NAŠ ČASOPIS
Naslednja številka izide 2. julija, gradivo pošljite do 26. junija. V julijski številki bo šolska priloga
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXV, ST. 243
JUNIJ 1998
HORJUL NOVA OBČINA: REFERENDUM BO 21.
Državni zbor je dne 19. 5. 1998 objavil v Uradnem listu št. 38/98 Odlok o razpis referenduma za ustanovitev občine Horjul, ki obsega naslednja naselja: Horjul, Ko-reno nad Horjulom, Lesno Brdo-del, Ljubgojna, Podolnica, Samotorica, Vrzde-nec, Zaklanec in Zažar.
Referendum bo v nedeljo, 21. junija na običajnih voliščih po vaseh.
Vprašanje o katerem se odloča na referendu-mu, se glasi:
Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec v novo občino z imenom Horjul in sedežem v Horjulu?
ZA
PROTI
Na tem referendumu bodo krajani KS Horjul imeli zgodovinsko priložnost, da se odločijo o svoji občini in prihodnosti.
Kaj je občina in kaj lahko od nje pričakujemo:
Pristojnosti sedanjih občin so od pristojnosti, ki so jih imele občine pred letom
1995 precej manjše, saj je dolžnost sedanjih občin predvsem reševanje vsakodnevnih problemov s katerimi se srečujejo občani, kot so:
— urejanje komunale (ceste, vodovodi, kanalizacije, itd.),
— zagotavljanje osnovnih pogojev na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, športa
— ter reševanje in pospeševanje gospodarstva, kmetijstva, turizma itd.
Vso to problematiko bodo občani nove občine lahko reševali v Horjulu in s tem bodo odpadla vsa dosedanja pota do Dobrove.
Ostale funkcije, kot so: davkarija, osebni dokumenti, gradbena dovoljenja itd. Pa ostanejo tam kot so sedaj — na Upravnih enotah v Ljubljani.
Glede na navedene prednosti nove občine se pričakuje velika udeležba in večinska odločitev ZA ustanovitev nove občine Horjul.
Svet Krajevne skupnosti Horjul
Poletna vročica
Maj - mesec ljubezni - je minil in z njim najbrž zadnje mirnodobno obdobje, ko se na političnem področju misli, da se nič ne dogaja, v resnici pa se že dogaja. Prihodnji maj, čez leto dni, se pravi sredi največjega odštevanja pred letom 2000, bo maj drugačen, saj se bo nemara marsikaj spremenilo. Zlasti nekateri obrazi v takemle lokalnem glasilu, kjer na široko in na dolgo popisujemo, kaj vse se dogaja v krajevnih zadevah. Ker za krajevnimi zadevami stojijo ljudje, se ve, kaj misli in za kaj se trudi Peter, za kaj Pavel, za kaj Marjeta, in za kaj Anton, in bodo pač ljudje letos mogli presojati, katerega svetnika ne bodo več častili.
Vsekakor se bo z referendumom, ki ga imajo v Horjulu, lahko marsikaj spremenilo: na območju štirih občin, kamor zahaja Naš časopis, lahko dobimo še eno občino več. Volja je, tudi imeli so občino že, preden so bile komune, zdaj se samo še čaka, kaj bodo na tretjo junijsko nedeljo rekli sami ljudje.
Potem bo dolgo vroče poletje. Vsak golaž na vsakem žegnanju in na vsaki veselici bo dišal po česnu, čebuli, še najbofjpa po politiki. Denimo da bo golaž stranke zmernega razuma nekoliko manj začinjen, da bo imela stranka ostre zdrave logike v njem nekoliko več feferonov, da bo imela partija angelskih zborov večje porcije, zveza za pot v narodovo pogubo pa bo skuhala odličen golaž, vendar tak, da bo povzročal neznosno žejo po celotni resnici.
Za borovniško občino so na primer že izračunali, koliko denarja vsako leto porabi samo za nakupe kurilnega olja. Ljudje so pač prepričani, da je pritisk na gumb ali uravnavanje temperature s termostati bolj udobna možnost kot trojno segrevanje s poleni. Trojno zato, ker se segreješ, kadar drva skladaš, kadar jih žagaš in cepiš in potem še v tretje, ko z njimi zakuriš. Toda zadeva s poleni je taka, da bodo letos letela v prenesenem pomenu, čeprav si povečini kurimo s kurilnim oljem.
Štiriletno obdobje vladanja sedanjih občinskih oblasti je seveda lahko predmet kritične presoje, vendar sem že večkrat zapisal; da so bili to pionirji lokalne samouprave po novem in da je tudi vatel, s katerim jih merimo, lahko bolj ohlapen. Le kdo je pred štirimi leti vedel, kaj vse se bo napletlo in zapletlo, še zlasti zato, ker še doslej ni popolnoma razdeljena dediščina prejšnjih komun.
V naslednji številki obljubljam, bomo objavili pravila, kako bomo ravnali med predvolilno kampanjo v Našem časopisu. To bo kot novi zakon o cestnoprometni varnosti, ki zagotavlja, da se samo milijon Slovencev (in še kakšen zraven) nepobije na cestah, ker se morajo ravnati po predpisih. Tudi pravila objavljanja različnih predvolilnih sporočil bodo določala prav to, kar določa prometni zakon: nobenega pretiravanja v sočnosti izražanja, nobene pretirane vznesenosti, ki bi pripeljala v grešno priložnost, da po volitvah svojega političnega tekmeca niti pogledati ne boš več mogel, ampak kulturna razprava o vseh pomembnih stvareh in dobri predlogi, ki naj tiste z najboljšo ponudbo pripeljejo na prava mesta v občinah.
Pri vseh dosedanjih volitvah je Našemu časopisu uspelo ohranjati dostojanstvo glavnih akterjev na volitvah, zakaj bi bilo letos drugače!
TONE JANEZI t
Namizno tenisači Selda Pack -Preserje drugi v Sloveniji
V odločilni tretji tekmi za naslov državnega prvaka so namizni tenisači Selda Pack iz Pre-serja dokaj nesrečno izgubili z ekipo Maximarketa - Olimpije iz Ljubljane in tako osvojili drugo mesto v Sloveniji. To zadnje tretje srečanje je bilo v soboto, 30. maja v polni dvorani osnovne šole Preserje.
Prav glasni in zvesti navijači, skoraj celo Preserje, so napravili enkratno vzdušje v dvorani ter na najboljši način poskušali pomagati svojim igralcem. Sam dvoboj pa je bil ves čas izenačen kvaliteten in razburljiv. Igralci obeh ekip so se borili za vsako točko ter le z več športne sreče je zmaga pripadla gostujoči ekipi,
ki je že četrtič zapored osvojila naslov državnih prvakov.
Tudi domači igralci iz Preser-ja so dosegli dosedaj največji svoj uspeh, katerega so znali zvesti navijači nagraditi z velikim navdušenjem. Saj so po tekmi pripravili pravo slavje, ki se je po štiriurni tekmi nadaljevalo v pozne nočne ure.
Tekmo so si ogledali tudi številni namiznoteniški strokovnjaki, ki so v en glas priznali, daje bila prikazana igra resnično vrhunska, sami gledalci Preserci pa da so najboljši in najzvestejši do svojega kluba v Sloveniji.
Državni viceprvaki pa so postali šele po treh tekmah, ki so se vse končale zelo tesno in lahko bi bil rezultat tudi obrnjen v korist Selda Pack. Rezultat tretje tekme je bil 2:4, z naslednjimi posamičnimi izidi:
Izidi: Selda Pack Preserje -Maximarket Olimpija 2:4 (Pe-trovčič - Škafar 16:21, 20:22, Kastelic - Reflak 14:21, 21:19, 19:21, Pan Wei - Tokič 21:18, 14:21,23:21, Petrovčič/Pan Wei -Škafar/Tokič21:15,21:15, Pe-trovčič - Reflak 21:18, 12:21, 19:21, Pan Wei - Škafar 21:16, 13:21, 19:21).
Za uspeh, osvojitev vice prvaka Slovenije, jim tudi preko Našega časopisa iskreno čestitamo.
S.S.
Argonap^i dnevi na Vmniki ihostale prireditve ob tem
Konec junija, tik pred pričeti om počitnic in dopustov, Občina Vrhnika in Turistično društv ) -BLAGAJANA- Vrhnika prirejata že šeste tradicionalne ARO )NAVTSKE DNEVE s številnimi kulturno-zabavno-športnimi pi ireditvami. Naj navedemo samo najbolj atraktivne, vse ostale pr reditve pa so opisane na srednji strani Našega časopisa:
- ARGONAVTSKI DNEVI - od petka, 19. junija do nedelje, 21. junija (Stara cesta, sodnijski trg)
- rii mu i imMffter in 'inrm i0mm
Stavrps -^^junip|^2(UX) ujjffsponrun
jela in Jasmin (obLjub-
( športni
Občina Vrhnika TD Blagajana Vrhnika
Preserci napolnili dvorano
MAVRICA
Trgovsko podjetje z barvami in laki d.d. PRODAJALNA VRHNIKA, Kolodvorska 8 tel. 061/755-447
V naši prodajalni na Vrhniki lahko po ugodnih cenah kupite:
- zidne barve
- barve za les in kovino
- sandolin
- bori
- pleskarski pribor
- številna čistila
- pralne praške
AKCIJA DO 20. JUNIJA:
- spektra notranja zidna barva 25 kg po 2599,00 SIT
- spektra notranji kit 25 kg po 1899,00 SIT
ODPRTO: vsak dan od 7. do 19. ure sobota od 7.30 do 12. ure
47
SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA
Podeljena občinska priznanja
V nedeljo, 10. maja 1998, je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki svečana seja Občinskega sveta Vrhnika ob občinskem prazniku občine Vrhnika, ki je bila namenjena predvsem, prvič po osmih letih, podelitvi občinskih priznanj. Slavnostni nagovor je prebral predsednik Občinskega sveta Vrhnika, Brane Jereb: »Dovolite mi, da najprej vsem prisotnim in pa vsem občanom Vrhnike čestitam ob prazniku občine Vrhnika -10. maju. Danes prvič v takšni obliki, s svečano sejo Občinskega sveta, obeležujemo občinski praznik, ki sovpada z obletnico rojstva našega velikega rojaka, pisatelja Ivana Cankarja.
Kar osem let je že preteklo od takrat, ko so bila zadnjič ob občinskem prazniku podeljena najvišja priznanja najzaslužnejšim občanom Vrhnike. Tolikšna praznina je bila predvsem posledica urejanja in preurejanja poosamosvojitvenih zadev. Nikakor pa ni moč vzroka za nastalo vrzel iskati v pomanjkanju razlogov za podeljevanje občinskih priznanj. Izjemno sem zadovoljen in prepričan sem, da to zadovoljstvo delim z vami, da bo danes najvišja občinska priznanja, Cankarjevo plaketo, Petkovškovo priznanje in Priznanje za delo na področju vzgoje in izobraževa-
nja, prejelo večj Vrhničanov in eno od prizadevnih društev.
Slavnostni govornik na svečani seji Občinskega sveta Vrhnika je bil njegov predsednik Brane Jereb.
Spoštovani! Dobitniki letošnjih priznanj ste le-ta zaslužili predvsem s prizadevnim in predanim delom na izobraževalnem, kulturnem in turističnem področju. Vsak po svoje ste prispevali, daje Vrhnika tudi v obdobju, ko se mnoge vrednote menjajo ali celo opuščajo, ostala prepoznaven slovenski kraj.
Prav v tej podelitvi vidim izrazito simboliko z dnem, ki ga praznujemo na današnji dan, in zato imajo današnja priznanja še toliko večjo vrednost.
Z zadovoljstvom lahko skupaj ugotovimo, da je Vrhnika ob vseh spremembah, ko jih je
doživljala in doživela, dejansko uspela ohraniti kar nekaj Cankarjevih sporočil oz. izročil vsem Vrhničanom in lahko rečem tudi vsem Slovencem.
Če se samo za hip v mislih ozremo na znameniti Cankarjev stavek: »Vrhnika, prečuden kraj,« kateremu sledi eden najlepših opisov rojstnih krajev, kar jih premore svetovna literatura, dobimo osnovno potrdilo smiselnosti prizadevanj za to, da si Vrhnika povrne in ohrani podobo prijaznega slovenskega mesta.
Danes lahko ugotovimo, da smo Vrhničani v teh prizadevanjih uspešni in da je Vrhnika prav v zadnjih letih uspela ponovno postati bolj prečuden kraj v tistem najžlahtnejšem pomenu sporočila znamenitega Cankarjevega stavka.
Naj končam z eno znamenitih Cankarjevih metafor. To je tisto o klancih. Prepričan sem, da bo končno tudi Vrhniki v naši državi odmerjeno vse tisto, kar ji dejansko pripada. To in pa predano delo občinskih struktur ter vseh občanov bo zagotovilo, da bo občina zmogla klanec, na katerem je nahaja in na katerega se vztrajno vzpenja.«
Po svečanem nagovoru je Brane Jereb podelil priznanje za področje vzgoje in izobraževanja Valeriji Steblaj in Petkov-škova priznanja za delovanje na
področju kulturne dejavnosti za leto 1998 Tonki Permoser Zvab, Marku Fabjaniju in Lidiji Rajer.
Zupan občine Vinko Tomšič pa je podelil plakete pisatelja Ivana Cankarja za leto 1998 kot najvišja priznanja v občini za uspešno in dolgoletno delovanje za razvoj in promocijo Vrhnike v ožjem in širšem okolju. Plakete so prejeli: Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Tone Jurjevčič in Janez Sodja.
Za kratek in lep kulturni program je poskrbel kvartet blok flavt iz Glasbene šole Vrhnika.
Vsem dobitnikom občinskih priznanj v imenu uredništva iskreno čestitamo z mislijo, da ne bi preteklo več let, ko ne bi bila zopet podeljena občinska priznanja.
S.S.
Prejeli smo
Čestitam za zelo zgleden ter privlačen časopis, vedno se ga razveselim. Prijetno poročate o vsem dogajanju, posebej ste strogo politično nevtralni. To je zame edini časopis, ki resnično ni prav nič politično oziroma ideološko obarvan, ampak služi le svojemu namenu, to je za obveščanje in identifikacijo vseh žiteljev okoliša, katerega informativno pokriva. Čestitam.
Jože Trček
Stara cesta na Vrhniki zaprta vsaj 3 mesece
V ponedeljek, 25. maja seje pričela napovedana rekonstrukcija Stare ceste na Vrhniki. Cesta bo vsaj tri mesece zaprta od cerkve Sv. Lenarta pa do Žitove pekarije. Kot smo izvedeli, je rekonstrukcija Stare ceste potrebna, saj bodo na novo zgradili vso pripadajočo podtalno infrastrukturo. Tako bo na tem delu Stare ceste obnovljena kanalizacija, vodovodna instalacija, novi bodo nizko in visokonapetostni električni kabli, javna razsvetljava, položen bo nov PTT kabel ter popolnoma nova plinska napeljava. Investicijo bo v celoti pokrila Občina Vrhnika. Naj povemo še to, da bo po rekonstrukciji Stare ceste prometni režim ostal takšen, kakršen je bil pred sedanjim zaprtjem ceste.
S.S.
ir edio ur kisika
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
Priznanje za področje vzgoje in izobraževanja za leto 1998 je prejela:
Valerija Šteblaj, rojena 31. 8. 1943
Predlagatelj: Izvršilni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti na OS Ivana Cankarja na Vrhniki.
Valerija Steblaj poučuje že 34 let, od tega na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki že 16 let. Njena službena pot se v letos izteka, za njo pa ostajajo generacije otrok, ki so dobile veliko znanja in predvsem ljubezni, razumevanja in toplih besed. Valerija Šteblaj je učiteljica, ki z otroki čuti in jih razume, jim zna prisluhniti, jim zaupa in jih spoštuje. Poleg poučevanja v razredu otroke že vrsto let navdušuje in jim privzgaja ljubezen do narave in planin. Planinski krožek je bil pod njenim vodstvom ena najbolj obiskanih interesnih dejavnosti na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki.
Petkovškovo priznanje za leto 1998 so prejeli:
Tonka Permoser Zvab, rojena 7. 3. 1944 Predlagatelji: SKD, Občinski odbor Vrhnika, Osnovna šola Log Dragomer (Sindikat vzgoje in izobraževanja OŠ Log Dra-gomer, Predsednica Sveta zavoda OŠ Log Dragomer in ravnateljica OŠ Log Dragomer)
Antonija Permoser Zvab je že 32 let zaposlena v šolstvu kot učiteljica. Tu je uspešna in ustvarjalna. Vsa leta službovanja, še posebno pa zadnjih petnajst let, ob rednem delu z entuziazmom vodi interesne dejavnosti (folklora, biološko-kemijski krožek, geološki krožek, predstavo za starše ob dnevu žena in materinskem dnevu, praznovanje pomladi, prireditev ob koncu šolskega leta). V zadnjih sedmih letih je bila izredno uspešna v raziskovalnem delu z učenci. Z raziskovalnimi nalogami iz kemije, biologije, ekologije in geologije seje redno vključevala v gibanje Znanost mladini, v tekmovanje Mladih tehnikov in v tekmovanje za Preglovo priznanje. Na šoli vodi dodatni pouk iz kemije.
Več let zapovrstjo je z raziskovalnimi nalogami v gibanju Znanost mladini dosegla prvo mesto.
Gospa Antonija Permoser Zvab deluje na kulturnem področju. Je aktivna, deluje vsestransko celovito in kakovostno. Skozi desetletje je maksimalno usmerjala in organizirala kulturno življenje z vso predanostjo in ljubeznijo do folklore, plesov, ljudskega izročila, noš in običajev v naši občini ter sirom Slovenije. Rada ima otroke in mladino. Generacije, ki jih je usmerjala v kulturni okvir vrednot, ne bodo zašle na stran pota. Nam bodo v ponos, njej pa bodo hvaležne.
Marko Fabiani, rojen leta 1950
Predlagatelj: Izvršni odbor Zveze kulturnih društev Vrhnika Marko Fabiani je uspešen in vsestransko dejaven na področ-
Dobitniki občinskih priznanj, od leve: Marko Fabiani, Janez Sodja ter Tomaž Grom in Viktor Razdrh, Turistično društvo Blagajana Vrhnika.
ju glasbe. S člani Komornega orkestra Vrhnika bogati glasbeno življenje na Vrhniki in nadgrajuje delo in prizadevanja Glasbene šole.S prihodom na Vrhniko, leta 1978, seje dejavno vključil v glasbeno življenje in začel sodelovati z Glasbeno šolo in Zvezo kulturnih organizacij na Vrhniki. Najprej je vodil Godalni ansambel, ki mu je prvič dirigiral leta 1985. Članstvo v ansamblu je naraščalo, leta 1990 so se mu pridružili pihalci in trobilci. Leta 1991 seje ansambel preimenoval v Komorni orkester in deluje pod okriljem ZKO Vrhnika. V dobrih petih letih delovanja orkestra je Marku Fabianiju uspelo visoko motivirati mlade glasbenike, jih povezati v skupino, ki v kraju samem druži mlade ljudi, ki s svojim delovanjem pokrivajo velik del ljubiteljske kulturne dejavnosti. Skupino pod njegovim vodstvom odlikuje tudi zelo visoka kakovostna raven izvedbe in različnost programskih vsebin. Komorni orkester igra pod njegovim vodstvom od vsega začetka, v letu 1997 je praznoval peto obletnico delovanja. Letni koncert ob 5. obletnici delovanja je potrdil visoko raven dela dirigenta-mentorja, ki z vso predanostjo daje mladim orkestrašem vzgled učitelja, organizatorja, pisca priredb nekaterih skladb, družabnika in prijatelja v trenutkih zabave. Njihovi koncerti, v sodelovanju z vokalno zasedbo, so prava poživitev klasičnih koncertnih nastopov instrumentalnih skupin.
Lidija Rajer, rojena 3. 8. 1950
Predlagatelj: Izvržilni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki
Lidija Rajer je zaposlena 21 let. Poleg učiteljevanja že več let uspešno vodi šolsko dramsko skupino in otrokom privzgaja ljubezen do kulture. Učenci pod njenim vodstvom spoznavajo gledališče in svet igre. V svojo igralsko skupino vsako leto privabi mnogo otrok od prvega do osmega razreda. Z nastopi v domačem kraju in drugje pomaga graditi ime šole Ivana Cankarja in jo tako uspešno predstavlja.
Plaketo pisatelja Ivana Cankarja za leto 1998 pa so prejeli:
Turistično društvo Blagajana Vrhnika Predlagatelj: ZLSD Vrhnika
Turistično društvo Blagajana na Vrhniki letos praznuje 110-letnico. Društvo je bilo ustanovljeno 1888. leta (sedmo v Sloveniji) kot olepševalno društvo Vrhnika, ki s krajšimi prekinitvami deluje vse od svojega obstoja. Od vsega začetka so se v društvu zavedali naravnih lepot kraja, okolice ter jo še dopolnjevali z vzpodbujanjem občanov k urejenosti novo nastajajočih naselij. Za privabljanje gostov s širšega območja so se lotevali urejanja turistično zanimivih točk, kot so: Močilnik z Retovjem, Sveta Trojica z okolico, Razgledni stolp na Planini, Star maln in druge. Tako so v veliki meri razvili turistično dejavnost in promovirali Vrhniko. Turistično društvo Blagajana se na podlagi bogate tradicije v sedanjem času prilagaja sodobnim turističnim tokovom in oblikam dela. V zadnjem času je glavna skrb društva obnova in nadaljnji razvoj turističnih točk na Vrhniki in okolici, opozarjanje na videz in urejenost kraja, (kar društvo vzpodbuja s priznanji Blagajana) ter ocenjevanje ponudnikov gostinskih storitev - polepšanja okolice lokalov in izboljšanja ponudbe gostom. Za poživitev dogajanja v kraju društvo skupaj z drugimi sodelujočimi organizira že tradicionalne sejme in druge prireditve, ki so zelo obiskane.
Pohodniške in kolesarske poti tudi lično obeležuje, kar ga uvršča v skupino turistično najbolj opremljenih krajev v Sloveniji, kot so: Bled, Bovec, Rogaška Slatina. Turistično društvo Blagajana je za svoje prizadevno neprofesionalno delo zadnja štiri leta dobilo priznanje tretjega mesta in trikrat priznanje drugega mesta za urejenost kraja v kategoriji srednjih in manjših mest na območju Slovenije. Letos je Turistična zveza Slovenije dejavnost društva nagradila tudi z »zlatim znakom TZS« kot najvišjim priznanjem s tega področja.
Tone Jurjevčič, rojen 16. 12.1936 na Vrhniki
Predlagatelji: Slovenska ljudska stranka, podružnica Vrhnika
in LDS, Občinski odbor Vrhnika
Tone Jurjevčič je že kot mlad fant rad poslušal orgle in se jih pri organistu Stanetu Habetu tudi pričel učiti. V Ljubljani je obiskoval glasbeno šolo Matica in zborovodsko šolo. Od leta 1948 do leta 1973 je bil organist v cerkvi sv. Pavla. Leta 1956 je pričel poučevati klavir na Glasbeni šoli Vrhnika. Od leta 1960 do upokojitve je poučeval glasbeno vzgojo na OŠ Ivana Cankarja. Vse življenje se aktivno ukvarja z zborovsko glasbo. Kot zborovodja se je izkazal pri vodenju naslednjih zborov: Zbor zveze borcev, MPZ LIKO, MPZIUV, Kvartet Raskovec, Oktet Raskovec, MPZ Svoboda, Mladinski pevski zbor na OŠ. Sodeloval je tudi pri orkestru policije, v plesnem orkestru Vrhnika in v pihalnem orkestru Vrhnika. Vsi zbori, ki jih je vodil, so na številnih tekmovanjih prejeli pomembna priznanja. Vse od razglasitve slovenske samostojnosti Tone Jurjevčič, kot umetniški vodja, z Oktetom Raskovec sodeluje predvsem s Slovensko vojsko. Tone Jurjevčič je s svojim delom trajno zadolžil našo obči-
Priznanja so prejeli tudi, od leve: Tonka Permoser Zvab, Lidija Rajer, Valerija Steblaj in Tone Jurjevčič.
no in vtisnil neizbrisen pečat kulturi na Vrhniki.Gospod Tone Jurjevčič je dolgoletni kulturni delavec in učitelj glasbene vzgoje. Letos mineva petdeset let od njegovega prvega javnega nastopa, ko je kot mlad glasbenik nastopil na koncertu policijskega pihalnega orkestra.
Janež Sodja, rojen 3. 8. 1948
Predlagatelj: Sindikat vzgoje in izobraževanja OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Janez Sodja je na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki zaposlen od leta 1972 kot učitelj matematike in fizike, leta 1981 do 31. 1. 1984 kot pomočnik ravnatelja ter v.d. ravnatelja do 1. 2. 1984. Za ravnatelja je bil imenovan 1. 2. 1984 in to delo še sedaj uspešno opravlja. S svojim bogatim znanjem, predanostjo vzgoji in izobraževanju je uspel posodobiti šolo, daje kraju v ponos, saj je ena najbolje opremljenih in najlepše urejenih šol v Sloveniji (lx prva, lx druga in lx tretja v svoji kategoriji). Z bogatim strokovnim znanjem in z veliko ljubeznijo do otrok si prizadeva za čim prijaznejšo in kakovostno šolo. Zato skrbi za redno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev na vseh nivojih.Uspelo mu je oblikovati kolektiv, ki dosega lepe rezultate na šolskih, pa tudi zunajšolskih področjih dela. Aktivno sodeluje pri izgradnji nove šole, saj se zaveda, da se bodo tako izboljšali pogoji dela za vse učence nekaj generacij, šolo je vpel v kraj z mnogimi kulturnimi, športnimi in humanitarnimi dejavnostmi.
ODPRTJE PRENOVLJENEGA MOSTU ČEZ LJUBLJANICO
Ali je kaj trden most?
Vrhnika je svoj občinski praznik praznovala tudi delovno. Po večmesečni gradnji, s tem tudi s številnimi prometnimi zastoji, je bil v soboto, 9. maja, odprt nov oziroma prenovljen most čez Ljubljanico na cesti med Vrhniko in Borovnico. Slovesno odprtje mostu je sovpadalo tudi s prvim srečanjem staro-dobnih vozil na Vrhniki in nekateri udeleženci tega srečanja so se v koloni tudi prvi peljali čez.
Na novem mostu so 5,90 metra široki prometni pasovi in površina za pešce v širini 3,10 metra, kar pomeni, da seje skoraj za dva metra širši od starega. Stoji na starih ojačanih kamnitih opornikih, ki so prestali vse meritve nosilnosti mostu. Obnovljeno in razširjeno vozišče proti Verdu in Vrhniki je dolgo 80 metrov in je velik prispevek varnosti v cestnem prometu in
nenazadnje tudi celotni industriji v Verdu in Borovnici. V samem mostu, česar seveda ni mogoče videti, so vgrajeni številni komunalni in instalacijski vodi od vodovoda, kanalizacje, plinovoda, električnih in telefonskih napeljav ter javne razsvetljave. Most je gradilo podjetje GRADIŠ iz Ljubljane, financirala Direkcija RS za ceste v višini 70 mio,' občina pa je prispevala 14 mio za vso infrastrukturo mostu: vodovod, plinovod, elektrika, telefonija in javna razsvetljava.
Na slavnosnem odprtju se je zbralo kar precej krajanov in drugih gostov. Mlajša folklorna skupina Osnovne šole Log Dra-gomer pod vodstvom Tonke Permoser Žvab je v narodnih nošah zaplesala nekaj ljudskih plesov in preverila, če je kaj trden most. Zbranim je spregovoril direktor direkcije RS za ce-
ste, Vili Žavrlan, ki je v uvodu poudaril: »Prisrčno pozdravljeni na kraju, kamor ljudje radi prihajajo že stoletja. Vrhnika že od nekdaj slovi kot kraj, kjer so se risale prve prometne povezave, zato ni nič nenavadnega, da je ta most, čeprav z izjemo kamnitih opornikov, povsem nov, že najmanj tretji po vrsti. Že pred časom rimskega Na-uportusa so ljudje pristajali na tem bregu in skušali graditi lesene mostove z ene strani na drugo. In tako, kot je nenavadna zgodovina starih mostov, je bila nenavadna tudi gradnja novega. Ni mi znano, da bi še kje nov most gradili tako, da bi starega porušili vzdolžno, po polovici, mu tako rekoč vzeli dve nogi in povrhu vsega še delali med tem, ko je promet potekal po neporušeni strani. Zahvala za dobro opravljeno delo velja podjetju Gradiš in stro-
Vili Žavrlan
kovnjakom Družbe za državne ceste. V imenu Direkcije Republike Slovenije za ceste se zahvaljujem tako izvajalcem kot tudi krajanom, ki so potrpežljivo prenašali nevšečnosti v času izgradnje.«
Prisotne je pozdravil tudi župan Vinko Tomšič in poudaril pomen odprtja novega mostu za Vrhniko in za vse krajane na drugem bregu Ljubljanice. Sam nov most in ureditev nabrežine
Simbolično rezanje traku je napovedalo, da je most uradno odprt in Nov most tik pred odprtjem, predan cestnemu prometu.
REGIONALIZACIJA SLOVENIJE 2
Kako do
novih
pokrajin?
Kot sem zapisal v prvem delu prispevka o regionalizaciji Slovenije, je najbolj občutljiva faza pri oblikovanju pokrajin sprejem odločitve, koliko pokrajin bo dejansko ustanovljenih. Vprašanje je zelo zapleteno, kajti ozemlje današnje Republike Slovenije je bilo v posameznih zgodovinskih obdobjih razdeljeno med množico raznih fevdalcev, ki so pripadali tudi različnim vladarjem. Eni kot drugi so se skozi zgodovino borili med seboj za prevlado, kar je povzročilo, da je v času formiranja slovenske narodne zavesti in pripadnosti v prvi polovici prejšnjega stoletja prostor naseljen s Slovenci pripadal večim upravnim enotam. Tako so se počasi kot posledica zgodovinskih, kulturnih, gospodarskih ter geografskih značilnosti izoblikovali posamezni predeli Slovenije, ki se prepoznavajo kot Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Primorska, Notranjska, Koroška in Prekmur-je oziroma kot pravijo tamkajšnji prebivalci - Pomurje.
Ob tem vsi poznamo zadrege, ki se porajajo pri vprašanjih, kje so meje med posameznimi predeli; kam spadajo predeli, kot je na primer Zasavje, ali je to Štajerska ali morda Dolenjska. Sam sem prva tri leta življenja preživel v Velenju, vendar se imam za Vrhničana, odkar se zavedam samega sebe. Toda kadar sem kakšnemu Štajercu bolj za šalo kot zares omenil, da sem nekoliko tudi Štajerec, seje ponavadi namrdnil, češ saj Velenje ni Štajerska. No, mislim, da se Ve-lenjčani nimajo ravno za Korošce.
Vsi se še spomnimo, koliko prahu seje dvignilo v Cerknici, ko je pred leti takratni notranji minister Igor Bavčar predlagal, da bi Cerkničani na svojih jeklenih konjičkih prevažali registrske tablice s postojnsko registracijo. Cerkničani so se odločno uprli in uspeli ohraniti svojo pripadnost Ljubljani. Takih in podobnih zadreg je po Sloveniji še veliko. Še večje stereotipov o lastnostih pripadnikov posameznih predelov, saj vsi poznamo šale o pregovorni skoposti Gorenjcev, večni žeji Dolenjcev , srboritosti Štajercev, zajedljive pripombe, kdo mora od hiše, če si pripelješ za ženo Primorko in kar je še takih in podobnih natolcevanj.
Pred kratkim me je poslanski kolega Pukšič v zvezi z glasovanjem o referendumskih območjih za nove občine prepričeval, da naj vendarle podprem željo prebivalcev občine Destrnik - Trnovska vas za razdelitev v dve občini. Ker sem hud nasprotnik delitve občin, sem ga vprašal za razloge za razdružitev. Povedal mi je, da se prebivalci obeh krajev že tradicionalno postrani gledajo, ter da se celo fantje izogibajo deklet iz sosednjega kraja in obratno. Priznam, da sem debelo gledal, saj sem bil prepričan, da so podobne zgodbe že preteklost, toda glasu za delitev občine pa vseeno nisem dal.
Ta in podobne zgodbe so me utrdile v prepričanju, da bo oblikovanje pokrajin presneto trd oreh. Velik problem predstavlja že odločitev o velikosti bodočih pokrajin.
Če se bomo odločili za velike pokrajine bo njihovo število majhno. Če bi ta koncept vezali še na zgodovinsko dediščino, bi lahko imeli samo tri pokrajine: Kranjsko, Štajersko in Primorsko. Primorska bi obsegala Goriško in del Istre. Štajerski bi bilo potrebno priključiti še
del nekdanje Koroške in Prekmurje, kar bi jo močno povečalo in hkrati povzročilo precejšno nesorazmernost nasproti ostalima dvema pokrajinama, še posebej proti Primorski. V primeru odločitve za majhne pokrajine bi bilo verjetno smotrno preveriti izkušnje iz časov, ko je bila Slovenija razdeljena na okraje.
Gradivo, ki ga je Vlada Republike Slovenije poleg predloga Zakona o pokrajinah poslala Državnemu zboru v predhodno obravnavo, ima v zadnjem delu več različnih variant. Tako varianta 4 predvideva formiranje le štirih pokrajin in sicer Primorsko, Osred-njeslovensko, Savinjsko ter Podravsko. Varianta 8 predvideva delitev prej naštetih pokrajin, tako da bi Primorsko razdelili na Goriško in Primorje, Osrednjeslo-venska pokrajina bi se zmanjšala zaradi oblikovanja Gorenjske in Dolenjske, Podravska pokrajina pa bi se zmanjšala na račun Pomurske pokrajine. V gradivu sta predstavljeni tudi varianti dvanajstimi in dvajsetimi pokrajinami.
Pred kratkim je izšel zbornik Regionalizem v Sloveniji, ki ga je uredil poslanec dr. Ciril Ribičič, v katerem petnajst avtorjev v svojih prispevkih razmišlja o odprtih dilemah regionalizma. Dr. Igor Vri-šer v prispevku z naslovom O regionalizaciji Slovenije predstavlja celo varianto s štiriindvajsetimi pokrajinami. Omenjeni avtor vidi prednosti velikih pokrajin v večji populacijski in ekonomski moči, lažjemu reševanju prostorskih problemov, manj številen upravni aparat ter primerljivost s tujino. Slabosti pa so po njegovem predvsem določena odtujenost in odmaknjenost od ljudi, občutek nepri-padnosti regiji ter prevelika dominacija večjih središč. Po drugi strani pa je prednost majhnih pokrajinah v večji koherentnosti ozemlja, večji socialni povezanosti ali celo poistovetenju z regijo in pogosto tudi naravni zaokroženosti ozemlja pokrajine. Probleme majhnih pokrajin vidi dr. Vrišer v šibkosti njihovih središč z manjšo gospodarsko močjo in zato večjo odvisnostjo od večjih centrov, v številčnejši upravi in v vračanju na ureditve iz devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja.
Pomemben vidik predstavljajo tudi tuje izkušnje, še posebej tiste v državah Evropske unije, saj bi morali glede na naše približevanje Evropi in obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela v smislu prilagoditve lastne zakonodaje evropskim normam tudi na področju lokalne samouprave slediti njihovim razvojnim ciljem.
Tendence razvoja regionalizma v razvitih državah z daljšo zgodovino demokracije gredo večinoma v smeri krepitve in večanja pokrajin oziroma zmanjševanju njihovega števila. Države pogosto z različnimi, predvsem finančnimi instrumenti vzpodbujajo lokalne skupnosti k združevanju v večje upravne enote. Vsekakor usmeritev, ki je diametralno nasprotna dogajanju v Sloveniji.
Na koncu naj opozorim bralce, da razdelitev na določeno število pokrajin še ne pomeni, da težav ni več. Nasprotno, ker je razvoj Slovenije, kot edine med bivšimi socialističnimi državami v preteklosti vendarle vsaj do neke mere temeljil na policentrizmu, se bo ob oblikovanju pokrajin slej ko prej pojavilo vprašanje, v kateri občini oziroma kraju bo sedež pokrajine. Vprašanje je seveda močno prestižno in že sedaj marsikje poteka tiha in nenapovedana vojna za primat v pokrajini.
Nekatere občine so pohitele in v zadnjem času pričele sklepati dogovore o nameri združevanja v pokrajino. Pred kratkim je namero o formiranju Koroške pokrajine napovedalo pet koroških občin. Posebej zanimivo pa je dogajanje v bivši ptujski občini, kjer je ob preoblikovanju občin iz prej enotne občine Ptuj nastalo kar devet novih občin. Prej so dokazovali, kako niso za skupaj, sedaj pa napovedujejo nastanek ptujske pokrajine. Če bo obveljal njihov vzorec se nam v skrajnem primeru obeta kar šestdeset pokrajin, bivših občin; podatek za v Guinessovo knjigo rekordov.
Res pa je, da po tem vzorcu vsaj ne bo bojev za sedež pokrajine.
Richard Beuermann
pa bosta prav gotovo spominjala na Cankarjevo 11. šolo pod mostom.
Nato je župan skupaj z direktorjem Direkcije RS za ceste Vi-lijem Žavrlanom in direktorjem Gradisa Francem Kositrom simbolično prerezal trak, kar je bil znak, da je most uradno odprt
in predan cestnemu prometu. Nato so se vsi sprehodili na drugo stran mostu, čezenj pa se je prva peljala Ana Žorž iz Škofje Loke, in sicer na kolesu, starem 63 let, za njo pa še drugi udeleženci 1. srečanja starodobnih vozil na Vrhniki.
S.S.
BARJE — KRAJINSKI PARK
Na Vrhniki srečanje županov
6. maja 1998 je bilo na Vrhniki, v Domu Karla Grabeljška prvo skupno srečanje tistih, ki jim Barje pomeni več kot samo močvirnata ravnina.
Na vabilo župana občine Vrhnika g. Vinka Tomšiča so se odzvali minister: za okolje in prostor g. Pavle Gantar s sodelavcem, županja Mestne občine Ljubljana, ga. Viktorija Potočnik s sodelavci, župan občine Borovnica g. Andrej Ocepek, župan občine Brezovica g. Drago Stanovnik s sodelavci, župan občine Škofljica g. Jože Jurko-vič s sodelavci, g. Miro Potočnik, dr. Hren Vencelj Helena, poslanka v Državnem zboru RS, predstavniki Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, predstavnik Kmetijske svetovalne službe Slovenije, predstavnik Kmetijskega zavoda Ljubljana in predstavniki Zveze kulturnih organizacij Vrhnika in dr. Ljubo Mohorič kot velik poznavalec tistega dela Barja, ki je vpeto v območje občine Vrhnika.
V uvodnem delu srečanja je dr. Ljubo Mohorič predstavil tako z besedo kot tudi z diapozitivi lepote Barja, redkosti rastlinskih in živalskih vrst, ki so se še uspele ohraniti.
Drašler Janez je na območje Barja opozoril predvsem s strani potreb kmetijstva.
Minister Pavel Gantar pa je v svojem uvodu pohvalil pobudo, ki je prišla od »spodaj navzgor« kakor je rekel. Povedal je, da bo potrebno veliko strokovnega dela pri pripravi in razglasitvi parka in da bodo strokovnjaki ministrstva vsekakor sodelovali. Potrebno bo vzpostaviti zavarovalne režime rabe, vendar pa je dejstvo, da brez ustreznega kmetijstva ni barja, kakršnega hočemo. Ministrstvo v okviru svojih programov zagotavlja tudi denarna sredstva za odkupe zemljišč, tako da bi bilo smiselno zemljišča, ki so zanimiva odkupiti.
V nadaljevanju so župani predstavili vsak svoj pogled na del Barja, ki ga zajema posamezna občina. Ga. Viktorija Potočnik seje zahvalila županu Vrhnike za gostoljubje in poudarila, da se zaveda, kako pomembno je paziti na Barje in ob tej priliki tudi povedala, daje k njenemu pozitivnemu razmiš-
ljanju o tem pripomogel tudi njen brat g. Miro Potočnik. G. Drago Stanovnik je povedal, da že imajo pripravljeno pristanišče ob Ljubljanici, v izgradnji je letališče. G. Andrej Ocepek je opozoril na Barje kot veliko zakladnico pitne vode. G. Jože Jurkovič pa je opozoril na potrebo po ureditvi režima robne pozidave Barja.
Dr. Čerček Hočevar Andreja direktorica zavoda za varstvo okolja pri MOL je v kratkem predstavila osnutek sporazuma, ki naj bi ga podpisali župani vseh občin. Opozorila pa je tudi na vidik pridobivanja mednarodnih sredstev za projekte, ki se bodo vodili znotraj Barja.
Po razpravi o samem sporazumu je bilo dogovorjeno, da se pripombe na osnutek sporazuma sporočajo na MOL, ki bo koordinator celotnega projekta, daje k podpisu potrebno pritegniti tako ministrstvo za kmetijstvo kot tudi ministrstvo za kulturo.
Sporazum o sodelovanju pri razglasitvi krajinskega parka Barje
V sporazum, ki so ga dne 27. 5. 1998 slavnostno podpisali v Rdeči dvorani Mestne hiše v Ljubljani naslednji podpisniki:
Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Občina Borovnica, Občina Brezovica, Občina Ig, Mestna občina Ljubljana, Občina Škofljica in Občina Vrhnika, so med drugim zapisali tudi:
— da se zavedajo izrednega pomena Ljubljanskega Barja,
— da potrjujejo potrebo po zaščiti enkratnega naravnega okolja in izjemnih kulturnih vrednot
— da se zavedajo potrebe in pomembnosti medsebojnega sodelovanja na področju varstva okolja in z varstvom naravnih in kulturnih vrednot skladnih dejavnosti ter posledično razvoja prepoznavnega turizma in kmetijstva na tem območju in prav zaradi tega bodo vse aktivnosti v zvezi z razglasitvijo Krajinskega parka Barje izvajali skupaj.
Temu sporazumu in vsem podpisnikom sporazuma, želimo da bi s skupnimi prizadevanji ohranili naš »zeleni biser«. Sonja Pirnat Keršmanc
OB 100 - LETNICI AVTOMOBILIZMA V SLOVENIJI
Starodobna vozila preplavila Vrhniko
V počastitev občinskega praznika Vrhnike je bilo v soboto, 9. maja 1998, prvo srečanje starodobnih vozil in vožnja le-teh po mejah občin Vrhnika in Borovnica. Glavni organizatorji prireditve so bili vrhniški ljubitelji starodobnih vozil z Angelom Penkom na čelu in Turistično društvo Blagajana Vrhnika.
Na parkirnem prostoru pred gostilno Cankarjev hram na Vrhniki se je v sobotnem jutru zbralo veliko udeležencev srečanja in seveda še več gledalcev, ki so zanimivo kolono starih avtomobilov, džipov in motorjev spremljali tudi vso pot vožnje.
Na samem startu starodobnih vozil se je zbralo 49 starih
vozil in 22 starodobnih dvoko-les ter eno dvokolo brez motorja iz leta 1935. Start kolone je potekal posamezno, kot se to spodobi za pravi rally. Že pred startom pa se je nekaj udeležencev prvič zapeljalo čez na novo obnovljen most čez Ljubljanico, kar je med številnimi Vrhničani povzročilo še večje zanimanje.
Celotna kolona vozil seje napotila po Stari cesti, okoli Doma upokojencev ter naprej do gostilne Pri Mlinarju. Na obeh krajih so vozniki dobili osvežitev ter se nadaljevali pot v vojašnico Ivana Cankarja na Ras-kovcu. Vrli vojaki so celo poškropili makadamsko cesto, tako da odprti avtomobili niso bili umazani. V vojašnici, kjer je bil tudi
nato odpravila prek Sinje Gorice, Drenovega Griča, Loga, Bevk in Blatne Brezovice nazaj na Vrhniko. Tudi na tem odcepu poti, kjer je še makadamska cesta med Bevkami in Blatno Brezovico, so pridni gasilci cesto ovlažili, da ni bilo neznosnega prahu. Nato so vozila nadaljevala pot v Borovnico do gostilne MOST, kjer so se vozniki in spremljevalci osvežili in dobili pravo domačo ocvirkov-ko. Zaključek celotne poti in tudi srečanja pa je bil v gradu Bistra, kjer je lastnik podjetja REJC d.o.o., vse pogostil z okusnim golažem in osvežilno pijačo. Vsi prisotni vozniki starodobnih vozil so prejeli spominska priznanja za udeležbo na 1. srečanju starih vozil in mo-
Najstarejši avtomobil je bil FORD T iz leta 1915, last Borisa Udoviča iz Novega mesta.
Prva seje uradno čez nov most peljala Ana Žorž (iz Škofje Loke), udeleženka 1. srečanja starodobnih vozil, in sicer z dvokolcsom brez motorja, letnik 1935, z registrsko tablico. Zanimivost kolesa je, daje brez pogonske verige, saj je na dvokolesni pogon.
Ob številnih neurjih in nevihtah je bilo kar precej makadamskih cest bolj ali manj uničenih. Tudi cesta iz Zgornje Zaplane, mimo Šuštarja, Planine na Ulovko je bila potrebna obnove. Zato je občina Vrhnika v začetku maja, obnovila to kar precej prometno cesto. Uredili so odvod-njavanje, nasuli in utrdili zgornji sloj, tako da jcesta sedaj resnično podobna pravi cesti. Krajani Zaplane, ki jo uporabljajo, so kar zadovoljni z obnovo in se ob tem zahvaljujejo občini za razumevanje in obnovo ceste.
S.S.
Lepo ohranjeno je tudi vozilo Franca Okrajška z Vrhnike, DKW JU-NIOR F 11, letnik 1960, 741 cm3 in 34 KS.
dan odprtih vrat, so si udeleženci ogledali bojno opremo in oborožitev vseh štirih enot, ki so nastanjena v vojašnici. Veseli so bili tudi pozdrava poveljnika vojašnice Roberta Puša. Po ogledu vojašnice se je kolona vozil zapeljala v Močilnik, kjer je bil tudi krajši postanek za prigrizek, ter nadaljevala pot po ulicah Vrhnike v Podjetniško-obr-tno cono na Stari Vrhniki, kjer je podjetje Blago - mix pripravilo zakusko. Pot se je nato nadaljevala v Ligojno, kjer je bil pred gasilskim domom krajši postanek. Krajani Ligojne in domače kulturno društvo so pripravili pogostitev ter v velikem številu pospremili starodobna vozila. Celotna kolona vozil se je
torjev. Vsi so zelo pohvalili celotno organizacijo srečanja in obljubili, da bodo na Vrhniko še prišli.
