaj za bregom, seveda lahko čisto kaj drugega. Eno vemo za gotovo: Avstrija se hoče združiti z Nemčijo. Lahko, ‘da so sami Avstrijci zagnali vrišč, da bi prod Evorpo dokazali veliko nevarnost za svoj obstoj in da bi tako omehčali trmaste diplomate, ki združenja z Nemčijo ne dopuste. Avstrijcem se zdi prilika tudi zato ugodna, ker je tačas Francija y notranjih stiskah. Francija namreč je glavna nasprotnica «zdmženja»; dokler ona kaj ukaže, ne bo šlo zlepa; ako pa ona opeša, bi se utegnilo «združenje» posrečiti z angleško pomočjo.
Morda so pa orni vrišč naredili cesarski prijatelji. Tudi teh na Dunaju ne manjka. Radi bi zopet postavili cesarski tron, nanj pa posadili Karlovega sina Otona, ki je v teh letih do rast el v mladega moža.
Pa naj že bo karkoli, za enkrat ne bo «ratalo» ne eno ne drugo, ker druge države čuvajo skrbno in se ne bodo dale lahko za nos potegniti.
FRANCOSKE TEŽAVE.
Pisali smo že o tem, da .se Francija nahaja v škripcih. Denar je začel zgubljati vrednost. Ljudstvo se vznemirja, minir stri nervozno'tekajo po pisarnah. Zakaj !to? Ves čas po vojni so> se Francozi preveč zanašali na nemške denarje. Nemec je bil obsojen na plačilo velikih svot in še prodno je plačal, so Francozi rajala) na to upanje. Tako so zapravili težke milijarde za vojne pohode proti boljševikom, proti Marolcancem, Sircem in drugim. Medtem pa se je Nemec znajl otresti mnogih plačil in v francoski blagajni so začeli gnezditi gadje. Vlado se niso upale dolgo-časa priznati pred javnostjo, da. je gad v kasi, Painlevč je celo brez postavnega sklepa tiskal nove milijarde na papir. Pa nikdar ni bilo zadosti. Zdi se, da se je pod francoskim frankom začelo uidirati. Do danes je padel že tako nizko, da se en frank že lahko kupi 7. eno liro in nam še ostane 10 stotink.
Pomagati bi se dalo samo z nakladanjem visokih davkov. Toda na Francoskem so že sedaj davki zelo visoki in ljudstvo godrnja. Minister Painlevč je
nameraval zaseči premoženje velikih kapitalistov, da bi odplačal državne dolgove in ustavili tiskanje bankovcev. Na to misel so ga prignali socijalisti, a niso ga znali braniti pred nasprotniki. Kapitalisti so zmagali, zadrgnili mošnjičke in mimo gledajo, kako državo vije v trebuhu. Painiere je padel, z njim njegov načrt. Sedaj preseduje Briand, za finančnega ministra je pa Loucheur (Lu-šer). Ta je naredil načrt za 7 milijard davkov navrh sedanjih. Poslanci pa nimajo korajže glasovati za nove davke in spet se ne ve, kako bo.
Med tem otipavanjem pa hite veliki bogatini, kako bi svoj denar spravili na varno, če pride polom. Za franke kupujejo funte in dolarje ter. jih pošiljajo iz države. Čim bolj pa je frank naprodaj, tem huje pada njegova cena. Kje se. bo to končalo? Nekateri pravijo, da bo prišlo tako, kakor je bilo v Avstriji, ko je padla krona, ali v Nemčiji, ko je padla marka. Tudi na Poljskem in v Rusiji so bili enaki pojavi. Stari denar je prišel čisto na nič, Potem so začeli z novim ter si opomogli. Nemci so s padanjem marke tudi slepili nasprotnike, tarnali o mi-zeriji in se rešili mnogih plačdiL Tako mislijo nekako tudi na Francoskem. U-ničiti frank in potem pokazati upnikom prazne dlani. Francoska vlada bi na ta način črtala večino državnih dolgov, o-ziroma odplačala jih s počečkanim papirjem, potem pa vpeljala nov denar. Seveda ne mislijo vsi tako, a prav lahko še do tega pride.
KAJ DELAJO V JUGOSLAVIJI.