Zahvala velja tudi organizatorjem srečanja, saj je bila udeležba starodobnih vozil nad pričakovanji, gledalcev pa zelo veliko tako na Vrhniki na startu kot tudi na celotni progi, kjer so peljala starodobna vozila. Pri organizaciji so veliko postorili tudi člani društva ZŠAM Vrhnika in na koncu Tehniški muzej Bistra. Samo srečanje pa so omogočili številni sponzorji, ki se jim oba organizatorja, TD Blagajana Vrhnika in vrhniški ljubitelji starih vozil, prek Našega časopisa tudi zahvaljujeta.
S.S.
Vrhniški obrtniki na prvem obrtno
podjetniškem sejmu v Ljubljani
V Ljubljani je na prostoru av-tosejmišča v času od 12. do 17. maja potekal prvi obrtno podjetniški sejem, za katerega organizatorji upajo, da bo postal tradicionalen.
Vrhniška območna obrtna zbornica seje predstavila na 100 m2 razstavnega prostora. Zastopala je kar sedemnajst samostojnih podjetnikov in družb, od tistih, ki so svoje izdelke razstavili v manjših vitrinah, do tistih, ki so potrebovali 10 ali več metrov prostora.
Sodelovanje na takih in podobnih sejmih je za obrtnike postala nujnost, saj je poleg kvalitetne proizvodnje potrebna tudi predstavitev na tržišču. Ker pa so stroški sodelovanja na sejmih zelo visoki, seje zbornica odločila za subvencioniranje dela stroškov, ter s tem omogočila, daje sodelovanje na sejmu dostopno vsakomur.
Ljubljanski obrtni sejem je dobrodošla dopolnitev celjskemu obrtnemu sejmu, zato bomo v domačem okolju razstavljali tudi v bodoče.
OOZ Vrhnika
POSLANSKA KLOP ŠT. 48
Sporazum bo presojalo ustavno sodišče
Večkrat izražena zahteva o nujnosti razprave o odnosih s Hrvaško v državnem zboru vlade še ni omehčala. Po svoje razumljivo, saj napak diplomacije iz prvih let po osamosvojitvi ni in ne bo lahko popraviti. Slabotna pogajalska izhodišča, neodločno izražene zahteve in neukrepanje ob hrvaških posegih na slovensko ozemlje so našo državo privedle v nezavidljiv položaj, ko bo potrebno iskati kompromise celo tam, kjer argumenti govore povsem v našo korist. Slovensko-hrvaški odnosi so še vedno tabu tema, reševanje mnogih odprtih problemov pa domena redkih posvečencev, ki se ob očitnem pomanjkanju pravih idej kot hudič križa boje izpostavitve.
Prvi proizvod nedorečene politike predstavlja Sporazum o maloobmejnem prometu, ki naj bi olajšal življenje kakim 250.000 Slovencem v deset kilometrskem pasu ob meji. Sporazum je prvi akt, ki se dotika enega spornih vprašanj in sta ga pred dobrim letom podpisala zunanja ministra obeh držav. Hrvaški sabor ga je ratificiral že čez nekaj dni. Hitrost, ki daje misliti. Sporazum, ki resda prinaša določene ugodnosti ljudem z obeh strani meje, je za našo državo slab. V dveh prilogah naselij po njihovi pripadnosti eni ali drugi državi so namreč prav vsi sporni zaselki navedeni na hrvaški strani. Vprašljivo je opredeljeno maloobmejno območje na morju, ki sicer sega daleč proti južnem delu Istre, a zajema tudi celoten Piranski zaliv. Zgovorno je še dejstvo, daje v maloobmejno območje vključen celoten slovenski priobalni pas, Hrvatje pa so bili na svoji strani mnogo skromnejši. Res krasen pogajalski dosežek, ki naj bi bil z ratifikacijo v državnem zboru dokončno potrjen z naše strani.
Zunanje ministrstvo seje sklicevalo na člen, ki določa, da sporazum ne prejudicira bodoče označitve državne meje. Vendar je to določilo za nekatere eminentne slovenske pravnike premajhno varovalo. Razprava v državnem zboru je pokazala, da se mnogi poslanci zavedajo teže trenutka. Potrditi meddržavni sporazum, v katerem nikjer ni zapisano, daje pripadnost določenih naselij sporna (pa bi moralo biti, če bi bili naši pogajalci vsaj malo odločnejši), pomeni dati Hrvatom močan adut v nadaljnih pogajanjih ali v primeru mednarodne arbitraže. Skupaj z dr.Zagožnom sva zato predlagala inter-pretativno deklaracijo, ki naj bi povsem določno pojasnevala pod kakšnimi pogoji slovenska stran sprejema sporazum. V njej sva zapisala, da navajanje naselij še ne pomeni priznanja njihove pripadnosti eni ali drugi državi, območje na morju pa ne posega v celovitost Piranskega zaliva. Takšna deklaracija, nekaj podobnega je državni zbor sprejel lani ob ratifikaciji pridružitvenega sporazuma z EU, pomeni sicer enostransko izjavo, neobvezujočo za nasprotno stran. Gledati jo moramo predvsem kot zavezo našim diplomatom pri nadaljevanju pogajanj o določitvi državne meje.
Potem, ko je bila razprava v državnem zboru prekinjena in deklaracija vrnjena v obravnavo matičnemu Odboru za mednarodne odnose, seje (ne)pričakovano odprlo še nekaj novih vprašanj. Odločanje o deklaraciji je bilo preloženo, skladno s sklepom, da se pridobi dodatna strokovna mnenja pa smo predlagatelji napovedali možne popravke deklaracije. Slovenska ljudska stranka bo izkoristila tudi zakonsko možnost in sporazum še pred ratifikacijo predložila v presojo Ustavnemu sodišču. Pričakovati je, da bo tako končno odgovorjeno na ključno vprašanje: Ali je Temeljna ustavna listina res določila potek naše južne meje? Avtorji ustave France Bučar, Tone Jerovšek in Tine Hribar zatrjujejo, da ne. Povsem drugačno je mnenje naših diplomatov, ki si s tem dodatno zožujejo že tako utesnjen pogajalski prostor. Dokončno odločanje o sporazumu je torej preloženo, njegova usoda bo odvisna od vsebine strokovne razlage. Dejstvo je, daje življenje ljudi ob meji potrebno urediti z meddržavnim sporazumom, saj se lahko zgodi, da potek meje še vrsto let ne bo določen. Vprašanje je torej le, ali je obstoječ sporazum sprejemljiv za Slovenijo, ali pa bo potrebno pripraviti drugega? Državni zbor je tokrat povedal, da ne misli neprizadeto sprejemati vsega, kar mu bo ponujeno in lahko dolgoročno škodi naši državi. Pa naj bo to še tako slab signal za Zagreb. Naši sosedi so z nespoštovanjem slovenske lastnine na Hrvaškem, neplačevanjem obveznosti do NE v Krškem in mejnimi incidenti že zdavnaj pokazali, da si po svoje zamišljajo reševanje odprtih problemov. Naši državi take metode niso potrebne. Imamo dovolj adutov, le izigrati jih je treba.
Leon Gostiša
ŽEGNANJE NA SV. TROJICI V NEDELJO, 7. JUNIJA
Tega dne bo po obeh rednih dopoldanskih mašah popoldne
7. junija, v nedeljo, ob 15. uri
v cerkvi pri SV. TROJICI nad Vrhniko maša za vse ponesrečene v gorah. Maševal bo triglavski župnik iz Dovjega
FRANCE URBANIJA
Po maši bo pred cerkvijo zabavni program. Za ples in veseli del žegnanja bo igral ansambel
LOJZETA SLAKA
Prireditev bosta povezovala MARJAN ŠNEBERGER in JURE SESEK. Tudi letos bo bogat srečelov, katerega izkupiček je
namenjen za obnovitvena dela pri cerkvi na SV. TROJICI, ter za Radio Ognjišče. Srečke boste lahko kupili že dopoldne po obeh mašah.
Za lačne in žejne bo poskrbel Franci Pišek -PIZZERIJA BOTER. Postregli bomo tudi z dobrotami, ki jih bodo napekle naše gospodinje.
Vabijo vas: OO SKD VRHNIKA
ŽUPNIJSKI URAD VRHNIKA RADIO OGNJIŠČE
Kdo bo črni Peter?
Sodelovanje liberalnih demokratov Borovnice in Vrhnike
Pred nekaj dnevi je parlament sprejel Spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prvotni predlog zakona je vložil v Državni Zbor (DZ) poslanec prejšnjega sklica Sisinger. Ker postopek v prejšnjem sklicu DZ ni bil končan, ga je prevzel poslanec stranke upokojencev Kebrič. Predlog je bil zavrnjen že na seji pristojnega odbora DZ, nato pa tudi na seji DZ. Zato je poslanec DeSUS-a takoj vložil nov predlog, ki ni bil v bistvu nič spremenjen. Vlada se je do predloga sprememb najprej negativno opredelila. To je bilo še v času, ko je bilo videti, da vlada resno namerava s pokojninsko reformo. Kasneje pa seje začela »trgovina« med vlado in DeSUS-om in situacija seje spremenila. Vlada je najprej pristala na skoraj polovico sprememb, ki jih je predlagal DeSUS, na nekatere pa ne, sočasno pa sama dodala še soje predloge sprememb. Kasneje se je med koalicijskimi dogovarjanji in ob krepki pomoči ZLSD ustvarila potrebna večina tako, daje predlog zakona šel skozi parlamentarno proceduro. Na eni od številnih sej odbora na to temo je predlagatelj Kebrič celo rekel, da ima na zalogi še en zakon, če tega DZ ne bo sprejel. Očitno je torej moč stranke upokojencev, ki se vsaj formalno predstavlja kot zaščitnica interesov upokojencev tako velika, daje pod njenimi pritiski pokleknila celo vlada. V vmesnem času seje začela javna razprava o pokojninski reformi. O tem so poročali vsi mediji, bile so organizirane okrogle mize, skratka, vključila seje vsa civilna družba. Ko so se v razpravo vpletli še sindikati, predvsem ZSSS in organizirali protestni shod, je bilo jasno, daje stvar že tako spolitizi-rana, da seje LDS-ov minister g. Rop umaknil. Vlada je ocenila, da ji lahko pokojninska reforma odnese volilce. Tako imamo sedaj stanje, ko se s popravki obstoječega zakona sprejema spremebe. O teh so obširno poročali mediji.
Bistveno spremembo je doživel 40. člen temeljnega zakona. S preglasovanjem je bila črtana določba v osnovnem zakonu, s katero se je lahko zavarovanec predčasno upokojil, če mu je delovno razmerje prenehalo iz oprativnih razlogov. Praktično to pomerni, da se bo presežni delavec najprej moral prijaviti na Zavodu za zaposlovanje in če mu v 12-tih mesecih ne bo uspelo najti nove zaposlitve ali se samozaposliti, bo imel šele tedaj možnost, da se bo lahko predčasno upokojil. Po do sedaj veljavni zakonodaji seje lahko presežni delavec takoj predčasno upokojil. V primeru stečaja podjetja se zdaj ne bo mogel več. Sprejeta spremeba ne odpravlja problema, temveč povzroča nove krivice. ZLSD je med obravnavo predloga zakona, kije potekal po hitrem postopku, predlagala tudi, da naj bi se čas služenja vojaškega roka in čas zaključenega študija štela v pokojninsko dobo, pokojnina pa bi se odmerila le od dejanske delovne dobe. Vlada je temu nasprotovala, saj je delovna doba in starost upokojevanja pri nas že sedaj med najnižnimi v Evropi. Vlada se boji, da bi se množica ljudi, ki bi se s tem določilom na hitro upokojila brez dokupa let, naglo povečala. Vsem je namreč jasno, da prisežni delavci, ki so se na hitro upokojevali zaradi socialnega miru zaradi zastoja gospodarstva in kasneje zaradi stečajev ter zmanjševanja obsega proizvodnje, cesto tudi namernih (novo upokojenih je bilo samo v 80-tih letih cca. 200.000), niso brez »dela«, da številni med njimi delajo na »črno«, država pa nima volje in moči da stvari uredi. Predlog ZLSD ni bil sprejet, ob razpravi pa seje spet odprlo temneljno vprašanje, kaj je s pokojninsko reformo, s katero zamujamo že več let.
Zdi se, da smo v začaranem krogu. Zaradi zmanjševanja delovnih mest se zmanjšuje število aktivnih prebivalcev, ki prispevajo v pokojninski sklad. Država vedno večje potrebe za pokrivanje pokojninske blagajne kompenzira z vedno novimi davki in letos tudi z zadolževanjem v tujini. Večji davki pomenijo večje obremenitve posameznika in podjetij. Večje obremenitve podjetij pomenijo večje stroške na enoto proizvoda, slabšo konkurenčnost podjetij na trgih, posledično torej ni investicij, ki bi dale nova delovna mesta, usihajo že obstoječa. Delovna mesta delavcev, ki se upokojujejo usihajo. Previsoka obremenitev gospodarstva ne daje novih delovnih mest za mlade, med katerimi je največ nezaposlenih.
Stanje v državi slabša še neugodna demografska struktura. Ta bo čez 10 do 15 let še bolj neugodna zaradi padanja števila rojstev. Od 37.000 rojstev v 60-tih letih smo v preteklem letu imeli le še 18.500 živorojenih otrok. Vlada je že leta 1993 sprejela resolucijo o družinski politiki, ki pa je ne uresničuje. Predlog sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, ki bi podaljšal čas porodniške, olajšal družinam skrb za majhne otroke in otroke s posebnimi potrebami je že od decembra 1995 v DZ. Predlog zakona , ki gaje pripravila poslanska skupina SKD iz prejšnejga sklica je uvrščen šele letos na sejo DZ z namenom, da se ga umakne iz procedure s preglasovanjem. Kakšen bo nov predlog vlade lahko samo ugibamo. Ukrepi vlade, to seje najbolj odrazilo pri obravnavi predloga proračuna za leto 1998, so restriktivni, usmerjeni v zmanjšanje pomoči družinam in ne v spodbujanje rojstev večjega števila otrok. Stanje bo imelo hude posledice za prihodnje generacije aktivno zaposlenih, ki bodo še bolj obremenjene. Medtem, ko je v letu 1973 bilo razmerje 3 zaposleni na 1 upokojenega, je sedaj slika taka, da imamo manj kot 3 zaposlene na 2 upokojenca. Trenutno je mogoče kriti iz prispevka, ki ga plačujejo zaposleni v pokojninsko blagajno le 2/3 vsote, kije potrebna za izplačilo pokojnin. Ostanek se krije iz državnega proračuna, le-ta pa se polni z davki in z nabiranjem realnega dolga. Letošnje leto se je tudi prvič dogodilo, da SPIZ ni mogel izplačati obljubljenega regresa za upokojence v maju.
Nedavno je predsednik vlade v govoru v parlamentu rekel, da ni politične volje za spremembo pokojninskega sistema, čeprav se vlada tega dobro zaveda in je že pripravila izhodišča za spremembe, t.i. »Belo knjigo«. Vprašati se je treba, kje je kavelj? Kljub temu, da se vsi zavedamo, daje pokojninska reforma potrebna in nujna je jasno, daje to skrajno nepriljubljen ukrep, ki si ga stranke koalicije ne upajo izvleči. Torej črni Peter ostaja v kupu kart, ki se bodo delile šele v naslednji sestavi parlamenta. Do tedaj pa bo vlada še prihajala s spremembami, ki jih bo podprla vladajoča koalicija in ZLSD, s spremembami, ki bodo nekaj dale, še več pa vzele, žal aktivnim delavcem na račun politične moči, ki jo predstavlja v DZ DeSUS.
H. Hren Vencelj
V vrstah vrhniške Liberalne demokracije smo že nekaj časa razmišljali o vzpostavitvi rednih stikov z lokalnimi odbori LDS v sosednjih občinah.
Občina Borovnica je tista občina, s katero smo pred reformo lokalne samouprave mnogo let živeli skupaj in s katero nas veže največ skupnih aktivnosti in tudi problemov. Zato smo prvo povabilo za srečanje namenili Občinskemu odboru LDS v Borovnici.
Na zadnji majski ponedeljek smo se na sedežu vrhniškega LDS srečali s predstavniki vodstva OO LDS Borovnice z namenom, da so spoznamo med sabo ter se odprto pogovorimo o skupnih interesih, problemih in da poiščemo in določimo,, kako bomo te skupne interese realizirali.
Z udeleženci sestanka smo se dogovorili, da se na prvem srečanju pogovorimo a sledečih temah:
• da ugotovimo, katere vsebine nas povezujejo
• določimo oblike sodelovanja
• da oblikujemo stališča do aktualnih problemov:
- deponija odpadkov
- vodno zajetje
- zdravstvo v občinah
Predstavniki LDS iz Borovnice so se zahvalili za povabilo in izrazili pripravljenost za skupne aktivnosti pri vsebinah, ki so pereče in skupne. Ugotovili smo, da se prevečkrat zgodi,, da dobimo informacije s strani občinske uprave in župana prepozno ali da so le te nepopolne. Domenili smo so, da bomo za reševanje skupaj določenih problemov sproti pripravljali akcijski plan.
G.Richard Beuermann, član občinskega odbora za ekologijo in infrastrukturo, nas je seznanil s stanjem na področju ravnanja z odpadki in njihovim odlaganjem, kjer je poudaril, da se vrhniška deponija nezadržno polni, ter da so v pripravi projekti za začasno in tudi dokončno sanacijo problema. V ta namen je pripravljen tekst namere za sklenitev skupnega dogovora o sodelovanju na področju ravnanja z odpadki, ki naj bi ga podpisale občine Logatec, Borovnica in Vrhnika ter komunalni podjetji Logatca in
Vrhnike. Če bo dogovor sklenjen, bo Komunalno podjetje Vrhnika po zapolnitvi deponije na Tojnicah lahko odpadke vozilo na logaško deponijo na Ostrem vrhu. V primeru, da se bo deponija polnila z odpadki vseh treh občin, bo po predvidevanjih v šestih letih zapolnjena tudi ta deponija. V tem času pa bo Vrhnika poiskala in uredila novo deponijo. Sporazum predvideva tudi predelavo bioloških odpadkov iz logaške občine. Ker se v zadnjem času tudi Logatec pripravlja na ločeno zbiranje odpadkov, bi bila možna skupna uporaba prebiralnice odpadkov, ki je locirana na vrhniški deponiji.
Namera o sodelovanju predvideva tudi skupen nastop na trgu sekundarnih surovin.
Dokument, kije neobvezujoč bodo v prvi fazi podpisali župani, obvezujoč za vse sodelujoče pa bo postal, ko bodo dogovor sprejeli občinski sveti vseh treh občin.
Ker so problemi skupni obema občinama smo sprejeli sklep, da bomo predstavniki LDS v obeh občinah aktivno sodelova-
li v smislu pravočasnega pridobivanja lokacije za odlaganje odpadkov.
Na temo izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva v občinah je dr.Primož Rus predstavil trenutno stanje in nakazal možne oblike razvoja zdravstva predvsem s stališča povečanja kvalitete storitev. Menili smo, da stanje v občini Vrhnika in Borovnica, ki skupno rešujeta probleme zdravstva, ta hip še ni alarmantno,, vendar pa je potrebno stremeti k napredku in maksimalnemu izkoristku danih resursov.
Prvi skupni sestanek smo zaključili s sklepom, da se še pred dopusti dobimo v Borovnici, kjer se bomo dogovorili za prve konkretne skupne akcije. Tomo GROM
PEDIKU RA
tel. 752 530
POGOVOR Z JELKOM ORLOM
Je v obrtni coni kaj narobe?
Nedavno tega seje trgovsko podjetje OREL, d.o.o., preselilo iz obrtne cone pod vojašnico v nove prostore. Ob tem so se mnogi spraševali, ali je kaj narobe z obrtno cono? Ljudje še niso pozabili raznih pripetij na tem prostoru, ko so mnogi obrtniki, sicer zelo zainteresirani, drug za drugim odstopali od najema in je zato kar predolgo trajalo, daje cona zaživela v celoti. Kako drugače priti stvari do dna, kot poiskati gospoda Jelka Orla, lastnika imenovanega podjetja in neposredno izvedeti za vzrok preselitve. Težko ga je bilo dobiti na miren razgovor in šele, ko sem ga uspel odstraniti v bližnji lokal, sva lahko nemoteno pokramlja-la.
Zgoraj navedeno vprašanje sem zastavil nekoliko provokativno misleč, da bo odgovor bolj senzacionalen, a iz tega ni bilo nič.
«Ko smo se selili v obrtno cono pod vojašnico«, je dejal Jelko Orel, »smo se naselili na zahodnjem koncu dolgega objekta in prostore lepo uredili. Takrat je bil predviden dostop v cono z vzhodne strani (od Hrušice) in naš interni transport, ki poteka tudi izven objekta, ne bi motil nikogar. Kasneje pa je prišlo do spremembe, tako da je glavni vhod v cono iz Robove in vsak obiskovalec je najprej naletel na naše viličarje in tovornjake. To je oviralo tako nas kot tudi druge uporabnike obrtne cone. S širjenjem poslovanja in povečevanjem prometa bi tako stanje kaj kmalu postalo nevzdržno, zato smo iskali nove prostore z ugodnejšo prometno infrastrukturo. Kma-lu seje ponudila prilika, da na natečaju kupimo prostore Iskre na Ljubljanski 16. In smo jih kupili, nekoliko prenovili in se preselili. Ni še vse urejeno, vendar pa normalno poslujemo in prometno nismo odvisni od drugih, saj imamo izhod na magistralno cesto, priključek na avtocesto pa je tudi v neposredni bližini.«
Ko sem ga imel takole v kotu lokala ob kavi, sem iz-
koristil priložnost in ga povprašal še o drugih stvareh.
Pred leti, ko sem stanoval še v Ljubljani in tukaj gradil hišo, si mi prodajal cement, sedaj pa olje in sladkor, mar ni to velika razlika?
»Če bi stvari potekale po mojih željah, bi ti v tistem času lahko zdravil psa ali pa bi morda ti že kuhal po moji kuharski knjigi. Veterina meje zelo veselila, a je bila v mojem času najbližja šola v Zagrebu. Tudi kuhar bi bil rad, pa me zaradi premočne dioptrije niso sprejeli na šolo. Tako sem preko poznanstva postal vajenec v Trgovskem podjetu Vrhnika (pri Malavašič) na križišču nasproti Črnega orla. Tri mesece na letnik je bilo teorije v šoli, ostali čas pa praktično delo v trgovini. Takrat smo delali še vse »na roke«. Raztovarjali in na-tovarjali smo gradbeni material, prodajali premog, žagali in razvažali drva itd. Tu sem pri žaganju »staknil« tudi poškodbo na roki, a sem jo »vnovčil« s šolanjem na poslovodski šoli. S pridobljenim znanjem ni bil več problem, kaj prodajati, temveč samo še, kako prodajati«.
Potem te nekaj časa na Vrhniki ni bilo. Navadno se Vrhničani, ki so pogledali malo dlje v svet, do pokojnine niso več vrnili, ti pa si se?
»Res sem se za osem let preselil v Ilirijo na Vič. Zaposlil sem se kot prodajni referent, a ne za dolgo. Tista leta so k nam začeli prihajati prvi računalniki in v
Iliriji so inštalirali IBM 360. Polna dvorana omar, ne tako kot danes, ko imaš v enem kosu na pisalni mizi še bolj sposoben računalnik kot je bil tisti. Te omare so me takrat zvabile na drugo delavno mesto. A kaj kmalu, ko sem se z vsem dodobra seznanil, sem ugotovil, da obdelave, ko jih nastaviš, tečejo ure in ure in postalo mi je dolgčas. Da bi vmes še kaj počel, sem se vpisal na Višjo šolo za organizacijo dela in jo skoraj končal. Tik pred tem so me premestili na oddelek za organizacijo, kjer pa je bilo dela preveč, tako so knjige romale v kot. Nazaj na Vrhniko meje zvabil razpis za poslovodjo v Kmetijski zadrugi. Trgovina z gradbenim materialom je šla slabo in treba jo je bilo postaviti na noge. Izziv je bil velik in imel sem občutek, da sem bil uspešen.«
Potem, če me spomin ne vara, se je govorilo o nesoglasju z vodstvom, pri čemer te je kolektiv močno podpiral. Saj vem, da o tem nočeš govoriti in tudi pomembno ni več. A to sem omenil le za uvod k nadaljevanju, da mi poveš, kako si se šel privatno trgovino.
»Leta 1984 je bilo, ko se je nenadoma začelo govoriti o možnosti odpiranja privatnih trgovin in Franci Jazbar iz Zaplane me je takrat obiskal in predlagal, da odprem trgovino na Zapla-ni. Morda sam o tem niti ne bi razmišljal, toda ideja se mi je zdela dobra in posku-
sil sem. Odprl sem trgovino in bife v stari šoli na Zgornji Zaplani. To je vplivalo tudi na moje privatno življenje, saj sem se kasneje tudi tja naselil in se vključil v delo krajevne skupnosti. Začetek niti ni bil težak in kmalu sem imel trgovino tudi v Li-gojni. Naslednja priložnost se mi je ponudila pri Čepo-nu v Verdu in nisem je zamudil. S tem sem se že približal mestu, tako da je bil do trgovine na Cesti gradenj le še korak. Potreben je bil le še grosistični center, ki sem ga organiziral v obrtni coni, kot sva govorila že na začetku«.
Kaj sedaj, je to konec razvoja ali nov začetek?
»Ni ne prvo ne drugo. V grosističnem smislu kake večje širitve ne potrebujem več, saj imam na novi lokaciji še mnogo rezerve v organizaciji in poslovnosti, v področju logistike kot to moderno imenujejo. Maloprodajna mesta pa bodo še nastajala kjer se bosta ujela krajevni in moj interes. Sedaj je podjetje prisotno na Vrhniki, v Verdu, Logatcu, Cerknici, Kočevju in Pod-cerkvi. To je tudi področje, znotraj kateregavbom v bodoče usmerjen. Širitev maloprodajne mreže bi tudi pomenila boljši izkoristek skladiščnih površin in transportnega parka«.
Govori se! Tako se pričenjajo vprašanja, na katera potem dobiš ali pa ne dobiš poštenega odgovora. Torej, govori se, da se boš usmeril v politiko? Koliko je v tem resnice?
»Razmišljam o mnogih stvareh in tudi o tem. Toda politika je preresna beseda, čeprav se tega mnogi politiki ne zavedajo in se temu primerno tudi ne obnašajo, zato s to besedo moje ambicije ne opredeljujem. Imam ideje in voljo, izziv sam pa mi tudi daje spodbudo, da bi kandidiral za župana na letošnjih volitvah. Mnoge stvari gledam drugače, kot so sedaj obravnavane, še najbolj pa me moti to, da občina postaja orodje v rokah politikov in ne občanov, kot bi po moje moralo biti. To bi bilo tudi prvo, če bi bil izvoljen, kar bi želel spremeniti«.
Se vidiva še kdaj?
Pogovarjal se je Herman Bole
Slovesnega odkritja doprsnega kipa Ivana Cankarja so se udeležili številni znani in neznani gostje.
ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA IVANA CANKARJA
Dr. Matjaž Kmecl: Cankarjevo delo je veljaven slovenski kulturni in politični testament
Na koncu svojega nagovora pa je povabil ministra za šolstvo in šport, dr. Slavka Gabra, naj spregovori nekaj besed in da skupaj odgrneta slavnostno zaveso, ki je kmalu nato razkrila prelep doprsni kip Ivana Cankarja, delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Vsi prisotni so z dolgim ploskanjem pozdravili svečani trenutek ter si z zanimanjem ogledali resnično umetniško delo umetnika in akademika Janeza Pirnata, kije že ničkolikokrat upodobil Ivana Cankarja v različnih tehnikah. Ravnatelj osnovne šole je vse povabil v notranje prostore šole na ogled razstave udeležencev likovne Petkovškove kolonije in projekta KRUH, ki so ga pripravili učenci in učitelji domače šole.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi prijetnega kulturnega programa. Za umetniško Cankarjevo besedo sta poskrbela dramska igralca Nadja Straj-nar - Zadnik in Slavko Cerjak. Glasbene vložke je izvajal BIG BAND iz Glasbene šole Vrhnika. Prireditev je pozdravila Mojca Novak. Tako je minil še en »Cankarjev« in »Vrhniški« dan. Doprsni kip Ivana Cankarja nas bo pred šolo Ivana Cankarja spominjal na velikega Vrhni-čana, ki mu šele sedaj, v zadnjih letih namenjamo in izkazujemo njegovo pravo vrednost.
Na koncu naj še dodam, daje bila celotna prireditev pod okriljem Osnovne šole Ivana Cankarja in neutrudnega organizatorja Bojana Novaka.
S.S.
Janez Sodja je spregovoril o uresničitvi ideje do postavitve doprsnega kipa.
V lepem nedeljskem dopoldnevu, 10. maja 1998, seje pred osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki zbralo veliko Vrhni-čanov in številnih gostov: od veljakov političnih strank do predstavnikov diplomatskega zbora, županov sosednjih občin, do predstavnikov slovenske vlade, da bi obeležili vrhniški občinski praznik z odkritjem doprsnega kipa pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja.
Prav 10. maj je praznik občine Vrhnika, ki ga praznujemo že drugo leto in sovpada z obletnico rojstva našega največjega Slovenca, kije s svojimi deli lahko rečemo za vedno napisal testament za slovensko kulturno in politično življenje.
Naj mi ne zamerijo vsi prisotni, če naštejem samo nekaj gostov, ki sem jih opazil v množici: dr. Matjaž Kmecl, minister dr. Slavko Gaber, Janez Janša, predsednik SDS, akademik Janez Pirnat, vrhniški župan Vinko Tomšič, župana Borovnice in Dobrove - Horjula - Polhovega Gradca, Andrej Ocepek in Leopold Oblak, vrhniški svetniki,...
Najprej je vse prisotne z pozdravnim nagovorom pozdravil župan Vinko Tomšič. Nato je besedo prevzel slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, ki je začel z besedami: »Cankarjevo delo ni bilo samo slutnja zarje, kot je zapisal in stoji na njegovem ljubljanskem spomeniku,
temveč je to za dolgo veljaven slovenski kulturni in politični testament...« (ves slavnostni govor objavljamo posebej).
Zapisati je treba, da je med prisotnimi govor naredil globok vtis, saj so se lahko vsi zamislili in Cankarjevo politično delovanje prenesli v sedanji čas. Tako da lahko resnično rečemo, da je Cankar še vedno živ med nami s svojimi deli, idejami, in mislimi, Cankar je naš sodobnik.
Spregovoril je tudi ravnatelj Osnovne šole Ivana Cankarja, Janez Sodja, ki je malo prej na slavnostni seji Občinskega sveta prejel Cankarjevo plaketo. Opisal je, kako je nastala ideja in kakšna je bila pot do postavitve doprsnega Cankarjevega kipa. Med drugim je povedal: »Maja 1996. leta, ob Cankarjevi 120-letnici rojstva, je na naši šoli razstavljal svoja dela akademski kipar Janez Pirnat. Po razstavi smo se pogovarjali to in ono, kovali načrte za prihodnost in takrat je zrasla ideja, da bi v parku pred šolo nekoč postavili Cankarjevo spominsko obeležje. Takrat nihče ni razmišljal, da se bo to zgodilo že v letu, ko se spominjamo 80-letnice pisateljeve prezgodnje smrti. Lani, septembra, smo se na nekem srečanju z vrhniškimi obrtniki dogovorili, da zberemo sredstva za odkup in vlivanje doprsnega kipa Ivana Cankar-
ja. Vse drugo je bil le še tehnični problem.
Pred novim letom smo prišli že tako daleč, da smo vedeli:
- doprsni kip bomo postavili v park pred šolo,
- spominsko obeležje bomo postavili na dostojen podstavek in ga odkrili 10. maja, ko Vrhni-čani praznujemo svoj občinski praznik,
- to naj bi bil prvi v seriji spominskih obeležij, ki jih lahko v prihodnjih letih postavimo v park pred šolo.«
Vse prisotne je prvi pozdravil župan Vinko Tomšič.
Minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, je odkril spominski kip.
SONCE
Zjutraj se zazrem v nebo, ki od sonca je ožarjeno. Dan se mi lepši zazdi, brž smo dobre volje vsi.
Delo hitro gre od rok, saj sonce nam pomaga, kar počakaj dežek ti in ne bodi taka zgaga.
Barbara Petrič, 5. c OS Ivana Cankarja
Zamujena priložnost
Desetega maja, na rojstni dan pisatelja Ivana Cankarja in praznik občine Vrhnika, smo se nekateri povabljeni gostje in občani zbrali pri odkritju doprsnega kipa Ivana Cankarja, dela akademskega kiparja Janeza Pirnata, pred osnovno šolo, ki nosi ime slavnega rojaka. Med drugimi je bil navzoč minister za šolstvo Slavko Gaber. Ta je ob koncu prireditve tudi odkril spomenik.
Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl. V svojem govoru je največ navajal Cankarjeve besede iz njegove drame Za narodov blagor, in sicer o tem, kakšni smo Slovenci oziroma naj ne bi bili.
Seveda je prireditelj— Galerija 2 — na govorniški oder povabil tudi vrhniškega župana Vinka Tomšiča. Zupan pa ali ni znal koristiti te priložnosti ali pa je ni hotel za to, da bi poleg pozdravnih besed izrekel tudi nekaj kritičnih. Ne gre zai to, da bi imel politični govor in hvalil pri tem neko stranko, tega ni nihče pričakoval, gre preprosto za to, da mu z župansko funkcijo priti-če, da se pred visokimi vladnimi predstavniki postavi za interese ljudi, ki jih zastopa, in reče kritično besedo za-stran ravnanja tistih, ki režejo kruh slovenskemu šolstvu.
Vsi Vrhničanipoznajo zgodbo o novi osnovni šoli, ki bo kmalu začela rasti ob poti proti Stari Vrhniki. Mnogo truda in denarja je bilo potrebnega že za pripravljalna dela. Tudi država Slovenija je obljubila del sredstev za tako ambiciozen projekt, da se bodo lahko vrhniški otroci izobraževali in služili državi.
Pa je prišlo pismo, a ne iz daljne dežele, prišlo je iz bližnje Ljubljane: Denarja ne bo. Vrhničani sami poskrbite za svoje otroke, vzgojite jih v duhu spoštovanja do države. Ne razburjajte se, prevzemite na
Tudi v večnamenskem prostoru šole seje zbralo veliko obiskovalcev, ki so pokusili vrhniški kruh in sir.
DR. MATJAŽ
KMECL
OB ODKRITJU
DOPRSNEGA KIPA
Cankar, naš
i
n vendar bi ga bilo vredno Slovencem brati kot brevir. Se pravi - vsak dan. Na primer za današnjo rabo: Kdor se prilagodi »klavrni sedanjosti, kdor ni pripravljen, da daruje svojo družbeno in politično kariero svojemu srčnemu prepričanju..., naj slavi grmade! Mi bomo opravili brez njih in brez njih bomo zmagali!« Saj je celo »Kristus rekel: Ti pa, kadar moliš, se zakleni v svoj hram in tvoj Bog te bo slišal! - Ni pa rekel, da pojdi v politični boj in da v imenu vere obrekuj svojega nasprotnika!«
A,
di pa za tiste, ki kar naprej praznega srca vpijejo: Narod! Narod! Ko narodnjaštvo ni bilo niti udobno niti donosno, so se skrivali po mišjih luknjah in prilezli na svetlo šele v času, ko je slovenstvo postalo kurantno; takrat so začeli v narodnem imenu »z vso mogočo vnemo polivati s pomijami vsakogar, ki jim sega čez glavo. V nemočnem srdu pljujejo žolč in strup, zvijajo se in kremžijo obraz, pa ne zmenijo se ne za ugovore, ne za dokaze, ne za preziranja. Navadno se misli, da jim ne da pokoja zavist in lastna nezmožnost.« Sejmarji! jim je zabrusil, »preli-valci dolgočurkastih fraz!« Semenj hinavščine in pretvarjanja! Videl je v večne slovenske čase; poznal je geologijo slovenske civilizacije!
Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl.
Ot
G
Cankarjevo delo ni bilo samo slutnja zarje, kot je zapisal in stoji na njegovem ljubljanskem spomeniku, temveč je to za dolgo veljaven slovenski kulturni in politični testament. Nekaj jih Slovenci imamo, Trubarjevega in Prešernovega, Cankarje nujno nadaljevanje. Skoraj ga ni pomembnejšega vprašanja našega obstajanja, ki ga ne bi bil premislil in mu napovedal prihodnosti. Politični govoričarji poznajo pravzaprav samo tisto o jugos-lovanstvu, včasih, v Jugoslaviji smo zelo radi navajali, kako smo si z južnimi Slovani po krvi bratje, po jeziku pa bratranci, po kulturi pa bolj tuji, kot je gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu. Skrili smo se za njim, da ne bi kdo preveč ropotal. Sem in tja tudi še danes kdo vzklikne: Domovina, ti si kakor zdravje! ali pa se preprosto okrasi s Cankarjevim imenom, ne da bi kdajkoli iz njega kaj prebral, razen tistega, kar so mu naložili v šoli in je ob koncu šole pozabil. Lucidnej-šim seje umetnik spremenil v skodelico kave. S tem pa je Cankar, če odpišemo še njegove brke, za praktični, tudi politični del slovenske javnosti absolviran.
"benem pa je ta svoj narod, v katerem sicer mrgoli nečednih hlapčevskih duš, »ljubil, kolikor človek ljubiti more«, bal seje zanj, da bo »ta peščica dobrih ljudi ob Adriji v svetovnem mete-žu« prve ali katerekoli naslednje svetovne vojne »izginila, da bo poteptana, truplo njeno vrženo v morje.« »Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje še sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč!« Da smo še sami razglašali svojo nevoljo in dejanja za svobodo kot zablodo, in tako zblojeni še danes razglašamo svoje junake za izdajalce in izdajalce za junake. Verjel je v moč slovenske kulture kot obliko naše svobode, saj je »vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, korak naprej v kulturi«..., »naša slovenska kultura rezultat vsega našega duševnega in materialnega dela od začetka narodnega življenja do danes. Torej vse naše svobode - z vsem najširšim, kar premore, s šolo na čelu. Ne pozabimo, da so bile skoraj vse boljše osnovne šole v Cankarjevem času, samo dobrih 80 let nazaj, pri nas neslovenske; daje bil boj za njihovo slovenjenje trd, dolg in neusmiljen; daje še dobrih sto let nazaj padla ena od dunajskih cesarskokraljevih vlad zaradi slovenskih paralelk na celjski nižji gimnaziji, danes bi to bili višji razredi osnovne šole; da smo univerzo dobili po stoletnem prizadevanju šele 1918, pred 80 leti! V takem položaju ni bilo prostora za oportunizem, sloje za obstojne temelje slovenstva.
svoja pleča to pomembno nalogo in prihranite državi nepotrebne stroške za osnovnošolsko izobraževanje. Vlada ima »višje« cilje, plačevati mora svoje uradnike, da si izmišljajo razlage za njeno nesposobnost, ustanavljajo najrazličnejše komisije, odbore, telesa z edinim namenom, da prekrijejo resnico in pokvarjenost vladajoče elite.
Čeprav je občinski praznik slovesnost, na kateri naj bi hvalili dosežke preteklega leta in govorili vse najlepše o svojem kraju, menimo, da se župan pred gospodo iz Ljubj-lane ne bi smel prikloniti in jim poljubiti fraka, če se izrazimo v prispodobi. Dovolj bi bila ena sama misel, en sam stavek, da bi maloštevilnim povabljencem in šolskemu ministru, ki je imel polna usta lepih besed, kako pri nas skrbimo za šolajočo se mladino, povedal, da so to prazne besede, da nova šola ni le stvar občine, ampak je vsedržavne-ga pomena, zato si zasluži tudi državno pomoč.
Zakaj Vinko Tomšič ni spomnil ministra na vladno obljubo, da bo prispevala svoj delež h graditvi šole? Ali to pomeni, da je vrhniški župan na strani dnevne politike?
Andraž Gruden 00 SDS Vrhnika
Stranke slovenske pomladi SDS, SKD in SLS
vabimo na
KRESOVANJE
ki bo v torek, dne 23. junija 1998 pri cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Ta
starodavni slovenski običaj bomo začeli z mašo za domovino ob 19.30 uri. Osamosvojitev Slovenije in dan državnosti bomo počatili s kulturnim programom, v katerem bosta sodelovala naš priznani igralec Tone Kuntner in kvartet A Capella iz Dobrle vasi na Koroškem.
Poskrbljeno bo za prijetno vzdušje ter za potešitev lakote in žeje.
Nasvidenje ob kresu!
Celoten spomenik v parku pred Osnovno šolo Ivana Cankarja
Doprsni kip Ivana Cankarja
Doprsni kip Ivana Cankarja, delo akademika Janeza Pirnata.
Kot smo že omenili, je predstavljeni doprsni kip delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Vlili so ga v livarski delavnici, ki jo vodi Roman Kamšek, spomenik pa je s svojimi sodelavci postavil Marko Jezeršek. Gonilna sila celotnega projekta je bil Bojan Novak, lastnik Galerije 2, kije s pomočjo sponzorjev in lastnih sredstev uspel projekt v celoti izpeljati in končati. Ob jc treba dodati, da je GALERIJA 2 pred kratkim izdala izbor Cankarjevih pesmi, prvič prevedenih v angleški jezik. Prevod je delo profesorja Alasdeira Mac Kinnona iz Cambridgea. Knjiga je natisnjena v bibliofilski nakladi 300 oštevilčenih izvodov in opremljena v šatulji iz surovega platna. Namenjena je predvsem kot poslovno darilo za tuje partnerje in za zbiralce bibliofilskih primerkov. Tudi del sredstev od prodaje je že bil namenjen za financiranje doprsnega kipa. Ob odkritju spomenika pa je bila prav za to priložnost natisnjena tudi svečana kuverta z žigom 10. maj 1998.
S.S.
SDS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Vsem občanom Vrhnike čestitamo ob dnevu državnosti in sedmi obletnici osamosvojitve.
OO SDS Vrhnika
TEHNIŠKI MUZEJ V BISTRI
Odprtje razstave Divji lov v Karavankah
Sredi maja je bila v razstavni dvorani Tehniškega muzeja v Bistri odprta razstava Divji lov
Ca
/ankar je v takšni zagatnosti in zatohlosti oznanjal naše vztrajanje. Oznanjal je tisti svetli, novozgrajeni, samoslovenski dom, kakršnega smo si z rodovi gradili in si ga zdaj tudi dokončno zgradili in na katerem bi moralo pisati: »Iz močvirja se je vzdignil. Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede... naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov.« Zanj so dvesto in več let padali in umirali, obupavali in vseeno vztrajali najboljši ljudje, in zato je pone-snaženje njihovega spomina mazanje nas samih, našega skupnega doma; ko danes kdo brez sleherne dostojnosti pljuva po njih, po njihovem boju za svobodo, kdorkoli in kadarkoli seje zanjo bojeval.
I
vanov bratranec Izidorje ob priložnosti oponašal pisatelja in njegov odnos do ljubljanske podeželske zagovetnosti te vrste z besedami:
Da
"anes me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki sojo nekdaj ljubili. Nerazumljivo mi je skoraj, kako se zgodi, da smo vsi v močvirju, ko stopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misliti - mi mladeniči, ki smo hoteli vse preosnovati! - živimo kot alge in se gibljemo, kakor voda pljuska. Popolna skladnost je v naših mislih, med seboj se natanko poznamo. Moj prijatelj dobro ve, kaj imam v žepu, in še bolje, česa nimam v glavi. Bogovi nas hočejo pogubiti in so nas udarili z vsevednostjo.— Vidiš, taka je Ljubljana, mesto zdravega zraka in kužnega ozračja; od zraka se debelimo, z ozračjem omamljamo misli. Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov, prestolnica pregnanih kraljev, ki žive na tuj račun in od lastne zadovoljnosti, mesto vlačugarjev brez vlačug, ter ljubezni za vse, kar je lažnji-vo, slabo in grdo.— Na razstave se hodimo razstavljat; Zupančičevih Samogovorov še danes ne razumemo, pač pa vemo, da Zupančič nima državnih izpitov, da je očeta zaklal, spekel in snedel ter daje sploh velik poet; tudi glede Finžgarja smo na jasnem, daje naš najboljši romanopisec, ko bi le nosil kolar iz celuloida - in čemu imamo pravzaprav lastno časopisje, če se ne meni za njegovo klet, kjer ima že sedem let tri žene zazidane. Ah, vrag me vzemi, govoriti moram naravnost, sicer me boš še ti napak razumel: Mesto, ki se vedno smehlja, kadar obrekuje, in vedno obrekuje, kadar se smehlja; sejmišče strahopetnosti, sramotni kamen odkritosrčnosti, Olimpija hinavstva, Ahilova peta brez Ahila.
»preveč... prenesel, preveč pretrpel, preveč izkusil naš ubogi narod, da bi mu bilo treba zviška doli deliti še prav posebnih naukov!« Da bi mu kdo trosil počez in na pamet vsakršne poceni besede. - Bil je slejkoprej prepričan, da je naša usoda v naših rokah in v naši pameti, v našem razumu in v naših dejanjih. Nekaj podobnega beremo tudi ze pri Prešernu, zato govorim o našem skupnem testamentu: »tudi napačno prizadevanje je boljše od apatije«. Treba seje pač sleherni dan jasnovidno prebijati skozi pragozdove rodoljubnih in kot da naprednih frazarjenj, mirnega duha iskati pravo pot, saj zmeraj spet pride trenutek, ko so »fraze dodobrega izražene« in se razgled zbistri na velike razdalje. Predvsem pa »glejmo, da nam ostanejo želodci zdravi«, če nam je že usojeno, da gledamo...«semenj hinavščine in pretvarjanja«.
Takšne so Cankarjeve besede in misli. In še: »Tako more govoriti le močan in samosvoj mož, ki gleda v svet z razumnimi in pogumnimi očmi in, ki tudi vidi in spozna, kar je gledal. Tako govori mož, ki čuti človeško, globoko in nežno, pa svojih čustev ne razblebeče v svet s polno lepih in praznih besedi, temveč povsem enostavno in naturno razloži, kako daje in kaj da misli. »Kajti pravi pisatelj in pesnik »je zaveden in nezaveden glasnik svoje dobe, njene kulturne višine, njenih grehov in zmot, njenih idej in ciljev.« Večji ko je umetnik, dalj no vidnejši je tudi v glas-ništvu. Cankar je med našimi največjimi, ki so videli najdlje. Cankar, naš sodobnik.
V,
takšnem okolju in slovenstvu je oživel Cankar - in vseeno verjel. Verjemimo tudi danes! Sploh pa, kot je tudi trdil, je
OŠ Ivana Cankarja Vrhnika se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so z denarnimi prispevki neposredno podprli postavitev doprsnega kipa Ivana Cankarja pred osnovno šolo. To so: akademski kipar Janez Pirnat, Mizarstvo Vidmar Vrhnika, Mizarstvo Janez Kogovšek Vrhnika, Elektro Medic Vrhnika, Franc Jclovšek Drenov Grič, Marmor Jezeršek Verd, Steklarstvo Kralj Vrhnika, GPG 5 Evgrad Vrhnika, ECS TEL Ljubljana, Žito Pekarna Vrhnika, Kmetijska zadruga Vrhnika, LDS Vrhnika, ZLSD Vrhnika in GALERIJA 2 Vrhnika.
GALERIJA 2 Vrhnika pa se zahvaljuje vsem, ki so z odkupom angleškega prevoda knjige PESMI Ivana Cankarja, omogočili postavitev marmornega podstavka doprsnega kipa.
To so: Občina Vrhnika, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, NLB d.d. Ljubljana, Glasbena šola Vrhnika, Corning d.o.o. Vrhnika, Minerva d.o.o. Ljubljana, Liko Pris d.d. Vrhnika, OOZ Vrhnika, NLB Vič-Notranjska Ljubljana, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zdravstveni dom Vrhnika, Primis d.d. Vrhnika, OS Log - Dragomer, OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Komunalno podjetje Vrhnika, A - Enter d.o.o. Vrhnika, Cankarjeva zalo'ba Vrhnika, Pizzerija Boter Vrhnika in posamezniki.
v Karavankah, ki gaje pripravilo vodstvo muzeja in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Pričujoča razstava je bila prvič predstavljena leta 1997 v Šentjanžu na Koroškem in je plod dolgoletnega dela in raziskovanja Avguština Malleja, ravnatelja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, in Romane Erhatič Širnik, kustosinje v Tehniškem muzeju Slovenije. Razstavljeni so predvsem slikani, pisni in predmeti, ki nas popeljejo v zgodovinsko in zdajšnje obdobje krivolova, ki se je dogajal v delu sedanje avstrijske in slovenske Koroške.
Odprtje razstave in razstavljene eksponate sta predstavila oba avtorja pričujoče razstave in zanimivo je bilo razmišljanje kustosinje Romane Erhatič Širnik o krivolovu in samem lovu na karavanškem območju: »Odkar se je družba razslojila in so si posamezniki prilastili tudi pravico do lova, se srečujemo z divjim lovom. Vzrokov, ki so posameznike silili v lov, je bilo več. Mnoge je v to prisilila socialna stiska, drugi so lovili iz lovske strasti in tako kljubovali gosposki.
Med ljudmi je veljalo prepričanje, da si je gosposka pravica do lova neupravičeno prilastila. Ker divji lovci praviloma niso lovili iz koristoljubja, spoštovali so divjad in večinoma streljali le odrasle živali, ponavadi samce, ljudje njihovega početja niso obsojali. Zato tudi izredno visoke in ostre kazni divjega lova niso mogle zatreti.
V drugi polovici prejšnjega stoletja je pričel veljati zakupni sistem lova. Kdor je imel več kot 115 ha strnjenega sveta, je imel lastno lovišče. Zato pa je bil potreben denar, ki ga domačini izpod Karavank v večini prime-
Značilen divji lov z jekleno zanko za srnjad
rov niso imeli. Preostal jim je le divji lov. Razmere so se zaostrile med prvo svetovno vojno in po njej, ko je med domačini in vojaki vladala lakota, lovišča pa so bila v glavnem brez nadzora. Klasičnim divjim lovcem so se pridružili tudi takšni, ki so lovili zgolj zaradi dobička. Uplenjeno divjačino, meso in kožuhovino so prodajali največkrat pod realno ceno.
Divji lovci so lovili z doma izdelanimi in za divji lov prirejenimi puškami. Uporabljali so tudi predelane vojaške puške. Nekateri so lovili tudi z zankami. Tak lov z sodi med najbolj nehumane načine lova, zato so zankarje obsojali tako legitimni kot tudi divji lovci.
V zadnjih dveh desetletjih divjega lova praktično ni več. K temu so prispevale boljše socialne razmere in pa dejstvo, da se vsakdo, ki hoče loviti, možnost, da se vključi v lovsko organizacijo.«
S.S.
ZAŠČITNO REŠEVALNI DNEVI NA VRHNIKI
Otroci iz šole in vrtca tvorno sodelovali v vaji
V sedanjem razgibanem življenju doživimo marsikaj nepredvidenega, včasih tudi lahko tragičnega. Možne so naravne nesreče, od potresov (nedavni na Tolminskem in Bovškem) do požarov, na kar pa moramo biti vedno pozorni in ob takih primerih tudi pravilno reagirati.
Prav v ta namen se je Občinski štab Civilne zaščite Vrhnika dogovoril z vodstvi obeh šol in vrtca za številne aktivnosti v šolskem letu 97/98, z namenom pripraviti vse dejavnike za uspešno in hitro reševanje, zaščito in pomoč pred možnimi naravnimi in drugimi nesrečami. Pri občinskem štabu CZ je bil aktiviran pripravljalni odbor, ki je pripravil kompleten program aktivnosti in naloge za reševanje ter določil kraje in dejavnike, kateri naj bi sodelovali v vaji »Zaščitno reševalni dnevi na Vrhniki«. Sama vaja pa je imela predvsem namen reševati predšolske in šolske otroke iz šolskih prostorov in vrtcev.
V tako imenovane »reševalne dneve« so bili vključeni učenci razredne stopnje osnovne šole Ivana Cankarja (stara šola), učenci osnovne šole Log Dra-gomer, enote Drenov Grič in otroci vrtca iz Dragomerja. Vse tri vaje so bile v mesecu maju in so potekale, tako kot bi v resnici prišlo v zgradbah do požara in kako naj bi gasilci in reševalci reševali otroke in njihove vzgojitelje ter učitelje iz njih.
Povsod seje vaja pričela z javljanjem o namišljenem požaru, na regijski center 112 (Ljubljana), da gori šola oziroma vrtec. Obenem je bil dan tudi alarm v samih objektih, daje požar in iz gorečih stavb so se otroci, pod budnimi očesi svojih vzgojiteljev in učiteljev, pravočasno in hitro rešili. Medtem je regijski center 112 že aktiviral gasilce in reševalce, ki so se na kraj dogodka kar najbolj hitro pripeljali s svojimi vozili. Gasilci so pričeli takoj gasiti požar in reševati nekaj otrok. Iz višjih nadstropij so otroke reševali z drsno vrečo,
preko višinske lestve in z vrvmi. Reševalci pa so s polno opremo prve pomoči in plinskimi maskami prinesli bolj poškodovane otroke iz goreče stavbe. Ekipe prve pomoči Civilne zaščite obeh šol in vrtca pa so oskrbele ranjence, do prihoda zdravnika. Na Vrhniki so prikaz reševanja iz največjega nadstropja pokazali tudi člani alpinističnega odseka Planinskega društva Vrhnika.
Po uspešnem reševanju vseh ranjenih in po ukrotitvi ognjenih zubljev, so gasilci na posebnih prostorih prikazali še gašenje začetnih požarov z gasilnimi aparati ter gašenje z vodnim topom.
Odziv vseh akterjev in dejavnikov ter tudi gledalcev je bil zelo velik. V obeh šolah in vrtcu so se na zaščitno reševalne dneve resnično dobro pripravili s posebnimi svojimi načrti. Tu so glavno vlogo odigrali prav vsi otroci iz šol in vrtca ter njihovi vzgojitelji in učitelji, ki prav gotovo vedo, kakšno odgovornost imajo in jo nosijo ob morebitnih naravnih nesrečah.
Sama akcija pa je pokazala, da je bil pristop vseh sodelujočih izredno resen, profesionalen in tudi sama pripravljenost je bila na zavidljivi ravni. Vsi pa so se zavedali, da je potrebno najprej reševati otroke, ki so vajo vzeli resno, bili vseskozi aktivni in svoj del umika opravili hitro in brez večje panike. Vseskozi so tudi spremljali prikaz reševanja in se z gasilci ter reševalci pogovarjali o vsem, kar jih je ob sami vaji zanimalo. Na vseh treh vajah pa so sodelovali naslednji:
- otroci in njihovi učitelji in vzgojiteljice,
- Občinski štab Civilne zaščite Vrhnika,
- Občinska gasilska zveza in prostovoljna gasilska društva iz Vrhnike, Stare Vrhnike, Verda, Drenovega Griča - Lesnega Brda, Dragomerja - Lukovice in IUV,
-MIKROM Vrhnika,
- Zdravstveni dom Vrhnika,
- Policijska postaja Vrhnika,
- Alpinisti planinskega in jamarji jamarskega društva Vrhnika.
V osnovni šoli Ivana Cankarja je vso aktivnost vodil Vinko Bizjak, v enoti Drenov Grič Katarina Lenarčič, v vrtcu Dra-gomer pa Matilda Hafner. Občinski štab CZ je skupaj s pripravljalnim odborom že napravil analizo in skupna ugotovitev je bila, da bi v primeru izrednega dogodka vodstvo šole in vrtca pravilno pristopili k reševanju otrok iz svojih stavb ter da so vsi akterji dosti dobro pripravljeni na take izredne situacije in dogodke. Seveda pa vsi samo upamo in želimo, da resnično takih naravnih nesreč ne bi bilo. Pripravljeni pa moramo biti vsi, zato se bodo take aktivnosti odvijale tudi v bodoče.
Ob tem naj omenimo, da so učenci razredne stopnje osnov-
ne šole Ivana Cankarja risali na temo zaščite in reševanja ter s temi svojimi deli sodelovali na natečaju Republiške uprave za zaščito in reševanje ter pobrali kar nekaj nagrad.
S.S.
Eden od učencev je takole videl zaščitno reševalni dan na Drenovem Griču
REŠEVALNA VAJA - POŽAR
Včetrtek 14.5.1998 smo imeli reševalno vajo. Kuharica je najavila požar. Potem je učiteljica Katarina poklicala na številko 112 in javila, da gori. Nato seje nekaj učencev umaknilo ven na zelenico. Nekateri pa smo ostali v šoli. Takoj so pridrveli gasilci, potem policija, za njo zdravnik in še reševalci. Nato so gasilci izvedli-reševanje po ponjavi, po lestvi, nekatere, ki so bili kot ranjenci pa so odnesli ven z nosili. Gasilci so nam zunaj prikazali gašenje ognja z različnimi aparati .Potem pa so bili naši gasilci tako prijazni, da so nas pogostili z ledenim čajem in s piškoti. Ta vaja mi je bila zelo všeč.
Damijan Mihevc, 2.d. OS Drenov Grič
Zaščitno reševalni dnevi
za predšolsko in šolsko mladino
na Vrhniki - v sliki in besedi
Dan je bil alarm za požar, otroci so hitro zapustili učilnice in se brez prerivanja po stopnicah napotili izven prostora, kjer je gorelo (OS Iva-
MIKROM iz Vrhnike je predstavil sodobno opremo reševanja.
Na hodniku je v dimu ostal ranjenec, reševalci z vso opremo so ga previdno, z nosili in masko za dihanje, odnesli na piano (OS Ivana Cankarja).
OBČINA VRHNIKA ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO
KAKO OBVEŠČATI V PRIMERU, KO SO OGROŽENA ŽIVLJENJA IN PREMOŽENJE
V primeru, da v vašem življenjskem okolju opazite kakršnokoli nevarnost, ko so ogrožena življenja in premoženja, o tem čimprej obvestite Center za obveščanje na tel. 112 ali Policijo na 113.
Na omenjene številke pokličite predvsem v primeru:
1. večjega onesnaženja okolja;
2. v primeru večje prometne in druge nesreče;
3. ob požaru in eksploziji;
4. pri pojavu nalezljivih in drugih bolezni ljudi in živali;
5. ob pomanjkanju vode, električne energije ali drugih komunalnih zagatah;
6. ob nevarnosti snežnih plazov, žametov in zemeljskih plazov;
7. v vseh ostalih naravnih in drugih nesrečah; ob vseh ostalih oblikah ogrožanja.
Poleg podatkov o sami nevarnosti, oziroma ogroženosti sporočite tudi, kdaj, kje in v kakšnem obsegu obstaja nevarnost, kdaj ste jo opazili in kakšno je trenutno stanje.
Operativcem posredujte tudi svoje osebne podatke.
KAJ MORAMO VEDETI
O VARSTVU PRED POŽAROM
I. PREVENTIVNI UKREPI
Za večjo varnost pred požari izvedemo naslednje preventivne ukrepe:
— Gorljive tekočine, plini in druge požarno nevarne snovi shranimo na varnih mestih, kjer bo možnost za njihov vžig čim manjša.
— V bližini stavb postavimo sode ali druge posode z vodo, vedra in drugo opremo za gašenje. Posode z gasilno vodo in peskom postavimo tudi v prostore kjer je večja nevarnost za nastanek požara (kleti, podstrešja...).
— Če so tla podstrešij vnetljiva, nanjo nasujemo 5 cm debelo plast peska, pri tem pa upoštevamo nosilnost tal in stavbe.
— Leseno strešno konstrukcijo premažemo s snovjo, ki preprečuje
gorenje. Kot priročno sredstvo lahko uporabljamo apneno in cementno mleko. — Poskrbimo, da so poti in dostopi k stavbam vedno prevozni.
II. GAŠENJE POŽAROV
Izkušnje kažejo, da je pri požaru najprimernejši naslednji vrstni red opravil:
A. Preprečimo paniko!
B. Obvestimo gasilce o požaru!
C. Poskrbimo za opozorilo in reševanje ogroženih!
D. Poskušajmo pogasiti ali omejiti požar!
E. Nudimo prvo pomoč poškodovanim osebam!
Pri gašenju požarov upoštevamo naslednje ukrepe:
— Vrata prostora v katerem gori, moramo odpreti previdno. Ob prijemanju kovinskih delov pazimo, da se ne opečemo. Pri odpiranju se zaklonimo za vrati, da nas ne zajame ogenj. Oken ne smemo odpirati, ker bo dotok svežega zraka povečal intenzivnost gorenja.
Skozi zadimnjeno stopnišče moramo iti ob zidu in ne ob ograji.
— Preden zapustimo prostor v katerem gori, moramo izključiti vse napeljave ter zapreti vsa okna in vrata. Tako bodo požar zavrli in mu preprečili hitro širnjenje po stanovanju ali stavbi.
— Glavno gasilno sredstvo je voda. Ker je voda dober prevodnik elektrike, je ne smemo uporabljati za gašenje električnih napeljav in predmetov, v katerih je električni tok. Vode prav tako ne smemo uporabljati za gašenje vnetljivih tekočin (bencin, nafta, petrolej) in prostorov, v katerih je karbid ali negašeno apno. Z vodo ne smemo polivati razbeljenih kovinskih plošč, ker tedaj nastane pokalni plin.
— Za gašenje začetnega požara pogosto uporabljamo tudi pesek, pepel ali drobno zemljo, ki jo z lopato mečemo na gorečo površino ali predmet.
— Odeje, rjuhe in podobne goste tkanine, ki ne prepuščajo kisikaje prav tako mogoče uporabljati za gašenje začetnih požarov. Se učinkovitejše so, če jih prej namočimo z vodo. Primerne so tudi za gašenje goreče obleke na človeku, in sicer tako, da človeka zavijemo vanje.
— Začetne požare lahko učinkovito gasimo z ročnimi gasilnimi aparati. Zaradi omenjenih možnosti za njihovo polnjenje, pa mora biti njihova uporaba zelo premišljena.
— Pri gašenju uporabljamo tudi rušilno orodje. To so požarni kav-lji, sekire, železni vzvodi, krampi in podobno. Z njimi ločimo goreče predmete od delov, ki jih požar še ni zajel.
— Za gašenje gozdnih požarov, zlasti začetnih, uporabljamo eno-
stavne pripomočke. To so goste in dovolj velike veje, lopate in metle za gašenje požarov. Z njimi udarjamo po gozdnih tleh, ki jih je zajel ogenj in ga tako gasimo. — Vedeti moramo, da nas zaščitna maska ne varuje pred ogljikovim monoksidom. Za zaščito pred tem plinom mora maska imeti CO-filter.
KAKO UKREPATI OB POTRESU
KAJ STORITI PRED POTRESOM:
— Poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi.
— Pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik, osebne dokumente.
— Vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdnih in negorljivih kasetah.
— Reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč morajo biti dosegljivi ob vsakem času.
— Imeti moramo zalogo hrane.
KAJ STORITI MED POTRESOM:
— Ohranimo mirno kri.
— Če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem.
— Iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnemo k notranjim stenam.
— Izogibajmo se steklenih površin in zunanjih zidov.
— Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč.
— Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja.
— Na prostem se oddaljimo od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav.
KAJ JE TREBA STORITI PO POTRESU:
— Če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni.
— Če smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varčujmo s svojo energijo in v enakomernih presledkih udarjamo s trdim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno kličemo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo.
— V stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napeljavo.
Na dvorišču gaje oskrbela ekipa prve pomoči z doktorjem na čelu (OŠ Ivana Cankarja).
Ranjenca je bilo potrebno prenesti na varno, za kar sta poskrbeli učiteljici (enota Drenov Grič).
Gasilci so prikazali gašenje osebnega avtomobila.
Brez reševanja učencev z drsno blazino • zapeljali po njej (enota Drenov Grič).
vrečo ni šlo in vsi bi se radi
Otroke iz vrtca je bilo potrebno iz prostorov tudi prenesti, za kar so poskrbele vzgojiteljice (VVZ Dragomer).
Za ranjene je bilo potrebno poskrbeti v vojaškem šotoru, za kar je poskrbela ekipa prve pomoči CZ VVZ.
Tudi višinska lestev je prav prišla, da so gasilci reševali otroke (enota Drenov Grič).
Studijski v deželi suhe robe
Študijski krožki so idealna priložnost za reševanje osebnih ali okoljskih problemov. Organizirani so kot izjemno prilagodljiva oblika izobraževanja. Združujejo nekaj najbolj pozitivnih potez samostojnega in formalnega učenja. Povezujejo spontanost, ustvarjalnost in sproščenost »učenja z veseljem« ter hkrati načrtno, sistematično utirajo pot k postavljenemu cilju. Prepletanje izobraževalnih in akcijskih ciljev omogoča vsem udeležencem veliko kreativnosti, saj si sami določijo obseg, globino in intenzivnost obdelave izbrane tematike.
Pestra sestava članov posameznega krožka (starost, izkušnje, poznavanje tematike, funkcionalna znanja,...) pripomore k temu, da je v krožku vedno zanimivo in aktivno. Bolj kot formalna izobrazba je pomembna radovednost, želja po izobraževanju, aktivno spoznavanje, življenjske izkušnje,... skratka želeti in hoteti.
Študijski krožek združuje od 5 do 12 članov, ki se dobi vajo od enkrat mesečno do dvakrat tedensko. Posamezno srečanje traja dve do tri ure. Skupaj je predvidenih 10 do 15 srečanj. Za zaključek pripravimo javno predstavitev rezultatov. Na VITRI smo prepričani, da so ŠK prava izobraževalna priložnost podeželja. Bralce vabimo, da se nam pridružijo v enem od opisanih.
S KREATIVNOSTJO DO ZAPOSLITVE
Časi se spreminjajo, z njimi se spreminjamo mi, naše okolje, politični sistemi, razmere za delo,... Vse to se odraža v zasebnem in poslovnem življenju. Povezave med osebno srečo in poslovno uspešnostjo so znane, zato so osebne travme brezposelnih razumljive. V iskanju dela in zaposlitve ste odvisni predvsem od osebne sposobnosti prepričevanja delodajalcev. V študijskem krožku vam bomo omogočili, da se naučite poskrbeti zase.
Študijski krožek je namenjen vsem, ki
— se želite rešiti brezposelnosti,
— hočete spoznati dodatne poti do zaposlitve ali samoza-poslitve,
— ste pripravljeni sami »ugrizniti v kislo jabolko«.
Kaj bomo delali?
— Se seznanili ter obravnavali želje in potrebe udeležencev.
— V skupinskem delu praktično preizkusili teoretične osnove.
— Razvijali javni govor in postavljanje vprašanj za boljšo komunikacijo.
— Zaigrali kočljive situacije pri iskanju zaposlitve.
— Sodelovali pri debati in se pri tem naučili zagovarjati svoja stališča, argumente,...
— Spoznali bistvo kvalitetne vloge, napisali življenjepis,...
— Z Zavodom za zaposlovanje poiskati poti do redne, začasne ali honorarne zaposlitve. Tisti, ki se hočejo kaj naučiti, niso nikdar brezposelni.
KOMUNIKACIJA ZA TURISTIČNI RAZVOJ PODEŽELJA
Na VITRI smo prepričani, da ima slovensko podeželje izjemne priložnosti v turizmu, ki jih bomo v krožku oživili. Skupaj bomo spoznali in določili konkretne cilje, namenjene vsakemu udeležencu posebej. Seznanili se boste z vsem, kar potrebujete, da lahko začnete s trženjem svoje turistične priložnosti.
Študijski krožek je namenjen vsem, ki
— vas zanimajo konkretne oblike turizma na podeželju,
— želite delati v turizmu, imate ideje in
— jih zaradi pomanjkljivega znanja ne zmorete realizirati. Kaj bomo delali?
— Se seznanili ter obravnavali želje in potrebe udeležencev.
— Obiskali zanimive turistične ponudbe.
— Povabili zanimive goste z izkušnjami v turizmu.
— Spoznali osnove retorike in psihološki profil turistov.
— Pripravili vsak svoj turistični produkt,
— naredili lasten poslovni načrt in ga povezali v skupno ponudbo in
— postavili realne osebne in poslovne cilje.
— Poiskali cenene in učinkovite oblike reklamiranja. Korajža velja!
DEMOKRACIJA NA LOKALNI RAVNI
Urejanje razmer na lokalni ravni je preveč pomembno, da bi ga prepustili peščici ljudi. Molčeča večina pa zaradi nepoznavanja demokratičnih postopkov delovanja čaka in nemočno opazuje (ne)razvoj vasi, občine in države.
Študijski krožek je namenjen vsem, ki
— ste prepričani, da demokracija v lokalni skupnosti ni prazna beseda,
— želite spoznati postopke demokratičnih mehanizmov odločanja na vseh nivojih,
— hočete izven političnih igric narediti nekaj zase, za okolico, prijatelje, družino,...
Kaj bomo delali?
— Se seznanili ter obravnavali želje in potrebe udeležencev.
— Poiskali možnost in oblike za povečano sodelovanje in povezovanje med vaščani.
— Razvijali javni govor in postavljanje vprašanj za boljšo komunikacijo med javnostjo in oblastjo.
— Sodelovali pri debati in se pri tem naučili zagovarjati svoja stališča, argumente,...
— Praktično preizkusili oblike neposredne demokracije.
— Za dober zaključek povabili na pogovor župana in poslanca. To niso dolgočasne, še manj pa nezanimive teme. Gotovo pa niso politika!
Prijave sprejemamo na VITRI (793-391), kjer vam bomo odgovo-ili na dodatna vprašanja. Pokličite nas in preverite, da je to prava stvar za vas.
Bojan Žnidaršič
Ranjeni otroci v šotoru, ostali pa že v svojih aktivnostih po uspešno izvedeni akciji reševanja (VVZ Dragomer).
Vaje je konec in gasilci so prikazali še gašenje z gasilskimi aparati (enota Drenov Grič).
KARA-obutev, Tržaška 5 in PTC Loka-Robova 6, pa Vas vabi k nakupu modne in športne obutve po ugodnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih!
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠ
Brez gasilske slike gasilcev iz Verda ni šlo, saj so se prvič slikali pred sliko sv. Florjana, svojega zavetnika.
FLORJANOVA NEDELJA V VERDU
Pričele so se slovesnosti ob 115-letnici verdskih gasilcev
Srečanje kulturnih društev v Blatni Brezovici
Po večletnem uspešnem sodelovanju med kulturnimi društvi BLATNA BREZOVICA, PLANINA PRI RAKEKU, POD-LIPA - SMREČJE in ŠENTJAKOB PRI LJUBLJANI smo se odločili, da se naše sodelovanje razvije tudi nekoliko drugače -da se dobimo skupaj tudi v bolj zabavnih trenutkih. V ta namen smo 25. aprila organizirali srečanje teh kulturnih društev.
Član vseh štirih kulturnih društev so se srečanja, ki seje odvijalo v gasilskem domu v Blatni Brezovici, udeležili v velikem številu. Skozi ves večer smo se prijetno zabavali, zaplesali ob živi glasbi, pomerili smo se tudi v petju - nekateri za lepo nagrado, drugi pa zgolj zato, daje bilo vzdušje še bolj prijetno.
Kulturno društvo Blatna Brezovica (katerega Člani smo prvo srečanje organizirali) je vsem prisotnim podarilo kapice z napisom. Verjamemo, da se bodo ob pogledu nanje vedno spomnili na prijeten večer, ki smo ga preživeli skupaj.
Vsem kulturnim društvom se še enkrat zahvaljujemo za lepo udeležbo in upamo, da bodo ta srečanja postala tradicionalna.
(TG)
STAROVRHNISKI KOTIČEK
Letos Prostovoljno gasilsko društvo Verd praznuje že 115-letnico svojega obstoja in delovanja. V ta namen so pripravili program prireditev, ki so se in bodo potekale v maju in juniju.
Tako je bila na Florjanovo nedeljo, 10. maja, v podružnični cerkvi sv. Antona maša v čast svetnika Florjana, kije zavetnik gasilcev. Ob tej priložnosti so blagoslovili gasilski dom, gasilska vozila in opremo, nov prapor in sliko sv. Florjana na domačem gasilskem domu.
Domači gasilci in gasilci iz Gasilske zveze Vrhnika so se zbrali pred gasilskim domom ter v paradi odšli do podružnične cerkve sv. Antona. Parado je
spremljala godba Alpina iz Ži-rov ter številni prapori prostovoljnih gasilskih društev. V cerkvi je bila sveta maša v čast sv. Florjana, ki jo je vodil vrhniški dekan g. Vinko Podbevšek. Ob tem je v cerkvi zapel tudi oktet Raskovec. Po maši so se vsi prisotni zbrali pred novo zgrajeno mrliško vežico, ki jo je vrhniški dekan blagoslovil in tako uradno predal svojemu namenu. Parada gasilcev seje nato napotila skozi vas Verd in nato nazaj do domačega gasilskega doma. Tam je dekan še blagoslovil dom, gasilska vozila in opremo, nov prapor in seveda novo sliko sv. Florjana, ki bo sedaj krasila gasilski dom v Verdu. Večmetr-
sko sliko je narisal Janez Petrič iz Šenčurja pri Kranju. Kot so povedali, je risal 13 dni od jutra pa do mraka, saj slika meri 7 m2.
Po blagoslovu pa so domači gasilci pripravili tovariško srečanje, na katerem so za postrežbo poskrbele krajanke Verda in gostilna Marinčič, za kar se jim domači gasilci od srca zahvaljujejo.
To je bila prva izmed še dveh prireditev ob 115-letnici PGD Verd. Že v petek, 12. junija, bo slavnostna seja društva ob 20. uri v gasilskem domu v Verdu.
V soboto, 20. junija, pa bo največje praznovanje s programom in seveda veselo družabno srečanje s srečolovom. Na obe prireditvi ste tudi vabljeni.
S.S.
Dostava pizz na dom vsak dan od 12" do 241
(jusL: 755 195^)
Hokejisti in ekipe startali v državni ligi
Ekipa športnega društva »Polž« — legende seje letos prvič vključila v državno ligo. Na turnirjih v Hali Tivoli, Zalogu in v Celju so se srčno borili, toda proti ekipam v katerih nastopajo tudi državni reprezentanti, niso mogli doseči vidnejšega uspeha. Upamo, da bodo na preostalih turnirjih imeli več sreče z žrebom.
Franci Petkovšek
Miha
Plahutnik vA
reprezentanci
Lanskoletni državni mladinski prvak v smučarskih tekih Miha Plahutnik je v novi sezoni postal stari član A državne reprezentance.
Poleg njega so v ekipi še Vasja Rupnik, Joško Petkovšek in
Matej Soklič. V ženski ekipi pa Nataša Lačen, Andreja Mali, Petra Majdič in Teja Gregorin.
Novi trener reprezentance je Marko Gracer, njegov pomočnik pa Peter Klofutar.
Gasilci, zbrani v paradi s številnimi prapori pred gasilskim domom Verd.
Vrhniški dekan Vinko Podbevšek je blagoslovil tudi vsa tri gasilska vozila. Prvega z leve bodo dali v uporabo prav ob praznovanju svoje 115-letnice delovanja v soboto, 20. junija 1998.
Mrliška vežica je narejena
Na Florjanovo nedeljo, ko so v Verdu gasilci imeli mašo v čast sv. Florjana, so uradno odprli tudi novo zgrajeno mrliško vežico in tako sta bili dve prireditvi hkrati. Novo vežico je blagoslovil vrhniški dekan g. Vinko Podbevšek in jo tako predal krajevni skupnosti in krajanom.
Čeprav je bilo o »tej« mrliški vežici precej hude krvi in žolč-nih besed, pa je le zrasla v prelep objekt, ki lepo sovpada v okoli-
co pokopališča in podružnične cerkve sv. Antona.
S prvimi deli so pričeli že leta 1995, ko so krajani na zboru krajanov izglasovali, da so pripravljeni financirati novo mrliško vežico, kije potrebna v sodobnem življenju nekega kraja. To je bila tudi že več kot 10-letna želja krajanov in tudi sveta KS Verd, da bi pričeli z deli. Izglasovali so projekt, ki je nalagal, da vsak krajan, ki ima grob na pokopališču, prispeva 35.000,00 SIT. Vsi so že v celoti poravnali svoje obveznosti. Zidarska dela je opravilo Zidarstvo Matjaž Jereb, vsa lesna dela Janez Kogovšek, električar-ska dela pa Marko Medic. Investicija je poravnana s prispevki krajanov, nekaj pa tudi od najemnine sedanjih grobov.
S.S.
KRAJEVNA SKUPNOST BEVKE
OBVESTILO
Naša krajevna skupnost Bevke prireja koncert in družabni večer, ki bosta 20.6.1998 ob 20. uri, in sicer z ansamblom PTUJSKIH 5.
Že prvega junija bodo reprezentanti odpotovali na dvaj-setdnevne snežne priprave v Bormio.
Našemu članu in sokrajanu želimo hitre smuči in veliko uspeha v reprezentančnih nastopih.
Asfaltiranje
krajevnih
poti
Priprave za asfaltiranje preostalih krajevnih poti so v polnem teku. Trenutno je v pripravi vsa potrebna dokumentacija za pričetek del. Ustanovljen je tudi gradbeni odbor v sestavi Malavasič Jože, predsednik Pe-trovčič Franc, Mole Miro, Jereb Ervin in Petkovšek Franci kot predstavnik sveta KS.
Pogodbe o sofinanciranju je podpisalo 87 krajanov, le trije se predhodnih obljub ni držalo.
Seznam vseh bomo objavili v naslednji številki Našega časopisa.
Prav tako obveščamo ostale krajane, da se še vedno lahko vključijo v sofinanciranje. Uradne ure na svetu KS so vsak prvi četrtek od 19. do 20. ure, lahko pa pokličete tudi na telefon 755-559 po 18. uri.
KUD
Drenov Grič — Lesno Brdo
prireja
Folklorni večer
Nastopa domača folklorna skupina z gosti
Prireditev bo v Gasilskem domu v nedeljo, 14. 6.1998, ob 18. uri
KUD
DRENOV GRIČ — LESNO BRDO VRHNIKA
LETNI KONCERT
Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo
gost večera
Mešani pevski zbor Šentviški zvon
Vstopnina je namenjena žrtvam potresa v Posočju
Dvorana gasilskega doma na Drenovem Griču Sobota, 6. 6. 1998 ob 20.30 uri
115 let Prostovoljnega gasilskega društva Verd 1883 - 1998
Gasilci Verda vabijo na svečanost ob 115-letnici delovanja, ki bo v soboto, 20. junija 1998, ob 17.30 pred gasilskim domom v Verdu.
Program prireditve:
- ob 17.30 sprejem gasilskih društev in povabljenih gostov
- ob 18.00 parada gasilskih enot in gasilskih vozil
- po paradi bomo poslušali kroniko društva in pozdravne govore
- razvitje novega prapora
- predaja novega orodnega vozila gasilskemu društvu
- podelitev gasilskih odlikovanj
- po končanem slavnostnem delu programa bo ansambel Gorenjski muzikantje poskrbel za veselo družabno srečanje s srečelovom.
Vljudno vabljeni in na pomoč!
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠ
FOLKLORNA SKUPINA DRENOV GRIČ
Vabilo na nastop
Stara cesta
Tudi v letošnjfsezoni drenov-ški folkloristi delujejo neprekinjeno. Vsako leto nas je več in
vedno z večjo energijo pripravljamo različne programe, ki vsebujejo ljudsko pesem z različnih področij Slovenije, pa narodno nošo in ljudske plese iz vse Slovenije, prirejene za mlajše člane FS in najmlajše, prvo-
Dan zemlje Drenov Grič '98
Na Drenovem Griču in Lesnem Brdu smo organizirali tradicionalno ČISTILNO AKCIJO, v kateri so sodelovala vsa društva, šola in krajevna skupnost. Že na pripravljalnem sestanku predstavnikov zgoraj naštetih je predsednik KS Drenov Grič-Lesno Brdo g. France Jelovšek predlagal, da organizacijo v celoti prevzame naše društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine, »MEČEK« imenovano. Pri tem je tudi ostalo in društvo »Meček« jc skrbno pripravilo celoten potek akcije. V ta namen je celotno krajevno skupnost razdelilo skupine-področja celostnega čiščenja. K sodelovanju smo povabili tudi Komunalno podjetje Vrhnika, ki je z veseljem priskočilo na pomoč.
Točno na dan Zemlje je akcija stekla! Zbor udeležencev akcije je bil v športnem parku Dren, kjer so starejši prevzeli sedem skupin udeležencev in se z njimi podali na pot. S seboj so vzeli črne vreče in rokavice. Ob 17. uri ni bilo več nikogar na zbirnem mestu, razen vodstva društva, ki je vodilo celo akcijo in zapisovalo zbrane podatke po akciji.
Že v začetku se je pokazalo, da bo akcija dobro uspela. Prvi so se napotili v čiščenje četrtošolci OŠ Drenov Grič s svojo učiteljico prof. Bernardo Novak. Učenci so kot male mravljice brskali po grmovju ob cesti in polnili črne vreče. Polne vreče naj bi puščali ob cesti in bi jih kasneje v celoti pobrali. V ta namen smo imeli dva velika zabojnika: enega za manjše odpadke, drugega pa za kosovni odpad. Kajti vaščani so bili predhodno obveščeni, da v tej akciji lahko oddajo tudi kosovne odpadke.
Starejšim osnovnošolcem so se pridružili še najmlajši, drugošolci z gospo prof. Katarino Lenarčič. Zagnanost pobiralcem smeti je prišla do živega že lani in to je tudi najpomembnejše, da mladi sami praktično ugotovijo, kako pomembno je živeti v zdravem in čistem okolju. Kar zadeva razumevanje varstva okolja, dobiva danes ta dejavnost bolj dinamično, bolj vsestransko podobo. Prvi pogoj za to je, da raziskovanje, ki vključuje analizo voda, zraka in tal, urejanje naselij, prometa ali zaščito kulturne in naravne dediščine, poteka v skladu z načeli celovitega prostorskega načrtovanja.
Hkrati je s tem opazen tudi večji pretok ekološko vzpodbudnih tehnoloških rešitev v neposredno razreševanje problemov pri onesnaževanju okolja. Že preprost šolski primer nas lahko pouči, da regulacija rečnega toka, ali pa vdor strupene snovi v isti rečni tok, ne povzroči samo neposrednih vzročnoposledičnih učinkov. V obeh primerih lahko pride do globalne spremembe naravnega okolja zaradi vsestranske medsebojne odvisnosti pojavov v ekosistemu. Koga lahko enostranski posegi v okolje najprej prizadenejo, če ne človeka? Gre za to, da sprejmemo »nove« izzive. Lep primer je pettisočletna zgodovina človeške vrste na planetu Zemlja, ki mu je človek, v kratkem času — v primerjavi z več milijardami let zemeljske zgodovine — vtisnil neizbrisen pečat, ker mu je vsilil »lastne interese«, prepričan v »lastne koristi«, brez slabega občutka, da se lahko sistem BIOSFERE nenadoma prevesi v človeku neznosno stanje.
Da bi se planetu Zemlja na nek način »odkupili«, smo celotno Krajevno skupnost Drenov Grič-Lesno Brdo očistili. Vsi smo bili po opravljeni akciji zadovoljni. Pobiralci smeti so sedli k malici, ostali pa so šele začeli z delom. Tako je proti koncu akcije prišel delavec Komunalnega podjetja Vrhnika s kombijem, zraven je prisedel še predsednik Krajevne skupnosti, skupno sta krožila po vseh poteh in pobrala polne vreče odpadkov, katere so končale v zabojniku. Gospod Jereb Tone pa je kar z lastno prikolico pobiral kosovni odpad in ga prav tako pripeljal v zabojnik.
Ko naše okolje ni bilo več posuto z odpadki, so svoje delo opravili še naši pridni gasilci, ki so z gasilsko cisterno oprali vse asfaltirane Površine, tudi igrišča, katera so predhodno očistili športniki. Tako je naša KRAJEVNA SKUPNOST zopet postala LEPA IN ČISTA.
Na koncu se lepo zahvaljujem vsem društvom, šoli, krajevni skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo za sodelovanje. Kajti v tem primeru ugotavljam, kaj vse smo ljudje sposobni narediti, če se vzamemo skupaj in združimo vse moči. Želim, da bi se tak način sodelovanja še nadaljeval v naslednjih podobnih akcijah. Bodimo zgled drugim! Še posebna zahvala velja KOMUNALNEMU PODJETJU VRHNIKA in gospe Maji Gunstek, ki je omogočila to uspešno akcijo.
Zahvala velja tudi nekaterim našim študentom in srednješolcem, ter družini Petrač, ki je v celoti sodelovala pri čiščenju.
Predsednica društva »Meček« Tonka Permoser Žvab
šolce in malošolce. Vadimo tedensko z obema skupinama in ker se tudi neka] naučimo, to radi pokažemo. Čemu bi samo vadili in imeli na leto dva nastopa? To bi bilo premalo. Ker nas ljudje vsepovsod radi sprejmejo, se tudi mi odzovemo vsem povabilom. Samo naše druženje še ni vse, spoznavanje ljudi, spoznavanje drugih folklornih skupin, sodelovanje z njimi, spoznavanje to nekaj pomeni.
Vsako leto pripravimo dva celovečerna programa, tako smo enega že v decembru lani, drugega pa bomoJ4. junija (nedelja) popoldne. Če nam bo sreča naklonjena, bomo imeli v go-steh sorodno folklorno skupino. Obeta pa se večer plesov, petja in vriskanja, pa še kaj bomo dodali, kar naj bo še tudi skrivnost. Da so naši folkloristi dobri pevci, plesalci in igralci, to že vemo, zato nas vsakokrat močno presenetijo. Vredni so ogleda! Zato vas že vnaprej vabimo na ta VEČER PO DOMAČE v Gasilskem domu na Drenovem Griču.
Jesenske nastope smo vam že predstavili v eni izmed prejšnjih številk Našega časopisa. V letošnjem letu pa smo imeli že štiri nastope, pet s celovečernim nastopom. Gostovali smo na Vrhniki ob materinskem dnevu v Cankarjevem domu, kjer smo predstavili dramatizacijo ven-čka narodnih pesmi Jaz sem Kranjčičev Jurij... in nekaj plesov. S podobnim programom smo se udeležili prireditve PRVI POMLADNI DAN in Materinski dan, ki gaje organizirala OŠ Drenov Grič. Tu moramo opozoriti na pristno sodelovanje z OŠ.
Ob Občinskem prazniku Vrhnike smo preizkusili ALI JE KAJ TRDEN TA VAŠ MUST čez Ljubljanico na Vrhniki. Sodelovali smo namreč pri otvoritvi tega mostu z belokranjskim plesom TRDEN MUST.
Nekaj dni za tem smo obiskali starejše občane v domu upokojencev na Vrhniki. Njim smo pripravili celovečerni program plesov, pesmi in dramatizacijo JAZ SEM KRANJČIČEV JURIJ. Zaradi obolelosti našega harmonikaša gospoda Janka J APLJA iz Bevk nam je priskočil na pomoč harmonikaš folklorne skupine LIGOJNA Toni SLOVŠA z Vrzdencapri Horjulu. Bilo je zelo veselo, saj že sam Toni dvigne staro in mlado od tal v ples. Želeli smo stanovalcem tega doma popestriti še en dan v življenju. Uspelo nam je!
Najmlajši folkloristi-malošol-ci in prvošolci so ostarelim občanom zapeli, zaplesali in skuhali žgance v pravem litem starem loncu.
Ob koncu programa so mladi folkloristi vsakemu stanovalcu podarili voščilnico za SREČO v spomin. Voščilnice smo sami narisali in napisali na folklornih vajah. Kot vedno, smo na koncu skupaj zapeli še nekaj narodnih pesmi in presenetljivo dosti so jih stanovalci tudi znali. To pomeni, da v Domu tudi veliko prepevajo. V zahvalo so nam poklonili domače izdelke iz gline in cvetje iz svile, lepo cvetje! HVALA VAM! Vsak folklorist je enega izmed teh čudovitih cvetov odnesel domov. Navada stanovalcev Doma upokojencev je tudi, da vse nastopajoče na koncu lepo postrežejo. Naš Toni pa jim je po našem odhodu še igral in igral in po svoje zabaval.
Zahvaliti se moramo na koncu tudi vsem našim mamam, ki nas neutrudno prevažajo na vaje in na nastope. V Dom upokojencev pa so nas odpeljali tudi naši GASILCI s kombijem.
Še enkrat vas vabimo na našo predstavitev v nedeljo, 14. junija. Uro bomo napisali na plakate- Mladi folkloristi FS Drenov Grič
Vsi njegovi mladostni poskočni koraki so bili povezani z njo. Vedno se je spraševal, zakaj soji dali prav takšno ime že ob rojstvu. Kot da se je rodila brez upanja. Kot kača se je stisnila med hiše pod hribom in sonce jo obišče le pozno dopoldne. Številne stare hiše so zaznamovane z spominskimi ploščami, ki pričajo, da je bil kraj pod hribom Sv. Trojice tudi njegov. Od smrti je minilo dobrih 100 let in stari časi se vračajo spet...
Je življenje res postalo spet pasje? O tem mora vsak presoditi sam skozi lastne oči. Komaj je novo rojena država oblekla nova oblačila, že so se iz senc izluščili oni; zavistni, pohlepni, sebični, hinavski besni psi. In svoj smrad v iztrebkih puščajo povsod. V številnih domovih danes gorijo luči upanja v boljše dni. Pravijo, da čakanje ni težko, če je upanje, če je cilj. In pravijo, da cilj vedno najde pot. Veliko novopečenih politikov nastopa z antisocialnim programom. Kot da sociala ni več modni hit. Tako mnogi z ust-mi dajejo ljudstvu in z obema rokama jemljejo. Morda bodo v prihodnje pričeli celo zapirati porodnišnice in namesto njih pričeli graditi pasje bordele? Morda bomo dobili tudi v grbu in zastavi psa? Vedno večja je kriza misli in vse bližji smo pasji morali. Obrazi so postali vse bolj zamišljeni, kot da nam je vsem nova pot vzela nasmeh. Z rimami popisani zidovi govorijo v jeziku, kije blizu pasjemu laježu...
Vsak dan je več sivih meglic, ki se podijo čez hiše slovenskih klancev. Vedno več je siromakov in pijancev. Strankarsko obarvani, vsi so enaki: grabež, napuh, pohlep in slava njihove skupne so koristi... Njihova sprevržena morala je le predstava gala. Narod, ne sprašuj se, kdo ti bo kruha v stiski dajal, kdo na tvoj račun politične točke bo jemal! Politiki so kot kurbe v bordelu: za nekaj privilegijev in tolarjev že so na delu.
Po dolgem času se je spet vrnil na cesto svoje mladosti. Spoznal je, da so z leti njegovi koraki postali vse težji in okorni. Na številnih hišah je opazil prilepljene liste z vsebino: »Na prodaj...« Številne družine so se odselile. Le prazna zapuščena stanovanja pričajo, da se za hiše nihče več ne zmeni. Žalje tako, da so obnovitve povezane z veliko denarja. Na oknih nekaterih hiš sedijo osamljeni psi. Kot bi hoteli povedati, da niso sami in da delajo družbo starim, osamljenim ljudem v hišah njihovih spominov in kijih bo le smrt izselila drugam.
Ko zapušča ulico svoje mladosti, ve, da je postala starejša še za eno novo spoznanje. Njegovo... Morda pa se bo našel kak nov župan in ulici spremenil ime. Kdo ve? Ime že, a življenja ob cesti zagotovo ne... Pa čeprav bo njihov in bo lajal, kakor bodo oni želeli...
Andrej Gamparčan, ml.
Otroci osnovne šole Drenov Grič pri čiščenju okolice
Drenovški gasilci so oprali tudi več asfaltnih površin
FOLKLORNA SKUPINA DRENOV GRIČ
Ustvarjalne roke Pižmohtove Pepce
Gospa Pepea Pižmoht s svojimi košaricami iz koruznega slačja.
Ker sodi ljudska obrt v okvir folklorne dejavnosti, smo se odločili, da predstavimo širši javnosti ljudsko umetnico, ustvarjalko različnih izdelkov, ki jih štejemo v ljudsko umetnost, PEPCO PIŽMOHT z Drenovega Griča.
Gospa Pepca Pižmoht se je rodila na Drenovem Griču pred 73 leti in je bila otrok v številni družini. Pri 12 letih je že odšla od doma za kruhom, služila je na Drenovem Griču in na Vrhniki. Zakaj tako mlada? Zelo kmalu ji je umrla mama, katera je zapustila devet otrok. Mlada Pepca je že tako zgodaj izkusila tegobe življenja. Ker seje naučila vseh mogočih del, oplemenitenih s pridnostjo, je Pepca ob stalnem delu še danes zelo vitalna, družabna in svoja leta neverjetno dobro skrije. Še vedno je zelo ustvarjalna.