Nadaljuje se borba med Slovensko ljudsko stranko in Ilrvatsko seljačko stranko (SLS in HSS). Dr. Korošec prireja shode po Hrvaškem, Stefan Radič pa mu koplje ptod nogami na Slovenskem. Iz te živahne agitacije bi se dalo sklepati na to, da oba voditelja vohata nove volitve. Sicer pa domnevajo listi o Pa-šiču, da morda tudi on krmari v tisto stran in bi utegnile biti na spomlad leta 1920. zopet volitve v državni zbor. Pašič računa na to, da bo Radikalna stranka dobila čez polovico vseh poslanskih mest. Potem no bi potreboval ne Radiča ne Korošca, ne Pribičeviča, ampak bi mirno vladal sam. Zdi se pa, da niti med Srbi niso vsi zadovoljni s tem načrtom. Celo mod radikalnimi poslanci se opaža zadnje čase nesloga in uporen duh proti Nikoli Pašiču. Ljubomir Jovanovič, se postavlja na čelo nezadovoljnežev. Do razcepa med radikalci] pa ne bo prišlo še tako brž.
Zadnji čas so se čuli glasi, da bo vlada odpravila slovensko vseučilišče v .Ljubljani. Na Slovenskem je nastalo veliko razburjenje. Vsi Slovenci, brez razlike strank, so se vzdignili na odpor. Vseučilišče, najvišja šola, to je bila stoletna slovenska želja, katere avstrijski mogočniki niso hoteli izpolniti, v Jugoslaviji pa se je izpolnila. Ljubljansko vseučilišče je danes že zelo številno obiskano ter liživa dober glas vsled izvrstnih profesorjev in pridnih študentov.
Kal pa Slovaki?
Slovakov je krog 3 milijone, torej dvakrat toliko, kolikor je Slovencev. O sebi Slovaki ne pravijo, da so Slovaki, ampak Slovenci, prav kakor mi. To jo za-jemljiva posebnost. Pred vojska so bili pod Ogrsko, Mažari so jih narodno kar davili. Po vojski so se s Čehi združili v Češko slovaška republiko.
Pisana pogodba.
Med1 vojno je bil sedanji češki predsednik republike Masardk v Ameriki in se je pogajal s Slovaki za skupno državo, to se pravi, da so se pogajali, za kožo avstrijskega medveda, ki je bil tačas še živ. Pogodili so se takoile : Čehi in Slovaki se združijo po vojni v skupno državo, vendar pa tako, da bodo imeli Slovaki deželno upravno samovlado s skupnim parlamentom v Pragi. To pogodbo, ki je bila sklonjena v Pittsburgu, je podpisal za Čehe Masarik.
Obljubiti in dati je preveč.
Ko se je avstrijska država podrla in so isi Čehi in Slovaki postavili svojo državo, tedaj so Čehi pozabili na obljubo, pozabili na pogodbo in so vpeljali za vso državo največji centralizem, veliko večji kot je bil ogrski.
Slovaki se postavijo po robu.
Slovake je ta prelom besede razjezil in na čelo Slovakov se je postavil duhovnik Andrej Hlinka, kil tirja v imenu Slovakov samovlado (avtonomijo) za Slovaško. Čehi so si pridobili na razne načine nekaj privržencev med Slovaki. Tako so organizirali boj zoper I Hinko in Slovaško ljudsko stranko, češ : «Illinka je zoper narod, je izdajavee, je obrekovalec, je proti slogi, je ......,	je	pod-
kupljen itd.»; prav tako kakor delajo edinjaši ali centralisti po vsem svetu. Slovaško ljudstvo se je dajalo precej časa mamiti, z besedami o slogi, o edinosti; potem pa, ko je spregledalo, da ga hočejo centralisti le izkoriščati, so se trdno oklenili Slovaške ljudske stranke. Tako je letos ta stranka priborila pri volitvah dvakrat toliko glasov, kakor pri prejšnjih. Gotovo je, da bodo Slovaki trdno vztrajali na začeti poti in da bodo prej ali slej tudi dosegli svoj cilj : samovlado Slovaške v okvirju češkoslovaške države.
Pepo iz Koludrovice.
Uondan sm biv u Sežani na semnji jen an prjatu, ko sem hiiv ž njim še pr sov-dateh pr zibenuntnajncigrjoh, me je zvabil u Tomaj, češ zima je, doma ni dela, hodi z mano u Tomaj. Jejžeška, kej vse sm ondi vidu nu slišal. Za žepana je an gvišn Fakuč, ke je lih ku an šviga švaga črez dva praga. Fakuč je mlad, deštr človk, samo taku je, do bi rat ja-hov dvej kobili hkrati. Pej so zna, do tu no grej na občno vižo.
Ob črešnjah je blo, ko jo Mušolin šra-jov, de bojo kainunsko volitve prov hmali. Do tabot je biv Fakuč z vso dušo pr snoparjoh: pr vsaki njeli procesiji je biv; kašn bot jo falu šotoprefeto, kašn bot ta al uni uot oblastva, ma Fakuč ni nikoli majnkou. Kulcr jo čou, do bojo kainunsko volitve, je začnu Fakuč s fljako uobračat spet na slovensku stran.