Ljudski umetnosti se je posvetila v letih, ko je v Sežani v bolnici za pljučne bolezni pre-bolevala svojo bolezen. Tam se je srečala tudi z drugimi ljudmi, vsak je nekaj znal in znanje so si izmenjali, tako je prišla domov polna idej za izdelavo najrazličnejših izdelkov. S seboj je prinesla nekaj odsluženih filmov, iz katerih je izdelovala ŠATUL-JE, katerim je dodala še svilo in zelo natančno oblikovala izdelek. Ko soji filmi pošli, seje lotila novih tehnik izdelave spominkov, izdelkov. Pričela je kvačkati, plesti in šivati prte, pr-tičke. Zelo veliko jih ima še danes narejenih, veliko jih je poklonila, nekaj tudi prodala. Ti prti niso nekaj navadnega, so prave umetnine. Delo le-teh zahteva neverjetno natančnost, saj morajo biti vse zanke, vsi križki ali šivi enaki. Dih ti zastane, ko si te umetnine ogledaš.
Med številnimi izdelki najdemo mnogo gobelinov, ki s pridno roko kaj kmalu dobijo svojo pravo obliko. Gobelini so šivani s prejico, drobno, gobelin pa daje videz umetniške slike.
OBVESTILO
Krajevne skupnosti Vrhnika — Breg, Center in Vas obveščajo vse krajane, da so od 1. 6. 1998 do 1. 10. 1998 uradne ure vsak torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Izdeluje tudi igrače: kvačka-ne ali pletene muce, psičke ali punčke. Pleten ali kvačkan izdelek napolni z vato ali peno in igrača je mehka, prijetna, se pa lahko tudi opere.
Zadnje čase pa izdeluje košarice iz slačja koruze. Slačje najprej izbere, da je lepo, ne pretrdo, podolgoma jih natrga v trakove, dobro omoči in z njimi šiva košarice. V ta namen ima velike šivanke, podobno kot so potrebne za volno, vanje vtika koruzne trakove in oblikuje. Nihče ne bi verjel, daje košarica narejena s pomočjo šivanke in vozlanja. Zelo lepo so oblikovane. (Glej priloženo sliko!) Delo je zelo počasno in zahteva veliko mero potrpežljivosti, vztrajnosti. Hitreje ji je šlo to delo od rok, ko ji je pokojni mož Lojze pomagal vtikati slačje v šivan-ko. Zelo pogreša svojega moža in večkrat se ob delu spomni nanj in pove, kako ji manjka. Sedaj je v hiši sama. Otroci so odšli: Joži, Marija in Božo. Vendar Pepca ne more skriti svoje gostoljubnosti. Ima veliko prijateljev, ki se radi oglasijo pri njej. Vsakega človeka rada sprejme in poskrbi za prijetno družbo. Nekatere prijateljice so stalne gostje pri njej in skupno izdelujejo različne izdelke. Posebno rada omeni Korlnovo Ivanko in Mari, pa Kalendrovo Marjanco, Pavletovo Jelko in druge.
Da je gospa Pepca zasvojena z delom, potrjuje tudi lepo obdelan vrt, pa domače živali in lepo urejena njena hiša, čista in prijazna. Zelo rada se uči novih in novih tehnik izdelovanja izdelkov. Je stalna obiskovalka izdelave velikonočnih butar (različnih tehnik) v Gasilskem domu na Drenovem Griču. Vsega se loti! Le klekljati še ne zna! »Tudi tega se bom naučila,« pravi. »Punkelj že imam, pa klekljne tudi. S sosedom se bova skupaj naučili še tega!«
»Vztrajnosti in potrpljenja mi ne manjka, le očala si nataknem in že steče delo!«
Gospe Pepci želimo še mnogo dobre volje in moči, da bo s svojim delom bogatila in ohranila prenekatero ljudsko izročilo!
Mentorica folklorne skupine: Tonka Permoser Žvab
OSNOVNA SOLA IVANA CANKARJA
Učenci predstavili projekt V PEKARNI MIŠMAŠ
Pridne klekljarice Dvakrat pomeri, potem odreži
XXII. regijsko tekmovanje mladih tehnikov na OŠ Log - Dragomer
V okviru Cankarjevih dnevov in občinskega praznika so se tudi vrhniški učenci, katerih šola nosi ime po največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju, predstavili s svojim projektom V pekarni MIŠMAŠ, ki govori o naši najbolj izvirni dobroti in o nezamenljivi prehrani - kruhu. Celotna zamisel projekta je delo Elice Brelih, ki je znala na svoj način pritegniti še druge učitelje in zunanje mentorje ter sodelavce. Seveda pa so glavno vlogo v tem projektu odigrali prav učenci vseh višjih razrednih stopenj, ki so se trudili in izvajali program več mesecev. Rezultate svojega dela so prikazali na dveh predstavitvah za javnost, in to v petek, 8. maja, in v soboto, 9. maja 1998, v večnamenskem prostoru svoje osnovne šole. Naj takoj zapišem, daje bila dvorana obakrat nabito polna, saj so si starši in drugi občani prišli ogledat, kaj so njihovi otroci pripravljali več mesecev. Na obeh predstavitvah so sodelovali tudi zunanji sodelavci, ki so najbolj povezani s peko kruha, peciva in drugih dobrot iz testa, to pa so bili: Pekarna Vrhnika, Pekarna Baškovč, Pekarna Adamič in Francka Za-laznik (lpavčeva mama). Prav ti so s svojimi dišečimi izdelki vse nastopajoče motivirali, da je predstava stekla sproščeno in veselo, seveda tudi z nekaj treme, ki pa seje kmalu razblinila, in celoten prikaz projekta so pripeljali do konca. Zanimiva je izjava idejne avtorice projekta Elice Brelih, zakaj seje odločila ravno za temo »Kruh«. »Ideja se mi je porodila zato, ker je kruh naša najbolj izvirna dobrota, v kateri so vtkane spretnost človeških rok, ljubezen in znanje, ki izvira iz bogate kulturne dediščine (je zapisal Janez Bogataj),
- zato, ker je kruh krojil usodo človeštva, delil ljudi na revne in bogate,
- zato, ker je v kruhu moč narave,
- zato, ker je bil kruh včasih zelo spoštovan, danes je pa premalo cenjen,
- zato, ker kruh marsikje v literaturi nastopa kot motiv in simbol ter
- nenazadnje: zdelo se mi je, da bodo lahko učenci od petega pa do osmega razreda raziskovali, iskali, ustvarjali in se bogatili ob spoznavanju kulturne dediščine. Torej, dovolj velik izziv!« Kot sem že omenil, so predstavitev projekta predstavili učenci v besedi, sliki, igri, pesmi, s fotografijo, filmom, v anketi, pregovorih in drugih prikazih, kjer so videli možnost izraziti nastanek kruha. Naj navedemo, kaj vse so mentorji in učenci pripravili in prikazali:
- Teja Železnik s skupino učencev zgodovinskega krožka, ki so raziskovali vodne vire in mline ter ostanek nekdanjih mlinov na vrhniškem območju.
- Olga Moškon s skupino, ki je raziskovala črno kuhinjo.
- Mojca Potrebuješ je s svojo skupino učencev pri dodatnem pouku zbirala stare recepte in stare kuharske knjige.
- Vse pregovore, povezane s kruhom, so uredili učenci 7. razreda z mentorico Ivanko Krasnik. Preštudirali so še besedno družino in besedo kruh v evropskih jezikih.
- Pri knjižničarskem krožku, ki ga vodi Jelka Pajnič, so proučevali slovensko literaturo in iskali, kako se pojavlja beseda kruh.
- Novinarski krožek z mentorico Eliso Tawitian je posnel kratek film o naši posebnosti - vrhniškem kruhku
- Pri kuharskem krožku so spe-kli nekaj krušnih dobrot in jih razstavili s pomočjo mentoric Fabjane Japelj in Janje Mar-kovič.
- Pri vseh slavistkah od petega do osmega razreda so veliko ustvarjali: pisali so pesmice, zgodbice, uganke.
- Zborovodkinji Helena Grbac in Tanja Matic sta z zboroma naštudirali nekaj ljudskih pesmi, ki govorijo o žitu in kmečkem delu.
- Mentorica Teja Šraj je navdušila skupino učencev, ki so zaplesali ljudske plese.
- Pri tehniki so z mentorjem Primožem Trčkom naredili krušno peč in pripravili tehnično opremo prostorov.
- Za vse aparature, ki so jih uporabljali, je materiale obdelal in pripravil za projekcijo Zmago Solina, z njim pa je upravljal Simon Gerdina.
- Za rast različnih krušnih žit je skrbela ga. Slavka Zibert.
Ob res velikem sodelovanju učencev in mentorjev se je nabralo precej materialov in prav v ta namen je bila izdana zajetna številka glasila osnovne šole Ivana Cankarja ENAJSTA ŠOLA. Vse gradivo je zbrala in uredila Judita Oblak, tehnično opremo in računalniški prelom je delo Zmage Solina, likovno opremo pa so izdelali učenci pri mentorici Mojci Vnuk.
Naj dodam, da so bili na koncu obeh predstavitev glavni akterji nagrajeni z velikim aplavzom vseh navzočih. Tako ves trud učencev, mentorjev in sodelavcev ni bil zaman. Vsa pisna in slikovna dela so zajeta v glasilu Enajsta šola, ki je trajen dokument o uspešno opravljenem projektu V Pekarni MIŠMAŠ.
S. S.
Na OŠ LOG — DRAGOMER je v petek, 15. maja, potekalo letošnje regijsko srečanje in tekmovanje MLADIH TEHNIKOV Notranjsko-kraške regije. Udeležilo se ga je 13 osnovnih šol, gimnazija Jurija Vege iz Črnega vrha in vrtec Dragomer. Kot že prejšnja leta smo tekmovanje zaradi obsežnega programa in velikega števila nastopajočih, razdelili na dva dela. Tehnično-športni del oz. modelarsko tekmovanje smo izvedli nekaj dni prej v Sinji Gorici pri Vrhniki v sodelovanju z g. Janezom Oblakom in drugimi zunanjimi sodelavci, ki vodijo skupine letalskih in raketnih modelarjev po šolah. Tokrat so se tekmovalci pomerili z modeli raket s padalom, raketoplani, prostoletečimi jadralnimi modeli in zmaji. Zaradi lepega vremena so bili pogoji za spuščanje modelov zelo ugodni in temu primerni tudi rezultati.
Obsežnejši del tekmovanja pa seje odvijal v petek, ko se učenci pomerijo v znanju in spretnostih v številnih tehničnih panogah oz. zagovarjajo naloge in konstrukcije, ki so jih preko šolskega leta izdelali pri tehničnem pouku in tehničnih interesnih dejavnostih. Predstavljene so bile naloge s področja STROJNIŠTVA, ELEKTRONIKE, INFORMATIKE, TEHNOLOGIJE OBDELAV in PREDSTA VI-TEVTRADICIONALNIH TEHNOLOGIJ, ter še številne druge. V LEGO KONSTRUKCIJAH tekmujejo tudi posamezni učenci 3. in 4. razredov, katere mentorji vedno zelo dobro pripravijo.
Obenem so lahko udeleženci ogledovali razstave tehničnih izdelkov kar 10-ih šol, foto razstave in predstavitev video filmov, ki so jih posneli učenci v okviru VIDEO dejavnosti.
Mladi tehniki so predstavili veliko zanimivih nalog ter lepih izdelkov, ki kažejo, da so tekmovalci tudi to šolsko leto pridobili veliko novih znanj in bili ustvarjalni na tehničnem področju. Nastopajoči so za svoje delo prejeli nagrade in priznanja ZOTKS, prav tako tudi mentorji, ki so imeli veliko dela s pripravo tekmovalcev in poročil o izvedbi tehničnih nalog.
Vse rezultate tekmovanja smo izdali v brošuri, ki sojo prejele sodelujoče šole, krajši povzetek iz tega poročila objavljamo, nekaj utrinkov s tekmovanja pa so zabeležili fotografi.
Najuspešnejši učenci se bodo 6. junija udeležili še DRŽAVNEGA TEKMOVANJA MLADIH TEHNIKOV v Ravnah na Koroškem.
Celotno srečanje smo izvedli s pomočjo nekaterih sponzorjev in zunanjih sodelavcev šol in podjetij. Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo sponzorjem: BARJANS, d.o.o., z Vrhnike, BORŠTNER & CO. iz Ljubljane in PEKARNI VRHNIKA, katerih finančna sredstva smo koristno namenili za knjižne in druge uporabne nagrade tekmovalcem, ter za izdajo brošure in priznanj.
Lepo se zahvaljujemo podje-tu LIKO iz Borovnice, ki nam je
za tekmovalno panogo omogočilo obisk v tovarni, ge. Nataši Gostiša za strokovno vodenje in g. Tomažu Ferkolju za delo v ocenjevalni komisiji, kot tudi ostalim zunanjim sodelavcem, ki so sodelovali pri tekmovanju.
Zahvala tudi g. Marku Gerb-cu za računalniško oblikovanje brošure in ga. ravnateljici Karo-lini Keglevič za pomoč pri pripravah in izvedbi tekmovanja.
Udeleženci XXII. regijskega tekmovanja mladih tehnikov:
1. OŠ dr. IVANA KOROŠCA, Borovnica
2. OŠ IVANA CANKARJA, Vrhnika
3. OŠ 8 TALCEV, Logatec
4. OŠ TABOR, Gornji Logatec
5. OŠ ROVTE
6. OŠ TONE ŠRAJ, Nova vas
7. OŠ SPODNJA IDRIJA
8. OŠ LOG — DRAGOMER
9. OŠ CERKNO
10. OŠ NOTRANJSKI ODRED, Cerknica
11. OŠ 11. MAJ, Grahovo
12. OŠ ČRNI VRH nad Idrijo
13. OŠ JANEZA HRIBARJA, Stari trg pri Ložu
14. GIMNAZIJA JURIJA VEGE, Črni vrh
15. VRTEC DRAGOMER
REZULTATI: Modelarsko tekmovanje: Rakete
1. mesto: Žiga Rančov OŠ TABOR, Logatec
Domen Hluchy OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
3. mesto: Andraž Jernejčič OŠ 8 TALCEV, Logatec
4. mesto: Rok Sekirnik OŠ 8 TALCEV, Logatec
5. mesto: Robert Bečaj OŠ TABOR, Logatec
Zmaji
1. mesto: Rok Wallner OŠ BOROVNICA
2. mesto: Jernej Palčič OŠ BOROVNICA
3. mesto: Miha Novak OŠ VRHNIKA
4. mesto: Matjaž Hren OŠ BOROVNICA
5. mesto: Urban Pavlovič OŠ BOROVNICA
Raketoplani
1. mesto: Domen Hluchv OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
Jadralna letala
1. mesto: Marko Frank OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
2. mesto: Aleš Štupica OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
3. mesto: Gašper Cafuta OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
4. mesto: Aljaž Krašovec OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
5. mesto: Dejan Skubic OŠ LOG-DRAGOMER
Razstava, foto, video:
Razstava tehničnih izdelkov
zlato priznanje: OŠ 8 TALCEV, Logatec
srebrno priznanje: OŠ 11. MAJ, Grahovo
bronasto priznanje: OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika, OŠ SPODNJA IDRIJA
Najboljše kolekcije izdelkov: OŠ GRAHOVO, OŠ IVAN CANKAR, OŠ LOG-DRAGOMER
Foto razstava
1. mesto: Aleš Makuc, Daniel Nadi-ževec OŠ CERKNO
2. mesto: Nastja Božič, Simona Martinšek OŠ IVANA KOROŠCA, Borovnica
3. mesto: foto krožek, OŠ LOG-DRAGOMER
4. mesto: Rok Žgajnar, Tadej Kra-ševec OŠ TONE SRAJ, Nova vas
Video filmi
1. mesto: Gašper Uršič, Primož Tu-šar OŠ CERKNO
2. mesto: Polona Kogovšek, Neža Drašler OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
Tehnične naloge
Ekologija
1. mesto: Helena Felc, Bogdan Gostiša, Jožica Rupnik OS ČRNI VRH
Strojništvo - splošno
1. mesto: Blaž Gole OŠ LOG-DRAGOMER
Strojništvo — fiseher
1. mesto: Matej Močnik OŠ CERKNO
2. mesto: Rok Lampe OŠ ČRNI VRH
3. mesto: Blaž Mikuž OŠ ČRNI VRH
4. mesto: Andrej Pagon OŠ CERKNO
5. mesto: Dejan Skubic OŠ LOG-DRAGOMER
Elektronika — predstavitev nalog
1. mesto: Janez Poredoš OŠ 8 TALCEV, Logatec
2. mesto: Gregor Prezelj OŠ CERKNO
Tadej Razpet OŠ CERKNO 4. mesto: David Skvarča OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
ROBOTIKA — predstavitev nalog
1. mesto: Martin Bevk, Mitja Štu-cin, Dejan Beguš OŠ CERKNO
Informatika — cici CAD
1. mesto: Štefančič Matej OŠ CERKNICA
2. mesto: Andrej Cvetko OŠ CERKNICA
3. mesto: Jure Vrbančič OŠ LOG-DRAGOMER
4. mesto: Marko Hozjan OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika
4. mesto: Jernej Habe OŠ ČRNI VRH
Tehnologija obdelav — izdelek iz lesa
1. mesto; Blaž Vonča, Rudi Smuk OŠ LOG-DRAGOMER
2. mesto: David Sedej, Jernej Peter-nelj OŠ CERKNO
3. mesto: Barbara Švigelj, Samo Pe-trič OŠ 11. MAJ, Grahovo
3. mesto: Matjaž Vončina, Marko Burnik OŠ SP. IDRIJA
5. mesto: Toni Cvetko, Matjaž Šiška OŠ CERKNICA
Lego Dacta (3. in 4. razred)
1. mesto: Miha Koprivec (3.r) OŠ LOG-DRAGOMER
1. mesto: Miha Grebene (4.r) OŠ LOG-DRAGOMER
2. mesto: Boštjan Pervinšek OŠ IVANA KOROŠCA, Borovnica
3. mesto: Luka Repar OŠ IVANA KOROŠCA, Borovnica
3. mesto: Erik Stražišar OŠ IVANA
KOROŠCA, Borovnica
3. mesto: Domen   Smrtnik OŠ
LOG-DRAGOMER
Tradicionalne tehnologije
1. mesto: Veronika Rupnik OŠ ČRNI VRH
2. mesto: Erika Kavčič OŠ ČRNI VRH
3. mesto: Jaka Drobnič OŠ 11. MAJ, Grahovo
4. mesto: Eva Gorenc OŠ 8 TALCEV, Logatec
5. mesto: Nina Krička OŠ 8 TALCEV, Logatec
Iz učenčeve domače delavnice
1. mesto: Andrej Žigon, Mitja Gospodaric OŠ TABOR, Logatec
2. mesto: Katja Debevc OŠ 11. MAJ, Grahovo
3. mesto: Jure Ličen OŠ CERKNICA
Janko Slovša, Alenka Kranjc OŠ LOG-DRAGOMER
Kruh v pesmi in besedi
Krušna peč in peka kruha včasih
Razstava različnih kruhov v avli osnovne šole
DR. LOJZE GOSAR
Kako do smiselne regionalizacije?
PREDLOG DOPOLNITVE "VARIANTE 20"
Izsek:    OSREDNJA SLOVENIJA
»Gradivo za pripravo zakona o pokrajinah s tezami za normativno ureditev«, ki je bilo nedavno objavljeno, je namenjeno predhodni obravnavi v Državnem zboru. V tem gradivu najdemo vrsto novih stališč, ki so tudi rezultat nekajletnih priprav in posvetov s tujimi strokovnjaki.
Izšli sta tudi dve knjigi, ki obravnavata isto tematiko. Knjiga mag.Staneta Vlaja: »Lokalna samouprava« in zbornik: »Regionalizem v Sloveniji«, ki ga je uredil dr Ciril Ribičič.
Naloge pokrajine so v gradivu razvrščene v štiri skupine:
- izvirne pristojnosti; -prenesene državne pristojnosti v izvirno pristojnost pokrajin;
- upravne naloge države prenesene v izvajanje pokrajin;
- prenesene naloge občin
Gradivo predvideva tudi prenos nekaterih nalog državne uprave v izvajanje pokrajin. Vloga pokrajine se torej dejansko prepleta s funkcijami državne uprave, kar je temeljnega pomena za nadaljnje razmišljanje o regionalizaciji Slovenije. Od takega pristopa je seveda odvisna tudi sama odločitev o značaju vmesne stopnje med občinami in državo.
Gradivo predvideva, da naj bi pokrajina opravljala na svojem območju upravne naloge države, razen upravnih nalog, ki jih po zakonu neposredno opravljajo ministrstva in upravnih nalog, ki so z zakonom prenesene v pristojnost občin. Pri tem delovanje pokrajine ne sme posegati v avtonomijo občine pri upravljanju lokalnih zadev.-Ker bi pokrajina opravljala tudi prenesene državne naloge, bi v organizaciji pokrajinske uprave bilo potrebno soglasje vlade. Nedvomno sodi v izvirno pristojnost pokrajine regionalno prostorsko planiranje, kar bo še posebej aktualno po letu 2000, ko preneha veljati režim dolgoročnega planiranja. Gradivo tudi opozarja, da je potrebna socialna analiza, ki naj bi podala predvidljivo sliko pozitivnih učinkov nove strukture na razvoj posameznih družbenih delov kot tudi na razvoj družbe kot celote.
Zdi se zelo utemeljeno stališče Ministrstva za notranje zadeve (priloga 2 gradiva za zakon), da glede na sedanje stanje lahko v danem trenutku razmišljamo zgolj o nadaljnjem razvoju teritorialne strukture državne uprave.
Pomembna je tudi ugotovitev, da je nujno čimprej dograditi teritorialni sistem državne uprave in to najprej z njegovega funkcionalnega vidika. Prvi korak v to naj bi bil prenos vseh upravnih zadev iz ministrstev na upravne enote. ( pod tem je razumeti upravne okraje, katerih teritorij bi zajemal določeno število sedanjih upravnih enot).
Drugi korak k funkcionalni dograditvi upravnih enot je združitev večine teritorialnih funkcij državne uprave v njihovem okviru. To velja n. pr za geodetske dejavnosti in inšpekcijski nadzor, za katerega ni nobenega razloga, da so sedaj organizirani v svojih nepovezanih funkcionalnih okrajih. Z združitvijo nekaterih teritorialnih funkcij državne uprave v en organizacijski mehanizem, bi zagotovili njihovo nujno potrebno usklajeno delovanje.
Pomemben je tudi predlog, da naj bi obseg večine sedanjih enot državne uprave povečali do tiste ravni, ki zagotavlja koordinacijo vseh združenih funkcij in njihovo racionalno izvajanje. Gradivo predstavlja različne variante (od 4 do 20) pokrajinske členitve Slovenije. Teritorialna členitev tako imeno-
vane variante 20 gradiva, se v glavnem ujema s predlogom Ministrstva za notranje zadeve, po katerem naj bi bilo 20 upravnih okrajev, ki bi imeli izpostave na uradih sedanjih upravnih enot.
Ministrstvo za notranje zadeve izpostavlja tudi dilemo, ali naj celoten proces upravljanja na lokalni ravni poteka vzporedno v obeh delih sistema (dvotirni sistem) ali pa zgolj na ravni pokrajinske upravne strukture (enotirni sistem). Ministrstvo predlaga, da prenosa upravnih nalog države v izvajanje pokrajin zaenkrat ne bi opravili, temveč naj bi ustanovili pokrajine zgolj kot širše lokalne samoupravne skupnosti, upravne enote pa bi združili v (večje) upravne okraje.
Novo gradivo predvideva močno prepletanje državne uprave z lokalno samoupravo na regionalni ravni. Zato pa po mojem mnenju ni potrebno spreminjati ustave, pač pa v novem Zakonu o državni upravi, ki ga napoveduje Ministrstvo za notranje zadeve, bistveno okrepiti samoupravni vidik, kije do neke mere v sedanjem zakonu že prisoten (občinski sosveti pri načelnikih upravnih okrajev).
Oglejmo si še, kako naj bi se gornja razmišljanja izrazila v
organiziranja v Sloveniji« (28.5.1997). Ugotovili so 19 območij, kar se po številu območij presenetljivo ujema z varianto 20 gradiva oziroma predlogom Ministrstva za notranje zadeve.
Poučna je tudi primerjava »variante 20« gradiva za zakon s predlogom zakona o upravnih okrajih (druga obravnava- Poročevalec št 39/1993).
Primerjalne karte regionalne razdelitve Slovenije kažejo, da najpomembnejše razlike nastopijo predvsem v širšem vplivnem območju Ljubljane. Ne glede na to kakšen koncept upravne razdelitve na vmesni stopnji med občino in državo bo obveljal ni dvoma da bo intenzivnost usklajevanja razvojnih interesov v ljubljanski regiji močnejša kot v drugih območjih. Drugo vprašanje pa seveda je ali je to tudi razlog, da naj Ljubljana svoje vplivno območje tudi formalno opredeli z velikim ljubljanskim okrajem ali pokrajino. S stališča klasičnega gledanja na usmerjanje razvoja v prostoru je to razumljivo. Zanimiva so stališča navedena v poročilu konference Evropskih ministrov odgovornih za lokalni razvoj v Haagu (september 1993), kjer so posebno pozor-
SL.GRAÖEC -DRAVOGRA
Vir. Poročevalec DZ DS, št. 26, 16.04.1998 Oanova: OURS. RagMar pnxtoraldh .not, 1897
regionalizaciji Slovenije. Kot je že bilo omenjeno je v variantnih predlogih regionalizacije navedenih več variant. Tako imenovana varianta 20 se teritorialno v glavnem ujema s predlogom upravnih okrajev Ministrstva za notranje zadeve.
Zanimivo je, da je tako v predlogu za Zakon o pokrajinah kot tudi v poglavju dr Smi-dovnika: »Dograjevanje ustavne zasnove regionalizma« v že omenjenemu zborniku posebej poudarjena potreba po ugotavljanju in upoštevanju dejanskih interesov za pokrajine. »Mislim, da ista stališča lahko oziroma moramo uporabiti tudi pri določanju območij upravnih okrajev. Ob ugotavljanju dejanskih interesov na terenu so novinarji Dela v lanskem letu pripravili karto: »Delov predlog pokrajinskega (opomba: torej lahko tudi upravnih okrajev)
nost posvetili problemom obrobij večjih mest. Enostavna razširitev mestnega območja tudi z upravnega stališča je bila posebej v preteklosti najbolj običajna in tudi radikalna rešitev, ki pa je danes že zastarela.
4
Obrobna območja se vedno bolj uspešno upirajo takim težnjam, kar zahteva tudi iskanje drugačnih rešitev. Učinkovitost administracije je močno odvisna tudi od tega ali je našla odziv med prebivalstvom. Zato je razumljivo, da lahko nasproti nekaterim koristim priključevanja sosednjih območij mestu najdemo tudi vrsto negativnih strani. V nekaterih deželah pa se je pokazalo, da smotrno urejanje prostora in usmerjanje razvoja nasploh v takem primeru ni nujno bolj učinkovito. Veliko območje pomeni za prebivalce večjo anonimnost. Posredno tudi pripomore k jačanju enosmerne dnevne delovne migracije. , kar pomeni tudi večjo porabo javne infrastrukture. Zato pa je tudi koordinacija veliko težja. Iz gornjega lahko zaključimo, daje potrebno za celotno vplivno območje mesta izdelati predvsem temeljne razvojne usmeritve. Samo območje mesta Ljubljane pa naj bi dobilo status glavnega mesta države s tistimi smiselnimi ugodnostmi ki mu pripadajo. Državni zbor je februarja 1994 sprejel sklep naj vlada za sejo DZ v marcu 1994 predloži predlog zakona o mestu Ljubljani, kot glavnem mestu Republike Slovenije. Do obravnave predloga zakona ni prišlo ( mag Stane Vlaj: Lokalna samouprava;FDV, Ljubljana 1998;str 204) V kolikor bi Slovenija podobno kot Irska bila kot celota , razen glavnega mesta, šteta med manj razvita območja, bi to bilo tudi z vidika pridobivanja Evropskih strukturnih fondov ugodno. Upravni okraji v njeni bližini pa naj bi bili smiselno opredeljeni glede na geografsko zaključena območja. Tako gledano dobimo precej drugačno sliko od tiste na katero naletimo v klasičnih strokovnih in političnih izhodiščih.
Za zaključek pa si oglejmo še predlog dopolnitve »va-
riante 20«, za območje osrednjega dela Slovenije, upoštevajoč izhodišča, ki sem jih opisal. Iz karte predlagane teritorialne razdelitve in razpredelnice ter prej navedenih primerjalnih kart je razvidno, da prihaja do bistvenih razlik predvsem v vplivnem območju mesta Ljubljane. V nazivih območij sem iz objektivnih razlogov v nekaterih primerih namesto imena središča uporabil ime območja. Skupno dobimo v Sloveniji 25 območij med katerimi se jih približno polovica v celoti ujema z »varianto 20«. Očitno problematična pripadnost posameznih občin je označena na karti s šrafuro in puščico, ki nakazuje možnost vključitve v sosednje območje. Tako smo dobili
venije na upravne okraje naj bi bil osnova za ugotavljanje in usklajevanje stališč v posameznih območjih Slovenije.
Iz priloženega izseka predloga dopolnitve »variante 20« za osrednji del Slovenije lahko sklepamo, da je vprašanje bodoče upravne razdelitve na regionalni ravni za območje, ki ga pokriva Naš časopis, pa tudi za notranjsko zaledje izredno aktualno. Morda se ne zavedamo dovolj, da bi bilo zamujeno priliko težko ali pa sploh nemogoče v prihodnje popraviti. V zadnjih letih je na našem območju prišlo že do različnih oblik medobčinskega sodelovanja, ki bi jih bilo treba še naprej razvijati. Zaprtost v interese posamezne občine bi nam samo škodila.
PRIMERJALNA RAZPREDELNICA PREDLOGOV VARIANT 25 IN 2SA
OBMOČJE		ŠTEVILO PREBIVALCEV 97		POVRŠINA   V km''		GOSTOTA Ipreb/km2)	
ZAP ST	IME	VAR 25	VAR  25 A	VAR 25	VAR 25 A	VAR 25	VAR 25 A
1	LJUBLJANA	267768	267768	275	275	9737	973.7
2	MARIBOR	236372	236372	1312	1312	180.2	180.2
3	CELJE	139797	121256	988	761	141,5	159,3
4	KRANJ	146234	146234	1230	1230	118,9	118.9
S	NOVO MESTO	78990	78990	1090	1090	725	72.5
6	KOPER	. 76094	78094	384	384	203,4	203.4
?	MURSKA SOBOTA	8831 1	8831 1	948	948	93.2	93 2
8	NOVA GORICA	81390	81390	958	958	85,0	85.0
9	3L GRADEC RAVNI; DRAVOGRAD	74010	74010	1041	1041	71.1	71.1
10	KRŠKO-BREŽICE	75590	70938	935	885	80 8	80.2
11	POSTOJNA	49421	33977	1456	973	33.9	34.9
12	TRBOVLJE (Zasavie)	64855	50624	587	315	110.5	160 7
13	PTUJ	69732	87499	646	658	107,9	102.0
14	VELENJE (Savinjsko ".'(jt|.i)	60914	60914	706	706	86,3	86.3
15	RADOVLJICA-JESENICE	66209	66209	1016	1016	65,2	65 2
16	KOČEVJE	31177	34667	971	1074	32.1	32.3
17	TOLMIN	20303	20303	942	942	21 6	21 6
18	SEŽANA	229115	2299'.	660	660	34,8	34,8
19	ČRNOMELJ	26792	26792	596	596	45,0	45.0
20	IDRIJA '	17060	17060	426	426	40.0	40.0
21	VRHNIKA LOGATEC	58606	74050	724	1207	90.9	61.4
22	GROSUPLJE	34 3 32	30842	582	479	59 0	64 4
23	DOMŽALE	81107	99990	564	886	143.8	1129
24	ŠMARJE PRI JELŠAH	51814	70355	642	869	80,7	81.0
25	LJUTOMER-G RADGONA (PrleKijal	58129	40362	600	388	96.9	104,0
							
	SLOVENIJA	1980002	1980002	20279	20279	97,6	97,6
dve različici (V25 in V25A). Različici se med seboj razlikujeta v desetih primerih. Predstavljeni predlog členitve Slo-
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so s stališči in informacijami pripomogli k nastanku tega članka.
Krajevna skupnost Horjul pred referendumom o novi občini
Isti dan, ko je bil objavljen odlok Državnega zbora, o referendumu za novo samostojno občino Horjul, seje sestal na izredni seji Svet Krajevne skupnosti Horjul, na katerega so bili vabljeni tudi občinski svetniki iz območja KS Horjul, predsedniki vaških skupnosti, predstavniki političnih strank, g. župnik, zastopnik društev in novinarji.
Uvodoma je bilo prikazano kako so potekale štiriletne aktivnosti in prizadevanja, da bi dobili nazaj občino Horjul, ki je bila ukinjena 1945 leta.
V Ustavi Republike Slovenije je bila lokalna samouprava opredeljena na demokratičnih osnovah in tako približana standardom Evropske skupnosti. Na tej podlagi je DZ Republike Slovenije sprejel že dva zakona, ki naj bi uresničila to ustavno določilo. Po prvem so bili 1994 razpisani in izvedeni referendumi po vsej državi, na katerih so državljani izražali voljo, v kakšnih lokalnih skupnostih želijo živeti in biti samoupravno organizirani. V okviru KS Horjul je bila večina za samostojno občino Horjul, ki bi se odcepila od takratne mestne občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Naravnost šokantna pa je bila odločitev DZ, da se ustanovi nova občina Dobrova — Horjul — Polhov Gradec, kljub temu, da pred ustanovitvijo ni bila predvidena prav po nobeni varianti in se nikjer ni niti omenjala. Še danes se ne ve, kdo je Državnemu zboru »podtaknil« tako nelogično odločitev!
Vodstvo KS Horjul, je takoj reagiralo z ustanovitvijo Odbora za samostojno občino in pritožbo na Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Sodišče je ugotovilo neustavnost odločitve DZ in mu naložilo, da še pred naslednjimi občinskimi volitvami to napako odpravi. Po oceni pristojnih vladnih služb (objavljeno po številnih medijih) se je horjulski problem uvrščal med sedem prioritetnih, ki naj bi se pozitivno reševali.
Po tem je nastopilo dolgotrajno za-
tišje, ki gaje leta 1996 prekinila novela Zakona o lokalni samoupravi. Določala je nekoliko zahtevnejše kriterije, za ustanovitev nove občine, ki so opredeljeni v 13. členu Zakona o lokalni samoupravi. Le kriterija števila prebivalcev, kije določeno na več kot 5000, bodoča občina Horjul ne bo izpolnjevala. Sicer pa zakon dopušča možnost, da se ta kriterij ne zahteva tako rigorozno, če so drugi kriteriji na pr. zgodovinski: (referendumsko območje pokriva področje, ki je bilo do leta 1945 že več kot 100 let občina Horjul), geografski in ekonomski, ki bi bili v občini Horjul zelo izraziti.
Porazno je deloval predlog Ministrstva za lokalno samoupravo, katerega je potrdil tudi DZ, da se razpišejo poizvedovalni referendumi na 36 območjih, med katerimi ni bilo KS Horjul.
Ponovno je sledila individualna pritožba na Ustavno sodišče RS in nato še skupna, ki so jo sestavili 15. aprila 1998 v Novem mestu udeleženci zbora predstavnikov območij, ki so tudi izpadla iz zadnjega predloga. Ustavno sodišče je ocenilo, da po kriterijih, po katerih sta Ministrstvo za lokalno samoupravo in Državni zbor, določala nova referendumska območja, še za 18 kandidatk, primernih za ustanovitev svoje občine, dve pa za določene korekture sedanjega stanja. Državni zbor je to razsodbo v celoti potrdil in dodatno razpisal še 20 referendumskih območij, med katerimi je tudi Krajevna skupnost Horjul.
V diskusiji, kije na seji KS sledila, je bila izražena soglasna podpora referendumu za ustanovitev samostojne občine Horjul. Poleg tega so se udeleženci obvezali, da bodo aktivno delovali vsak v svojem okolju, za uspeh tako velike in zgodovinske odločitve. Vodstvu KS so priporočili naj volivce izčrpno seznani, ne samo s potekom samega referenduma pač pa tudi s prednostmi, ki jih bodo imeli občani bodoče občine Horjul.
G. J.
8. Dan pod Lovrencem
PREJELI SMO!
BREZJE:
Novo igrišče za več športov
V prejšnji številki »Našega časopisa« je bil na to temo objavljen članek, podpisan z gran-dioznim podpisom: ogorčeni in ogroženi vaščani Brezja. Podpisan pa bi moral biti le z: Anica Pečan in del sorodstva.
Športno društvo Brezje je na začetku akcije (5. 11. 96) povabil vse vaščane Brezja na sestanek za ustanovitev športnega društva. Na tem sestanku je bil sprejet sklep o ustanovitvi društva in sklep o nakupu primernega zemljišča za športnorekrea-cijski park ter izvolitev organov društva. »Ogorčeni in ogroženi vaščani Brezja« se sestanka niso udeležili.
Zemljišč, ki bi bila naprodaj po razurhni ceni in za katere bi obstajale realne možnosti za pridobitev dovoljenj za izgradnjo športnorekreacijskih površin v Brezju ni na pretek. Bilo je pravzaprav le eno in to je ŠD Brezje tudi kupilo. Iz posestnega lista je razvidno, da je zemljišče pare. št.: 653/26, k.o. Dobrova po načinu uporabe travnik 6. razreda glede kvalitete. V
naravi je bil zamočvirjen travnik.
ŠD Brezje je že 6. 11. 1996 vložilo zahtevek za spremembo kategorizacije zemljišča za špor-tnorekreacijske potrebe.
Svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec je pobudo SD Brezje podprl in maja 1997 v sklopu sprejemanja sprememb PUP-a sprejel sklep, da se zadevno zemljišče prekategorizira.
ŠD Brezje je pričelo z drena-žiranjem in nasutjem zamočvirjenega travnika, hkrati pa je uredilo zanemarjeno občinsko pot.
Okoliški vaščani — samo nekateri r— so bili nezainteresirani za dogajanja, dokler nista bila zemljišče in pot urejena. Takrat pa se jim je naenkrat »zasmilila« krajina, gozd, srne, predvsem pa sami sebi.
Poslali so pismo na urbanistični inšpektorat, na upravo RS za varstvo narave, na inš-pektorats za okolje in prostor, na lovsko zvezo in na ribiško zvezo Slovenije opremljeno z enajstimi podpisi.
SD Brezje je povabilo »ogorčene in ogrožene vaščane Brezja« na sestanek, katerega smo se udeležili tudi predstavniki v VS Brezje. Na sestanku smo skušali spor zgladiti, prizadetim smo razložili načrte in potek dejavnosti v zvezi s pridobivanjem
dovoljenj in izgledalo je, da so duhovi pomirjeni.
Očitno smo bili v zmoti.
Predsednik VS Brezje Janez Koprivec
Brezje. Še ena izvirna o igrišču za več športov
Ja, pa čisto zares drži. Vsake oči imajo svojega »malarja«. Predragi moji ogorčeni vaščani, neuradnih obvestil v življenju ne poznamo. Vse kar je neuradno so »čenče« (govorice; saj vemo od kje).
Prav tako dvomim, da ste vsi slabovidni, sicer bi ločili močvirje od kmetijskega zemljišča 1. kategorije, kajti na omenjeni parceli in tudi okolici raste samo močvirska trava.
Moram pa priznati, da imate nekaj le prav. Res je v neposredni bližini gozd. Ampak veste, Slovenija je tako majhna in s tako konfiguracijo terena, da je vedno nekje v bližini gozd. Še en izgovor. Prometna cesta. Če cesta ni prometna, ni potrebna.
Blagoslov novega gasilskega vozila
Polhov Gradec 21.6.1998
Pričetek prireditve ob 14. uri
Sprevod konj in vpreg, narodnih noš in Štajerske konjenice iz Briš proti Turističnemu domu v Polhovem Gradcu.
Kulturni program:
- otroški pevski zbor TD Briše
- folklorne skupine
- harmonikarji
- kratka zgodovina kraja
Kmečke igre: tekmovanje   ekip občine Dobrova  -   Horjul -Polhov Gradec Stare obrti
- kovaštvo
- žganjekuha Razstava kovaškega orodja. Bogat srečo-lov.
Zabavni program z ansamblom Lojzeta Slaka.
Prireditev bo vodil Ivan Hudnik.
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
Že zdaj pa je na njej toliko kolesarjev in traktorjev, da tudi Urška Hrovat ne bi odpeljala slaloma med njimi. Saj vemo kakšne so omejitve hitrosti, mar ne?
Prav gotovo pa dvomim, da bi vaščani Brezja bili zadovoljni, če bi imeli igrišče v centru, saj je center Brezja zelo majhen. Prav tako jim ne bi bilo po volji vpitje, ki spremlja športne dogodke.
Še najmanj pa bi bilo lepo videti, kako otrok teče za žogo prav na cesto. Toliko o lokaciji za katero menim, da je kar v redu taka kot je.
In še nekaj, ogorčeni in ogroženi vaščani:
Dovozna pot do igrišča pelje mimo treh hiš in največ desetih občanov, zato prosim, da ne pišete več v tako veliki množini.
Kar pa zadeva srne in zajce, se vam ni potrebno bati. Na moji parceli še vedno prav mirno grizejo solato, fižol in druge dobrote, nedaleč od igrišča.
Upam, da že veste kdo sem, ker se tudi jaz ne bom podpisal, vas je pač več.
P.S.: Po cesti, kije urejena se pa le vozite, mar ne? Najlažje seje pritoževati in ostati slabo...?
Pred nedavnim je PGD Horjul dobilo novo, najsodobnejše gasilsko vozilo, znamke Mercedes, za katerega so denarna sredstva prispevali tako občinski proračun, Metrel Horjul, številni obrtniki pa tudi posamezni krajani.
V prisotnosti številnih Horjulcev je novo vozilo ob pomoči upokojenega župnika Stanka Kapša in gospoda profesorja Janeza Zupeta blagoslovil župnik Janez Smrekar.
Blagoslov novega gasilskega vozila v Horjulu
Stoletna Janeževa jablana
V Horjulu ob cesti proti šoli raste pred Janeževo domačijo jablana, ki verjetno spada med najstarejše v kraju. Zanimivo je, daje njeno deblo že počeno in gnilo ter preraslo z lesnimi gobami in mahom. Krošnja, ki meri v premeru kakih petnajst metrov, bi se že zdavnaj odlomila, če se ne bi naslanjala na deblo druge, že suhe jablane. Morda je posebnost tega »Metuzalema,« da vsako leto cveti in tudi bogato obrodi. V katero sorto sodijo jabolka, pa do danes ni še nihče ugotovil.
Cvetoča Janeževa jablana
Obnova prostora
pred bančnim avtomatom
Od kar je mogoče na bančnem avtomatu v Horjulu dvigovati gotovino tudi s kartico Nove Ljubljanske banke, seje promet močno povečal. Ljudje, tako domačini kot nedeljski turisti, se pogosto odločajo za možnost hitrega dvigovanja denarja. Zaradi številnih obiskov so dotrajala tla, ki sta jih delavca S. p. Matjaža Kalana iz Kranja prav te dni zamenjala.
Pleskarja pri zamenjavi tal
Še vedno obstajajo divja odlagališča odpadkov
Kljub rednemu odvozu kosovnega materiala nekateri ljudje še vedno z odmetavanjem najrazličnejših neuporabnih predmetov - od gospodinjskih strojev do razbitih avtomobilskih školjk in gradbenega materiala - onesnažujejo naravo. Tako divje odlagališče prikazuje fotografija ne daleč od Horjula, pri Lipalci pod Modrijanom, ki kraju prav gotovi ni v čast.
Dobrodelni koncert
za misijonarja in za Posočje
Lepo nedeljsko popoldne je bilo, ko se je več kot osemdeset pevcev iz Logatca in Polhovega Gradca zbralo v Kulturnem domu Jakoba Trobca z namenom, da pred dobrodelnim koncertom še malo preizkusijo svoje glasove. Prvič so se marljivi pevci pograjskih zborov (MMPZ Slavčki, TD-moški pevski zbor Briše in Otroški cerkveni zbor iz Polhovega Gradca) srečali z Logaškim oktetom in Dekliškim kvintetom iz Logatca. Pevci so vadili v različnih prostorih našega kulturnega doma. Na različnih mestih je bilo slišati vedno drugačno pesem, ki je nas, sodelavke Župnijske Karitas, »zamotila in prekrila skrb«, ki se pojavi ob organizaciji takšnega koncerta.
Dvorana se je pričela počasi polniti in napočil je čas začetka dobrodelnega koncerta, ki gaje napovedala domačinka Romana Jereb. Po prisrčni dobrodošlici nastopajočim pevcem, vabljenim gostom, med njimi je bil tudi naš župan g. Leopold Oblak, in vsem tistim, ki so se udeležili koncerta, je napovedala delno spremembo namena koncerta. Najprej smo hoteli zbrana denarna sredstva podariti samo našemu misijonarju Janezu za Matango na Madagaskarju, kjer je lani pustošil ciklon, toda na velikonočno nedeljo so se stresla tla v Posočju, in namenili smo se, da del denarja od vstopnic podarimo našim ljudem na tem območju.
Dobrodelni koncert so pričeli pevci Logaškega okteta pod vodstvom Janeza Gostiše, ki so s svojim ubranim petjem pritegnili pozornost poslušalcev. V sedemindvajsetih letih nastopov doma in sirom po svetu, najdlje pred dvema letoma pri rojakih v Argentini, so slovenske pesmi predstavili številnim rojakom v tujini. Pograjski poslušalci so jih za lepo petje nagradili z dolgim ploskanjem.
Nato je sledila predstavitev matere Terezije iz Kalkute. Žene, kije nam vsem za vzor in naj bi bila tudi prihodnjim rodovom. Edo Dolinar in Sonja Malovrh sta med glasbenimi točkami predstavila njeno življenjsko pot. Po kratkem opisu njenega življenja v Skopju so nastopile pevke in pevci mladinskega mešanega pevskega zbora Slavčki iz Polhovega Gradca, ki so najbolj zaslužni za kulturno življenje v našem kraju.
Prvič so pograjskim poslušalcem zapela dekleta Dekliškega vokalnega kvinteta iz Logatca. Zborček je nastal zaradi prijateljevanja in ljubezni do petja. In kot pravi slovenski pregovor: »Jabolko ne pade daleč od drevesa«, je povsem resničen, saj zbor vodi hčerka Janeza Gostiše, Mihaela.
Že več kot dve leti prepevajo skupaj in njihov trud je bil poplačan lani, ko so posnele pet pesmi za Radio Slovenija. Tudi naši poslušalci so jim po petih zapetih pesmih navdušeno zaploskali.
Ko sta Edo in Sonja predstavila bedo in stisko revežev v Kalkuti in skrb matere Terezije zanje, ki se je odrazila v ustanovitvi prve bolnišnice za bolne in umirajoče na kalkutskih ulicah, so nežni glasovi Otroškega cerkvenega zbora pod vodstvom Katarine Tominec delovali kot balzam za težave, ki jih je imela mati Terezija.
Našemu vabilu za sodelovanje na dobrodelnem koncertu se je z veseljem odzval tudi Moški pevski zbor iz Briš, ki deluje v okviru Turističnega društva Briše. Pod vodstvom Marjana Malovrha so nam zapeli tri pesmi.
Bližal se je konec koncerta, ko je med nas prišel vabljeni gost, velik dobrotnik Malgašev oziroma Petra Opeke, Andrej Žigon. Na kratko nam je pred-
stavil svojo težko življenjsko preizkušnjo in ob tem srečanje z Jezusom, ki gaje vzpodbudilo, da svoje talente podari za najrevnejše Malgaše tako, da zbira denarna sredstva sirom Slovenije in jih podari Petru Opeki.
Se enkrat se je predstavil Logaški oktet in nas, malo manj mlade, z zaključno pesmijo Sem zaljubljen bil spomnil na čase, ki so že zdavnaj za nami.
Sledila je predstavitev našega truda. Delo pred koncertom, v obliki dopisov raznim podjetjem in obrtnikom, se nam je bogato obrestovalo, saj smo tako zbrali 315.000 tolarjev. Tu moramo omeniti, daje za našo akcijo slišala zelo preizkušena vdova iz okolice Polhovega Gradca, ki je darovala 100.000 SIT za našega misijonarja Janeza. Bog naj ji povrne z zdravjem.
Žal vsi sedeži v dvorani niso bili zasedeni, toda veseli smo bili tistih, ki so prišli, saj smo tako zbrali 123.500SIT oziroma skupaj 438.500 SIT. Od tega smo 82.500 SIT namenili za prizadete v Posočju, preostanek pa za Janeza Krmelia.
Zahvaljujemo se vsem nastopajočim za brezplačno sodelovanje na koncertu, darovalcem, dobrim gospodinjam, Slovenl-javinu in Žitu iz Ljubljane, ki so nam omogočili, da smo za pevce pripravili skromen prigrizek. Hvala tudi ga. Jožici Kavčič, ki nikdar nikomur ne odreče pomoči in tako je ustregla tudi naši prošnji in pevcem ter pevkam iz Logatca pokazala in opisala zgodovino našega gradu.
Morda na koncu kot organizatorji lahko povemo še svojo bolečino, da kar nekaj truda vložimo v iskanje pevcev za brezplačenen nastop, toda sedeži niso bili zasedeni, čeprav so imeli osnovnošolci prost vstop. Saj je dobrodelni koncert tudi kulturni dogodek za naš kraj!
Hvala obrtnikom in podjetjem, ki so se odzvali našemu vabilu. To so bili:
Galanterija Kovač, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, In-tersiba z.o.o., Gaberje, p. Dobrova, Mizarstvo Kavčič, Šent-jošt nad Horjulom, Tesarstvo
Marko Rus, Srednji Vrh, p. Polhov Gradec, Frizerski salon Anica Peklaj, p. Polhov Gradec, Alak, Setnik, p. Polhov Gradec, Gostilna Pratkar, Pristava pri Polhovem Gradcu, Prekov, d.o.o., Podsmreka, p. Dobrova, Janko Plestenjak, p. Pojhov Gradec, Anton Rovšek, Šujica, p. Dobrova, Justin Franc, Pod-smrekai p. Dobrova, Zidarstvo Franc Železnik, Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, Janez Kristan, Podsmreka, p. Dobrova, Rojko Setnikar, Vladimir Čadež, Vrzdenec, p. Horjul, Komplast Ljubljana, Podsmreka , p. Dobrova, Zadružna hranilno-kreditna služba, Elektro Pečaver, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, uslužbenci pošte Polhov Gradec, Lovrenc Tehovnik, Brezje pri Dobrovi, p. Dobrova, Janez Tr-ček, p. Horjul, Kolinska, d.d. Ljubljana, Viktor Čeligoj, Hru-ševo, p Dobrova, Gostilna Kette, p. Horjul, Valentin Čepon, p. Horjul, Slovcnijavino, Franko-panska ul., Ljubljana, Žito, Pekarstvo in testeninarstvo, Šmar-tinska cesta, Ljubljana in dar dveh vdov iz okolice Polhovega Gradca.
Zahvaljujemo se tudi uredništvu NAŠEGA ČASOPISA, ki
vedno ustreže naši želji. Župnijska Karitas Polhov Gradec
Bernarda Rihar
BOGASTVO MUZEJA V POLHOVEM GRADCU
Obisk po mednarodnem dnevu muzejev
V ponedeljek ,18. maja 1998 je bil mednarodni dan muzejev. Marsikje je ob tem zgodovina, zavita v tančico skrivnosti dobila nekaj več pozornosti. Morda je prav, da se včasih ustavimo ob sedanjem hitrem tempu časa, odpremo vrata kakšnega muzeja zgodovine in se popeljemo v čas naših prababic in pradedov in še dlje nazaj. Ob odkrivanju življenja in dela ljudi pred časi nam olajša tudi boljše razumevanje sedanjosti.
Ob razmišljanju, kaj nama pomenijo muzeji, ki hranijo veliko bogastvo kraja, naroda, sva se podala na pot in obiskala enega izmed njih. Pot naju je vodila z Dobrove po dolini Pol-hograjskega hribovja do gradu v Polhovem Gradcu, v katerem je edini muzej v občini Dobro-va-Horjul-Polhov Gradec. Tam naju je pričakala prijazna gospa Jožica Kavčič, ki skrbi za bogato muzejsko zbirko darovanih in izposojenih predmetov iz Polhograjskega okolja.
Jožica Kavčič je nadaljevala z delom poučevanja zgodovine in zemljepisa tudi po tem, ko je aktivno zaključila poučevanje v Polhograjski šoli. Ze leta 1967 je začela zbirati zgodovinske predmete, kar ji je nemalokrat koristilo, daje z njimi pritegnila pozornost učencev. Zaradi prostorske stiske v šoli si je tedanja zbirka morala poiskati bolj primeren prostor. Ga. Kavčič pa je še naprej poizvedovala o koreninah Polhovega Gradca in zbrala bogato zbirko najrazličnejših starih predmetov.
Pred desetimi leti za krajevni praznik 15. maja 1988 so se slovesno odklenila vrata muzeja v prenovljeni glorieti na Starem gradu - Kalvariji. Ključe gloríete - nekdanje grajske senčnice in kasneje kapele, ki svoj čas ni mogla služiti svojemu namenu, je sprejela Jožica Kavčič, zbi-ralka razstavljenih predmetov. Razstavo so si ogledali in prisluhnili zanimivemu pripovedovanju številni gostje iz Argentine, ZDA, Avstralije, Nizozemske, Italije in drugod po svetu ter sirom Slovenije.
1. oktobra 1996 so stekli pogovori nekaterih pristojnih ljudi, da bi zbirko premestili na primernejši prostor. V mrzli jeseni 1997 se je Jožica s pomočniki lotila popisa, pakiranja in premestitve razstavljenih eksponatov. Zbirka se je preselila v grad v dolino ob reki Božni, kjer je dobila svoje prostore v dveh sobah v pritličju. To je sedaj pomenilo boljše pogoje za delovanje muzeja, saj si zaradi možnega dostopa z avtomobili zbirko lahko ogledajo tudi invalidi in starejši ljudje, ki se težko vzpenjajo. V zimskem času se vzdržuje minimalna temperatura 14° C, dostopen pa je tudi WC.
V novih prostorih so si prvi obiskovalci ogledali razstavo 9. decembra 1997. Jožica Kavčič navduši obiskovalce z zanimivim in bogatim pripovedovanjem o muzejski razstavi. Ta nas popelje od najstarejših antičnih predmetov, gradišča na
starem gradu, katerega je leta 1511 porušil potres, Valvasorjevih slik spodnjega gradu, do ostankov lastništva polhograj-skih lastnikov, med njimi tudi najpomembnejšega graščaka Bla-gaja. Med pomembnejšimi Pol-hograjci spoznamo Gregorja Ri-harja, organista, skladatelja in duhovnika ter Jerneja Ternov-ca, ki je bil podobar. Razstavljena je tudi zibka, polhograjska noša, razne stare knjige in mo-litveniki, značke in listine, vojaške stvari avstrijske vojske, staro jugoslovanske, italijanske in nemške vojske, trgovske stvari, steklenice, svetila, kmečko in čevljarsko orodje, kuharski pripomočki. Na ogled so tudi seznami borcev, talcev, interniran-cev ter žrtve fašističnega in komunističnega nasilja. Jožica Kavčič nam v predstavitvi posreduje številne podatke in zelo slikovito predstavi muzejsko zbirko od najstarejše sponke iz 4. -3. stoletja pred Kristusom do najmlajše priponke iz leta 1990 o plebiscitu o samostojni Sloveniji.
Jožica Kavčič z velikim darom, ljubeznijo in polno mero dobre volje prostovoljno skrbi in predstavlja bogato zbirko številnih predmetov zbranih na majhnem prostoru Polhovega Gradca in okolice. Za svoje delo je vesela navdušenja obiskovalcev. Ti prihajajo 1. nedeljo v mesecu popoldne med 14. in 17. uro, ostale dni pa po dogovoru.
Na koncu ogleda razstave sva se obogatena, polna spominov in idej, vrnila domov. Odločena sva bila, da o tem ogledu vrževa besede na papir, ki bodo postale zgodovina, za muzej pa gotovo ne bodo.
Majda in Robi Kržič
Ena izmed štirih nimf na ornament irancm stebru Neptunovega vodnjaka pred grajskim stolpom.
Jožica Kavčič številnim obiskovalcem predano in zelo zanimivo predstavlja razstavljene predmete
Del zbirke darovanih ali izposojenih predmetov iz Polhograjskega okoliša razstavljenih v muzeju
Lepo ohranjen kotliček za kuhanje in stiskalnica najpomembnejšega graščaka Blagaja
Grad v Polhovem Gradcu, v katerem je bogata muzejska zbirka
i'
Baročni Neptunov vodnjak na dvorišču gradu v Polhovem Gradcu
Fotografije: (Foto: Majda in Robi Kržič)
Trdnejše obzidje pri sv. Lovrencu
Obzidje pri cerkvici sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem, odkoder se ponuja čudovit razgled po vsej bližnji in daljni okolici je že močno načel zob časa, zato je bilo nujno potrebno popravila. Njegove obnove so se že pred časom lotili krajani Smolnika -Brinovčani kot jim pravijo po domače. Ti so s prostovoljnim delom utrdili celotno taborsko obzidje okrog starodavne cerkvice, na vrhu pa mu dodali še nov rob.
B.V.
Divjih odlagališč kar noče zmanjkati
Le nekaj mesecev za tem, ko so v Horjulu odstranili in sanirali precej veliko divje odlagališče, je na drugem koncu, v Lipalici, nastalo novo, še večje. Na sprva zanemarljivem kupu odvečnega materiala so se pojavili odsluženi avtomobili, ki zdaj kar se da kazijo okolje. Odlagališče je v neposredni bližini zelo prometne ceste Horjul-Vrhnika, zato je še toliko bolj moteče.
O nadlogi so razpravljali tudi na seji sveta KS, vendar pa je za zdaj žal ostalo le pri besedah.^
B.V.
Obnovljena kapelica
Stara kapelica, ki stoji na sedlu tik pod vrhom Polhograjske gore je zdaj dobila lepšo podobo. Zob časa je namreč že krepko načel njeno zunanjost, belež je začel odpadati, zato je bilo treba kapelico nujno obnoviti. Obnovo je prevzela kar bližnja domačija pri Logarju. Hkrati z zunanjostjo kapelice, ki so ji včasih dejali kar »znamje«, pa so obnovili tudi Marijin kip v njej.
Kakšen je bil prvotni namen sakralnega objekta ni znano. Včasih so takšne kapelice in znamenja ob poteh gradili kot spomin na kako nesrečo, iz zaobljube ali preprosto, da bi bile uslišane prošnje tamkaj živečih ljudi.
B.V.
Vabljeni na Babno Goro
Turistično društvo Vetrnik letos prireja že V. prvenstvo za diatonično harmoniko za pokal Notranjske »Babna Gora '98«, ki bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za 18. Zlato harmoniko Ljubečne. Prireditev je postala že tradicionalna in naši tekmovalci dosegajo zavidljive rezultate. Tako je lani kar 8 tekmovalcev, ki so se predtekmovanja udeležili pri nas, nastopili tudi v polfinalu v Postojni, zmagovalec Andraž Kamnar iz Ljubljane pa tudi v finalu v Ljubečni.
Smisel prireditve ni le tekmovanje, temveč tudi približanje zvoka harmonike čim širši množici, hkrati pa navdušiti mlade, da bi segli po tem lepem slovenskem inštrumentu. Istočasno je to priložnost za vse tiste, ki že dalj časa vztrajajo ob njem, da se primerjajo z ostalimi ter vidijo možnost, kako še lahko izboljšajo svoje igranje. Slediti želimo toku ohranjanja slovenske tradicije, zato so na samem tekmovanju zaželjene predvsem ljudske skladbe oziroma venčki ljudskih viž.
Letošnja prireditev bo v nedeljo, 28. junija 1998 na prireditvenem prostoru na Babni Gori in se bo pričela ob 15. uri. Menimo,
daje primerno, da na nedeljo sv. Petra in Pavla, ko ima naša bližnja okolica svoj praznik, združimo tradicijo z lepotami našega kraja.
V prvem delu bo potekalo tekmovanje in sicer v petih oz.
štirih starostnih skupinah, med posameznimi skupinami pa bomo poskrbeli za bogat humori-stični in kulturno zabavni program s folklorno skupino iz Polhovega Gradca, humoristi in pevci.
V drugem delu po končanem tekmovanju pa se bo predstavil družinski ansambel Korenine z Dolenjske, katerega član je bil lansko leto gost finalnega tekmovanja »Godec leta« na Babni Gori. Z narodno zabavnim in zabavnim repertoarjem bodo poskrbeli za ples, člani turističnega društva Vetrnik pa se bomo potrudili, da vam ne bo manjkalo nič drugega.
»Večer pod Vetrnikom« bo skoraj v celoti potekal v znamenju harmonike. Zato smo še posebej v veseli, da se je naš član Aleš Skof z Babne Gore lotil izdelovanja le-teh. Na omenjeni prireditvi bodo tako prvič javno predstavljene Glažarjeve harmonike.
Mislimo, da je dovolj razlogov (od prelepe glasbe, humorja, čudovite narave...), da skupaj oblikujemo še eno prireditev in tudi na tak način pripomo-remo k razvoju in prepoznavanju kraja.
TURISTIČNO DRUŠTVO VETRNIK
5. PEVSKO SREČANJE NA GORI
V hribih se pesem še lepše sliši
Pred kmetijo odprtih vrat pri Logarju na Polhograjski gori ali
V. PRVENSTVO HARMONIKARJEV NOTRANJSKE »BABNA GORA 98«
Turistično društvo Vetrnik razpisuje
V. prvenstvo harmonikarjev Notranjske na diatonično harmoniko »Babna Gora 98«,
ki bo hkrati izbirno tekmovanje za 18. Zlato harmoniko Ljubečne. Tekmovanje se bo odvijalo v nedeljo, 28. junija 1998, na Babni Gori pri Polhovem Gradcu, s pričetkom ob 15. uri.
Tekmovalci bodo razvrščeni v pet kategorij:
I. kategorija do 14 let (vključno
II. kategorija od 15-25 let starosti
III. kategorija od 26 — 40 let starosti
IV. kategorija od 41-60 let starosti
V. veterani — starejši od 60 let
Za nagrado Notranjske »BABNA GORA 98« se lahko poteguje tekmovalec s področja Notranjske. Za izbiro na tekmovanju 18. Zlate harmonike Ljubečne pa vsi tekmovalci. Tekmovalec zaigra skladbo po lastnem izboru, v trajanju do treh minut. Zaželene so predvsem skladbe ljudskega izvora. Strokovna žirija bo ocenjevala:
— izbor skladbe
— točnost melodične in harmonske interpretacije
— ritmično intepretacijo
— dinamiko
— poustvarjanje skladbe
— nastop tekmovalca
Razglasitev in tekmovanju.
podelitev nagrad bo takoj po končanem
V kolikor igrate na diatonično harmoniko, izrežite prijavnico in jo pošljite na naslov, Turistično društvo Vetrnik, Babna Gora, 1355 Polhov Gradec.
Prijave sprejemamo do 15. junija 1998. Informacije na tel.: (061) 645-164, 645-160 po 19. uri.
PRIJAVNICA
Priimek in ime .................
Datum rojstva .................
Naslov ..............—.......
Pošta...........................
Telefon ____....................
Naslov skladbe .................
Avtor skladbe ..................
Ritem ..........................
Vaš učitelj ali glasbena šola .....
Kraj in datum
... , podpis TD Vetrnik
sv. Lovrencu je zadnjo soboto v maju spet zadonela pesem. Društvo za kulturo družabnega življenja Panorama z Dobrove je družno z gospodarjem domačije, Pavletom Setničarjem, pripravilo že peto revijo pevskih zborov po vrsti, ali, kot so poudarili v uvodu, najvišje izvedeno pevsko revijo v ljubljanski kotlini.
V lepem, pravcatem poletnem vremenu, seje to pot predstavilo osem pevskih zborov in skupin, prišlo pa bi jih bržčas še več, če bi bile vremenske napovedi obetavnejše. Moški pevski zbor KUD Dolomiti z Dobrove je pod vodstvom Albina Koširja tako kot že na prejšnjih srečanjih spet zapel staro slovensko narodno »Odpiraj dekle kamrico«, Fantovski oktet istega kulturnega društva z Dobrove pa pod vodstvom Boruta Dolinar-ja narodno v priredbi Oskarja Deva »Je upihnila luč« in ven-ček narodnih, nato pa še svoj hit (priredbo pesmi Adija Smolar-ja) »Se treba bo oženit«. Ljubitelji zborovskega petja so soglasni, da je skupina v kratkem času dosegla opazen kakovostni napredek, predvsem pa ne vztraja zgolj pri klasičnih zborovskih pesmih. Vsaj še stopnico više je Mešani pevski zbor PD Horjul (vodi ga Asta Jakopič), ki tačas velja za najkakovostnejši pevski
zbor v naši občini. Ob tej priložnosti je zapel pesmi »Vasovalec« (priredba Anton Lajovec), »Je pa davi slanca pala« (priredba Matej Hubad) in koroško narodno v priredbi Oskarja Deva »Stoji hártele' zahranjen«. Drugič na Srečanju na Gori seje predstavila horjulska vokalna skupina Čepon, že tretjič pa Mešani pevski zbor KUD Dolomiti Dobrova. Pevci Moškega pevskega zbora s Črnega vrha, ki ga vodi Marko Jankovec so se tu pravzaprav počutili kot domačini, saj Polhograjska gora sodi v KS Črni vrh. Zbor je sodeloval na vseh petih dozdaj-šnjih srečanjih. Že petič so na sv. Lovrencu zapeli tudi Polhograjski slavčki (vodi jih Marija Nartnik), drugo leto zapored pa Mešani pevski zbor Tratarski zvon iz Gorenje vasi, ki ga vodi Silvo Poljan
šek.
Na 5. srečanju na Gori so podelili tudi posebno priznanje najstarejšemu aktivnemu pevcu.Tega sije prislužil Franc Rotar, član Moškega pevskega zbora KUD Dolomiti z Dobrove. Na dobrovske pevce pa se je s slastnimi klobasami spomnil tudi znani mesar Franci Sajo-vic, ki že tretje leto zapored skrbi, da pevci ne odhajajo lačni s Polhograjske gore.
Branko Vrhovec
Februarja in marca največ obiskovalcev na Polhograjski gori
Polhograjska gora ali sv. Lovrenc nad Polhovim Gradcem je kot nalašč za nedeljske izletnike, saj nudi vsaj pol ure hoje v pristnem hribovskem okolju, hkrati pa se z njenega vrha ponuja enkraten razgled, tja do Blegoša in še čez.
Utrujeni izletniki in planinci se lahko okrepčajo na kmetiji odprtih vrat pri Logarju tik pod vrhom Polhograjske gore. Vpisna knjiga, ki jo hrani gospodar Pavle Setničar je polna imen stalnih pa tudi zgolj naključnih gostov, marsikdo pa se sploh ne vpiše, ampak si privošči le domače priboljške ali domačo dobro kapljico.
»Največ obiskovalcev je prišlo pozimi, še zlasti februarja in marca, ko ni bilo snega,« pravi Pavle Setničar, ki je sicer čez teden v Polhovem Gradcu. »Veliko ljudi prihaja Z Brda in Briš, pa tudi iz Horjula je nekaj stalnih obiskovalcev. Večina pride zaradi lepega razgleda, v slabem vremenu ali megli pa je obisk slabši. Le najzvestejši so vztrajni, ti pridejo tudi, če pada sneg.«
Izletnikom pri Logarju na Polhograhjski gori lahko postrežejo z domačo klobaso v zaseki, z doma pečeno orehovo potico, ob sončnih vikendih pa je, kot pravijo, na voljo tudi ocvirkovka. Žejni pa si poleg domačega brinjevca, sadjevca in češnjevca, lahko privoščijo tudi vrsto osvežilčnih pijač, od radenske do jagodovega soka.
Branko Vrhovec
J
Na cestah s 1. majem 1998 poslej drugače: Nov prometni zakon spremenil vožnjo številnim voznikom tudi skozi Podsmreko
Z mesecem majem drugačne razmere na naših cestah
S 1. majem 1998 je bil sprejet nov prometni zakon. Ta je pripomogel k večji varnosti na naših cestah, na katerih je bilo do tedaj veliko nesreč s številnimi smrtnimi izidi. Mnogim voznikom je povzročil ne malo preglavic, ko seje bilo potrebno prilagoditi novim predpisanim hitrostim, prižganim lučem, dosledni uporabi varnostnih pasov... Nov prometni zakon je povzročil tudi kar nekaj ogorčenja predvsem med poklicnimi vozniki. Nove in mnogo višje cene za storjene prekrške so marsikaterega voznika prisilile k doslednejšemu upoštevanju prometnih predpisov in stanju na cestah.
V začetku maja se je promet po naših cestah odvijal bolj previdno in počasi, kar je nekaterim kasneje že šlo malo v pozabo. Nedvomno je nov zakon prinesel marsikaj pozitivnega za vse udeležence v cestnem prometu in upam, da se bomo nanj v doslednosti navadili, še preden bomo nabrali preveliko število kazenskih točk in ostali brez vozniškega dovoljenja.
Majda Kržič
Cesta na relaciji Kurja vas -Šentjošt postaja stopnišče.
KURJA VAS
Imitacija ceste
Makadamska cesta, ki pelje iz Kurje vasi v Šentjošt, že dalj časa buri duhove, saj je v nevzdržnem stanju. Od začetka pa do konca kilometer dolge relacije so po cestišču sama rebra, tako da je celo marsikatera gozdna pot boljša. Cesta je sicer bila pred slabima letoma korenito obnovljena, vendar pa od takrat
do danes na cesti ni bilo kakih večjih obnovitvenih del. Red je, da vsako leto vsaj enkrat zdes-kajo cestišče, vendar pa opravljeno delo običajno le poslabša situacijo.
Omenjena cesta je ene izmed najbolj prometnih v fari Šentjošt, saj se po njej vozijo farani iz Butajnove, Planine, Kurje vasi, Suhega dola in Ljubljanice, ne da bi omenjali še delavk Al-pine Šentjošt in šolskega kombi-ja. Odkar pa obratuje v Šentjoš-tu še pošta, pa še kakšen več. Kot kaže, se župan premalokrat pelje na tej relaciji, sicer bi že ugotovil, da se cestišče spreminja v stopnišče.
G.T.
Za državne praznike
le redko izobešene zastave
Za državne praznike v novi demokratični Sloveniji državljani za državne praznike tako redko izobešajo zastave, da bi človek mislil, da se jih sramujejo. Za dan upora, sedemindvajsetega aprila, si v Horjulu lahko preštel izobešene zastave na prste ene roke. Nekoliko bolje je bilo za prvi maj, praznik dela. Pohvalno je, daje za oba praznika visela zastava na stari šoli, kjer žive slovenski državljani različnih narodnosti.
SENTJOST
Nova pridobitev PGD Šentjošt
Državna zastava na pročelju stare šole v Horjulu
S KONCERTA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PD HORJUL
Od Gallusa do Avsenika
Nedolgo zatem, ko je Mešani pevski zbor PD Horjul nastopil na srečanju pevskih zborov na Dobrovi, seje predstavil še domačemu občinstvu (v dvorani Prosvetnega doma Horjul). To pot smo slišali dvajset pesmi, če ne štejemo še treh v dodatku, ki jih je zbor zapel na »zahtevo« občinstva.
Pravzaprav bi to pot lahko govorili o koncertu treh zborov: poleg mešanega sta namreč posebej nastopila tudi ženski in moški zbor, zraven pa še Po-dolniški oktet. Vsi delujejo pod okriljem mešanega pevskega zbora.
V prvem delu koncerta so se pevci predstavili s pesmimi, ki jih večkrat lahko slišimo na tovrstnih prireditvah: z otožno koroško narodno »Pojdem u Rute« (priredba Rado Simonit-ti), narodno »Urška« (v priredbi Jožeta Kresa), s Simonittijevo »Čriček na vrtu« (besedilo Dora Gruden), z narodno »Venci veli« (priredba Pavel Mihelčič), vnovič pa so dokazali, da obvladujejo tudi klasične pesmi velikih mojstrov, kot so »Ecce quomodo moritur iustus« Jakoba Petelina Gallusa, »Psalite Deo nostro« Johanna Sebastia-na Bacha in »Aeterne rex« La-josa Bardosa.
V drugem delu pa je pel povečini mešani zbor v polni sestavi. Med drugim se je predstavil z istrsko narodno »Mile mi moje škalice« (priredba Aldo Ku-mer), z dalmatinsko narodno »Plovi, plovi, duboko je more« (priredil Rado Simonini) in z narodno z avstrijske Štajerske »Der langenwangen«. Posebej ubrano je spet izzvenela koroš-
ka narodna v priredbi Oskarja Deva »Stoji hártele' zahranjen«, ki jo je zbor zapel že na Dobrovi, z.njo pa se bo predstavil tudi na bližnjem gostovanju v Romuniji.
Najbučnejši aplavz pa je požela skladba, ki sicer ni bila namenjena pevskim zborom -»Zvezde na nebu žare« ansambla Avsenik (priredba R. Vidic). Za marsikatera ušesa je izzvenela še prijetneje kot v izvirni izvedbi znanega ansambla, kar znova potrjuje, da tudi v zborovskem petju ni več meja. Branko Vrhovec
Obvladovanje rdečega petelina od vsakega gasilca zahteva znanje, tehnologijo in redne vaje, kako ravnati ob dani situaciji in prav to so šentjoški gasilci pokazali na tretjo nedeljo v maju. Izvedli so društveno vajo klasičnega požara na kozolcu z varovanjem sosednjih objektov.
V vaji sta sodelovali dve desetini operativnih gasilcev, ki sta uporabljali orodno vozilo TAM 8015 ter traktorsko cisterno CREINA 2000. Po končani vaji, ki jo je ocenil podpoveljnik GZ Dolomiti Pavle Malovrh, pa je sledil še prikaz delovanja med-mešalca in ročnika na srednjo peno, ki ga je društvo dobilo od prej imenovane GZ. Vsekakor je to za društvo velika pridobitev, saj so lahko v dani situaciji učinkovitejši.
Društvo pa že vrsto let v svoje letne plane na prvo mesto postavlja pridobitev avtocisterne. Zato so člani z vso resnostjo pristopili k tej, za društvo, izredno obširni akciji in konec preteklega leta z lastnim denarjem kupili karambolirano vozilo vlačilec MB 16-35.
V zimskem času so člani društva popravili vozilo, ga prebarvali in tako obnovljen izgleda kot nov. V obnovo vozila je bilo vloženih veliko prostovoljnih delovnih ur. Vozilo je sedaj v gasilski garaži in čaka v vrsti pri
izvajalcu za nadgradnjo (cisterna). Za društvo bo to izredno velik finančni zalogaj, saj bodo kljub sofinanciranju GZ Dolomiti, več kot polovico investicije pokrili z dejavnostjo lastnih članov društva. Zato so v zimskem času posekali les, ki so ga darovali kmetje na območju vasi Šentjošt, Smrečja in Samoto-rice. Les je bil nar-ezan v deske in sedaj zložen v kopah čaka na kupca. Vsa dela v zvezi z lesom so opravili člani društva brezplačno.
Poleg tega je bila izvedena akcija pobiranja prostovoljnih prispevkov za avtocisterno, kije zajela Šentjošt in Kurjo vas. Upravni odbor je predlagal, kar je letni občni zbor tudi potrdil, da naj bi vsak zaposleni prispeval 50-100 DEM, vsaka kmetija pa v lesu - smreka 2 - 3 m3. Vendar vse prostovoljno in v okviru svojih zmožnosti.
»Ko smo gasilci tokrat potrkali na vrata naših gospodinjstev in kmetij ter prosili za pomoč kot že mnogokrat poprej, ni bilo potrebno poslušati neljubih besed, razen redkih izjem.« pravi predsednik PGD Šentjošt Janez Droftina, »vse to le dokazuje, da se krajani zavedajo, kako pomembna je dobra oprema gasilcem v slučaju nesreče.«
G.T.
Cesta na relaciji Ljubljanica - Butajnova bo - kot kaže- le ugledala dolgo pričakovani asfalt. Imetniki zemljišč, ki jim bo s širitvijo cesto odvzet del zemljišča pa so takole potrebili hosto. Del denarja za cesto je namenila občina, del pa ga bodo zbrali Butajnovci sami.
Foto: Gašper Tominc
Cesta na Koreno bo varnejša
Gradnja nove ceste na Koreno je tudi letos že v polnem teku. Potem ko so že lani napravili kar 11 metrov globok usek na vrhu hriba, naj bi letos zgradili še 220 metrov nove cestne trase.
Le-to vlečejo pod zdajšnjo cesto za na Koreno, s čimer se bo zdajšnji 14 odstotni klanec znižal na 9 odstotnega, pa tudi sama cesta bo krajša. Nova cesta bo preglednejša, zagotavlja gradbinec Janez Marolt, kije prevzel zemeljska dela na njej, s tem pa seveda tudi varnejša. Gradnjo financira občina.
Korenčani, ki se vozijo po zdajšnji ozki in rebrasti cesti, bi seveda najraje videli, da bi bila gradnja že končana. Zal pa zavoljo pomanjkanja denarja ne more steči hitreje.
B.V.
KURJA VAS
Kurja vas nič več le zaselek
KS Šentjošt je zaselkom Kurja vas, Suhi dol in Ljubljanica podala predlog, ki je prišel s strani države, da se lahko zaselki preimenujejo v vasi. Vaški odbor Kurje vasi je predlog sprejel brez večjih zadržkov. Prav tako bosta vasi postala tudi Suhi dok in Ljubljanica. Seveda bo preteklo še nekaj časa, preden bo izglasovani predlog tudi dejansko izpeljan, ne bo pa prihajalo do neljubih zapletov pri iskanju koga iz prej omenjenih zaselkov. Dogajalo se je namreč, da je nekdo (tudi reši-lec) na podlagi hišne številke iskal določeno osebo, ker pa so zaselki razdrobljeni na več različnih vasi (hišnih številk), jo je iskal tudi v več kilometrov oddaljeni vasi.
Gašper Tominc
Krajani KS Horjul na referendumu o svoji občini
Štiriletni trud Horjulčanov, da pridejo do lastne občine seje, kot kaže, le obrestoval. 20. maja je Uradni list Republike Slovenije objavil sklep Državnega zbora RS, da se tudi KS Horjul vključi v referendumska območja za morebitne nove občine. Še isti večer je svet krajevne skupnosti sklical razširjeno sejo, na kateri so svetnike, pa tudi predstavnike političnih strank in društev v kraju seznanili s potekom priprav na referendum in dozdajšnjimi prizadevanji. Referendum za samostojno občino Horjul bo 21. junija. Poudarek na seji je bil, da gre za zgodovinski dogodek in da ima KS Horjul zdaj edinstveno priložnost, da spet postane občina.
»Zdaj smo že veliko bolj prepričani, da nam bo uspelo,« je bil optimisti-čen Matko Zdešar, občinski svetnik in član odbora za ustanovitev nove občine.
Na razširjeni seji sveta KS so razpravljali tudi o tem, kakšne pristojnosti bo imela morebitna nova občina, kako bo z njenim
financiranjem, pa tudi o tem, kako bo z njenim vključevanjem v novo regijsko razporeditev.
Krajevna skupnost Horjul izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev lastne občine, so prepričani na KS, hkrati pa z izločitvijo ne bi bil prav nič okrnjen preostali del zdajšnje občine. KS Horjul je teritorialno zaokrožena, hkrati pa ima tudi zgodovinsko tradicijo. Tu je namreč občina nekoč že bila, in to vse do leta 1947. V zdajšnji občini Dobrova-Hor-jul-Polhov Gradec zdaj gospodarsko stagnira. Kraj ima dovolj podjetnikov in delavcev, zagotavljajo na KS, da bo lahko gospodarsko preživel. Hkrati pa ima razvito tudi siceršnjo infrastrukturo, od zdravstva in šolstva do kulture, skratka vse, kar zahteva zakon o lokalni samoupravi. Poleg Horjula, v KS Horjul sodijo še vasi Vrzdenec, Ljubgojna, Koreno, Samotori-ca, Zaklanec, Podolnica, Žažar in del Lesnega brda.
Branko Vrhovec
Občinsko prvenstvo v tenisu občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec
Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da teniška sekcija ŠD Dobrova organizira občinsko prvenstvo v tenisu za posameznike in posameznice ter otroke do 14 let.
Občinsko prvenstvo bo 13. in 14.6. na teniških igriščih v Gaberju.
Zadnji rok za prijave je sreda, 10.6.1998, do 19.30 ure. Žrebanje parov bo v Gaberju v sredo, 10.6.1998, ob 20. uri.
Čebelarski izlet
Čebelarsko društvo Dolomiti Polhov Gradec je organiziralo izlet na območje Dolenjske, Novega mesta, Brežic in Bizelj-skega.
Udeležili smo se ga predvsem ljubitelji čebelarstva z območja občine Horjul — Dobrova — Polhov Gradec. Izlet je vodil član našega društva Tine Dob-nikar z ženo Marjanco.
V nedeljo, ko smo se napotili na izlet, je bilo prelepo spomladansko vreme, tako daje že zjutraj kazalo, da bo potovanje lepo. Najprej smo se ustavili na kmetijski šoli Grm pri Trški gori pri Novem mestu.
Tam nam je naša domačinka, Urška Trobec iz Polhovega Gradca, ki uči na šoli, opisala kmetijsko šolo in razkazala njeno okolico. Bilo je, kot bi prišli v majhen živalski vrt, kjer smo videli veliko vrst živali, kijih redijo predvsem v pedagoške namene; seveda imajo tudi čebele.
Nato smo se odpeljali naprej proti Brežicam, kjer smo si pod vodstvom kustosinje ogledali brežiški grad, ki je preurejen v muzej.
Nato smo se ustavili za kosilo v gostilni Les v Brežicah oz. v njihovi vinski kleti na bližnji vzpetini, od koder nas je po kosilu odpeljal turistični vlakec Čateški ekspres do bližnje čebe-larke Anice Tičar, ki oskrbuje 130 čebeljih družin in je med največjimi čebelarji v tamkajšnjem okolišu.
Po manjši pogostitvi smo se odpeljali do avtobusa in nato proti zadnji načrtovani izletniški točki, k Svetim Goram na Bi-zeljskem. Povzpeli smo se do romarske cerkve in kapelic. Tu in tam je že kdo lovil sapo ob naglem vzponu, vendar je bilo vse poplačano ob duhovitem cerkovniku, ki skrbi za cerkev in tri kapelice.
Ob smešnih prigodah je opisal zgodovino Svetih Gor. Od tam se je raztezal lep pogled na bližnjo in daljno okolico.
To je bila naša zadnja postaja, od koder smo se odpeljali proti domu.
Na koncu se vsi udeleženci izleta zahvaljujemo g. Tinetu in njegovi ženi Marjanci za vodenje izleta. Po njuni zaslugi je bila pot prijetnejša in izvedeli smo veliko zanimivega o krajih, skozi katere smo potovali.
Nanju računamo že za naslednje leto!
za čebelarsko društvo Janez Leben
Prvomajski turnir v hokeju na rolerjih
Za prvomajske praznike je horjulski klub Dinamitov organiziral turnir v hokeju na rolerjih, na katerem je sodelovalo osem ekip iz vse Slovenije. Nastopile so ekipe iz: Pirana,
Kranjske Gore, ^Jesenic, Stare Vrhnike, Utika, Žirov in Horjula. Brez bratov Vnuk v ekipi državnega prvaka Pirana so le-ti izpadli že v predtekmovanju. V finalu sta se srečali ekipi Kranjske Gore in domači Dinamiti. V regularnem času se je tekma končala neodločeno. Pri streljanju prostih strelov so imeli Kranjskogorčani več športne sreče in so premagali domačine z rezultatom 2:1. Vrstni red:
1. Kranjska Gora
2. Dinamiti, Horjul
3. Foto Klavdija, Jesenice
4. Legende, Stara Vrhnika
Darko Zdešar predaja pokal igralcu Dinamitov Blažu Jurčku, in sicer nagrado za drugo mesto.
Avstralska Slovenka bo razstavljala na Dobrovi
Dvajseto srečanje lutkovnih skupin v Horjulu
Zveza kulturnih društev Ljubljana okolica in Prosvetno društvo Horjul sta v četrtek, 14. 5. letos, v prosvetnem domu v Horjulu pripravila jubilejno, dvajseto srečanje mladih lutkarjev.
Horjulski šolarji pred plakatom, ki je vabil na prireditev
Srečanja so se udeležili lutkarji iz osnovne šole Livada, Dobrova, Horjul, Vič in iz otroškega kulturnega centra Malči Belič iz Ljubljane. Z lutkovnimi igricami kot: Kje je tisto mehko, toplo, prijazno, Kdo se boji vode, Kekec, Gospod petelin, Pri žabji mlaki in še z nekaterimi drugimi, so dodobra ogreli dlani mladega občinstva, ki je napolnilo dvorano v prosvetnem domu. Na koncu velja vse priznanje organizatorjem in mentorjem lutkovnih skupin za prijetno kulturno doživetje.
France Brus, Horjul
Člani DPD Svoboda Malči Belič s priprave na Kekca
24. junija bo na Dobrovi kulturna prireditev, posvečena nekdanji Dobrovčanki, zdaj pa že dolga leta avstralski Slovenski Dragi Gelt. 50-letna zdomka namreč velja za eno kulturno najdejavnejših Slovenk v daljni Avstraliji, saj je tam priznana slikarka, pesnica, prevajalka in pedagoška delavka. Za svoje vsestransko delo je Draga Gelt lani prejela najvišje avstralsko priznanje — Order of Australia. Na Dobrovi bo v času njenega obiska na ogled razstava njenih likovnih del (predvidoma v gasilskem domu), njeno vsestransko kulturno delo pa bodo, kot rečeno, predstavili tudi na posebni kulturni prireditvi. Obisk v nekdanji domovini bo Dragi Gelt, ki letos praznuje 50-let-nico in 30 let, kar živi v Avstraliji, omogočilo njenih šest sester.
Dragi Gelt je zibel — kot osmi hčerki — tekla v Setnikar-jevi družini na Dobrovi. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je najprej nekaj časa živela v Nemčiji, 1968. leta pa seje preselila v Avstralijo. Tam seje kaj hitro vključila v kulturno življenje in učila na slovenski šoli, ustanovila pa je tudi folklorno skupino ter sodelovala pri gledališki skupini v verskem središču Kew. Draga Gelt je tudi članica Slovenskega narodnega sveta Viktorije, v katerem je kulturna referentka, sodeluje pa tudi s tamkajšnjimi slovenskimi glasili, kot so: Slovensko pismo, Misli in Vestnik.
Zadnjih osem let je vsestranska kulturnica zaposlena na univerzi Monash v Melbournu in sicer kot ilustratorka in tehnična risarka na računalniku. Napisala je več knjig, med njimi »Svet naših otrok«, njeno naj-
obsežnejše delo pa je »The Slovenians from the earliest times« («Slovenci od najzgodnejših časov«), ki je za zdaj izšlo le v angleščini. Z Magdo Pišotek in Marijo Penca pa Draga Gelt zdaj pripravlja še priročnik slovenščine »Učimo se slovensko«, ki bo namenjen predvsem najmlajšim.
Branko Vrhovec
Krvodajalstvo
je lahko tudi zabavno
Mestna organizacija RK Ljubljana je krvodajalce iz KS Horjul povabila na izlet na Debeli Rtič.
Pred leti so iz vaških organizacij RK enkrat na leto odpeljali polni avtobusi na Zavod za transfuzijo. Zadnja leta pa je vedno več krvodajalcev, ki se sami odločijo za najprimernejši dan, ko se počutijo zdrave, ko se najlaže odtrgajo od dela in ko je manj čakanja — ampak vedno so dobre volje, posebno nazaj grede, pa najbrž ne zaradi pol klobase, ampak* zaradi toplega občutka po opravljenem humanem dejanju.
V soboto, 9. maja, je bilo zabavno v polnem avtobusu krvodajalcev. Dan je bil lep, avtobus udoben in razpoloženje primerno dnevu in brezskrbni, varni vožnji. Na izlet so bili povabljeni vsi: tisti, ki so bili že zdavnaj krvodajalci, in tisti, ki so še vedno aktivni. Dve Tončki sta od doma prinesli peciva za vse, godovnik Izidorje pa vedel, kje je mogoče dobiti vino, in ga je tudi dobil. »Ministrant, je bil Zdešar, stalno »na poti« po avtobusu. Zaradi svoje idealne linije je lahko skoraj plesal med potniki. Čudno, da ga ni kdo vprašal, kako se počuti, ko mu jemljejo kri iz kosti. Zameril ne bi, saj tudi sam nima prav gostega cedila za svoje besede.
Včasih smo prisluhnili zemljepisni, prometni ali zgodovinski razlagi, največ pa je bilo šal. Zadolžili so me za poročevalca, da moram za Naš časopis napisati vse pomembno, tudi šalo, kako sta dve muhi prišli v restavracijo. Ena je naročila drek
s čebulo, mlajša je pa vrgla velike mrežaste oči po natakarju in rekla: »Meni pa samo drekec — brez čebule, da mi ne bo smrdelo iz ust.« Upiral sem se, da šal ne bom napisal, ker je Naš časopis preveč resen časopis. Pa so pritisnili Horjulci: Če so dvakrat na prvi strani objavili slabo šalo, da bo Šentjošt samostojna občina, bodo tudi za našo reklamo našli prostorček nekje znotraj, kjer je prostor za nas.
In tako smo iznad Črnega Kala zagledali morje Adrian-sko.
Pri vhodu v letovišče sta nas pozdravili upravnica letovišča in sekretarka RK Ljubljana Marjeta Stopojnik. Razkazal! sta nam lepe prostore otroškega letovišča in krvodajalcem so bila podeljena priznanja.
Nekaj posebnosti s podelitve.
— Najstarejša krvodajalka, ki je bila z nami, je bila Julka Logar — 84 let. Orala je ledino
krvodajalstva v naši dolini.
— Ivan Velkavrh je dobil priznanje za 60-krat darovano kri. Zdaj je v osemdesetem letu.
— Pavel Kozjek s Korene je dal kri 45-krat in je tudi star šele 45 let — kot bi bil krvodajalec že od rojstva. Ampak tu ni napake. (Za napake, ki so morebiti v podatkih o krvodajalcih, se predsednica RK Horjul opravičuje).
— Nekaj družin je posebej »nadarjenih« za krvodajalstvo. Z nami je bil npr. Ivan Krvina (30-krat krvod.) in njegovi dve sestri. Družin z dolgo krvodajalsko tradicijo je še nekaj.
Peljali smo se še skozi Koper in v Izolo. Sonce je še vedno sijalo in z morja je dišalo po poletju.
Ob vsej dobri volji, ki sojo izžarevali krvodajalci, se med našimi ljudmi ne bo izmaličil ta socialni čut.
Jože Praprotnik
Prijazen sprejem nam je bil kot darilo.
NAD DRAZEVNIKOM SE JE VIL MOČAN DIM
H Klepovi domačiji prihiteli številni gasilci
Drugo majsko soboto, ko se je lep in sončen dan nagibal k večeru in so mnogi zaključevali z delom ter se pripravljali k spremljanju Evrovizijske popevke, so prebivalci Draževnika in njegove okolice opazili vedno močnejši dim, ki se je vil iznad Klepovega gospodarskega poslopja. Številni gasilci in domačini so prihiteli na kraj dogodka, nekateri pa so s tesnobo v srcu dogajanje spremljali od daleč.
Vsa tesnoba se mi je odvalila od srca, ko sem izvedel za vsebino dogodka. Gasilski sektor Dobrova je organiziral praktično gasilsko vajo na področju prostovoljnega gasilskega društva Podsmreka. V pogovoru pa
mi je predsednik PGD Podsmreka Janez Kušar razkril nekaj podrobnosti v zvezi z načrtovano gasilsko vajo.
V soboto 9. maja ob 20.30 je bila vaja gasilskega sektorja Dobrova, ki ga vodita Ivan Ri-har in Roman Pustovrh, na Klepovem gospodarskem poslopju na Draževniku, ki ga pokriva PGD Podsmreka s poveljnikom Janezom Kristanom. Vaja je bila izvedena po nalogu sektorja, ki ga združujejo PGD Dobrova, PGD Brezje, PGD Hruševo in PGD Podsmreka. Zaradi tehnično zahtevne vaje so k sodelovanju poklicali še PGD Kožarje, PGD Brdo in PGD Brezovica. O njej je bila obveščena
Gasilska vaja sektorja Dobrova, na kateri so uspešno preverili praktično znanje gasilcev
tudi policija. Namen vaje je bil gašenje požara na gospodarskem poslopju, garaži s kmečkimi stroji in reševanju oseb iz prostora, ki je namenjen shranjevanju krmil.