Taku je šlo, do se je uod cajta do cajta tildi zbesodu s kašnim ta višjim; šlo mu jo zatu, da dobi slovenske glasove, do bo spet žepan.
Ku do bi ustrln, jo gasput Mušolin jaiu : «Njente p j Ci sindako in Tal ja, ma šolo poteštat; govorno far4 poteštati«. Fakuč, ko je glih brau v Edinost tu no-vicu, jo zbezlou ku tele pruti dumi jen je doma reku : «Leb moja žena, falu
sm falu, do sm obračou barko na slovenske vode; volitev ne bo, vlada bo postavla poteštate; adn bo tildi u To-maji. Jejzesa, jejzesa, kej sm nardu. Ta hudimani fulk, de sm se s|>et najn zanosu ! Noč, veš kej. Korajža velja. Caruk z bandiru.! Čez nokej dni, ke je šou Fakuč z anmi kamiinskimi bukvami ses Tomaja proti Uto vi jam, mu je pala ana karta. Uon tega ni opažu. An šular ju je pobrou jenu je brav :
Nazaj, nazaj, magare u Šempolaj !
Narod noj grej spat, jest bom potostat !»
Ma fulk vsega tega ni znov prov neč. Je paisau an todon, je pasau še adn. Use tiho. Kar na ojnkrat začne obirat moža za možam :	«Ti, sej veš, kaku nu kej,
dandanes je taku, dej no, sej se boš upiisou u fašjo, glih taku de bo, sej zastran tega ne bo neč». Ma noben človk noj znou, zakej jo začnu Fakuč godet ta novu polku. Ta 6. tega mesca pej so vdobili po celem Krasi usi učitelni, gasput niinci, žepani, tajniki, oštirji, betgarji vabila N utr je blo zapisano: «Corporazione fascista, U giorno G di-cembre. Ricevimentio al Municipio. Di-scorso del sindaco Antonio Gerbez. Ran-diera. Illuminazione. Alla sera grande ballo». Soj je blo dosti zapiisanga, ma jest vsega no mirkam. Anu res je blo tisti dan ceu ginder gander po Tomaji. Anih 200 otruk jo nosilo vsak anu lepu bandircu jenu zvočlr jo biiv ples. Orka, ma jo Fakuč fajn uštimov ! Ma kumej drugi dan so začnli možakarji griintat: V^i hudiči, zdej kumej zastuopm Faku-čevu lijaku.
An velik gasput, ke je biv na fešti, je zvečer, ke se je otpravilov proč, reku : Nešun aitro ko šonjor grboc šari po-deštči !
Poštne tarife
Z novim letom se bode spremenila poštna tarifa za pošiljatve iz Italije v druge države. Za navadno pismo bo treba ne več znamko za 1 liro, ampak za 1.25 L. in sicer za pisma, katera no presegajo teže 20 gramov. Za vsakih na-daljnih 20 gramov bo še 75 stotink.
Dopisnice iz Italilje ven bodo po 75 stotink, s plačanim odgovorom po 1.50 L.
Razglednice z največ 5 besed in podpisom bodo po 25 stotink.
Rokopisi za vsakih 50 gr. 1.25 I-. Vzorci za vsakih 50 gr. 0.25, toda vsaj 50 stotink vsaka pošiljatev. Tiskovi-n e vsakih 50 gr. 0.25. R e k o m a 11 d a-c i j a 1.25. Ekspresna pristojbina 2.50. L.
Iz grofovskih časov
Pisatelj Janez Trdina, ki je osebno poznal kmete, ki so bili pod grofi, opisuje razmere takole :
«Pogovor je tako nanesel, da mi je začel praviti, kako neusmiljeno jo ravnal s kmeti graščak Kun. Za paznika je postavil najhudobnejšo pošast cole du-hovnije, nekega Mlakarja. Ta ni preganjal tlačanov samo z besedo, da so morali pridno delati, ampak je jomal s sabo tudi dva hlapca, dva rabeljna, ki sta pretepala ljudi s palico in z bičem-Včasi jo prišel gledat Kun sam, ne peš, ne z vozom. Nosili so ga v velikem stolu štirje kmetje. Gorje tistemu, ki ni stola prav držal ! S svojega sedeža mu jo dal gospod tako gorko zaušnico, da so mu zobje zašklepetali. Mlakar mu je pravil, kateri tlačani iso najbolj uporni in nemarni. Tako jo poklical predse in jih nažigal sam z bičem.«
Tako je bilo takrat. Kar je bilo takrat grolovstvo, to je danes kapitalizem, zoper katerega se Mali list vojskuje, ker brani ubogega človeka. In to mu nekateri zamerijo.