Takoj, ko se je pojavil dim, se je začela gasilska vaja. Obveščanje prostovoljnih gasilskih društev je potekalo preko Centra za obveščanje v povezavi z gasilskim sektorjem Dobrova. Vodji intervencije sta usklajevali delo. Najprej je na kraj dogodka prispela domača ekipa PGD Podsmreka in pričela z gašenjem garaže in nato reševanjem kmetijskega orodja. Vaja je bila bolj zahtevna zaradi močnega dima. Uporabljene so bile namreč dimne bombe, ki so vplivale na boljšo uprizoritev požara. Gasilci so poskrbeli tudi za urejeno svetlobno signalizacijo in urejanje prometa. Ekipe PGD: Brezje, Hruševo in Dobrova so postavili cev v dolžini približno 500 m in preko motornih brizgalk črpali vodo iz reke Horjulščice. Ekipi PGD Brezovica in PGD Dobrova 2 sta takoj izvedli reševanje oseb in hlajenje sosednjega poslopja. PGD Kožarje je postavilo visoko lestev in izvedlo gašenje preko silosa na gospodarsko poslopje. PGD Brdo je gasilo garažo, reševalo kmetijsko orodje in z reflektorji preko agregata osvetljevalo prizorišče.
Na vaji je sodelovalo 106 gasilcev iz 7 prostovoljnih društev, 9 gasilskih in 1 komandno vozilo. Po 45 minutah so gasilci vajo uspešno zaključili, nato pa so jim domačini prijazno postregli s pecivom. Gasilci so bili zadovoljni z rezultati vaje. Dosegli so svoj namen in uspešno preverili znanje gasilcev na orodjih, s katerimi razpolagajo posamezna društva.
Ob tej vaji sem se zamislil, kako veliko, dobro in pogumno delo opravljajo gasilci. Večkrat premalo cenimo njihovo vlogo (morda tudi takrat, ko nas obiščejo z novoletnim koledarjem). Poslej jim dajajmo čim več vzpodbude za njihovo dobro delo. Če bo potrebno in v upanju, da čim manjkrat, pa jih po-kličimo z odprtim srcem Na pomoč.
Robi Kržič
In
Učenci OŠ Dobrova spoznavajo kruh
V prejšnji številki Našega časopisa smo poročali o najnovejšem učnem projektu učencev 2. b razreda osnovne šole na Dobrovi — spoznavanju kruha. Žal v časopisu ni bilo prostora za fotografijo, zato le-to objavljamo zdaj. Kaj je bilo potem z vsem kruhom in drugimi poslasticami, ki so jih na zaključni predstavitvi razstavili učenci, pa nam ti niso povedali.
Žit/i in pusti živeti
sodi
C O       I N G kopitar
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
časopisi v 24 urah • komercialni tisk • knjige brošure • plakati • oblikovanje • marketing trgovina • servisiranje računalnikov
w 068/323-611; fax: 068/321-693
Voda in njene zgodbe
Gašenje na visoki lestvi preko silosa na gospodarsko poslopje pri Klepovih Fotografiji: (Foto: Milena Ižanc)
Ko sem v petek, 8. 5. 1998, zvečer stopila iz pograjske graščine, sem nenadoma postala pozorna na žuborenje vode v vodnjaku. Ko sem prišla, niti opazila nisem, da kje žubori kakšna voda, kaj šele, da bi se mi to zdelo kaj posebnega. Seje v tem večeru res zgodilo kaj takega, da bi lahko tako močno vplivalo na videnje sveta? Ne vem, če je bil za vas ta petek kaj posebnega; za nas, sto trideset, prav gotovo, ker nam je JANEZ KOPRIVEC pripravil večer diapozitivov z naslovom VODA IN NJENE ZGODBE.
Ko smo se prepustili čaru vode na platnu in tistemu četrtku v septembru, zaradi katerega smo tisti večer sedeli zbrani skupaj, nam je v naša srca s pesmijo Uspavanka Rimskega-Korsako-va Marija čarala prihajajočo noč, kot jo je pred mnogimi leti doživljal pesnik. Z žuborenjem voda s ptičjim petjem, sliko na platnu in pripovedjo v pristni pograjski govorici smo se potem prepustili vodi in njenim zgodbam. Ta nas je vodila od človeka do človeka in vsak je imel svojo zgodbo, kot lepo pravi Andre Gide: »Človek je bolj zanimiv kot ljudje. Je on in ne oni. Je tisti, ki ga je Bog naredil po svojih zamislih. Vsak je bolj pomemben kot vsi.« In ves
čas voda, ki priteka in odteka kot življenje, ki gre naprej, ne samo na Soškem, tudi moje in tvoje. Le daje na Soškem še bolj čutiti odtekanje.
Ljudje, obrazi... Skupaj sta šla po kruh, tisti ata in Janez, dobila sta ga, ne sicer v petih minutah, v treh urah pa že-Medtem pa mu je mož pripovedoval o življenju; o tem, kako je spoznal ženo, o starosti, ki je kot tisto zadnje sonce, ki še vsake toliko posveti med drevjem, sicer je pa že tema. Zelo lepa razlaga starosti, še posebno tisti del, ko se posveti.
In za nekoga črna kuhinja ni nič posebnega. Tistemu, kije v njej živel vse svoje življenje, pa je dim, ki se vali z odprtega ognjišča, del njega samega.
Srečali smo se s »pastirjem«, ki bi v mestu skoraj pozabil, da je na vasi njegovih nekaj ovac in ves svet.
Steza, ki bi se komu zdela povsem običajna, je za Janeza dobila povsem drug pomen, ker je na njej srečal iskren nasmeh, ki ji je dala čar, ki ga nima nobena druga steza.
Polja, ljudje na njih... Občudovanje ljudi, njihove vztrajnosti in delavnost, pa četudi samo za golo preživetje, v vaseh, ki izumirajo, kjer je najmlajši star 57 let...
Nekje pa še gori lučka upanja; Lučka, ki živi v hiši na koncu vasi. Dekletce, ki ga imajo radi vsi v vasi.
Hiše... nekaterih sonce nekaj mesecev sploh ne obsije. Na eno od takih posije šele ob sv. Valentinu. »Pa se na to sploh ni potrebno navaditi, s tem se rodiš,« mu je povedal mož, ki živi v njej: »Smo ga pa takrat bolj veseli.«
Hiša, odpisana zaradi potresa. Rdeč madež pod hišno številko.
Kako spoznaš, kje je tvoja meja? Ne vem, vsak ima svojo in vedeti, kje je ta, je pomembno.
Dva kamna... večji in nekoliko manjši. Ko mu bo sebe uspelo obrusiti tako, da bo ostalo samo še bistvo dobrega, bo manjšega vrgel nazaj v reko in iz nje potegnil še manjšega...
Nevihta... rad jih ima, saj tudi nevihta v človekovem srcu prinese zbistritev, le da si preveč radi prehitro poiščemo zavetje.
Pokopališče... »nič ne umrje razen življenja«, prevod latinskega nagrobnega napisa njemu pove veliko ali kar vse. Ob pokopališčih, ki so mu zelo blizu, se sprašuje, če bo čez nekaj let sploh še kdo nosil cvetje na grobove.
Kaj je človek drugega kot dvoje rok in eno samo srce?!
Janez nam je v tistem večeru dokazal, daje resnična misel, ki je zapisana v mamini spominski knjigi, da: Če hočeš, da vred-nost*ivljenja spoznaš, ne išči jc sredi dvoran razsvetljenih, niti ne sredi gostilniških sob zakajenih, na polje mi kreni, v goro in gozd, tam pravo veselje je, tam je radost. S svojim iskrenim pripovedovanjem je naša v srca na-lil svojega navdušenja nad naravo in življenjem, nad obema čudežema.
To ni bil prvi Janezov večer, saj je ljudem pripovedoval že spomladi 1995 in oktobra 1996. Naslednji večer bo, ko bodo časi dozoreli za nov navdih, ko bo kdo ali kaj spet spregovoril in mu bo Janez dovolj pozorno prisluhnil s svojim srcem in fotografskim očesom. Takrat mu bomo zopet radi prisluhnili, da bi ob njegovih spoznanjih oplemenitili tudi naša srca.
Naj končam z mislijo, ki nam jo je povedal Janez: »Kajti največ, kar prejmeš in sploh imaš, in tudi največ, kar lahko nekomu daš, je tvoj čas.«
Marija Zelnik Horjul 192
MOŽNOSTI UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (II)
Lesna biomasa
za borovniški toplovod
V članku, kije bil pred dvema mesecema objavljen v Našem časopisu, je g. Marjan Seliškar predstavil možnosti in razloge za učinkovitejšo uporabo lesne biomase (lesnih odpadkov) za pridobivanje koristne toplotne energije za ogrevanje stanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektov.
V današnjem sestavku bomo opisali, kako in na kakšen način se te ideje lahko uresničijo v praksi in kako se odražajo na vsakdanjem življenju povprečnega človeka.
Rezultati koristne koristne izrabe lesnih odpadkov se v lokalni skupnosti kažejo na sledečih področjih:
- izboljšanje kvalitete zraka zaradi manjših emisij v okolje
- boljša urejenost okolja
- neodvisnost od uvoza energije
- dodatne možnosti zaposlovanja
- izboljšanje ekonomskega položaja v lokalnem sistemu
- izboljšanje kvalitete življenja
Vsa ta področja želim malo podrobneje opisati in predstaviti na že uresničenih projektih v naši bližnji soseščini v Avstriji.
Izboljšanje kvalitete zraka zaradi manjših emisij v okolje
Vsako kurišče na trda goriva predstavlja vir onesnaževanja z ogljikovim dioksidom kot glavnim stranskim proizvodom procesa gorenja, vodno paro in pepelom. S povečevanjem poseljenosti nekega območja se predvsem ob pojavu inverzije v zimskih mesecih ( nižje temperature, nizek zračni tlak, megla) poveča koncentracija dima v ozračju. Borovnica leži v kotlini na robu barja in je prav šolski primer za nastanek zgoraj opisanih pojavov. To pa se ne do-
gaja samo pozimi, tudi ob po-znopoletnih avgustovskih dneh, ko se kurijo razni rastlinski ostanki ( predvsem krompirja) in je ozračje mirno, se valijo tokrat iz raznih zunanjih kurišč dimi, neprijetni in dražeči.
Vsa kurišča na trda goriva, tako peči centralne kurjave kot štedilniki so konstrukcijsko zastarela in neustrezna. Proces kurjenja v njih je sicer preprost in nezahteven, toda posledice so jasno vidne na vrhu dimnika. Če hočemo zmanjšati emisije dima v okolje, potem moramo s sodobnimi tehničnimi napravami čimbolj natančno uravnavati proces gorenja tako, da dovajamo potrebno količino zraka za čimpopolnejše izgorevanje lesa ob najvišji možni temperaturi.V praksi so ta način najbolje nekoč obvladali kovači. Spomnite se njihovih kurišč in temperature, ki jo je tam oddajalo lesno oglje. Podoben način se sedaj uporablja v sodobnih kotlih: cilj je doseči čimpopolnejše izgorevanje ob čimvišji temperaturi ( cca 800 st. C.) in toploto shraniti v akumulatorjih ter je uporabljati čimbolj enakomerno preko dneva in noči.
S tem principom dosežemo sledeče:
* iz razpoložljive količine lesne mase dobimo največ toplotne energije,
* vsi gorljivi plini zgorijo v nevidni ogljikov dioksid,
* količina pepela je pri tem minimalna.
Vsem tem zahtevam je mogoče zadostiti tako v individualnih kuriščih, še laže pa v večjih toplarnah.
Boljša urejenost okolja
Večina človekovih dejavnosti se prej kot slej odrazi na okolju. Odpadki se še vedno kljub naporom in ozaveščanju ljudi od-
metavajo vsepovsod, ne samo na urejenih deponijah To velja tudi za lesne odpadke. Taki kupi resda v nekaj letih segnijejo, vmes pa vseeno kazijo podobo okolice in prav odvračalno vplivajo na obiskovalce iz drugih krajev, ki obiščejo naše področje. Poleg tega so taki kupi lesne biomase prav uporaben odpadek. Iz njega pridobimo toplotno energijo. Seveda je potrebno te ostanke prepeljati namesto na »odpad« do drobilnega stroja , kjer se zdrobijo do velikosti, ki omogoča avtomatizirano kurjenje. Na ta način se lahko pospravi tudi vse ostanke, ki vsepovsod ležijo po gozdovih in propadajo ali pa se na njih celo naselijo škodljivci, ki potem ogrožajo zdravo drevje.
Neodvisnost od uvoza energije
Iz nacionalnega vidika je Slovenija velik uvoznik energije. Vso nafto in zemeljski plin je potrebno uvoziti in plačati v devizah. Oskrbovalne poti za dobavo energije pa se lahko ob različnih krizah kaj hitro prekinejo. Takrat pa je še kako pomembno, da lahko neka skupnost brez večjih pretresov normalno deluje. Biomasa je eden od obnovljivih virov energije, ki tako neodvisnost omogoča. Vidimo,da les prirašča in propada vsako leto, če ga koristno ne uporabimo. Slovenija sodi po poraščenosti z gozdom ob bok skandinavskih držav oz. na sam vrh v Evropi, površine pa se še vedno zaraščajo. Borovnica je obdana z gozdovi s treh strani in in ima tako vse pogoje za večjo samooskrbo. Tako bi se namesto s kurjenjem kurilnega olja ravno tako ogrevali z lesnimi ostanki. Ravno direktno kurjenje nafte je najslabše, kar si lahko zamislimo. Toplota je vedno
»odpadek« nekega drugega procesa. Vsi vemo, da se z avtomobili lahko vozimo. Torej z izgorevanjem naftnih derivatov ali plina lahko v motorjih z notranjim izgorevanjem ali v plinskih turbinah pridobivamo koristno delo, tega pretvorimo v električno energijo in s hlajenjem takega motorja v bistvu ogrevamo stavbe. Tako imamo naenkrat na razpolago elektriko in toploto iz istega goriva. Tehnične rešitve na tem principu so v Evropi že zelo poznane in se sedaj praktično vse plinske kotlovnice in kotlovnice na kurilno olje v večjih stanovanjskih enotah pa tudi v individualnih hišah zamenjujejo ti tako imenovani kogeneracijski sistemi - za proizvodnjo toplote in elektrike.
Dodatne
možnosti zaposlovanja
Vsaka dejavnost zahteva določeno število zaposlenih, da lahko vse poteka nemoteno. Organizacija in vzdrževanje takega objekta, kot je toplarna, zahteva kar nekaj delovnih mest. Tako pri sami investicijski pripravi projekta, izvedbi in montaži vseh sistemov kot tudi pri vzdrževanju toplarne. Čeprav je celoten sistem toplarne popolnoma avtomatiziran in računalniško voden, zahteva priprava in nadzor visoko izobražene strokovnjake. Posebej pa je pomembno, daje poleg neposrednih delovnih mest v sami toplarni v pripravo kuriva vključeno večje število lokalnega prebivalstva, predvsem lastnikov gozdov, ki svoje nekomercialne produkte iz gozda korist no prodajo. Ob sedanji brezposelnosti in neperspektivnosti podeželja se s tem kaže dodatna možnost zaposlitve in pridobivanja dohodka.
Izboljšanje
ekonomskega položaja v lokalnem sistemu
Preprost izračun za Borovnico pokaže, da se samo iz te lokalne skupnosti v eni kurilni sezoni »odlije« približno 60.000.000 SIT za nabavo kurilnega olja. Ves ta denar se prenese nekaj na državo, nekaj na-
Tej številki Našega časopisa je za krajane Borovnice priložen anketni list, s katerim želi ISPO d.o.o. zbrati potrebne podatke za energetsko analizo kraja. Z zbranimi podatki v kraju BOROVNICA in v tovarni LIKO VRHNI-
KA d.d. bi želeli analizirati možnosti in potrebe postavitve toplarne v Borovnici. Prosimo, da izpolnite anketni list in ga oddate pooblaščeni osebi, ki vas bo obiskala v roku 14 dni do enega meseca na vašem domu.
ftni industriji, še več pa v že tako prebogate naftne države. Po izgradnji toplovodnega sistema se za uporabnike sama toplotna energija ne bi pocenila, denar pa bi začel krožiti na nivoju lokalne skupnosti in se ne bi več »od-lival« drugam, izven nje. To pa pomeni razmah drugih dejavnosti, ki si jih sedaj niti ne zamišljamo.
Izboljšanje kvalitete življenja
Skupek vseh zgoraj opisanih aktivnosti pa prinaša nekaj, kar bi lahko opisali kot izboljšanje kvalitete življenja.To ne pomeni v življenju manj delati, pomeni imeti delo, imeti nekaj od tega dela in tudi živeti predvsem v UREJENEM IN ČISTEM OKOLJU in bolje izrabljati naravne danosti naše okolice ter živeti, ne da bi se bilo treba odrekati že doseženemu standardu.
Vse opisano ni neka nedosegljiva filozofija, natančno taki sistemi obstajajo v naši bližnji soseščini. Samo čez Alpe in Karavanke pogledamo k našim sosedom v Evropo.
Osebno sem si ogledal nekaj takih objektov. Najzanimivejši je v kraju PASSAIL severno od Gradca. Toplarna v prekrasni gorski dolini, od vseh strani obkroženimi z gozdovi To je star kraj, kmečki z okoli 2500 prebivalci v relativno strnjenem naselju privatnih hiš in kmečkih gospodarstev z vsemi objekti za krajevne potrebe (šolo, zdravstvenim domom,vrtcem,cerkvi-jo,... V kraju se nahaja tudi lesna tovarna.
Zaradi težkega gospodarskega položaja regije so se lastniki
tovarne, kmetje s tega področja in očina odločili za postavitev najmodernejše toplarne na lesne odpadke trenutno v Avstriji. Potrebna nepovratna investicijska sredstva v višini 60% je prispevala država Avstija in evropska skupnost iz programa za pomoč gospodarsko nerazvitim območjem.
Toplarna ima moč 5M W in je popolnoma avtomatizirana. Toplovodno omrežje obsega 26 km, nanj pa so priključeni praktično že vsi objekti v kraju. Toplarna deluje na lesne sekance, ki jih dobavljajo kmetje, lastniki toplarne in žaganje iz tovarne. Deponija sekancev lahko shrani 6000m3 lesne mase, kar je dovolj za kurilno sezono. Dobavitelji dobijo plačane pripeljane lesne odpadke v vrednosti 16.000 SIT za lt pri 25% vlažnosti. Uporabniki plačajo dejansko porabljeno toplotno energijo po števcu, ki ga odčita računalnik na daljavo po ceni, ki ne presega ceno energije pridobljeno v kotlih na kurilno olje. Pri tem pa nimajo nikakršne skrbi z nabavo kurilnega olja. Edini pogoj za instalacijo tega sistema daljinskega ogrevanja je bil, da v hiši obstaja napeljava centralne kurjave. Sistem toplarne se v vsakem trenutku prilagaja potrebam po toplotni energiji in vzdržuje optimalen proces izgorevanja. Dima iz dimnika se ne vidi, vse prašne delce polovi elektrofil-ter. Lesni ostanki izgorevajo pri 800 st C, v dimnik pa jih odvajajo ohlajene na 160 st. C. Pri gorenju iz lkg lesa ostane samo 3 g pepela. Emisije iz dimnika pa zadostujejo vsem evropskim predpisom.
Slavko Turšič
Kaj se zgodi, ko gredo pravljice na dopust?
Prav ste prebrali: tudi pravljice si kdaj privoščijo dopust. Da pa ne bi pravljična soba v knjižnici samevala, nam je 11. maja priskočil na pomoč čarovnik Rado Novak iz Borovnice.
Za naše malčke - bralčke je pripravil čisto pravi čarovniški program. Fizikalne in še kakšne druge zakonitosti je kršil eno za drugo. Se še spomnite lekcije o prostem padu? Lahko jo mirno pozabite, kajti Rado zna kocko
ustaviti sredi padanja!? Ali pa trik s kovinskimi obroči: ta trenutek so povezani v olimpijske kroge, v naslednjem pa so že zapestnice na njegovi roki.
Otroci so uživali, čudili smo se pa vsi: oni in mi - starši. Ob današnjih družinskih proračunih bi nam mamicam zelo prav prišla »finta«, ko je iz mošnjička v nedogled vlekel živobarvne svilene rutice, a skrivnosti nismo razvozljale. Za zaključek
programa je še izvedel »nesramnost« brez primere: začaral je golobčka v zajca!! Od golob-čka je ostala le - bela barva.
Na koncu je vsak otrok dobil za spomin papigo ali pudlja iz balona, nekaj staršev pa nas je čarovnika povabilo, da bo zabaval naše otroke na domači zabavi (to bo šele hec!).
S čarovnikom Radom Novakom bomo z veseljem še sodelo-
vali; povedati moram, daje tokrat nastopil tudi kot sponzor, zato mu iskrena hvala za dobro voljo!
XXX
25. maja smo v knjižnici zaključili pravljično sezono, ki se vsako leto začne oktobra. Letos je sodelovalo 676 otrok. Priprava teh srečanj terja svoj čas, saj po vsaki pravljici otroci oblikujejo različne materiale. Ob tem si burijo domišljijo, razvijajo ustvarjalnost, bogatijo besedni zaklad, zraven se pa še zabavamo.
Med počitnicami naša pravljična soba ne bo samevala: malčki se bodo v njej lahko igrali z igralnimi knjigami in nekaj igračami, ki so na voljo, medtem bodo starši lahko v miru prelistali časopise, lahko si boste ogledali kakšen film ali poslušali glasbo, igrali družabne igre. S šolarji razredne in predmetne stopnje pa bomo reševali Slovenski knjižni kviz. Tema letošnjega je Oton Zupančič in Bela krajina. Vse gradivo za kviz je v knjižnici razstavljeno. Šolarji, pridite in sodelujte! Trud bo poplačan, prva nagrada pa je sodelovanje na zaključni prireditvi in v TV oddaji.
Vrata knjižnice bodo poleti odprta po ustaljenem urniku, zato vas vabimo, da del svojega prostega časa koristno in zabavno preživite pri nas!
Zlata Brezovar
NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MARJE BORŠNIK,
STROKOVNA LITERATURA
Almanah slovenskih občin Black is O.K.!
Burnie, D.: Leksikon narave Charlish, A.: Med dvema ognjema Goscinny, R.: Astérix in Normani Gray, L: Moški in ženske v spalnici Guggenb(hl-Craig, A.: Pomoč ali premoč
Guggenb(hl-Craig, A.: Poročiti se ali ne
Hrvaški Jadran
Kaj čutimo? Kako se obnašamo? Kirschner, J.: Obramba pred manipuliranjem
Knific, T.: Tu bo naš dom
Košarka
Luigi Spazzapan
O'Neill, A; Zakaj neki so jastrebi gologlavi
Pozdravljeni, prednamci!
Šček, J.: Gibanje novega tisočletja.
Drugačna politika
Šček, J.: Gibanje novega tisočletja.
Duhovni preporod
Šterk, K.: O težavah z mano
Wendling, P.: Kelly family
Zakon o varnosti cestnega prometa
Zakon o varstvu potrošnikov
MLADINSKO LEPOSLOVJE
Blazejovsky, M.: Ema Pipifilipi Curwood, J.O.: Kralj grizlijev Erlbruch, W.: Medvedji čudež Iwamura, K.: Prijatelji poletnega dežja
Iwamura, K.: Ptiček otročiček Kraan, H.: Zgodbe o čavknjeni čarovnici
Moost, N.: Sem res poreden? Pausewang, O: Oblak Schubert, D.: Monkie Sivec, I.: Zelena kri Spahi%c, B: Trije prijatelji Strniša, G.: Kvadrat pa pika Swindells, R.: Na hladnem Zupan, D.: Rdeči teloh
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Canfield, J.: Kurja juhica za dušo 2. Coelho, P.: Peta gora Crichton, M.: Kritična točka Crichton, M.: Sfera Dekleva, M.: Oko v zraku Garc(a Marquez, G.: Poročilo o ugrabitvi
Gibran, K.: Novi mož
Heinlein, R.A.: Vesoljski bojevniki
Hočevar, Z.: Solen z Brega
King, S.: Skrivno okno, skrivni vrt
Leonard, E.: Rumov punč
Maccabe, P.: Mesarček
Mere, D.: Sarkofag
Ondaatje, M.: Angleški pacient
Sagan, F.: Pozabljeno ogledalo
Smiley, J.: Tisoč akrov
Sosič, M.: Balerina, balerina
Šteger, A.: Kašmir
Šteger, A.: Šahovnice ur
Transtr(mer, T.: Napol dokončana
nebesa
CD-PLOŠČE
Black Sabbath: The Sabbath stones Cave, N.: The best of Demolition Group: Neovangelij Grand funk railroad: Survival Hendrix, J.: In from the storm Kravitz, L.: Circus Led Zeppelin: Remasters Lynyrd skynyrd: Old time greats Pop, Iggy: Nude & rude Trainspotting
VIDEO KASETE
Domov na počitnice
Ekspres, ekspres
Hiša duhov
Igra v štirih barvah
Kdo neki tam poje
Mulci
Outsider
Pingu
Podzemlje
Slonček Benjamin: Gasilec. Tom & Jerry kids: Najboljša prijatelja
LIKO
VRHNIKA
Trgovina Jurček pod novo streho
Konec maja se je trgovina Jurček sredi Borovnice preselila na novo lokacijo, čez dvorišče. Lastnik Jože Jurček je namreč v prostorih, kjer je bilo nekdaj gospodarsko poslopje domačije, uredil pravo prostorno samopostrežno trgovino z živili, saj je dosedanja postala pretesna za zahteve, ki so jih postavljali kupci. Trgovina je bolj pregledna, lepo opremljena, prostora v njej je kakih 130 kvadratnih metrov, dodati pa je treba še 50 kvadratnih metrov stranskih prostorov. Pridobitev z novo trgovino je, da zdaj omogoča večjo preglednost nad ponudbo delikatesnih izdelkov, različnih vrst kruha, posebej je prostor s hla-
dilnikom na mlečne izdelke -vse, kar mora imeta urejena tpovrstna trgovina.
Vsekakor pomeni trgovina v novih prostorih za Borovnico precej izboljšano trgovsko ponudbo.
Kakor pravi Jože Jurček, bi bila lahko trgovina lahko odprta že veliko prej, vendar je bilo pridobivanje različnih soglasij težavno in zlasti dolgotrajno, pri trgovini z živili postavljajo razne službe tudi precej višje zahteve.
Pred trgovino je na novo urejeno razširjeno parkirišče, kar je dodatno olajšanje za kupca, ki se tako pripelje skoraj do vrat.
Prometni režim na parkirišču je tak, da omogoča varno vključitev v promet po najbolj prometni borovniški cesti.
Na dan otvoritve si je novo trgovino ogledalo precej stalnih kupcev, ki so že doslej zajahali z Jurčku. Ta se je s trgovsko dejavnostjo začel ukvarjati leta 1990, in sicer na zelo skromnem prostoru in s ponudbo, kije bila tedaj možna, kije nato trgovski prostor razširil, nova trgovina pa pomeni lep napredek. Bilo pa je tudi veliko takih, ki so prišli prvič in bodo najbrž še prišli, saj so bili vsi lepo postreženi in tudi muzika ni manjkala.
Birma
im
lil
V nedeljo, 10.5.1998, so otroci 7. in 8. razreda, prejeli zakrament svete birme. Osvojili so jo s trdim delom: sedem oz. osem letnikov verouka, dve leti priprav in na koncu še devetd-nevnica. Sel sem gledat brata. Birma je trajala eno uro in trideset minut. Moral sem stati. Bolela me je hrbtenica. Ko je bilo konec, smo šli jaz, mami, oči, stric z družino, babi, dedi iz Borovnice in Ljubljane, teti iz Borovnice k nam domov na sok in pecivo, potem pa v Črno vas v gostišče Zeleni mah. Tam smo imeli kosilo. Veseli smo bili, ker je obred vodil dr. Alojzij Šuštar. Ker pa se naša družina in sorodniki redkeje srečamo (živijo v drugem kraju, so zaposleni in nimajo časa na pretek....) se nismo mogli ločiti in smo zopet pristali pri nas doma. Ko so sorodniki odšli domov, sem šel ven. Želel sem se razgibati po napornem dnevu. Prišel sem domov in na dvorišču zagledal prijateljev avto. Za trenutek sem obstal kot zamrznjen. Mislil sem, da sanjam. To je neverjetno!!!
Blaž Bunčič, 3.a, OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica
Borovničani v Gorenji vasi
Zasebno znanstvo pa tudi skupni interesi in zanimanje, kako se z lokalno samoupravo ukvarjajo drugod, je maja popeljalo kar izdatno borovniško delegacijo na športni izlet V Gore-njo vas v Poljanski dolini. Gorenja vas je kraj, odkoder se pot odcepi proti Žirovskemu vrhu, kjer je bil rudnik urana, v Gorenji vasi je doma generalni direktor RTV Slovenija Janez ,adež,
ne nazadnje pa iz tistih krajev vlečejo korenine tudi nekateri sedanji ministri, ki imajo take resorje, da lahko pomagajo domačemu kraju. Se pravi, daje z Gorenjo vasjo koristno prijateljevati.
Delegacijo, v kateri so bili nekateri znani borovniški košarkarski veterani, je pozdravil gorenjevaški župan Jože Bogataj. Po dolgem ogrevanju so
odigrali košarkarsko tekmo. Zmagali so Borovničani z 59: 45 (26:20), pri čemer so se košarkarji Gorenje vasi dobro upirali, na svoji strani pa so imeli tudi navijaško skupino z Oš Ivan Tavčar, samih deklet iz višjih razredov, ki pa so na tekmovanju osvojile drugo mesto, ker imajo izdelano koreografijo nastopov. Punce so glasno navijale pa ne le za domače, tudi za goste.
Tekma je bila v osnovnošolski telovadnici, srečanje je vodil sodnik Pustovrh iz Gorenje vasi. Za Gorenjo vas so nastopili: (ž)Brence 5, Bogataj 12, Selak, Bizjak 5, Kokalj 4, Petrovčič, Fortuna, Krek, Pelipenko 2 in Mravlja 17. Za Borovnoco pa Urša Debevec 12, Šuštar 12, Fr-ljak, Centa 15, Doljšak 2, Modrijan 9, Berus 2, Jerič, Mekin-da 2, Mali 5.
V prostih metih sta se pomerila še župana Ocepek (3:2) in Bogataj (3:0).
Sledila je večerja v gostišču Pri sedmici, kjer je bilo dovolj časa za pogovore, zlasti ker so bili v ekipah gospodarstveniki iz obeh krajev. Predstavili so tudi občino, ki šteje pol več ljudi kot borovniška. Zupan, kije bil prej predsednik KS, pa se lahko pohvali, daje uredil večino cest in začel graditi šolo. Problemi so, vendar jih v občinskem svetu strpno rešujejo v korist kraja, še zlasti, ker ob petih nestrankarskih svetnikih ne prevladujejo za druge kraje običajne zdrahe. Se tudi spro, vendar je od tega vedno korist, ker vsi čutijo s krajem in umirijo preveč raz-vnete strankarske glave.
Dogovorili so se za povratni dvoboj enkrat jeseni v Borovnici.
Birma v Borovnici
V Borovnici je bila 10.maja izredna sveta birma, birmovalec pa upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Letos je šlo v borovniški župniji k birmi 65 odraščajočih fantov in deklet. Večer pred birmo je bilo prijazno srečanje z gospodom nadškofom dr. Šuštarjem, pri čemer se mu je predstavil tudi župnijski otroški pevski zbor, ki šteje do 40 pevcev, odvisno od vztrajnosti, uči pa jih domači župnik Janez Šilar. To je velika pridobitev v župniji v zadnjem letu. Povedali so mu, da pojejo ob različnih praznikih in da so letos pripravili poseben koncert mamicam za materinski dan. Po opravilu in predstavitvi birmancev v cerkvi je bilo še srečanje z župnijskim svetom, ključarji, pevci in drugimi, ki sodelujejo pri župniji.
Na dan svete birme je bilo prelepo vreme, kar je lepo slovesnost še polepšalo. Na končuje sledilo še skupno slikanje z g. nadškofom, upokojenim sosednjim župnikom g. Lojzetom Kočarjem in odgovornim urednikom Družine msgr. Francijem Petričem, kije dr. Šuštarja pripeljal birmovat. Na koncu so se za nadškofa postavili tudi ministranti, katerih število se je letos več kot podvojilo.
VABIMO VAS
na 2.memorialni turnir »Janeza Prvinška« v malem nogometu v soboto, dne 13.6.1998 na nogometno igrišče na Dolu pri Borovnici.
Žreb ekip: 12.6.1998 ob 19.00 uri v Okrepčevalnici Faškarija.
Nagrade: prehodni pokal in pokali za l.,2. in 3. mesto ter nagrade za najboljšega strelca, vratarja in še druge praktične nagrade.
Prijavnina: 7000,00 SIT (vračunana hrana za vse igralce).
Dodatne informacije na GSM 041 651-539, Kržič po 16,00 uri.
NK BOROVNICA
Glasbeni ziv zav v Borovnici -tokrat v sliki
OPZ OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
MPZ OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Skupni izlet borovniških pevcev
OPZ OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Sredi maja so se na izlet v odmaknjene kraje nad Cerknim peljali člani vseh delujočih pevskih zborov iz borovniške občine. To pa so člani MPZ štinglc, cerkvenega zbora, Ajde in najbolj številno zastopani člani upokojenskega zbora. Pot jih je vodila visoko nad dolino Idrijce
in Bače, najprej na Bukovo, kjer so prepevali pri nedeljski maši, saj tam stalnega zbora nimajo, se peljali na drugo stran do Raven, kjer so si ogledali kraj, ter ugotovili, da ima zelo funkcionalen kulturni dom, nato pa so se okrog Kojce peljali v Zakoj-co. Tam so si ogledali Bevkovo
I downhill c/^£$v
stari PokojiSčc
Vabljeni lui nglcd Lttraklivnc prircdit\ c!
rogram: sobota 27.06.,: 6d 16.00-19.00 ure uradni trening nedelja 28.06.: 9.30 - kvalifikacijska dirka 14.00-fihalna dirka
li planinec, mlada planinka
Vabim te, da prvi teden poletnih počitnic preživiš z nami na planinskem taboru. Ta bo letos zopet potekal v kraljestvu zlatoroga na Komni pod Bogatinom. Pripravili ga bomo skupaj s prijatelji iz Križ. Trajal bo od 25. do 29. junija 1998.
Kaj bomo tam počeli?
— hodili bomo na zahtevne in lažje planinske ture,
— osvajali vrhove v Julijcih,
— pobliže bomo spoznali Triglavski narodni park,
— naužili se bomo svežega zraka,
— spoznali nove prijatelje oz. poglobili prijateljske vezi z lanskega planinskega tabora.
Naše ture in približen plan dela
DAN	TURA	CAS HOJE
četrtek, 25. 6.	prihod na Komno, namestitev koči pod ogatinom, obisk planine Govnjač	vzpon na Komno 2,5 ure planina Govnjač 2,5 ure
petek, 26. 6.	ogatin — 2008 m in Krnsko jezero	do Bogatina 2,5 ure do Krnskega jezera še 1,5 ure nazaj 2,5 ure
sobota, 27. 6.	Sedmera jezera in Črno jezero	do Sedmerih 2,5 ure do Črnega jezera 1,5 ure na Komno 2 uri
nedelja, 28. 6. ponedeljek, 29. 6.	Lanževica — 2003 m spust v dolino, ogled Savice	do vrha 2,5 ure nazaj do koče 2 uri v dolino 2,5 ure
Ta plan nas ne obvezuje, da se ga moramo držati. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. Videli bomo tudi, kakšno bo naše razpoloženje, naša kondicija in naše počutje oz. zdravje.
Cena tabora je 10.000 SIT. Učenci plačajo 7.000 SIT, ostalo pa prispeva PD Borovnica.
Na tabor so vabljeni učenci od 1. do 8. razreda, ne bomo pa se branili tudi srednješolcev. Prijavnico dobite pri mentorici planinskega krožka. Vse ostale podrobnosti pa boste zvedeli na sestanku ob koncu šolskega leta. Pomembno je samo to, da imate planinsko obutev, da ste vztrajni, dobre volje.
Prijavnico oddajte do 12. junija 1998.
Mentorica planinskega krožka: Alenka Petkovšek
domačijo (na sliki) in izlet zaključili s skupnim kosilom na turistični kmetiji pri Flandru. Po cestah nad prepadi jih je z avtobusom varno vozil g.Vo-deb. Izlet, ki ga je organizirala
pevovodkinja upokojenskega zbora Marica Zore - ta pa je doma iz teh krajev - naj ne bi bil zadnji skupinski izlet borovniških pevcev.
V Peklu so nameščene nove žične vrvi
V soteski Pekel so ljubitelji gora in pohodništva v sodelovanju s Komisijo za .pota pri Planinski zvezi Slovenije in finančnimi sredstvi Občine Borovnica namestili nove žične vrvi, stopne in oprijemalne kline. Obenem smo odstranili vse nepotrebno varovanje, ki je bolj oviralo, kot koristilo pri hoji. Opozarjamo pa, daje to planinska pot, ki spada v kategorijo zahtevnih zavarovanih poti in ni »avtocesta«, okovana v železo. Varovala so nameščena sa-
Fenol it z odkupom slik želi pomagati vrtcu
V Fenolitu d.d je bila prodajna razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtca Breg, ki je bila povezana s praznovanjem obletnice vrtca. S prodajo teh slik so otroci želeli pridobiti nekaj sredstev za nakup barvic, papirja in ostalega materiala za svoje kreativno delo.
V Fenolitu so se odločili, da jim bodo pri tem pomagali in bodo odkupili vse še neodkup-ljene slike, ki so bile tam razstavljene in tako vzpodbujali ustvarjanje najmlajših prebivalcev občine Borovnica.
MI.
mo tam, kjer je to nujno potrebno, drugače pa je pot speljana po naravnih prehodih. Primerna je samo za pohodnike z dobro kondicijo in predvsem primerno obutvijo (rebrasta guma na planinskih čevljih).
Izvrtanih je bilo 138 lukenj in v njih zabitih:
— 6 vrvnih klinov dolžine 1250 mm
— 2 vrvna klina dolžine 750 mm
— 6 vrvnih klinov dolžine 550 mm
— 70 vrvnih klinov dolžine 450 mm
Skozi vrvne kline je bilo napeljane in napete 102 m žične vrvi.
Zabitih je bilo še enajst dvojih stopnih klinov, dva enojna stop-na klina in 30 oprijemalnih klinov.
Agregat (40 kg) je porabil 20 litrov goriva.
Vseh klinov je bilo za približno 200 kg in smo jih raznosili po soteski v soboto, 23. 5. Vrtanje in montažo smo (sva) izvajali od 25.5. — 28. 5. Luknje je po 13 ur na dan lociral in vrtal markacist Miro Koder (tehnični vodja akcije) iz Jesenic, ki je v svoji karieri nadelal že preko 170 km poti in izvrtal preko 5000 lukenj za kline po naših gorah. To delo se opravlja s precej težko vrtal-ko in svedri premera 24 mm, tudi do pol metra globoko, kar v strmem skalovju ni preprosto opravilo. Zato se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo za potrpljenje in strokovno izvedeno delo, ki ga je kot gornik in ljubitelj hribov tudi z veseljem opravljal. Naj omenim še, daje postal oskrbnik koče na Kamniškem sedlu, zato pozivam vse planince, naj obiščejo to kočo in naredijo čim več prometa.
Spodaj podpisani sem prenašal agregat in gorivo, montiral žične vrvi, skrbel za organizacijske zadeve in prehrano. Zahvalil bi se še naslednjim, ki so pomagali prenašati težka bremena: Edvard Rožmanec, Vera Ce-larc, Igor Mihevc, Robert Rajh, Andrej Petelin, Matjaž Prista-vec, Tone Mavsar, Franc Drašler in Ciril Gerdina, rahlo pa sem razočaran nad nekaterimi, ki bi lahko prišli (vsaj na montažo), saj so neposredno povezani z izkoriščanjem Pekla, pa niso. Se je pač delalo med tednom in nihče ni imel časa niti po službi. Pričakujem, da bodo ustrezno skromni tudi pri objavah svojih dosežkov v Našem časopisu.
Zahvaljujemo se Jurčku, ker nas je oskrbel s hrano, Občini Borovnica za kritje materialnih stroškov in dnevnic markacistu, predsednika občinskega sveta pa prosim, naj se spomni svojih obljub, ki jih je izrekel na občnem zboru Turističnega društva Borovnica.
Bogomir Celarc
SKUPAJ PROTI
r?iinii:Mi'i
ČIHA PUHA V BOROVNICI
Kamela si je ogledala steber
V Borovnici so imeli prireditev Ringaraja Čiha puha. Odprava je v Borovnico prispela ob 8.45, in bila tu do 10.10.
Poročilo
Čiha - puha
V mesecu maju je na železniško postajo Borovnica prisopihala parna lokomotiva ČIHA -PUHA. Prišla je tudi kamela, gasilci, policija, opica in konji. Gospa nam je po kitajsko napisala ime. Bilo je zanimivo. Toliko zabave pa še ne! Ko je bilo konec, smo se vrnili v učilnico, kjer smo se učili. Bilo je dolgočasno. Kmalu je bilo konec pouka.
Sabina Gerdina, l.b
Opis čihe puhe
Čiha puha prihaja iz muzeja, v Borovnico je prispela ob 8.45. Tam so bili kamela Fatima, opica Živa, kača, papagaj in na-gačene živali. Tam sta bila me-do in zmajček, ki sta božala otroke. Seveda so bili tudi čarovnik Grega, napovedovalec, lepotilnica, učili smo se lahko
kitajščino, drsali, šli na Noeto-vo ladjo, jahali in špricali z gasilci in si ogledali pri policistih vojaška vozila in opremo.
Nina Obreza, 3.a OS dr. I. K. Borovnica
Prireditev ringaraja
Na muzejskem vlaku je bila skupina 12. nasprotje, čarovnik Grega, lutkovna skupina neznani gost Zoo, voditelj oddaje Tomaž Gru-bar, kamela Fatima, poniji, tobogan. Noetova barka, potujoči Zoo vagon in delavnice: lepotilnica, ustvar-jalnica kitajščine...
Otroci 3. a smo jim pripravili dobrodošlico.
Nina Mršič, 3.a OŠ dr. I. K. Borovnica
Včeraj jena železniško postajo v Borovnico pripeljala parna lokomotiva z vagoni. Vlak seje imenoval Čiha puha ringaraja. Na vlaku je bil tudi lepotilni salon, dve gospe, ki sta ti svoje ime prepisali v kitajščino. Prišel je čarovnik Grega, slikar Božo Kos, Noetovav barka, kamela Fatima, opica Živa, papiga in še druge živali. Zabavali smo se in peli, delili smo jim Pike Nogavičke in opazovali gasilce, policiste in vojake. Na vlaku so imeli nagačene živali, kelajskega goša — kača. Živali so prišle iz živalskega vrta. Imeli smo se lepo na naravoslovnem dnevu.
Neža Zitko, 3.a OŠ dr. I. K. Borovnica
Ritmičarke
Ko vsak dan pridno treniramo, se marsičesa naučimo. V skupinski vaji dobro sodelujemo Tea Križman, Eva Ličot, Maja Ramič in jaz. Nastopale smo že v Ljubljani, Borovnici. Portorožu in na Vrhniki. V skupini za mlajše deklice smo: Tea Križman, Eva Ličot, Maja Ramič in jaz. Naše trenerke so Sandra Žilavec, Tina Pajnič in Urša Cvetko. Zelo rada hodim k temu športu. V Šiški smo enkrat že zmagale. Upamo, da bomo uspešne še naprej.
Nina Mršič, OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica
• POLAGANJE • MONTAŽA • SERVIS • GARANCIJA •
t r
g  o v i
_    Ljubljanska c. 10,1360 VRHNIKA _ tel: 061/753 340, fox:061/753 302
n a
Poročali smo o košarkarskem turnirju trojk na Bregu pri Borovnici, ki gaje organiziralo novo kulturno-športno društvo Breg - Pako v sodelovanju s KK Borovnica 98. Prve tri ekipe so prejele pokale, prehodni pokal je pristal v rokah ekipe Kopitov grič. Na sliki je podpredsednik KK Borovnica Franjo Modrijan, ki izroča prehodni pokal kapetanu zmagovalne ekipe Miru Turšiču. Na drugi sliki je prizor s finalne tekme, v kateri so se pomerili Znani Cerkničani in Kopitov grič. Rezultat je znan.
Čelade za kolesarje in mopediste
POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI
V prejšnji številki Našega časopisa smo povabili starše, še zlasti pa mlade, naj si nabavijo kolesarske čelade in čelade za motoriste po znižanih cenah. Res je 12. maja pred Mercator-jevo trgovino na Molkovem trgu v Borovnici potekala prodajna akcija, za katero je bilo veliko zanimanje. Tistega dne je bilo veliko pomerjanje čelad, še zlasti, ker sta pri pomerjanju pomagala tudi predstavnika podjetja COMPACO, ki zastopa znamko Nolan in predstavnik odbora za cestnoprometno varnost. Večina mopedistov se ta naokoli že vozi s čeladami, kakor določa novi cestno prometni zakon.
Taisti odbor je obljubil tudi nakup kolesarske čelade po
Nogometna tekma
V soboto, 9.5.1998, smo imeli na igrišču na Dolu nogometno tekmo. Pomerili smo se mlajši dečki Borovnice in Logatca. Bilo je zelo vroče. Igral sem samo cn polčas, ker je bilo tako vroče. Bilo je veliko gledalcev. Zmagali smo 2:1. Ker pa smo zmagali, smo dobili kokakolo. Za nami so igrali še kadeti (st. dečki) in člani (odrasli). Naš trener Dare Radič nas je ves čas spodbujal pri igri in ob zmagi dejal: »Fantje, dobri ste bili!«
Marko Magdič, 3.a., OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica
Gasilsko tekmovanje
V soboto, 9.5.1998, smo šli na gasilsko tekmovanje. Zjutraj smo morali vstati ob 3 h. Iz Borovnice smo odšli ob 4 h. Med potjo smo gledali film o vrtincih. Vozili smo se pet ur in prispeli v Žižke pri Lendavi. Naš učitelj se imenuje Jože Drašler in je tudi predsednik gasilskega društva v Brezovici. Nastopali smo ob 10.30. Ko smo končali, smo morali takoj domov, ker so imeli mladinci birmo. Na razvrstitev nismo počakali. Ko smo prišli domov, so fantje odhiteli k pripravam za birmo. Upam, da smo se dobro izkazali.
Nina Obreza, 3.a, OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica
2160 tolarjev. Pri teh čeladah pa seje nekoliko zataknilo, ker je -kot pravijo na svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije - tako povpraševa-
nje, kakršnega niso pričakovali. Čelade obljubljajo, prosijo pa za nekoliko potrpljenja, ker naenkrat ne morejo izpolniti vseh naročil.