OB NOVEM LETU AGITIRAJTE ZA »MALI LIST» !
RAZŠIRITE GA POVSOD I
Naše narodne pesmi.
Pesem od vernih duš.
				c- ? r-	FHFitii
1—*■—— %CL	~ 1 P— — lili ■ šm , ma —1 -_J			1	 tlAA.'&U, jjt	' r t 1 r --r- 4/l . pet in /vmti -i. J -i ^		*r 1 .VtVV.ivvv
1^-dE	fj-	—f—l	L_L_		f—	,^=ft-+-=±		rrr »r 1
fJfaA J -A- -J -1 IjSBffi- ‘A -zp -:jf.		-ri- ?	
tl 	+—1	T— fp -• iš.ZCmi %*- 1 ^ 2 <tt'	^	^	—d	1 Itaiffljfc -.»•. z,. ■ i	i	fcfejwf 'f - bt-- Aa. xk> -	t1 fyt£. -rJ—?—	€
h '- -■ #—4—4	f—	f-	fap——				
« MALI LTST »
3
ABD-EL-KRIM
glasoviti vojvoda Marokancev.
Dopisi
Tomaj.
Pevsko - bralno društvo «Tomaj» v Tofaju bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 20. 12. 1925. ob 3 popoldne v društvenih prostorih. Dnevni rod : 1.) Otvoritev zborovanja; 2.) Tajniško poročilo; 3.) Blagajniško poročilo; i.) Poročila raznih odsekov; 5.) Poročilo pregledovalcev računov in predlog glede njih oilobrenja; C.) Slučajnosti; 7.) Valitev novega odbora.	Odbor.
dolina.
Meseca julija smo pokopali rojaka Josipa Pangerca, moža, ki je žrtvoval vse dušne in. telesne silo za napredek naroda. Sad njegovega dela so moderne šolske stavbe po raznih vaseh, ceste, mostovi, razne ustanove in društva. Njegove zasluge, ne le za dolinsko občino, ampak za celo Istro, so tolike, da «iu mora hvaležni narod postaviti viden spomenik. V ta namen se jo zbralo več prijateljev pokojnika in izvolilo odbor, kateri ima namen zbirati prispevke za Pangorčev spomenik. Izvršujoč zaupano nalogo se obračajo podpisani s prošnjo do vseli prijateljev in znancev, do vsega hvaležnega naroda, naj dopošljejo svoje Prispevke na blagajnika odbora* Ivana Sancina v Dolino (S. Dorligo), št. 92. — Vsi darovi bodo objavljeni! v naših
listih.
Odbor za postavitev Pangerčevoga spomenika : Josip Čuk, Ivan Sancin, Andrej Stranj.
Tomaj.
Prejeli smo: Na besen napad v «Edi-nosti» št. 287 v dopisu iz Tomaja odgovarjam : 1. Gospod župan in prizadeti ftaj ovržejo, če morejo, trditve v naših dopisih iz Tomaja v Malem listu. Če ne . morejo, pa naj molče. 2. Tistih dopisov niso pisale nobeno posvečene roke. 3. Ne bom na dolgo razkladal resnice ljudem, katere ravno rosnica tako razkači, in kateri imajo narobe pojme o sramoti itd.
Dopisnik.
Opomba uredništva: Tomajski magnate so se šolali pri tržaških, zato imajo enake pojme, in enak na&in zmerjanja. To je šola stare Šembilje iz Trsta. Le primerjajte: «... ostudni dopis,... največje o-gorčenje, ...najostudmejši dopis... nesramni dopisnik... hijene.... blati z lažnjivimi in izmišljenimi podtikanji... nesramnosti... posvečene ali neposvečene roke... So nam na srcu trpkejše opazko... brez-®ramnežem... ogorčenja...« In na to gnojnico so zapisali i podčrtali, da je bil po kojni dekan njih učitelj. Kaj še! Šembi 'ja jih je izučila, Šembilja, ne pa dekan Sila. To se pravi: kar jih je duhovnik u-čil, so (pozabili — ohranili pa so, kar jih le učila «Edinost».
Mali list v vsako hišo, v vsako slovensko družino!
Sv. KRIŽ pri Trstu.