2.turnir»KAČANIJA98«
PGD Brezovica pri Borovnici jé organizirala 26. 4. 1998 2. turnir v malem nogometu »K A-ČANIJA 98«.
Lepa sončna nedelja je privabila ob rob igrišča OS v Borovnici kar precej gledalcev. Največ pozornosti so pritegnila dekleta iz Jarš in Cerknice, ki so prikazale zavidljivo nogometno znanje. Boljša so bila dekleta iz Jarš.
V zaključnih bojih najboljših ekip jc bil prikazan zelo zanimiv in kvaliteten nogomet.
Ekipa ZIDARSTVO MU-LAČ je bila uspešnejša od lanskih zmagovalcev PINK PANTER v boju za 3. mesto.
V finalu, ki je navdušil vse prisotne, jc domača ekipa PANDA — MIROTRANSPORT premagala ZMAJČKE — SCT OLIMPIJE in osvojili lep pokal in 1. nagrado. Pokal za najboljšega vratarja je prejel igralec PANDE — MIROTRANSPOR-TA, UROŠ PETRIČ. Najboljši strelec je bil igralec ZIDARSTVA MULALIČ — SUAD KARANOVIČ.
Turnir je v celoti lepo uspel. Organizator se zahvaljuje g. JELKU KRŽ1ČU za vodenje turnirja in ga. MILENI ŠKULJ za oskrbo poškodovanih igralcev in igralk. Vse tekme je dobro sodil IVAN MRŠIČ iz BOROVNICE.
Sponzorji in donatorji turnirja
1. RAZVOZ KURILNEGA OL.IA
2. JURČEK JOŽE — BOROVNICA — Trgovina JURČEK
3. SUHADOLC FRANCI — BREZOVICA pri BOROVNICI — Avto-prevozništvo
4. FERŠ SREČKO — OHON1CA — Avtoprevozništvo FERŠPED
5. ŠVIGELJ ALEŠ — BREG — Avtoprevozništvo
6. VULETA DUŠAN — BREG — Okrepčevalnica FAŠKARIJA
7. MAZI DANILO — BOROV^ NIČA — Gostilna GODEC
8. VIDIC IGOR — BOROVNICA — Okrepčevalnica K1M-VI
9. MOLEK IVAN — BOROVNICA — Vulkanizerstvo MOLEK 10. KRŽIČ JANEZ — Brezovica pri BOROVNICI — Avtoprevozništvo
1 1. MEDLE ALEŠ — BOROVNICA — Polaganje marmorja in kamna
12. BEČAJ IGOR — BOROVNICA — A VTOMATER1 Al.
Pomagali so še:
FRANCI TRAMŠEK — PREVO-LE pod KRIMOM FRANC DEBEVFC — Brezovica pri BOROVNICI
ANDREJ DRAŠLER — BOROVNICA
MARJAN NOVAK — DOL pri BOROVNICI
Vsem se organizator zahvaljuje. Društvo že pripravlja nov turnir trojk v košarki, ki bo v poletnem času v večernih urah v BREZOVICI.
PGD Brezovica pri Borovnici
Čebelarsko kresovanje bo 23. junija
Kakor že nekaj let, tudi letos člani Čebelarskega društva Borovnica prirejajo tradicionalni piknik na kresni večer. Kresova-li bodo v Mavčevi dolini. Prireditev 23.junija se začne ob 20.uri, kres pa bodo zakurili, ko se stemni.
Obenem bo to tudi začetek praznovanja dneva državnosti v borovniški občini. Zato bo za uvod kratek pevski nastop borovniških Štinglcev.
ARGONAVTSKI DNEVI NA VRHNIKI
Argonavti so pred vrati Vrhnike
Na Vrhniki bodo v času od 19. do 21. junija šesti tradicionalni Argo-navtski dnevi z bogatim zabavno-kulturnim programom. S skromnim, a odmevnim začetkom pred 5. leti, je prireditev prerasla v pestro vse-vrhniško turistično promocijo. Bogat kulturno zabavni program, ki bo potekal v starem mestnem jedru in na obnovljenem trgu za sodiščem, bo spremljala sejemska ponudba. Morda nas bosta obiskala tudi Jazon in Medeja.
Utrip prihajajočih Argonavtskih dnevov bodo zaznamovali vrhniški podjetniki, ki se nam bodo pridružili s posebno ugodno reklamno prodajo v svojih trgovinah že od 15. do 20. junija. V teh treh dneh vas vabimo na prireditve za vse okuse in starosti.
V nedeljo, 21. junija, ob 10.00 uri bo trg za sodiščem odet v {risano obleko narodnih noš iz vse Slovenije. Poleg domače
folklorne skupine Ligojna, se nam bodo predstavili še folkloristi iz Vnanjih Goric, Polhovega Gradca, Velika Račna na Dolenjskem, Sv. Trojice, Bele krajine in Gradišča v Slovenski Istri.
Predstavili se bodo tudi mladi harmonikaši Glasbene šole Vrhnika, oddelek Horjul.
ČOLNARSKE IN FURMANSKE IGRE Na in ob Ljubljanici
V času Argonavtskih dnevov, 21.6. 1998, vas konjeniško društvo Vrhnika
Vabi
Na prireditev, ki bo ob Ljubljanici za nogometnim igriščem.
Program se bo začel ob 14. uri, s konjeniško povorko po vrhniških ulicah
Ob 15. uri se bo program nadaljeval na bregovih Ljubljanice, kamor bodo čolnarji pripeljali tovor, ki se bo potem pretovoril na vozove in tako se bodo začele konjeniške igre. _^(HHMP^^^|
Ob 18. uri se bo začelo veselo srečanje. Na ogled pa bodo postavljeni stari stroji, ki so bili včasih povezani s
konji.
Vabljeni ste vsi lastniki konj, da se nam pridružite
Vsem gledalcem, pa obljubljamo veselo in doživetij polno popoldne.
Prijazno vabljeni! onjeniško društvo Vrhnika
V mesecu juniju mineva 8 let, ko je gostilna — pizzerija Boter iz Vrhnike odprla svoja vrata. Ob vsakoletnem jubileju »BOTER pripravi poseben program prireditev, ki tudi sovpadajo v znane ARGONAVTSKE DNEVE.
• od 16. do 20. junija — -Dnevi grške kuhinje-
• sobota, 20. junija — predstavitev mašanja COCKTAILOV, ob otvoritvi Argonavtskih dnevov
• četrtek, 25. 6. 1998 ob 19.00 - ANSAMBEL ČUKI - v športnem parku na Vrhniki
• tradicionalni teniški turnir za POKAL BOTER, zaključek treninga 25. 6. 1998
Na vse prireditve vas vabi kolektiv gostilne — pizzerije Boter.
TURISTIČNA PRIREDITEV
ARGONAVTSKI DNEVI
(110 LETNICA DELOVANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA)
19., 20. IN 21. JUNIJ
PETEK, 19. junij
10.00 — razstavi v avli OŠ Ivana Cankarja
19.30 — otvoritev razstave starih razglednic in značk s
področja Vrhnike in okoliških občin — Večer arij in samosgevov — sopranistki Nadica
Grozdanov-Panič in Spela Petkovšek ob spremljavi
pianistke Marte Kržič (Mala dvorana Cankarjevega
doma)
21.00 — kulturno zabavni utrinki raznih izvajalcev na Stari cesti
22.30 — nočni žur z Andrejem Šiftarjem in skupino Trouble Maker's (sodnijski trg)
SOBOTA, 20. junij
9-30 — mimohod in nastop Pihalnega orkestra Vrhnika in
logaških mažoretk 10.30 — otvoritev Argonavtskih dnevov (sodnijski trg) 11.30 — predstavitvena vožnja po kolesarski poti KI in K2 16.00 — likovne delavnice za otroke (sodnijski trg) 17.00 — lutkovna igrica Pikin rojstni dan (sodnijski trg) 18.00 — večerni klepet z znanimi slovenskimi športniki ob prijetnih vižah
20.30 — Veliki koncert skupine Rok'n'Band s popularnimi pevci Danielo in Jasminom Stavrosom (športnipark)
NEDELJA, 21. junij
9-30 — mimohod in nastop Pihalni orkester in mažoretke iz Lenarta
10.00 — revija folklornih skupin z nastopom harmonikašev GŠ Vrhnika oddelek Horjul (sodnijski trg)
11.00 — razstava starega kmečkega orodja (športnipark)
14.00 — mimohod Konjeniškega kluba Vrhnika in njihovih gostov (Tržaška cesta, Stara cesta, Cesta 6. maja)
15.00 — prihod čolnarjev po Ljubljanici, čolnarske in furmanske igre (športni park)
18.00 — zabavni večer Konjeniškega društva (športnipark)
TEDEN UGODNIH NAKUPOV 15. JUNIJ —20. JUNIJ
COMING — trgovina
nudi v tem tednu poseben reklamni popust 5%
pri nakupu vseh svojih izdelkov IUV - nudi v tem tednu
25% popusta pri gotovinskem plačilu v vseh treh svojih prodajalnah na Vrhniki
LOKA Trgovsko podjetje Robova 6, Vrhnika
akcijska prodaja izdelkov in ugodne cene
LIKO, lesna industrija Vrhnika, d. d. prodajna akcija TOM + 0%
OREL, d.o.o. Cesta gradenj 1
ugodnosti pri nakupih, degustacije, darila
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA
Mlečna trgovina in trgovina na Stari cesti prodajna akcija od 17. 6. do 20. 6. 1998 izdelki Jazon (ementalec in mesnine) 9% ceneje
POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d.
posebna ponudba, ugodnosti in nagrade
Prireditev, katero je Občina Vrhnika uvrstila v svoj proračun in dala v organizacijo Turističnemu društvu Blagajana, so s prispevki podprla številna podjetja in vrhniški obrtniki:
SKB BANKA, D.D., COMING, lUVVrhnika, LIKO Vrhnika, BLAGO MIX, d.o.o., PRO SAF, d.o.o., UNION Ljubljana, OREL, d.o.o., KOMUNALNO PODJETJE VRH NIKA, CITROEN SERVIS — Mer lak, MERCATOR Dolomiti, Gos tilna MESEC,    Gostilna- in Pizzerija BOTER, Pension POLŽ, ŽITO Pekarna Vrhnika, Gostilna MARINČIČ, YELLOW PUB Copy -Line, d.o.o., Trgovina KARA, Semenarna SONČNICA, A -ENTER, d.o.o, EVEX, d.o.o., Gostilna JURCA, Gostišče VIKTORIJA, Slaščičarna BERZO, Keksarna ADAMIČ, Kmetijska zadruga Vrhnika, MESARSTVO Blatnik, d.o.o.
PRIREDITVE BO SPREMLJALA BOGATA SEJEMSKA IN GOSTINSKA PONUDBA, V GOSTILNI IN PIZZERIJI BOTER PA BODO OD 16. DO 20. JIMJA DNEVI GRŠKE KUUNARIKE.
PRO
K(
SKI
______________
SKUPINE
Za ljubitelje arij in samospevov smo Jnipraviliprijeten večer s sopranistkama Nadico Grozdanov-Panič in Špelo Petkovšek ob spremljati pianistke Marte Kržič v petek, /9. junija, v Mali dvorani Cankarjevega doma.
Po koncertu vas vabimo na Staro cesto, odeto v čaroben sij bakel. kjer vas bodo v idiličnem ambienlu žaba-uli s svojimi nastopi razni mladi umetniki. Prisluhnili ste zvokom vjnune in kimKm.' zasanjat povedi Homerja, mladi po srcu in letih pa boste raje za-ploskaligKolijam čarovnika in žonglerja, se nasmejali humomBUmi predstavi'Jmfflf
Amonttftski sli ras bodo popeljali na nočno rajanje sodiščem, kjer vas bodo zabavali Trouble Ma-ndrej Šil
ste na nepozaben večer!
Brezplačni prevoz na sobotni koncert (20. junija) bo opravilo prevozno podjetje VMV, d.o.o. Bevke, na relaciji Ljubljana - Vrhnika -Ljubljana.
\
_S   POSEBN I Mj_ G OSTI_
JASMIN SlAVROS
_ PREDSKUPINA_
mambo kings
Sobota, 20. junij 1998 I Športni Park Vrhnika
Vstop ob 18. uri, začetek ob 20. uri
Predprodaja vstopnic: MAXIMARKET Ljubljana, MUSIC CENTER TON Vrhnika, DZS Logatec, Blagovnica VELE Domžale, ALIGATOR Kranj
Obiskali smo podjetje Iskra Antene, d.o.o., Vrhnika
Kova trgovina - boljši izbor in strokovni nasveti
O vrhniškem podjetju ISKRA - Antene že kar precej dolgo nismo nič pisali. Zato smo obiskali direktorja podjetja Mira Obre-
zo ter se z njim pogovarjali o sedanjem stanju ter o prihodnosti podjetja. Kot vemo, podjetje že več desetletij deluje na vrhniškem koncu, s številnimi vzponi in krizami. Vse to pa so znali le nekako prebroditi in se zasidrati na slovenskem in tujem konkurenčnem trgu. Prav te dni v svojih prostorih na Idrijski 42 - Vrhnika odpirajo novo trgovino, kjer bo možno dobiti ves njihov proizvodni program, strokovnjaki s tega področja bodo nudili strokovne in druge informacije. Kaj nam je povedal direktor ISKRA - Antene, pišemo v nadaljevanju.
S.S.
Dostava plzz na dom vsak dan od 12" do 24"!
(^teh: 755 195^)
Kulturno-prlreditveni centet In okrepčevalnica
»II
Podjetje Iskra Antene se je v letih 1992/93 ubadalo z velikimi problemi. Zaradi izgube jugoslovanskega trga seje podjetje znašlo celo na robu stečaja. Po uspešni sanaciji v letih 1994/95 je podjetje v letu 1997 poslovalo pozitivno z dobičkom.
Danes je v podjetju zaposlenih 70 delavcev.
Proizvodni program klasičnih TV anten, satelitskih anten, anten za mobilno telefonijo, avto anten, satelitskih rotorjev, antenske elektronike in pribora izvažajo v 15 evropskih držav (Nemčijo, Španijo, Italijo, Dansko, Finsko, Švedsko itd., kot tudi na Hrvaško, v BiH in Združene Arabske Emirate). V letu 1997 so 60% proizvodnje izvozili, 40% pa soje prodali na slovenskem trgu.
Ugodni poslovni rezultati iz leta 1997 so se nadaljevali tudi v I. četrtletju 1998, s trendom povečanja izvoza za 30% nad planiranim.
V letu 1997 so imeli proizvodnjo nadpovprečno zasedeno, tako da so povprečno dodatno zaposlovali 10 do 14 delavcev. V primerjavi z letom 1996 so beležili 14% porast antenskega programa in 12% rast antenske elektronike ter pribora. Konec leta 1997 so uvedli serijsko proizvodnjo satelitskih rotorjev, katerih izvozijo več kot 90%.
Leto, kije minilo, bo v zgodovino Iskre Anten zapisano kot leto, v katerem je
bil zaključen proces lastninskega preoblikovanja in tako so dobili nove lastnike kapitala. Večinski lastnik Iskre Anten je koncem Iskra d.d., v katerega je vključeno 31 podjetij s preko 6000 zaposlenimi, ki so v letu 1997 ustvarili prodajo v višini 38,9 milijarde SIT. Tudi Iskra d.d. je v letu 1997 poslovala pozitivno. Izvozna naravnanost je postala osnovna prvina poslovne strategije, kot tudi povečano vlaganje v razvoj in aplikacije novih izdelkov na področju satelitskih rotorjev, satelitskih anten, anten za mobilno telefonijo GSM, kot klasičnih anten za potrebe novih trgov (Rusije, Estonije, Litve, Kenije), ter antenske elektronike za potrebe Hrvaške in BiH.
Z veseljem obveščamo vse bralce Našega časopisa, da bo podjetje prvi teden junija odprlo novo trgovino, ki bo dobro založena z vsemi vrstami anten, elektronike, pribora, satelitskih rotorjev, satelitskih kompletov - digitalnih in analognih, kot tudi s programom CORONE (sesalci, štedilniki,... ). Kot vedno vam strokovnjaki v tovarni nudijo tudi pomoč in strokovne nasvete za najboljšo izbiro, ker je naš slogan kupcu nuditi najboljši sprejem vseh signalov, ne samo prodati antene in pribor, ker še tako dober televizor ne nudi kvalitetne slike brez dobrega sprejema.
Ne pozabite, 10. junija se začne prenos svetovnega prvenstva v nogometu iz Francije.
Iskra Antene d.o.o.
TRGOVINA Idrijska 42, Vrhnika tel. 061 /754-079, 755-625
VRHNIKA
Podjetje anten in antenske elektronike
PRAVI NASLOV ZA KVALITETEN SPREJEM IN ZA VSA
ANTENSKA VPRAŠANJA
SATELITSKI ROTOR UNI ZA DOGRADITEV ŽE OBSTOJEČIH SAT. KOMPLETOV - enostavno
POSEBNA PONUDBA ZA MESEC JUNIJ
SOBNA ANTENA OLYMPIK
G-2235-03
Cena s p.d. 3.868,80 sit
ANTENA MINI ELEKTRONIK ZA KAMPIRANJE
G —3235 ME
1"
SATELITSKI KOMPLETI
ANALOGNI
DIGITALNI brez p.d. brez montaže
20.500,00 SIT
104.500,00 SIT
Cena s p.d. 5.040,00 sit
AVTO ANTENA - ELEKTRONSKA
ZA BOLJŠI SPREJEM MOBILNIH TELEFONOV GSM NMT
	
	Cena s p.d.
■T^MJi 1-603,20 sit	
	
P-28NMT/GSM
Cena s p.d. 4.568,40 sit
SVETOVANJE, MONTAŽA, GARANCIJA, SERVIS
popust ob ■ kvaliteta ■ možnost nakupa hdo 6 obrokov
takojšnjem plačilu |garancua |     na obroke (čeki)
NAJNIŽJI ZNESEK ČEKA PRI NAKUPU _ NA OBROKE JE 5.000,00 SIT _
Rudarjenje na Kopitovem griču
Pravica do rudarjenja se je podelila 13.12. 1873 in sicer v Rudarskem glavarstvu v Celovcu. Rudarska koncesija sestoji iz treh enojnih jamskih mer, združenih v jamskem polju Jašek sv. Duha, ter je vpisana pod entitetno označko Copitov grič Eisenbergbau v rudarski knjigi okrožnega sodišča v Ljubljani. Iz razpoložljive literature se da razbrati, daje bil lastnik rudnika Franc Gašperšič. Nikoli se ni pristopilo k resnemu obratovanju, ampak seje samo preiskovalo in iskalo podjetnike za zagotovitev finančnih sredstev. Boljša ruda je bila izbrana in obdelana v jeseniškem topilniš-kem obratu. V času od 1873 do 1899 so izkopali tudi jašek, globok približno 10 m in rov dolžine 25.5m. Gašperšičevi dediči so leta 1896 prodali polovico vrednosti rudnika Combijevim iz Trsta, vendar dr. Koch, profesor geologije dunajske visoke šole za poljedelstvo, leta 1901 meni, da je Combi preplačal rudniški objekt. V svojem poročilu dr. Koch še omenja, da je kakovost rude tako slaba, da ne prenese transportnih (železnica) stroškov do Trsta. Množino rude ceni na 60000 ton in ugotavlja, da mora biti rudniški obrat pri tedanji ceni železa pasiven
pa tudi količina rude je premajhna za resno izkoriščanje.
Od leta 1901 do 1933 o rudniku ni podatkov, iz kasnejših poročil pa je razvidno da sta bila v tem času lastnika dr. Ferdinand Majaron, odvetnik iz Ljubljane in njegova žena Fernanda. Njuna rudniška posest je merila 135348 m2.
Ponovno so raziskovali leta 1941, v času italijanske okupacije. V poročilu, ki gaje Zupančič napisal 22.7. 1941 za Rudarsko glavarstvo Visokega komisaria-ta za Ljubljansko pokrajino Kraljevine Italije, ugotavlja, da je količina rude približno 100000 ton, ki bi se jo dalo od-kopati z dnevnim kopom, odvažali pa bi jo z žičnico ali pa po cesti na železniško postajo v Borovnici (Stara postaja).
Na Kopitovem griču so raziskovali tudi po 2. svetovni vojni in sicer delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane, ki so naredili tudi raziskovalno vrtino, vendar mi rezultatov le - te ni uspelo dobiti.
V Borovnici je kar nekaj škarp in zidov zgrajenih ali obloženih z značilnim rdeče -rjavim kamnom. Verjetno se je marsikdo vprašal, kje tak kamen kopljejo. Ko je kakšen kos prijel v roko, je ugotovil, da je
Približno polovica vse bok-sitne rude prihaja danes iz ru-dišč , ki leže na karbonatnih skladih (apnenec, dolomit). To so predvsem rudišča ob Sredozemskemu morju, na Jamajki, Uralu in Haitiju. Te boksite imenujemo kraški boksiti, ki so posebno pogosti v Istri, Dalmaciji in Črni Gori. Kot je znano, je velik del boksitov iz omenjenih področij kupila bivša Sovjetska zveza, vendar ne zaradi aluminija ali železa, ampak zaradi titana, ki je tudi prisoten v rudi in se uporablja predvsem v letalski industriji.
Če vsebuje boksit preveč kre-menice, se iz njega ne da pridobivati aluminija, oziroma je postopek predrag. Zato pa je primeren za pridobivanje železa, saj vsebuje od 15 - 25= železovih oksidov.
precej težak in takoj si je dejal, da verjetno vsebuje precej železa. Ni se zmotil. Omenjena kamenina je namreč boksit, ki ga prvenstveno uporabljajo za pridobivanje aluminija, saj vsebuje največ aluminijevega oksida, sestavljajo pa ga tudi železov oksid, kremenica in v manjših količinah druge komponente.
Rdeče kamenje na pobočju
Za pridobivanje železa so hoteli izkoriščati tudi boksitno rudo, ki sojo našli na Kopitovem griču in okolici. Ko se peljemo iz Brezovice po cesti, ki prečka Prušnico, se vzpne skozi gozd, mimo hiš in nato preide v makadamsko cesto, pridemo na manjšo uravnavo. Ob cesti opazimo, da je po pobočju raztresenega zelo veliko rdečega kamenja, pa tudi zemlja je čisto rdeča. Desno od table za nevarnost medveda je hribček Želez-nik, katerega vrh je v celoti sestavljen iz boksita, tu pa je ohranjen tudi usek v boksitni rudi.
Literatura o zgodovini rudarjenja je dokaj skopa, predvsem v obliki poročil, nahaja pa se v knjižnici Geološkega zavoda v Ljubljani.
Pomembna dediščina kraja
V svojem diplomskem delu sem se ob raziskovanju geološke zgradbe okolice Borovnice dotaknil tudi nahajališč boksita, z namenom da bi vse pojave, oziroma izdanke narisal na topografsko karto. Boksitni iz-
Tako se pod mikroskopom vidi 20 mikrometrov debela boksitna ploščica. Premer največjega zaobljenega zrna je približno lmm.
danki se nahajajo nad starejšimi apnenci in dolomiti cordevolske podstopnje in pod mlajšimi konglomerati in peščenjaki julsko -tuvalske podstopnje (obe pod-stopnji sta del karnijske stopnje, ki spada v starejši del zgornjega triasa). Vlečejo se od Zeleznika po vzhodnih pobočjih Grede. Danes na Zelezniku niso več vidni ostanki podzemnih del, tu je samo usek v boksitu, dolg približno 15 m, širok 8 m in globok 4 m, najdemo pa tudi jarke, ki so jih med urjenjem izkopali vojaki v času prve svetovne vojne, preden so jih poslali na fron-
to. Večje nahajališče je še nad opuščeno svinjsko farmo nekdanje JLA, manjši izdanki pa se najdejo vse skozi proti vojaškemu skladišču.
Zelo dobro bi bilo, da bi se ob cesti na Kopitov grič postavila informativna tabla, ki bi opozarjala obiskovalce na ostanke rudišča. Zgodovino rudarjenja v Borovnici pa bi bilo potrebno omeniti tudi v kakšnem bodočem turističnem prospektu, kot važen del naše zgodovine, ki pa ga le malokdo pozna.
Bogomir Celarc
Fotografije s slovenske planinske poti
V svetu Slovenije slovi po svojih naravnih lepotah. Med njimi pa so prav gotovo naši hribi in gore, doline in soteske, polja in vinogradi, vasi in osamljene kmetije. Poseben čar naše pokrajine pa so cerkve na vzpetinah ter kapelice in kozolci na poljih.
V Sloveniji je skoraj 3000 cerkva. Na poti do vsake je včasih tudi več kapelic in icrižev. Poleg tega pa je po vaseh in še drugod tudi veliko drugih verskih znamenj, toliko, da je vse prav gotovo težko najti. Samo na Slovenski planinski poti in v tistih krajih, skozi katere teče pot, je več kot 100 kapelic in več kot 50 cerkva ter vsaj še toliko križev in razpel. Vseh religioznih znamenj pa je prek 350.
Cerkve z zvoniki so vidne že od daleč; vrisane pa so tudi v zemljevidih. Kapelic pa je preveč, da bi lahko označili vsa njihova mesta tudi na vseh zemljevidih. Križi in razpela so navadno postavljeni ob raznih poteh in na križiščih, ki so oddaljena od naselij, ponekod so celo globoko v gozdovih. Razna druga znamenja, velika in majhna, pa so pogosto skrita popotnikovim očem, pa tudi domačini vedno ne vedo, kam so jih postavili njihovi predniki.
Mnoga religiozna znamenja so pomembni kulturno-umet-niški spomeniki. V starih cerkvah so tudi vredna dela znanih umetnikov — slikarjev in kiparjev; zgodovinsko pomembna pa so tudi dela domačih obrtnih mojstrov. Raznolikost zaprtih in odprtih kapelic je v vseh in v vsaki slovenski pokrajini velika.
Znamenja, ki so jih navadno izdelali domačini in lastniki zemljišč, pa izražajo veliko domiselnost v ustvarjanju preprostih ljudi.
Ko je leta 1994 izšel Dobni-kov novi vodnik po Slovenski planinski poti, sem se kot njegov urednik odločil, da bom prehodil predvsem tiste dele, ki jih do tedaj še nisem. Na predlog prijateljev pa sem namesto lova za žigi na kontrolnih točkah te poti skušal poiskati vsa religiozna znamenja kot del naše kulturne dediščine. Fotografiral sem tudi najlepše trenutke in poglede v naravi. Na razstavi bodo razstavljene fotografije manjšega in velikega formata 30 cm x 45 cm z različno vsebino.
Ciril Velkovrh
Vas in Vaše prijatelje vljudno vabimo na odprtje in ogled razstave fotografij z naslovom
SLOVENSKA PLANINSKA POT -NAJDALJŠA ROMARSKA POT SLOVENCEV,
ki jo je pripravil
CIRIL VELKOVRH.
Odprtje razstave bo v petek, 12. 6.1998, ob 19. uri v mali in veliki galeriji gradu Snežnik, Kozarišče, tel. št. (061)707 814.
O Slovenski planinski poti in razstavljenih fotografijah bo govoril likovni pedagog Milan Vošank, v kulturnem programu pa bodo sodelovali •  Kamniški Koledniki.
Osebni podatki o avtorju
Ciril Velkovrh je bil rojen 24. 7. 1935 v Ljubljani. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval na Viču. Iz matematike je diplomiral pri akad. prof. dr. Josipu Plemlju in akad. prof. dr. Ivanu Vidavu. Ta predmet je tri leta poučeval na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah, nato pa je skoraj 25 let vodil Matematično knjižnico na Univerzi v Ljubljani, kije po besedah akad. prof. dr. S. Mardešiča iz Zagreba najboljša tovrstna knjižnica od Dunaja do Carigrada. Pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je poleg drugih dolžnosti uredil spominsko sobo prvemu rektorju ljubljanske univerze v Plemljevi hiši na Bledu ter skoraj 1000 strokovnih publikacij, med katerimi je 20 let urejal revijo Presek. Za
uspešno društveno delo je leta 1974 prejel red dela z zlatim vencem. Edini opazni uspeh na področju športa pa je dosegel leta 1970 kot vodja ekipe statistikov na svetovnem prvenstvu v košarki v Ljubljani, kjer je njegova ekipa opravila delo brez ene same napake. Po upokojitvi je uredil šest planinskih vodnikov pri Planinski zvezi Slovenije ter predstavil več knjig s tega področja v dnevnih časopisih in revijah. V zadnjem času pripravlja letne sezname slovenske planinske bibliografije. Fotografirati je pričel šele v zadnjih letih, ko je kot urednik vodnika po Slovenski planinski poti pripravil več sto dokumentarnih fotografij nabožnih objektov (cerkva, kapelic, križev in drugih znamenj) kot del naše kulturnozgodovinske dediščine.
Dosedanje
samostojne
razstave
1. Ljubljana
Vič, Knjižnica Prežihov Vo-ranc, Rad jih imam, umet. zg. F. Zupan, bariton J. Majcenovič s kitaro.
2. Cerknica
Knjižnica, Verska znamenja na SPP, dipl. geogr. Ivan Lav-renčič.
3. Ljubljana
Bokalci, Dom za starejše občane, SPP skozi objektiv fotografskega aparata.
4. Medvode
Knjižnica, Cerkve, kapelice, križi in druga verska znamenja na SPP, umet. zg. F. Zupan, glas. šola Šiška.
5. Ljubljana
Moste, Jelovškova galerija, Pojdi z menoj od znamenja do znamenja na SPP, umet. zg. France Zupan, mezosopran Jožica Kališnik, citre Miha Dov-žan.
6. Ljubljana
Gameljne, Knjižnica, Cerkve, kapelice, križi in druga verska znamenja na SPP.
7. Ajdovščina
Lavričeva knjižnica, Podobe s Slovenske planinske poti, župnik, pred. PD Vipava in univ. prof. Otmar Črnilogar, bariton Zdravko Pergar, pianistka Sonja Baje.
8. Ljubljana
Šentvid, Zavod sv. Stanislava, Od znamenja do znamenja na SPP, fotograf inž. Marjan Smer-
ke, Kamniški Koledniki, glas. šola Zavoda sv. Stanislava. 9. Muta Kovaško-livarski muzej, Razglednice s SPP, Rudolf Kerec.
10. Tržič
Ročevnica, Dom Petra Uzar-ja, Verska znamenja na Slovenski planinski poti.
11. Maribor
Galerija Ars Sacra, Od znamenja do znamenja na SPP, umet. zg. Ferdo Šerbelj, univ. prof. dr. Stanislav Slatinek; bas Rok Lap, harmonika Božo Ma-tičič.
12. Slovenska Bistrica Zavod za kulturo v gradu, Od
znamenja do znamenja na SPP, umet. zg. Ferdo Šerbelj, Oktet Planika Slov. Bistrica in delavci Zavoda.
13. Ljubljana
Šmarna gora, Galerija, Od znamenja do znamenja na SPP, Aljažev naslednik župnik France Urbanija, nadškof dr. France Perko, Jože Lap, novomeški prost, Kamniški Koledniki.
14. Ljubljana
Galerija Cicero, Delo, Podobe s SPP, akad. slikar Lojze Adam-lje, bariton Zdravko Pergar in Marko Kobal, pianistka Sonja Baje.
15. Radovljica
Galerija Avla, Občina, Podobe s SPP, pred. PD Tone Tom-še, harmonika Tomaž Cilenšek.
16. Štanjel
Galerija Belveder, duhovnik Peter Črnigoj
17. Velenje
Galerija v gradu, Od znamenja do znamenja na SPP, prof. mat. Andrej Kuzman, kvartet Pod-krajški fantje.
18. Kozarišče
Grad Snežnik, SPP: najdaljša romarska pot Slovencev, likovni pedagog Milan Vošank, Kamniški Koledniki.
ZIDARSTVO
Petrovčič Janez s.P.
Podlipa 95, Vrhnika
Vam nudi naslednje storitve:
novogradnje z našim in vašim materialom
omete, adaptacije hiš, dimnikov_
podporne zidove - škarpe iz kamna_
tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna, itn.
fy TEL/FAX: 061/753 895
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Majski utrinki
iz doma upokojencev
Tudi na našem vrtu je bilo slišati prvomajsko budnico v izvedbi Pihalnega orkestra Vrhnika
»Vriskam, pojem, plešem« so poimenovali svoj nastop člani otroške folklorne skupine z Drenovega Griča, ki jo vodi ga. Tončka Permoser-Zvab. Po nastopu so naše stanovalce obdarili s prijaznimi voščilnicami.
Na pobudo Turističnega društva Blagajana so se udeleženci 1. srečanja starodobnih vozil v organizaciji g. Penka ustavili tudi pred našo hišo in zbudili nemalo zanimanja
Udeležili smo se 3. srečanja stanovalcev Domov primorske regije v Mostu na Soči. Nekateri so se popeljali po jezeru s turistično ladjico »Lucija«
Letos smo šli čvrstih korakov v pomlad
Za prvi maj nas je obiskala Vrhniška godba. Zaigrali so nam nekaj lepih koračnic, potem sem se jim zahvalil v imenu vseh. Uprava je poskrbela tudi za nekaj pijače, da so se osvežili, naše stanovalke so jih postregle, zahvalili so se in odkorakali.
Devetega maja pa so nas prišli obiskat vozniki starih avtov in motorjev. Nekateri džipi so imeli vojaško posadbo v čeladah, opazil sem tudi dva z norveško in dansko zastavo. Od starih predvojnih sem videl samo dva modela, spomnim pa se tudi takih, ki so imeli za kurjavo drva.
Najbolj navdušena je bila Ogrinova Pepca, takole je povedala: »Ko sem izvedela, da pridejo, meje zelo zanimalo, če bo tudi kakšen iz Bistre. To pa zato, ker sem v Bistri dolga leta čistila stare avte v muzeju.
Bili so vseh vrst — Titovi, stari ruski... Čakala sem Picolo, pa ga nisem videla. Videla pa sem 2 iz Bistre. Šofer mi je dal roko, pa sva se tudi pogovorila. Prehitro so šli mimo, nismo si utegnili vseh natančno ogledat. Sem pa vesela, da sem jih videla in se spomnila tistih časov, ko sem lahko sama šla, kamor sem hotela.«
Tako smo praznovali mesec maj — mesec Mladosti in Ljubezni.
Mihael Robnik
Kri rešuje življenja
Na praznovanju rojstnih dni so poleg pevcev PZ »Zarja« nastopili tudi učenci tretjih razredov OŠ Ivana Cankarja
Občinski odbor Rdečega križa Vrhnika jel4.inl5.maja izvedel krvodajalsko akcijo, kije bila v Cankarjevem domu na Vrhniki. Oba dneva se je akcije udeležilo 307 krvodajalcev, ki so tako pomagali nekako povečati zalogo krvi. S tem so prav gotovo izkazali svojo humanost, saj se vse prevečkrat zgodi, da kri ne reši marsikaterega življenja. Hvala vsem darovalcem krvi!
OO RK Vrhnika
S ponosom in občudovanjem zrem za svojim dedom
Vedno sem rada poslušala zgodbe, take in drugačne. Tudi resnične zgodbe o II. svetovni vojni. Resnične zgodbe iz tistega obdobja so v resnici strahotne, pa si vseeno želim, da jih tudi mi, mladi ne bi pozabili. Tako radi na-
ZAKAJ
SONCE OBSTAJA
Sonce zato obstaja, da lahko ljudem nagaja.
Zvečer, ko za temo tišči, si nič drugega ne želi, ko da žgečkalo bi ljudi.
Zato sonce obstaja,
da ljudem nagaja.
Podnevi jih pordeči,
ponoči pa si želi,
da jih spet v svoje žarke dobi.
Mateja Podlipec, 5. a OS Ivana Cankarja
mreč rečemo starim staršem, ki s solzami v očeh obujajo spomine: »Dajte no, pozabite vendar na to, tako dolgo je že tega....«
Vzemite si čas, prisluhnite jim; če drugega ne, boste zvedeli, kako pogumni so bili.
SONCE
Sončece zlato posijalo je na trato.
Rožice lepo cvetijo, če preveč je vroče, tudi ovenijo.
Gori z višav nas opazuje, , kar naprej se posmehuje.
Zjutraj ves prelep posije, a zvečer se sonček skrije.
Klara Rus, 5. c
Od svojih staršev in starih staršev sem slišala mnogo takih resničnih zgodb, nekaj sem jih celo uporabila v šoli in bila zaradi vsebine vedno uspešna.
Pred nekaj meseci nas je zapustil dedek. Nasmejan in sredi dela je odšel. Veliko let pred tem sem razmišljala, da bi napisala družinsko biografijo, tudi njegovo. Pa je ne bom. Zato, ker nisem ro-
Sedim pred dedkom in pišem, kar mi govori. Neverjetno, ta moj dedek ima pa res dober spomin. Spominja se celo ure, ko so ga odpeljali.
»25. oktobra 1942. leta ob 3. uri zjutraj je pome prišel občinski mož za civilno policijo. S seboj je imel psa. Tisto jutro so po vsej Primorski pobrali in odpeljali fante letnika 1923. Odpeljali so nas v karabinjersko kasarno v Črničah na Vipavskem. Kasneje so nas z zastraženimi, odprtimi kamioni odpeljali v Ajdovščino, v zdajšnjo tovarno
jena pisateljica, in zato, ker je toliko neizrečenih dogodkov odnesel s seboj. Imam pa shranjen odlomek njegovega pripovedovanja o vojni. Kako je bil vesel nagrade, ki sem jo v ta namen prejela! Jaz pa tudi, ker sem ga s tem osrečila.
Ta odlomek torej posvečam spominu nanj, posvečam ga babici, njunim trem hčeram in svoji sestri, ker so mi nesebično podarile del sebe.
Fructal.. Tam smo prenočili. Naslednji dan so nas z avtomobili, ki so bili spredaj in zadaj zastraženi z oklopnimi vozili, odpeljali v Podgoro onstran Soče v italijansko vojašnico. Zvečer istega dne pa so nas pre-oblekli v italijanske uniforme in nas porazdelili v čete. Pri učenju z orožjem pa Italijani niso imeli nikakršnega uspeha, saj smo bili vsi fantje iz partizanskih družin. Jezno so nas razdelili v tako imenovane delovne čete. Moja četa je imela uradni naziv: 321 a COMPAGNIA SPECIALELA-
VORATORI ali 321. Slovanska četa.
V začetku marca 1943. leta so nas s preostalimi četami odpeljali kot politične izgnance na otok Sardinijo. Moja četa je bila dodeljena v rudnik svinca z imenom Montevecchio. Delo je bilo zelo nevarno, ker je s stropa kapljala svinčena voda, ki je razjedala obleko in oči, sami smo si morali plačevati hrano z zelo nizkimi prejemki. Zaradi vsega tega smo velikokrat sabotirali. Rudniška uprava ni imela od nas nobenih koristi in nas je odpustila. Oficirji so nas za kazen nagnali na »kazenski marš« pri + 40 stopinjah nad ničlo. Mnogi so se poskrili in oficirji so jim grozili z vojnim sodiščem. Seveda se to ni zgodilo, ker bi jih mi ovadili zaradi njihovih umazanih poslov - malverza-cije.
Da bi nas, lenuhe, kot so nam rekli, privadili na delo, so nas premestili v Golfo Aranci, kjer smo raztovarjali tovore s potopljenih ladij. Zaradi lakote, malarije in nenehne nevarnosti letalskih napadov smo mnogokrat sabotirali in bili potem za kazen privezani h kolom v največji vročini.
Po padcu Italije so nas hoteli izročiti Nemcem, a smo jim prej pobegnili v bližnje gozdove.
Našli so nas in nas odpeljali v Santa Teresa di Galura, kjer smo trpeli še večjo lakoto. V sili smo kuhali morsko solato in alge, kar pa ni rešilo dveh prijateljev in sta tam zaradi lakote umrla.
Naša četa je bila med prvimi, ki je jugoslovanski vojni misiji v Sassariju oddala izjavo s podpisi za vstop v NOVJ. 3. marca 1944. leta so nas zajeli Anglo-američani in nas odpeljali na Korziko. Tam smo delali kot transportna četa v Furiani. Nekoč nam je hotel neki oficir vsiliti značke z grško črko delta. Uprli smo se in v pismu zavezniške oblasti prosili, naj nam ne vsiljujejo tujih simbolov, ampak naj nam dovolijo svobodno izbirati značke.
Angloameričani so nas kot 7413. četo premestili v Port de Bouc, kjer smo ostali do konca vojne. V domovino smo se vrnili skupaj s Slovanskimi četami. Mnogo se jih žal ni vrnilo. Zaradi lakote, bolezni in bombnih napadov jih je za vedno obdržala Italija.
Vseh se še spomnim, kot bi jih videl včeraj, » reče še dedek in si z velikim robcem nekako nerodno obriše solzne oči.
S ponosom in občudovanjem zrem za njim.
V.
321. SLOVANSKA ČETA
/napisano 27.3.1985/
ŽUPANOVA BESEDA
SPET VELIKO DOBREGA
Spoštovane moje občanke in občani ter vse in vsi ostale bralke in bralci!
Spet Vam z veseljem poročam, da se je v naši občini Brezovica tudi v maju in juniju zgodilo veliko lepih in pohvale vrednih stvari. Nam ugodni časi privabljajo k sodelovanju vedno nove sodelavce, saj dobro delo ugodno vpliva na vsakega posameznika in vsako skupnost. In prav to se je že dobro ukoreninilo med mnogimi dobrotniki skoraj na vseh področjih.
Z velikim veseljem Vas spremljam in v imenu uporabnikov tovrstnih sadov podarjam iskreno zahvalo za vse narejeno dobro, pa naj bo očem vidno ali ne!
Istočasno pa vse tudi opozarjam na nevarnosti, ki so prežale, prežijo in bodo tudi v prihodnosti ogrožale dobroto. Je že taka naravna zakonitost, da si je treba za dobro vedno prizadevati in ga tudi braniti, pa najsibo na polju ali kjerkoli drugje. Čudovita potrditev napisanega je, na primer
BREZOV DREVORED OB PODPEŠKI CESTI
Lansko pomlad nam jih je dobrotnik posadil. Do sedaj se je nekaj brez posušilo, še več jih je uničila človeška roka. Tiste pa, ki so ostale, so vedno lepše in ponazarjajo del tistega, kar bi lahko bilo v popolnosti, pa žal v največji meri, seveda zaradi človeške nezrelosti in omejenosti, ni. Morda porečete: /Pa kaj se spotikaš ob breze?. A tudi ta drevesa so zrcalo naše kulture! Seveda so nadomestljive, tako kot pitna voda in ne nazadnje tudi človek. Kljub vsemu pa je zanimiva predvsem njihova
PRISPODOBA
Tudi ljudje pridemo na svet z namenom, da bi nam bilo dobro in da bi zrasli v dobre državljane. Ker pa je to odgovorna stvar, staršem in družini pri tem pomagajo družba, vrtec, šola, cerkev in še kdo. Žal tudi na tej poti nekaj ljudi umre, podobno, kot se breze posuše. Veliko več pa jih zaide na napačno pot po zaslugi neodgovornih (nesposobnih - nevednih) staršev in vseh ostalih dejavnikov, ki pod pretvezo dobrega sejejo med ljudi slabo. Namesto na iskreni ljubezni pa gradijo na egoizmu in namesto na naravnih zakonitostih in z njimi povezanih vrednotah -na materializmu.
Le zakaj se ponekod hoče za vsako ceno celo zavrteti čas nazaj in na ta način ohranjati slabo iz principa? Življenje teče kot reka naprej! Vsako jutro nam prinaša nov dan in mi ga moramo napolniti z dobrimi deli, ne pa živeti z razcepljeno preteklostjo in zamegljeno prihodnostjo ter v strahu pred komerkoli! Vzroka za tako stanje sta
NAŠ STRAH IN LENOBA
Temelj hudega v družini, med sosedi, sorodniki, sodelavci in povsod drugod je seveda sestavljen iz vseh negativnih vrednot, še posebej pa je za nas značilna privoščljivost slabega in nevoščlji-vost. Če hočemo ali ne, to še posebej opazijo tujci, škoduje pa največ nam samim. Ironija je tudi v tem, daje največ zla prav tam, kjer bi najmanj pričakoval. Izgleda, kot bi nekateri med nami živeli le zato, da uničijo druge. Naš narod na ta način propada. Vse te zdrahe med ljudmi pa nekdo s pridom izkorišča in siromaši našo skupnost. Razmislimo, kje v duhovnem smislu se do sebe in bližnjih obnašamo v prispodobi tako, kot bi na njivi sekal po koruzi in ne po plevelu! Kaj hitro bomo ugotovili, da lahko z zatiranjem slabega in množenjem dobrega razrešimo prenekatero težavo. Prispodoba brezovega drevoreda pa je aktualna tudi
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Drage učenke in učenci!
Ob koncu šolskega leta vam želim obilo razumevanja tako v vaših družinah kakor tudi v razrednih in veroučnih skupinah. Prihajajoče počitnice preživite varno. Kjerkoli boste bivali, najsibo doma ali na dopustu, pa se potrudite, da bodo imeli vsi ljudje o vas dobro mnenje. Bodite dober zgled mlade generacije in kot novo upanje tudi v ponos naši občini Brezovica in domovini Sloveniji.
Naj nas svečke pri Kremžarju, Japlu in na Strže-nu, polomljena in odstranjena klop (darilo!) na avtobusni postaji v Vnanjih Goricah ter 'razgiban' brezov drevored ob Podpeški cesti opozarjajo na nevarnosti in minljivosti našega življenja. Pri tem pa naj omenim še
VSAK DAN ČAKA
Na vozičku dan za dnevom tih in žalosten sedi, prav ničesar več ne more, tiho vdano le trpi. Vsak dan čaka, vsak dan upa, da prijatelj prišel bo, vsaj besedo mu podaril, nežno stisnil mu roko.
Res ničesar mu ne manjka, tu iskreno zanj skrbe, če le morejo, prav radi spolnijo mu vse želje. Saj zabave mu ne manjka, pesmi tu odmevajo; trnja iz srca globine vzeti mu ne morejo.
Kadar spomni se na svoje, v srcu bol se prebudi, mnogo dobrega je storil - mar vse to nič vredno ni? Oh, saj ne zahteva mnogo, tihe skromne so želje; cvet hvaležnosti pomiril bi osamljeno srce.
Vsak dan čaka, vsak dan upa, morda le kdo prišel bo, ki nekoč kot on bo revež in spoznal hvaležnost bo!
ŽUPANOVA ZAHVALA
Danes velja moja zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem, kateri si pogumno in vsak na svoj način prizadevate za celosten napredek posameznih skupnosti v skupno korist vsega stvarstva. Skupaj z Vami se veselim napredka in vsem želim vse dobro.