Krasno cerkveno zastavo so si omislile .švetokriižka dekleta, pod katero bodo nastopale pri procesijah. Zastava je bila izdelana v sirotišču sv. Jožefa v Trstu. Stane približno 3000 lir. Na sprednji strani je naslikana Mati Božja, pred katero stoji novoproglašena svetnica sv. Terezija Deteta Jezusa, katera pošilja dež cvetlic na zemljo. Od zadaj pa je podoba sv. Alojzija, zaščitnika mladine. Zastavo je slovesno blagoslovil na praznik Brezmadežne preč. g. Zink, dekan openski, ki je ob tej priliki imel slavnostni govor. Kumovala je pri blagoslovu zastave najstarejša cerkvena pevka gospica Josipi-na Sedmak. Drugi dan 9. decembra je bila peta sv. maša na čast sv. Terezije za vse dobrotnike, ki so prispevali, da se je zastava napravila dm. slovesnost tako lepo izvršila.
UKVE na Koroškem. .
Letos je prišel sv. Miklavž tudi v Ukve. Delil je darove večjim in manjšim. Lepi so bili angeli v njfegovem spremstvu, črni in rdeči krampusi (parklji) so pa po svoji navadi povzročili precej šuma. — Dne 8. dec. na praznik Brezmadežne, je bilo ob navzočju sosednjih duhovnikov 12 novih deklet slovesno sprejetih v dekliško Marijino družbo. Tako šteje zdaj Marijina družba v Ukvah 30 članic in 6 novink. Za sklep tega lepega dne so družbenice zvečer priredile v zasebnih prostorih igro «Marijin otrok«. Pred in po igri so v izbranih pesmih sla-viile svojo nebeško Mater in se veselile sreče Marijinih otrok. Prireditvi so vsi navzoči sledili z zanimanjem >itn -se vrnili na dom zadovoljni, da. so spet) nekaj lepega doživeli.
MISLIČE.
Kakor drugod, je tudi pri nas vreme poredno. Zapadel je sneg, (pa ga je spet pobralo solnce in dež. Potem je nastala burja, kii je vse zamrznila in aažledila, tako da se ni moglo z živino niti na vodo, še manj pa v gozd. Med tem pa še neki zlikovci hodijo v gozde krast drevesa po «partih». Kdaj bo konec tega dela?
LIVEK.
Naše društvo in še kaj. Letos smo imeli eno javno prireditev, katera je lepo uspela. Vsako- soboto so fantovski večeri, poučuje se petje in tudi knjižnica dobro deluje. Seveda se dobe tudi talci, kateri proti društvu grdo govorijo. — Nasplošno o tukajšnji mladini ne moremo govoriti pohvalno, vzgojena je vse premalo po krščansko. Kriva je slaba domača vzgoja, prepogosti plesi in razne slabe priložnosti. V cerkvi se taka mladež zeilo nespodobno vede, se smeja in pogovarja, kakor da je v gostilni ali kje na vasi. Tudi: vina se v naši vasi preveč popije. Ob nedeljah celo namesto k maši zahajajo možje v gostilno tratit svojo siromaščino. Tudi pri nas se dobe taki, kateri se pohvalijo, da pošiljajo svoje otroke v cerkev, sami pa da ne gredo, ker da so že preveč učenii in popolni v vsem dobrem.
PODGRAD.
Kakor vidite, pri nas ne zmanjka novic. Imamo vedno dovolj pritožb in Klement«, le govoriti so vsi ne upajo. Letina je bila slaba, davki nas pritiskajo vedno huje, toda nikjer ne vidimo, da bi se umno gospodarilo. Sedaj gre glas po občini, da bo treba ustanoviti še dva otroška vrtca, enega menda na Munah, drugega pa v Hrušici ali v Obrovu. Zahteva se pa od ob&ime, naj ona preskrbi prostore in pa drva. Naša občina je vsa v dolgovih, za najbolj nujne reči manjka denarja, sedaj pa pridejo še z novimi zahtevami. Kje se bo jemalo? Ali res nič ne mislijo ti gospodje ? Naš občinski tajnik se piše Dobrič. Prosimo ga lepo, naj bo dober in naj brani občino pred novimi, bremeni. Brez tistih vrtcev prav lahko še potrpimo. Za poitalijančevanje bodo že šolo skrbelo. Slovenci bomo pa ostali še tisoč lot pri vseh šolah in vrtcih. Torej čemu prazni stroški ?
Janez Korajžnik.
ČRNIKAL.
V Črnem kalu gospodari g. Šiškovič, kateri je strupen sovražnik Malega lista. Ako pridejo ljudje na pošto, da bi poslali naročnino za Mali list, tedaj jih on razgovarja, da 'naj nikar, namesto tega pa jiiim priporoča Novice. Pa čemu bi kmet'pošiljal denar za Novice, ko zanje ne mara in ko mu jih zastonj tudi radi pošiljajo? Nekateri že-po 2 leti niso Novic plačali, tudi priglasili se niso, da jih naroče, pa vseeno jim pridejo po pošti. O Malem listu smo se že prepričali, da zastonj ne mara hoditi: saj tudii to razumemo, da se ne tiska zastonj. Zato bomo Mali list plačali in g. Šiškovič naj se nič ih e vtika v to; mi naredimo, kar sami za pravo spoznamo. Za njegove nasvete in priporočila nam ni mar, ker vemo, da drži s kapitalisti, mi smo pa revni kmetje in držimo z Malim listom. Šiškovič nam ne bo za kumtorja.
Stab. tip. S. Spazzal, Trieste, C. C. I. 7469.
MALI OGLASI
CENA Malih oglasov: navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 st. beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 st. beseda.
Razprodajala!
Naročite takoj „LJUDSKO PRiTIKO“
Prodaja se po L. 2.— Razprodajalci dobe običajni trg-ovski popust. Pišite na „MALI LIST" TRIESTE, casella centro 37.
Zadružna tiskarna.
GORICA, VRH PLACUTE, 18. ima v zalogi nadpise na lepenki «Pro antistite nastro Aloyslo», s poštnino 3 lire.
Medmestni telefon štev. 253.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Ralfi-neria &
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. CIGERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18
Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah.
PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
■■ •*
■J Primarij kirurg sanatorija ::	Vlila S. Giusto in občinske £
H bolnišnice v GORICI '<
1 Dr. LOJZE SUHIH.'
■■ •"
5 prej asistent na dunajski vseučiliščni ;l J kliniki profesorja Hoheneg-ga, spreje- •! ; ma vsak delavnik od 2-3 popoldne |l 5 Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196.
a.	a«
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in protdi revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica.
PRIPOROČAM svojo staroznano zganjamo v Trstu, Scala Belvedere št. 1. Imam v zalogi najboljši špirit, razna vina in likerje. - Ferdinand Pečenko, lastnik.
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN.
Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
LEPO POSESTVO NA KRASU z vinogradi, živino, prašičjerejo, se odda na polovico pridni in pošteni družini. — Na-slov pri upravništvu.
Zobozdravniški ambulatorij
TRST, v. Settefontane Št. 6
od 9. do 12,, ure in od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
Najvišje čene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, isic
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Tisi, Via Cosne Battisti 11.10 II. nadst., viata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
' '	■'"	i..	C)
SOB
Predrto prodaste
kože:
Kun, Jisitc, vider, divjih koiz in druge divjačino, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence.
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TRRT «Čampo S. diacoma št. S
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. Z ALOG A raznovrstnih ur in zlatenine.
I a/5S9G/S\90
5JDOBE
Prvi in edini slovenski urar in zlatar v
GORICIlij
Gosposka, ulica 19
Priporoča svojo veliko zalogo vtoh vrst ur, zlatnina In trebrnlne, vso po nizkih oenah.
' 1 I
ODVETNIK
PRIMARIJA
dr. M. de Flori
v Gorici
Corso Vittorio Cm, 111. 14
Sprejema od 9»12 in od 2-4
t\ S0DNIJSKI TOLMAČ, za sloven- ■ } : ski, srbsko-hrvaški in nemški : X:	jezik.	;
!: = TRST = :
X j Via Torre bianca 41, telefon 5 37 i
aa
«
* M MiT LIST »
GOSPODARSTVO
Semenski krompir
V naše krajo se je vedno uvažal semenski krompir iz bolj severnih krajev. Kupčevalo, so hoidili ponj zlasti ,na Gorenjsko, pa tudi na Štajersko. Ko je tu vmes nastala nova državna meja, nastale so ko j večje težave za to potrebno in koristno kupčijo. Vsaka država se drži tega, da naj se od zunaj le malo kupuje, da ne pojde denar iz dežele brez velike potrebo. Pri krompirju pa je še drugi razlog: krompir ima vsakovrstne bolezni, ki se prenašajo; škodljivo bi bi-* lo, ako bi so s semenom tudi bolezen kupila iz drugih krajev.
Borba za dovoljenje.
Pri vladi tedaj ni lahko doseči dovoljenja za uvoz krompirja. Organizacijo vojnih oškodovancev, ki je na Goriškem delovala zlasti v letih 1921 in 1922., je s poslancem Ščekom dvakrat posredovala pri rimski vladi- v ti reči. Za stvar se je zavzel tudi poslanec Josip Lavrenčič in laškiii poslanec pokojni Desante. Poleti 1922. je posl. Šček vložil daljšo spomenico ter zainteresiral za to reč tri ministrstva. Ker so se pa vlade neprestano menjavale, eni ministri padali, drugi vstajali, ni mogla ta akciija priti do zaključka.
Naše delo v letu 1924. in 1925.
Naše organizacije so naprosile novoizvoljenega poslanca Besednjaka v Gorici, da naj si prizadeva doseči dovoljenje za uvoz krompirja. On se je za to zavzel in tako je bila slednjič želja naših kmetovalcev uslišana. Vilada je izdala nared-bo, da se sme uvažati krompir za seme, seveda s posebnimi pogoji, ne kar tako. Za letošnje leto je vlada določila čas, do kdaj se morajo vložiti tozadevne prošnje. Tedaj je tudi «Zadružna zveza v Gorici» vložila prošnjo za uvoz krompirja iz Jugoslavije (enako prošnjo je n. pr. naredila tudi neka sicilijanska tvrdka; posestniki iz divaške okolice so tudi vložili prošnjo, pa menda prepozno, kajti kupčijska zbornica v Trstu jim je odgovorila, naj se obrnejo v Milan, od tam pa so jih poslali k Zadružni zvezi v Gorico). Za prošnjo Zadružne zveze se je zavzol poslanec Besednjak ter dosegel ugoden odgovor.
Krompir naročen.
Med vladnimi pogoji je tudi ta, da mora biti krompir pregledan, če je Zdrav, da se ne bi zanesla bolezen. V Milanu je poseben urad, fei nosi nerodno starogrško označbo «fitopatološki za-vod», po naše bi nekli «rastIinsko-zdrav-stveni zavod«. Zastopnik tega zavoda je šel na Kranjsko, da uradno pregleda, če je krompir zdrav, šel je skupaj z inž. Josipom Rustjo, kateri je šel krompir kupovat za Zadružno zvezo v Gorici. Bila sta na Kranjskem in Štajerskem tor ugotovila, da je seme zdravo. Zadružna zveza ima dovoljenje za uvoz 31 vagonov krompirja.
Kdaj pride.
Kdor želi to seme dobiti, naj se obme na Zadr. zvezo (Gorica, Corso Verdi 37). To stori lahko posameznik, še bolje pa skupine posestnikov ali pa zadruge. Krompir mora biti pri nas do 31. marca 1926. Vozil se bo žo v drugi polovici februarja, ako bo vremo ugodno. Cena se danes še ne more natančno napovedati, ker bo odvisna od dnevne cene v Jugoslaviji in od razmerja med liro in dinarjem. Predvideva so cena okroglo 80 do 100 lir za stot na dohodni postaji.
Semenj v Sežani 12. XII. Na prodaj je bilo 1189 glav, od tega 554 glav govedi. Cena volov 430-450 za stot žive teže, cena telet 700 za stot mrtve teže. Konji po 1000 do 5000. Prašiči odrasli! po 700 lir stot, 5-8 tedenski za rejo po 00-100 lir glava. Kupčija vobčc dobra.
Kapitalizem. Največje bančno podjetje v Italiji «Banca Commerciale Italiana« (Italijanska trgovinska banka), je povi-
šala delniški kapital od 500 na 700 milijonov lir. Delnice te banke se glase po-poisamezne na 500 lir, na bo-rzi pa se prodajajo okroglo po 1500. Imajo torej trojno prvotno vrednost, ker nosijo velike dobičke.
Na Vestfalskem je sedaj pomanjkanje dela. Tovarne imajo malo naročil, ustavljajo delo in delavce pošiljajo proč; najprej zadene tiste, ki niso nemški državljani.
Zadruge in novi društveni »zakon.
Dne 13. t. m. stopi v veljavo novi zakon o katerem se je že veliko razpravljalo v časopisih in ki ima namen poskrbeti, da bo varnostnim oblastvom mogoče nadzorovati vsako vrsto udruženj. Naše zadruge so vse že pri treh oblastvih prijavljene in sicer: pri podprefekturi, pri civilni in kazenski sodniji in pr trgovslco-obrtni zbornici. Zato po našem mnenju ni treba, da se radi tega novega zakona razburjajo, pač pa morajo skrbeti, da oblastvom na zahtevo pokažejo: 1. ustanovni spis, ki ga bo pri naših zadrugah nadomestoval sodhij.ski sklep o registraciji, 2. pravila, 3. pravilnike, čc jih imajo, 4. imenik članov načelstva in članov.
Važno za tvrdke. Vse tvrdke, katere so vpisane pri trgovski zbornici (Came-ra di commercio), morajo od novega leta dalje poleg firmo navajati tudi številko, pod katero so vpisane. To povsod, kjer rabijo natisnjen naslov (na pismih, kuvertah itd.). Piše se okrajšano n. pr tako:	Stab.	Tip.	S.	Spazzal - Trieste
C. C. I. 7469. — To številko morajo tudi zadruge navajati, tiste, ki so na deželi tudi z navedbo sedeža trgovske zbornir ce, n. pr. Consorzio falegnami di Cana-le C. C. I. Gorizia, N.....
Tri imenitne črke. Malo pred svetovno vojno je sprejet nemški cesar Viljem odposlanstvo žensk, ki so ga prosile, da naj bi tudi on vplival, da bi smele ženske v vso službe stopati kakor moški. Cesar je odvrnil :	«Obža-
lujem, toda jaz sem mnenja cesarice, ki pravi, da se morajo ženske ukvarjati samo s tremi k.» Nato je brez besede ženske odslovil. Ko so ženske odšle, sc tuhtale, kaj da pomenijo tri črke «k» Končno so zvedele:	Kinder (otroci).
Kiieho (kuhinja), Klcider (obleka, šivanje).
Naia poila.
Bajt. Vaša reč jo preveč osebna, nc moremo priobčevati mod dopisi. Kot «Poslano» Vas bi stalo kakih 15 lir.
Pevski zbor. Ako en glas «fovšira». tega pač ne bomo po Malem listu raznašali!. Urednik mora hoditi svojo srednjo pot, ker mora vstreči bralcem od Sv Višarij pa dol do tičke. Osebnosti in malenkosti ugajajo samo prizadetim štirim ali desetim, drugi se pa jeze.
Naslov. «Pučkt Prijatelj« Trst, Trieste oentro casella 314.
Košuta E. Nam ni prav umljivo.
Ercigoj. Dopis čaka na mizi boljših časov.
Fr. Skvarča, Algrange. Za knjige se obrnite na trgovino «J. Štoka, Trieste, via Milano 37.»
F. Čeč - Spezia. Denar obakrat v redu prejeli. Naročnina plačana do 26.-VI.-2C.
Darovi za „Mali List“.
S pozdravi in voščili za Božič pošiljajo 5 lir mladi lovci, iz Mašuna pod Snežnikom : Martinčič Leopold, Juriša Jožef, Ambrož Ivan, Sterle Anton, Srobot Anton, Martinčič Maks. — Lukežič Bernard 7 lir.
Po čem je lira?
Dn« 16. decembra si dal ali dobil: (a 100 dinaijey — 43.25 L. u 100 «. kron — 73 25 L. u 100 fr. frankov 90.50 L. i* 100 šilingov — 344.— L.. h 1 dolar — 24 65 L. za 1 fant — 120.— L,
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
Diana Garibaldi 2,1. a. Tel. 3-29
Lastna tovarna ln delavnica. Prodaja, knpuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da •e prepriča o cenah.
Privatna klinika
D:	Ci
v	Posto
izvršujejo se vse \irur-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarili
Poravnajte naročnino!
ZOBOZDRAVNIK
Dl. L
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Gorili na Travnika n. !i, II.
od 0-12 in od 3-5
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
Kdor rabi
Miitio, Šivalne stroje Singer
■
I
E ■
naj sl ogleda zalogo pohištva G. BREINER
—TRNOVO = i
pri Bistrici in OPATIJA, predno S kupi kje drugje.
•Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrsfu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98
*	Podružnice:	*.	t
OORIOA, Bre?ice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec. 1	—I
V Maribor, Metkovii. N. Sad, Ptuj, Sarajevo. Split. * . • .	■	\
Centrala v Ljubljani i
Delniška glavnica In rezervni zaklad:
--------60.000	OOO	dinarjev........ J
■
■ a:
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejeme vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
Blagajna je odprta od 9V2 do 12.30 in od UV2 do 16 ure.
JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilllllllllii^
1 Najveeia zaloga pohištva |
I na Goričkem - GORICA, Via Catducci (Gosposka ui.) 14 §
Ustanovljena leta 1897.
Na isbiro 50 celotnih oprem
| bodisi za spalnice	bodisi	za obednice I
=	od	prav	preprostih	do	najbolj	raskoinih
i Cene zmerne I	Delo trdno 1 g,
= RohIStvo lastnega Izdelka, Izvršeno od prvovrstnih delavcev | | _____________________________________  vsake	stroke
IANTON BREŠČAKI
VIA GARDUCCI (GOSROSKA UL) 14	£
^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiilfr
Čevljarnlca FOUCESSIN
odlikovana v Parizu in Gonovi 1924. z veliko premijo, diplomo In zlato svetinjo
TrSt via Canrtn 5 Sv. Jakobu JfSt
Za božič ln novo leto je najprimernejše darilo par dobrih čevljev.
Bogata Izbira pri FORCESSINU.