BO ŠE KJE ULIČNI SISTEM?
Na nedavnem srečanju s predstavniki Zveze borcev smo se dotaknili mnogih stvari. Med njimi je bilo tudi vprašanje v zvezi z raztresenostjo hišnih številk v podkrimskih naseljih in v Rakitni. Po posvetu s pristojno službo sporočam, da sta na voljo dve rešitvi: poimenovanje ulic oziroma zaselkov in preštevilčenje v sedanjih naseljih.
Seveda prepuščam odločitev Vam, da se o tem dobro pogovorite med seboj in sporočite na Občino dokončne odločitve. Občinski svet bo potem sprejel odlok, na podlagi katerega bo Geodetski zavod naredil red tudi na tem področju.
MEDNARODNA NAGRADA ZA OŽIVLJANJE PODEŽELJA
Danes predstavljeni dogodek se je zgodil v petek, 18. maja v Ameriškem tiskovnem središču v Ljubljani. Center za uravnotežen razvoj Vitra iz Cerknice, s katerim sodelujemo že nekaj let, je namreč prejel visoko mednarodno priznanje, katerega so podpisali BiH Clinton, Jacques Santier in Tony Blair. Priznanje in nagrado je prevzel ustanovitelj in vodja Vitre gospod Bojan Žnidaršič.
Na prireditev pa smo bili povabljeni tudi zunanji sodelavci. Slovesnosti seje udeležil tudi predsednik državnega zbora gospod Janez Podobnik.
Omenjeno ameriško-evropsko nagrado za demokracijo in civilno družbo, ki obeležuje 50. obletnico Marshallovega plana in 40. obletnico podpisa rimske pogodbe, je prejelo petdeset organizacij na svetu. Pri nas še društvo Pen ter dnevnik Delo in tednik Mladina.
Na priznanju piše: »V imenu Združenih držav Amerike in Evropske unije nam je v zadovoljstvo, da Vam izrazimo priznanje za pogum in prizadevanja pri uveljavljanju bistvenih načel, ki tvorijo osnovo demokratične in civilne družbe. Vaši napori pri tem opogumljajo in navdihujejo nas vse. V zadovoljstvo nam je, da vam bo tudi naša nagrada omogočila, da boste nadaljevali svoje neprecenljivo delo v zasledovanju naših skupnih ciljev.«
Res dovolj velik razlog za zadovoljstvo in za čestitke celotnemu kolektivu Vitra in vsem zunanjim sodelavcem.
Omenjeni dogodek pa je bil tudi čudovita priložnost za navezovanje novih poznanstev. Ob tej priložnosti sem se spoznal tudi s predstavniki Evropske unije. Drugi z leve je britanski veleposlanik. Poleg tega sem čestital novi direktorici ljubljanskega zavoda za zaposlovanje.
NADOMESTLJIVOST
Pravimo, da je vse nadomestljivo. Rastline, živali in tudi ljudje se 'obnavljamo' iz roda v rod. Za vsakega pa je najbolj usodno takrat, ko se postavi proti naravnim zakonitostim in hoče biti za vsako ceno edini gospodar nad sočlovekom in stvarstvom. Seveda mu to ne uspe in propade.
Pri vsem tem pa je vsak človek drugačen, podobno kot tudi (brezove) drevesne krošnje. Modri se torej zavedajo, da nihče ne more ustaviti življenja in s tem tudi ne izgubljajo energije, saj jo uporabljajo za sooblikovanje življenja tako, da to trajno koristi vsem ljudem.
Starši, ali se torej zavedate svoje nenadomestljivosti in s tem tudi temeljne odgovornosti za svoje otroke? Živimo namreč v posebnem času, saj se naši starši tega niso smeli zavedati in so nas vzgajali v posebnih, najmanj dvosmernih resnicah. Torej je tudi to razlog za medsebojno svetovanje staršev, da bodo znali vzgajati tudi za življenje in ne le za preživetje. In prav s tem namenom tudi toliko poudarjam:
VZGOJO V DRUŽINAH IN MED SOSEDI
Koliko je vredna vzgoja, če je prepojena s stalnimi konflikti med starši ali med sosedi? Saj žive otroci kot v vojnem stanju! Poglejte, vsak človek je po svoje dober, če pa se med seboj pogovarjamo, se tudi spoznavamo in si tako tudi lažje pomagamo.
V sodelovanju Občine Brezovica, Župnije Brezovica in podružnice Slovenske ljudske stranke smo pripravili že kar nekaj pogovorov s priznanimi ljudmi. Iz lastnih izkušenj pa povem, da smo vsi prisotni vedno odhajali s pogovorov z vedno novimi vsem koristnimi spoznanji. Pa še poslušati in pogovarjati se znamo med seboj! Velik problem je tudi
OMEJENOST ALI BRISAN SPOMIN
Ljudje se vse premalo zavedamo, daje učenje za življenje in ne le za ocene! Torej ne razumimo zaključka pouka ali šolanja kot konec javnega nastopanja in priložnost za beg v intimnost.
Kako si naj drugače razlagam tovrstno nepismenost med ljudmi? V cerkvah, gasilskih domovih, gostilnah in na drugih mestih se med ljudmi razvijajo zanimive teorije in ideje, ki bi lahko koristile vsem ljudem, a se pozabijo. Prav tako vse vabim, da si zapisujejo spomine iz preteklosti, če ne za nas, pa za naše potomce!
Kot samostojna domovina in občina Brezovica moramo torej tudi na tem področju storiti nekaj korakov, mar ne?
EKOLOŠKI KOTIČEK
Že kaj razmišljate o čistilni napravi v svoji soseščini? Ali pa je tudi za vas to podobna tema kakor na
državni ravni skladišče radioaktivnih odpadkov? Dobrohotno vas povabim, da se v svojih družinah in soseščinah začnete pogovarjati tudi o tej problematiki, saj se obetajo hude obdavčitve, podobne prometnemu zakonu. In kdo, mislite, je odgovoren za tonamenski prekop na primer vašega vrta ali ceste? Seveda pa tudi čistilna naprava ne reši vsega, saj le kopiči strupe. Potrebna bo čimprejšnja prepoved uporabe strupov tudi na tem področju (tako nekako kakor kadilski zakon) in vzgoja v smislu varčevanja z vsemi viri življenja.
Razmišljajmo o alternativnih virih energije in pa tudi o ločevanju odpadnih voda in uporabi le-teh za zalivanje in gnojenje. Le tako bo namreč zaključen naravni krog.
ZA PRIJATELJE INVALIDKE IN INVALIDE
Združenje multiple skleroze Slovenije je obeležilo svojo 25-letnico delovanja te dni v kulturnem hramu Moste. Vsem članom ter vodstvu iskreno čestitam. Podrobneje pa bo naše tovrstno društvo predstavljeno v prihodnji številki.
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov pa je že dobilo v najem župnišče na Zaplani. Tega sedaj obnavljajo; seveda z lastnimi prispevki, zato vabim vse dobrotnike, da se spomnimo tudi nanje in jim pomagamo. Podrobnosti najbolje pozna voditeljica gospa Ljubica Zakovškova, ki je dosegljiva na telefonu 722-233. Njihov žiro račun pa je: NLB d.d. Lj 50100-620-133, sklic na 05-10-10-115-135 1249 Prijatelj KBI.
Seveda bomo to dejavnost spremljali tudi v prihodnje.
Danes pa vam z našimi Bobri podarjamo še sledečo že posneto pesem, za katero je besedilo napisal gospod Ivan Malavašič, glasbo pa gospod Jože Skubic:
STRANKE
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA:
Slepa kura spet zrnje išče
Slepa kura je prispodoba za tiste posameznike in politične stranke, ki oživijo (začnejo iskati zrnje) šele pred volitvami in po njih spet zaspijo do naslednjih volitev. Glasove seveda pridobijo, saj znajo prepričljivo obljubljati, še več, vse narejeno so si sposobne pripisati, če pa to ni mogoče, pa poteptati in uničiti, da ne bi slučajno koristilo komu drugemu.
Bolj kot materialno pa je na tapeti duhovno, saj je lažje izvedljivo, težje preverljivo in bolj učinkovito, saj vpliva naravnost na pogosto ranjeno človeško dušo.
Premagali bomo (te ali one) nasprotnike, samo da dobimo
dovolj glasov! Dajte nam še svojega! Podpihovanje raste. Učinkovite so tudi lažne sanje o blagostanju iz preteklosti, o varnosti, o vzgoji... Koliko pa je res prave pripravljenosti in kdo ima dejansko korist pri vsem tem, pa se vidi v vsakdanjem življenju.
Slovenska ljudska stranka in z njo še posebej podružnica Brezovica ostaja od prvega dne dalje temeljni motiv delovanja(v smeri medsebojnega povezovanja vseh ljudi in vseh interesov kot v eni družini, kjer je dragocen, zaželen in dobrodošel kot sodelavec prav vsak človek.
UPRAVNI ODBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE, PODRUŽNICE BREZOVICA
Kot sem že napisal, smo člani ter simpatizerji brezoviške podružnice Slovenske ljudske stranke izbrali svoj dan v letu. To je velikonočni ponedeljek, ko je odmev praznikov še največji, pa še dela prost dan je. Poleg tega smo na prvi seji upravnega odbora okrepili vodstvo podružnice in izbrali tudi svoj dan v mesecu. To je vsak prvi četrtek. Seveda je glavni cilj v medsebojnem povezovanju, pregledu opravljenega ter v načrtih za naslednji mesec. Na ta način bodo naše akcije še koristnejše za vse ljudi. Seveda pa še posebej za sodelujoče, zato vabim vse k sodelovanju!
AKCIJA NASE PODRUŽNICE ZA PRIDOBIVANJE ŠTUDENTSKIH SOB
Z mojim sosedom gospodom Janezom sva se pogovarjala o stiskah mladih in njihovih staršev iz oddaljenih slovenskih krajev ob odhodu v internate. Kaj hitro sva prišla do naslovnega predloga, katerega sem bil zelo vesel. Pobudo pa je povzelo tudi vodstvo našega društva podeželske mladine.
Čeprav pobuda za tiste, kije v
življenju niste izkusili, morda ni zanimiva, pa bo dosegla svoj namen, če nam uspe najti vsaj nekaj sob. Gotovo bo vsaka dragocena takoza mlade kakor tudi za starše iz oddaljenih krajev, ki tako zgubljajo stik z odraščajočo mladino.
Uresničimo geslo Slovenske ljudske stranke »Za Slovenijo z ljubeznijo!« torej tudi na ta način in čimprej pripravimo sobe tudi za prijatelje s podeželja!
Drago Stanovnik
POVABILO V ZVEZI Z NOVIM PROMETNIM ZAKONOM
Vse vabimo na pogovore o novem prometnem zakonu in pospešenem uresničevanju zahtevanega, saj so kazni res velike! Pa vse dobro tudi na cesti!
VABLJENI STE NA PRIREDITEV HARMONIKA BREZ MEJA!
V prejšnji številki smo pomotoma objavili nekoliko nerodno obvestilo o prireditvi Harmonika brez meja, ki bo potekala 7. junija 1998 v Lurnfeldu na avstrijskem Koroškem. Za spodrsljaj se vam, bralcem ter sodelujočim pri prireditvi, iskreno opravičujemo in objavljamo pravilnejše obvestilo.
Prireditev bo letos že tretja po vrsti, saj je prvič potekala že leta 1996 v Preserju, drugič pa lansko leto v Dolini pri Trstu. Harmonika brez meja bo tudi tokrat združila igralce in prijatelje diatonične harmonike iz štirih dežel: Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije. Poleg tega pa se bodo na prireditvi predstavile tudi slovenske narodne noše ter folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric.
Ustanoviteljica prireditve, gostilna Pri Rožci iz Preserja, vabi vse, da za en dan pozabite na skrbi v prijetnem, veselem, s harmoniko poživljenem vzdušju na Koroškem. Za avtobusni prevoz bo poskrbljeno, in sicer odhod bo 7. junija 1998 ob 7.30 izpred gostilne Pri Rožci v Preserju. Prijave in plačila sprejemajo v omenjeni gostilni vsaj en dan pred odhodom. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 061/631-239. Cena avtobusnega prevoza znaša 2.500 tolarjev, število prijav je neomejeno, zaželjene pa so narodne noše. Udeleženci seveda ne pozabite na potne liste. Mlajši od 14 let se lahko prireditve udeležijo samo v spremstvu staršev.
Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom župana gosti-teljske občine Lurnfeld gospoda Rudolfa Hartlieba, gostilna Pri Rožci pa je k udeležbi povabila tudi župana občine Brezovica gospoda Draga Stanovnika.
Prisrčno vabljeni!
uredništvo
OBVESTILO
VSEM PODJETJEM, OBRTNIKOM IN SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM V OBČINI BREZOVICA
V skladu s sprejetimi odločitvami o pospeševanju obrti in podjetništva v občini Brezovica, so bila v proračunu občine rezervirana določena sredstva za subvencioniranje dela obrestne mere pri najetih kreditih za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Brezovica. Da bi bilo teh sredstev čimveč, smo se povezali z Novo Ljubljansko banko, ki kredite dodeljuje. Občina pa pokriva del realne obrestne mere in sicer v višini 5 odstotkov.
Če vas možnost najetja kredita, kratkoročnega (za 1 leto) ali dolgoročnega (za 5 let) zanima, si v nadaljevanju poglejte pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati:
Prošnja za kredit mora vsebovati:
- ime in priimek ter stalno bivališče prosilca oziroma firmo družbe,
- dejavnost in naslov ter številko žiro računa in naslov banke,
- višino zaprošenega kredita,
- opis investicije z obrazložitvijo in predračunsko vrednost - investicije z viri financiranja in terminskim planom investicije, če kreditojemalec najema investicijski kredit.
Prošnji za kredit morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo:
- potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register (registracija podjetja z vsemi prilogami) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali potrdilo, daje občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja,
- potrdilo o plačanih obveznostih državi,
- dokazila o namenu porabe posojila,
- dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, kije za fizično osebo, zasebnika in samostojnega podjetnika: davčna napoved za leto 1995 in podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec) ter prikaz denarnih tokov za celotno obdobje vračanja kredita; za podjetje pa zaključni račun za leto 1995 (bilanca stanja in izkaz uspeha) ter tekoči podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec), prikaz denarnih tokov za celotno obdobje vračanja kredita.
Prošnjo za kredit s potrebnimi prilogami vložijo prosilci na Občino Brezovica, Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo - Pododbor za gospodarstvo, Tržaška 390, Brezovica -Zvone Pervanje in sicer do izčrpanja sredstev. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove LB d.d.- gospod Tomaž Milavec, telefon 333-515, vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 8. in 15. uro. Za dodatne informacije se obrnite na telefon 653-565 - Zvone Pervanje in na Občino Brezovica, telefon 653-223.
Brezovica, 25. maj 1998
pododbor za gospodarstvo Zvone Pervanje
KRATKE NOVICE
ČETRTO SREČANJE DRUŽIN
bo v nedeljo, 14. junija 1998, ob 13. uri pri Podpeškem jezeru.
- družinski izziv
- delavnica veselja
- srečelov
- okrepčilo
- športnik: balonar Avi Šorn Prepeval bo Alberto Gregorič.
Vabijo brezoviški skavti in Občinsko društvo podeželske mladine Brezovica.
Martin Strel plava za mir, prijateljstvo in čiste vode:
Marin Strel znani slovenski plavalec bo v petek, 12. junija plaval od izvira Ljubljanice - Vrhnike mimo Podpeči in zaključil v Ljubljani. V Podpeči ga bodo ob 11. uri pričakali domačini in mu pripravili kratek sprejem s kulturnim programom, pozdravil ga bo tudi župan občine Brezovica Drago Stanovnik.
Taborni popoldnevi na Rakitni
Taborni popoldnevi na Rakitni
Mladinsko klimatsko zdravilišče v Rakitni v zadnjem obdobju gosti osnovnošolske skupine iz vse Slovenije, ki prihajajo v šolo v naravi. V okviru tega programa sodelujejo tudi brezoviški skavti, ki v zdraviliš-
ču gostujejo vsako torkovo popoldne. Vabilo so dobili preko športne pedagoginje Nuše Ro-mih-Masnoglav, ki se trudi, da bi bila ponudba zdravilišča čim bogatejša. Na delavnicah otroci spoznavajo taborno opremo, veščine vozlanja, orientacije, kuhanja v naravi ter se veselijo ob skavtskih in drugih igrah.
Varna vožnja
Varna vožnja
Takole pa so bili zaloteni tret-ješolci iz Notranjih Goric, ki se pripravljajo na kolesarski izpit. Na vaškem križišču jih je na ta
dogodek pripravljala Zdenka Oblak, seveda pa ne brez čelade, ki je po novem zakonu obvezna za vse udeležence v prometu do 14. leta. Pa srečno!
Florjan pri 'sukarskih' gasilcih
Florjan pri 'sukarskih' gasilcih
Tudi gasilci prostovoljnega gasilskega društva Notranje Go-rice-Plešivica so se spomnili na svojega zavetnika svetega Florjana in njemu v čast naredili fresko na fasadi gasilskega doma,
kije vidna že od daleč. Fresko je naredil Rafko Smuk iz Polhovega Gradca, gasilci pa vas že danes vabijo na prevzem novega prapora in blagoslovitev svetega Florjana, ki bo v soboto, 22. avgusta, ko bo tudi velika veselica z ansamblom Alfija Nipiča.
Odprta vrata pri Pleško cars
Odprta vrata pri Pleško cars
Predstavitev novega Renaul-tovega clia je na Pleškovem dvorišču zbrala veliko avtomobilskih navdušencev. V salonu so prepevali mladi Napoleoni, na dvorišču so brneli poskočni
cliji, brhke natakarice pa so ponujale koktejle. Predstavitve smo se udeležili tudi (od leve proti desni) načelnik za gospodarstvo in turizem ljubljanske občine Veljko Zvipelj, motorist Miran Stanovnik, moja malenkost, gostitelj Primož Plešlco in župan Drago Stanovnik.
Državno
gasilsko tekmovanje
Predstavniki treh gasilskih društev iz brezoviške občine so se udeležili državnega tekmovanja v Žički v Prekmurju. Iz prostovoljnega gasilskega društva Jezero so nastopali pionirji, mladinska ekipa je bila iz PGD
Notranje Gorice, pionirke pa so članice PGD Vnanje Gorice. Odpravo je vodil poveljnik gasilske zveze Brezovica Janko Zidanek. Vsi nastopajoči so dosegli zelo dobre rezultate že z uvrstitvijo na državno tekmovanje, kar dokazuje, da se v društvih dela na visoki ravni.
Meta Kastelic
Občina Brezovica Občinska uprava
OBVESTILO
Na osnovi 49.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, številka 70/97) Občina Brezovica od 1. junija 1998 dalje izvaja postopke v zvezi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem občanov po 21. točki 15. člena Zakdna o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Dosedanje postopke je vodila pristojna služba mestne uprave občine Ljubljana na Miklošičevi 24.
Vsi občani, ki nimajo dohodka, urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, številki 9/92 in 13/93) na občini Brezovica, Tržaška 390, pisarna v pritličju - družbene dejavnosti. Uradne ure so vsako sredo dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan od 14. do 16. ure.
Janez Miklič
LJUBITELJI DRUŽINSKIH TURISTIČNIH RALLYJEV
Vabimo vas, da se dne 20. junija 1998 ob 8. uri udeležite 2. družinsko-turističnega rallyja, ki ga prireja ZŠAM Dolomiti, odsek Brezovica.
Rally bo potekal po okoliških vaseh naše občine.
Vse ostale informacije dobite na telefonski številki (061) 653-073.
Vabljeni!
ZŠAM Dolomiti - Brezovica
Društvo žena in deklet Ljubljana Moste Cesta II. grupe odredov 43 1261 Dobrunje
Polje
VABILO
Vabimo vas na našo 14. tradicionalno razstavo domače obrti, jedil, konj, malih živali in drugih dejavnosti. To razstavo imenujemo tudi Kmečki praznik. Prireditev bo v nedeljo, 7. junija 1998, v Zadvoru, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje. Otvoritev bo pred zadružnim domom ob 9. uri, v popoldanskem času bo moč kupiti razne dobrote in se srečati ob glasbi. Lepo vabljeni!
Društvo žena in deklet Ljubljana Moste - Polje
OBVESTILO
SVETOVANJE S PODROČJA URBANIZMA
Je v prostorih občine Brezovica vsak četrtek od 14. do 16. ure.
OBVESTILO
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 1998 NA OBMOČJU OBČINE BREZOVICA
9. 6. 1998 —TOREK
— ob 13. uri Vnanje Gorice pri Ambrožiču
— ob 15. uri Notranje Gorice pri zadružnem domu
— ob 17. uri Brezovica pri Slanatu za gostilno Kavčič
Cepljenje opravlja Veterinarska postaja Ljubljana, d.o.o., Cesta v Mestni log 47a, tudi izven navedenega razporeda in sicer vsak delavnik od 7.30 do 14. ure in vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure v ambulanti Cesta v Mestni log 47a, Ljubljana.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
OČIŠČEVALNA AKCIJA V RAKITNI
Nam je kaj mar za izgled kraja in njegove narave?
Že četrto leto zapored skušam skupaj s prijatelji izvajati koristno stvar, ki mi jo narekuje moja ekološka zavest. V teh časih, ko se naša Zemlja ponekod že duši v odpadkih in onesnaževanju in ko nam mnoge organizacije, ki se borijo proti našemu samouničevanju, preko medijev ali kako drugače prikazujejo, kam nas to pelje, sem se namreč že pred nekaj leti odločila, da moja vloga v preprečevanju tega ne bo tako velikopotezna, da bi šla v svet reševat pragozdove, temveč da bom očistila svoj najljubši kraj in svojo domačo vas in morda preprečila nepotrebno onesnaževanje. Morda (oziroma prav gotovo) si sedaj marsikdo misli, da je moja izjava nesmiselna in naivna, toda naj povem, da je to zame eden večjih doprinosov, ki jih lahko naredim za naše skupno dobro. Prav tako mislim oziroma sem prepričana, da tega poslanstva nisem zmožna izpeljati sama, temveč je to skupinsko, timsko delo, v katerem pa lahko sodelujejo le tisti, ki jim cilj take akcije pomeni nekaj takega kot meni. Vsi ostali pa, ki sodelujejo zaradi neke navidezne vloge v naši skupnosti (ali pa sploh ne pristopijo zaradi takšnih in drugačnih razlogov), upam, da bodo kmalu doumeli, da ne jaz, ne
ostali prostovoljci ne delamo tega zaradi sebe, temveč zaradi že zgoraj navedenih razlogov. Tako je potrebno, da v takih primerih stopimo skupaj (tako posamezniki kakor vsa društva) in vsako leto vsaj enkrat z vzgledom in dejanji ozavestimo prepotrebnost takih akcij še vsej ostali okolici.
Naj se vrnem k letošnji akciji: Naše tradicionalno čiščenje je bilo določeno za 18. april, saj vsako leto izberem datum, kije blizu dnevu Zemlje, to je 22. aprila. Toda vreme je bilo primerno aprilsko in akcijo smo zaradi dežja prestavili na 2. maj. Pa se je narava kljub dežju raz-brstela, da ponekod zaradi visoke trave in ozelenelih grmov nismo mogli do smeti, ki so se ujele tudi v najbolj nedostopne kraje. Zal niso onesnažena samo industrijska in velika mesta, ampak tudi prelepi gozdovi in najlepše vasi, kjer naj bi cvetela in dišala narava, ne pa deli avtomobilov, štedilniki, akumulatorji, pločevinke piva (in celo mačje in pasje hrane, katere so odvrgli, predvidevam, veliki ljubitelji živali in tako tudi narave) ter drugo. Najbrž se sprašujete, kje smo vse take stvari našli. No, prav gotovo ne na smetišču, temveč smo skupaj z lovci lovskega društva Rakitna in njiho-
vim traktorjem pobirali nesnago po okoliških gozdovih in divjih odlagališčih. Eno izmed večjih je bilo na poti proti Planinci, kamor je nekdo pripeljal celo prikolico odpadnih in neuporabnih delov, ki jih je nabral v svoji garaži. Nekateri pa so najbrž tudi mislili, da je gozd primerna 'garaža' za njihove že odslužene avtomobile, kolesa, motorje in tako dalje. Žalostno, da kljub odvozom kosovnega materiala, ki je enkrat do dvakrat na leto, nekateri Rakičani in lastniki počitniških hišic še vedno niso doumeli, da so sami sebi v sramoto, saj s tem dokazujejo lastno nevednost in malomarnost. Tudi težave z zabojniki ponekod niso odpravljene, saj marsikdo ne zna smeti vreči v njih ali pa tja odlagajo organske odpadke (ki tja prav gotovo ne spadajo), nekateri pa bodo kmalu po delih odložili poleg zabojnikov celo hišo, čeprav sem že omenila, da imamo organizirane odvoze kosovnega materiala. Seveda pa k temu problemu veliko pripomorejo tudi obiskovalci Rakitne, ki prihajajo k nam v vedno večjem Številu. Pa le-ti ne prineso le de-narcev, ravno nasprotno, kazijo našo dosedaj očuvano okolico, saj »če ni moje, potem lahko delam, kar hočem.«
Poleg gozdov, kateri so žal še vedno polni nesnage, smo očistili tudi sam kraj in vse izpostavljene poti, ob katerih je celo bogastvo pločevink. Potok, ki teče skozi Rakitno in na koncu na kraškem terenu ponikne, pa se duši v smeteh, ki tja na noben način ne spadajo, vprašanje pa je že, kako lahko nekaj takega tja tudi pride.
Turistično društvo se nam je tisto soboto pridružilo in svojo vlogo opravljalo okoli jezera, saj je pred časom tudi začelo s čiščenjem in njegovo obnovo, dolgoročno pa imajo v načrtu še izdelavo WC-jev in tušev, asfaltiranje parkirišča in nasaditev lip. Upajmo, da jim bodo zamisli obrodile sadove še do poletja. Jezero je ena od privlačnih stvari, ki pritegne turiste, zato je tudi najbolj izpostavljena. Pa tudi domačini radi obiskujemo naše rekreacijsko središče, ki je bilo tudi zgrajeno z namenom, da e bodo prebivalci imeli kaj od njega.
Ne nazadnje pa moram omeniti še gospo Verico Bezek, ki že vrsto let na svoj način skrbi, da je središče vasi vedno urejeno in v cvetju, pa se morda premalo spomnimo tudi na take, ki tiho delajo in skrbijo za izgled našega kraja. Naj tudi za vse nas velja, da raje delajmo kakor govorimo o tem.
Ob koncu naj se zahvalim kulturnemu društvu Rakitna za moralno podporo in denarno pomoč za nakup vrečk in okrep-čitev. Naj še enkrat poudarim, da nam take akcije lahko uspejo le skupaj in več kot nas bo, bolje bo delo opravljeno. Vsako leto sproti pa bomo odpravljali težave, ki nastajajo ob organizaciji. Naslednje leto se zopet vidimo!
Alenka Kovačič
Domačini iz Podzemlja so nas sprejeli odprtih rok in veselega srca.
MLADI DOPISNIKI POROČAJO
Farno romanje župnije Notranje Gorice
Neko majsko soboto smo odšli na farno romanje v Belo Krajino. Iz Notranjih Goric smo se ob molitvi in petju Marijinih pesmi odpeljali v Novo Štifto. Na dveh avtobusih se nas je zbralo sto romarjev. Ob prihodu smo si ogledali cerkev, izvedeli za njeno bogato zgodovino ter imeli sveto mašo in priložnost za spoved. Pot smo nadaljevali proti Kočevski in si ogledali nekdaj prepovedano območje, kamor je spadala tudi cerkev v Kočevski reki. Tamkajšnji župnik nam je orisal čase, ko je ljudstvo trpelo pod jarmom komunizma.
V kočevski cerkvi nas je pričakal župnik in nas s svojim poznavanjem krajev prijetno presenetil, tudi smeha ni manjkalo. Po kosilu, ki je bilo v lepem okolju motela Jasnica, je sledil prisrčen sprejem domačinov Podzemlja, ogledali smo si cerkev svetega Martina in zapeli nekaj pesmi. Pravo prijateljsko vzdušje, okusne belokranjske dobrote in gostoljubje vaščanov so nas zadržali dlje, kot bi se smeli.
Zadnja postaja našega romanja pa so bile Stopiče, dolenjska vasica, kjer se je rodil tudi naš župnik. V cerkvi so imeli ravno majsko pobožnost (šmarnice) in seveda smo se jim pridružili tudi mi. Po slovesu nas je čakala še pot v Notranje Gorice, ki je bila začinjena s pesmimi in smehom. To romanje je bilo zelo zanimivo in prijetno, želimo si še kakšnega.
Nina in Katarina Japelj 5. in 8. razred
radio urhnlka
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
PREJELI SMO
Vnanje Gorice - Pasja vas
Ker je že skoraj poletni čas in se pomlad nagiba h koncu, ker imamo nove cestnoprometne predpise in kazni, ker je čas sprehodov in kolesarjenja v toplih dneh in večerih, po bližnji in daljni okolici, z družino, s prijatelji ali sami, si ne morem kaj drugega kot pisati na Naš časopis in sicer:
Vse lepo in prav! Lepo naselje, tele Vnanje Gorice, urejene hiše, lepa cerkev, lepa okolica, prijazni ljudje, pa vendar nekateri totalno neodgovorni glede svojih hišnih ljubljencev - psov!
Ni ulice, ni poti, ni steze, kamorkoli greš, peš ali s kolesom, da te ne olaja ali celo ugrizne kaka spuščena in sebi prepuščena zverina, ki se prosto sprehaja po vasi, ali pa neograjena oziroma neprivezana leta okoli hiše svojega gospodarja in se zapodi na cesto, ko gre kdo mimo, medtem pa gospodar tiči bog-vekje in se mu sladko j..e, če njegov ljubljenček ogroža ljudi.
Če smo sposobni pri vseh drugih zadevah narediti red, poskrbeti za večjo varnost naših otrok, ki hodijo peš ali s kolesom v šolo in ne nazadnje tudi za našo varnost, ko gremo na sprehod, s prepolno glavo in utrujeni od avtomobila in delovnega tedna, ne vidim razloga, zakaj se kaj ne ukrepa glede
PREJELI SMO
tega pasjega problema, ki je iz dneva v dan večji in nevarnejši!
Ali bo res treba počakati, da neki spuščen in napadalen pes napade in ugrizne ali celo raztrga nas, naše otroke, prijatelje ali koga drugega, pa se bo šele potem ukrepalo kot se po zahodni Evropi in v vsem razvitem svetu, s prepovedjo vzreje in lastništva določenih pasem, vse ostale pa so nadzorovane oziroma so lastniki močno kaznovani, če jih nimajo pod kontrolo oziroma če so njihovi psi spuščeni?
Apeliram na odgovorni občinski organ, da začne o tem razmišljati in ukrepati, ker se bomo v nasprotnem primeru somišljeniki sami (ni nas malo in vsi smo tudi lastniki psov) organizirali in seveda ukrepali!
Hvala za objavo v glasilu, postavite jo na vidno stran, neodgovorni lastniki zverin in cuckov pa naj se zamislijo, ker konec koncev se vsak pes obnašanja delno navzame po gospodarju, vsak pes pa ima tudi kosmata ušesa.
Odprto pismo
gospodu
Stanovniku
Spoštovani gospod Stanovnik!
Oglašam se v zvezi z Vašim odgovorom na članek Odgovor
PREJELI SMO
na članek Nova sestava Turističnega društva Rakitna (Naš časopis, maj 1998, stran 28).
Ker mnogokrat prebiram časopisje in z veseljem tudi pisma bralcev v njem, sem opazila čudno navado Vas, gospod Stanovnik. Vi na pisma oziroma na članke odgovarjate že v isti številki časopisa, v katerem je bil članek objavljen. Ta primer ni prvi. Pojavil seje že enkrat in sicer v aprilski številki Našega časopisa na strani 21, kjer se člani kulturnega društva Janez Jalen pritožujejo glede Vašega nekorektnega odnosa.
Osebne zamere, ki se pojavljajo v časopisu, sicer niso moja stvar, zdi pa š% mi nelogično, da lahko v isti številki objavite kritiko, ki leti na Vas, in Vaš odgovor nanjo. Zato sem se pozanimala o pravilih, ki določajo ravnanje v javnih glasilih (upam, da je Naš časopis še vedno javno glasilo).
Pa poglejmo, kaj pravi o tem Zakon o javnih glasilih (Uradni list RS, številka 18/94):
10. člen
3. odstavek
Javno glasilo ne sme hkrati z odgovorom oziroma popravkom objaviti komentarja tega odgovora oziroma popravka.
Ravno to pa je tisto, kar se dogaja Vam, gospod Stanov-
PREJELI SMO
nik. Čudim se, da si kljub Vašemu čutu za poštenost in dobre medsebojne odnose, na katere nas opozarjate na vsaki prireditvi, četudi nima nikakršne zveze s tem, dovolite tak spodrsljaj. Očitno je, da članke, še preden pridejo do glavnega urednika, preberete, si zapišete kritike in opombe nanje in jih potem šele objavite. Tu je nevarnost cenzure. Čeravno ste župan in se počutite odgovornega za delovanje časopisa, imamo tudi časopisni svet, v katerem Vi niste, ki skrbi za to, ali bo članek objavljen ali ne in kdaj. Vi ne bi smeli imeti vpogleda v izbor časopisnega sveta. Morda bi potem zasledili mnogo manj člankov, katerih avtor ste, kot jih lahko preberemo v vsaki novi številki.
Upam, da bom odgovor na svoj članek prebrala šele v naslednji številki Našega časopisa in da se ne bo začenjal: Breda...
Časopis namreč ni prostor; v katerem bi si Vi in jaz (ali kdorkoli drug) dopisovala in Vas zato naprošam za malce vljudnosti. Navsezadnje, najino razmerje ni razmerje očeta in hčere ali dveh dobrih prijateljev, zato Vas prosim za korektno naslavljanje. Ravno tako pa ne bi rada brala kakršnihkoli osebnih zamer, ki jih imate morda proti meni.
Lep pozdrav in brez zamere.
Breda Kovačič
PREJELI SMO
Odgovor na pisanje g. Draga Stanovnika
Občina naj bi (tudi po evropskih načelih) skrbela za uresničevanje interesov prebivalcev lokalne skupnosti. Sedanja občina pa se kar najbolj trudi ignorirati potrebe krajanov Rakitne ter vso oblast centralizirati. Pač, po starem partijskem načelu: oblast smo mi. Morda gospod župan zavzemanje za decentralizacijo in prenos pristojnosti na lokalni nivo, med ljudstvo, razume kot oklepanje starega sistema. Zame decentralizacija pomeni večjo demokracijo, medtem ko je bila centralizacija oblasti značilna predvsem za stalinistični totalitarni sistem.
V nadaljevanju gospod Stanovnik podaja dobro primerjavo dela bivše krajevne skupnosti in dela občine: medtem ko je krajevna skupnost med drugim izgradila vodovod, telefonsko in CATV omrežje ter asfaltirala krajevne ceste, je občina postavila nekaj novih zabojnikov za smeti in zabetonirala nekaj jaškov. Iz tega se najbolje vidi kako občina Brezovica skrbi za Rakitno in njene prebivalce, podobno skrb pa najbrž izkazuje tudi ostalim krajevnim skupnostim v občini. Če občina potreb krajanov ne vidi in upošteva, potem krajanom Rakitne ne preostane drugega, kot da ustanovijo svojo lastno občino.
Kar se tiče okolice jezera lahko gospodu županu mirno povem, da ni nikakršno moje ogledalo, saj okolice jezera (pa tudi ostalega okolja) ne smetim. Morda je ravno obratno res: okolica jezera je ogledalo občine Brezovica in njenih
PREJELI SMO
predstavnikov ki so bili izvoljeni za to, da skrbijo za komunalne zadeve v občini, kamor spada tudi pobiranje smeti in skrb za čisto okolje. Treba je tudi povedati, da je vabilo gospoda župana, naj postanem član kulturnega društva, prišlo prepozno. Sam sem namreč član kulturnega društva mnogo dlje kot je gospod Stanovnik župan, prav tako pa nameravam ostati član kulturnega društva tudi v bodoče, medtem ko upam, da gospod Stanovnik župan ne bo več dolgo. In kar se tiče (ne)-dela: poleg dela v kulturnem društvu sem bil do nedavnega med drugim tudi tajnik CATV Rakitna. Ko tajniških del zaradi študijskih in ostalih obveznosti nisem več mogel kvalitetno opravljati, sem odstopil. Toliko v razmislek gospodu županu.
Za konec pa še to. 3. odstavek 10. člena Zakona o javnih glasilih določa, da javno glasilo ne sme hkrati z odgovorom objaviti tudi komentarja tega odgovora. Naš časopis pa je storil prav to - hkrati z mojim odgovorom na članek »Nova sestava Turističnega društva Rakitna« je v prejšnji številki objavil tudi županov komentar mojega odgovora. Postavlja se vprašanje, zakaj je uredništvo Našega časopisa kršilo zakon, pa tudi kako je gospod župan sploh lahko prebral moj odgovor pred javno objavo v časopisu, glede na to, da ni član časopisnega sveta. Ali je mogoče gospod župan moj odgovor dobil na vpogled z zlorabo svojega položaja? Ali morda g. župan osebno odloča, kaj se bo objavilo in kdaj oz. ali se v Našerri časopisu vrši cenzura? Odgovore na ta vprašanja pričakujem v naslednji številki časopisa, kajti upam, da bo uredništvo časopisa tokrat spoštovalo Zakon o javnih glasilih.
Matej Kovačič
EiM
Srečanje
letos na jezeru
Srečanje družin, letos že četrto po vrsti, pripravljajo skavti s pomočjo mladih iz cele občine. Prvo srečanje je potekalo na Brezovici, naslednje leto smo gostovali v Dragomerju, lansko leto pa smo srečanje pripravili skupaj z Rakičani.
Vsako leto je odziv večji in tako se tudi letos že zagreto pripravljamo na zanimiv program. Za letošnje srečanje, ki bo v nedeljo, 14. junija, smo izbrali čudovito okolico Podpeškega jezera. Tako smo priredili tudi dejavnosti, ki se bodo odvijale cel popoldan, od 13. ure pa do poznega večera. Kaj vse vas čaka, si preberite v nadaljevanju članka.
Družinski izziv
Pripravljamo družinski izziv, na katerega se bodo lahko podale družine. Na izzivu bodo odkrivale svoje sposobnosti in se pomerile v privlačnih igrah.
Delavnica veselja
Iz te delavnice nihče ne bo odšel žalosten ali osamljen. Tako otroci kakor odrasli bodo izdelovali izdelke iz uporabnih gradiv, gnetli, slikali, peli in naredili veselje sebi in drugim.
Športne dejavnosti
Če si boste upali, boste lahko zaplavali v jezeru - na lastno odgovornost. Za vse ljubitelje bodo na voljo odbojka in druge igre, ki nas povezujejo. Med nas bo prišel tudi balonarski mojster Avi Šorn in bo predstavil balon. Lansko leto smo, kot se spominjate, gostili motokrosi-sta Mirana Stanovnika.
Program ob odru
Glasbeni gost letošnjega srečanja bo Alberto Gregorič, ki nam bo predstavil zakladnico svojih pesmi. Zelo pestro pa bo tudi ob družinskih igrah, kjer se bodo med seboj pomerile družine.
Toliko samo za okus, da si rezervirate nedeljo, 14. junija, in pridete k nam v goste. Tudi letos nismo pozabili na srečelov, na okrepčilo, pa tudi kako presenečenje se bo seveda našlo. Lepo povabljeni na skupno odkrivanje in doživljanje družine!
Meta Kastelic
Drugo srečanje notranjskih planincev na Krimu
Takole so zapeli pevci okteta Podpeč-Preserje.
Do leta 1995 so bila planinska društva iz celotne Notranjske včlanjena v ljubljanski med-društveni odbor. Po sklepu upravnega odbora Planinske zveze Slovenije je bil ljubljanski meddruštveni odbor razdeljen na več manjših meddruštvenih odborov, smiselno povezanih po posameznih področjih. Kljub začetnemu nezaupanju smo kmalu ugotovili, da je sedanja povezanost mnogo boljša, saj se moramo ukvarjati z zelo podobno problematiko delovanja teh društev. Trenutno v našem meddruštvenem odboru sodelujejo naslednja društva: Horjul, Blagajana Polhov Gradec, Borovnica, Cerknica, Lo-. gatec, Podpeč-Preserje, Rovte, Snežnik v Loški dolini, Sveti Vid, Šentjošt, Loški potok in Vrhnika.
Na upravnem odboru med-društvenega odbora smo sklenili, da vsako leto priredimo srečanje notranjskih planincev in seveda vsakokrat na drugem kraju. Prvič smo se zbrali lansko leto na Cajnarju. Organizatorji tega srečanja so bili prizadevni logaški planinci. Bilo je prijetno, zato se ni bilo težko odločiti za naslednje srečanje, katerega smo prevzeli člani planinskega društva Podpeč-Preserje.
V nedeljo, 24. maja 1998 je bil zbor pohodnikov ob 9. uri pod lipama v Preserju. Po različnih poteh smo se podali na Krim. Nekoliko smo se bali slabega vremena, vendar smo vztrajali in bili nagrajeni s prijaznim vremenom. Kar nekaj pohodnikov se je odločilo, da bodo Krim osvojili iz smeri Branclje-vih senožeti. Med temi je bil tudi župan občine Brezovica gospod Drago Stanovnik z družino. Na vrhu, pred planinskim domom, se ie zbralo okrog 200 pohodni-
KULTURA
kov. Članice domačega društva so pričakale udeležence srečanja s toplim čajem.
Ob 12. uri so pevci Podpeškega okteta z Zdravljico pričeli kulturni program. Nato je predsednik planinskega društva Podpeč-Preserje vse planince lepo pozdravil in povabil gospoda župana, da tudi on pove nekaj misli ob tej priložnosti. Gospod Stanovnik je v svojem govoru posebej poudaril pomembnost širšega povezovanja vseh društev, ki se trudijo vzgajati ljudi za življenje v sozvočju z naravo in s ciljem ohranjati čimbolj neokrnjeno naravo za bodoče rodove. Potem je spregovoril predsednik meddruštvenega odbora gospod Bogdan Seliger. Opozoril je na nujnost razširiti medsebojno povezovanje tudi na zelo pereče področje vzgoje mladih planincev, zlasti v obdobju po končani osnovni šoli. Te mlade ljudi navdušujejo drznejši podvigi, za katere je potrebna dražja oprema. Sami si je ne morejo privoščiti, zato bi društva potrebovala denarna sredstva, da to opremo nabavijo in jo mladim posojajo.
Preostali kulturni program so izvedli Podpeški oktet in mladi planinci s svojimi sošolci iz osnovne šole Preserje. Z domiselno izbranimi recitacijami s planinsko tematiko so se predstavili Katja Bizjak, Tomaž Samec in Danijela Gutič. Špela Rot je prijetno presenetila s svojim lepim petjem in za njo ponovno Danijela Gutič z odlično izvedenoskladbo na kitari z naslovom Španska romanca. Poslušalci so potern pozornp prisluhnili Patriciji Šivic, ki jim je prebrala Pripovedko o Krimu. Meddruštveni odbor Notranjske in planinsko društvo Podpeč-Preserje se vsem nastopajočim in njihovim mentorjem iskreno zahvaljujeta in jih tudi v bodoče vabita medse.
Po kulturnem programu je potekalo družabno srečanje do poznih popoldanskih ur. Vsi udeleženci so se strinjali, da se naslednje leto ponovno srečamo.
M. & M.G.
LIKO
VRHNIKA
Družabno srečanje pred domom na Krimu.
Tretji EX tempore - Breza 1998
V Podpeči je od 22. do 24. maja 1998 potekal že tretji Ex tempore - Breza 1998 v organizaciji Občine Brezovica in Društva likovnih samorastnikov Ljubljana - Črnuče. Slikarji, zbrani iz vse Slovenije, so upodabljali naravno in kulturno dediščino vznožja krimskega pogorja in vasi ob Ljubljanici. Otvoritev razstave, na kateri je bilo predstavljenih več kot petdeset likovnih del, je bila v nedeljo, 24. maja v prostorih kulturnega doma Svoboda v Podpeči. Razstavo si je bilo možno ogledati tudi vsak dan do 31. maja. »
Že v petek je večina žigosala platna in odšla na delo v naravo. Upodabljali so značilno barjansko pokrajino, njene osa-melce, arhitekturo ter krajinske posebnosti. Na otvoritvi se je zbralo veliko število slikarjev samih, kakor tudi domačinov, tako daje bil razstavni prostor poln do zadnjega kotička. Po-vezovalka Mihaela Košuta je z izbrano besedo vodila otvoritev in kmalu je strokovna žirija, kateri je predsednikoval Leon Ko-
porc, akademski slikar, razglasila najboljša tri dela. Zmagala je Jasminka — išič, kije naslikala Buhovo domačijo v Notranjih Goricah, sledil ji je Henrik Krneč z motivom Svetega Lovrenca, tretje mesto pa je zasedel domačin Miro Švigelj, ki je upodobil stari mlin na Jezeru. Svoja dela je predstavilo 51 slikarjev, nekateri so naredili tudi po dva izdelka, vsi pa so prejeli spominska priznanja. Barbara Šoba je glasbeno obogatila bogato popoldne in predstavila sklop pesmi, za katere je sama
napisala besedilo in glasbo. Gostišče Grebenčeva klet pa je skupaj s podpeškimi gospodinjami pripravilo okusno pogostitev, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Predzadnji majski vikend je bil tako tudi brez Krimskega komarjevega krosa bogato obarvan, saj je poleg slikarskega srečanja v nedeljo potekalo tudi srečanje vseh notranjskih planinskih društev, ki gaje pripravilo planinsko društvo Preserje na Krimu.
Meta Kastelic
Cvetlico na vsako okensko polico
Prvič izvedena prodajna akcija v pripravi turistično-informa-tivnega središča Rakitna in medobčinskega središča za kulturo Barje z zaledjem je potekala cel teden in je zajela vse večje kraje od Brezovice do Rakitne. S pomočjo sponzorjev, ti so bili vrtnarija Košir, Občina Brezovica ter Slovenska ljudska stranka (podružnica Brezovica), je bilo prodanih več kot 2.400 sadik okenskih in balkonskih cvetlic, ki danes že krasijo pročelja hiš in balkonov.
Najboljši odziv je bil v Podpeči in Rakitni, pa tudi drugje so imeli kar veliko dela pri prodaji. Narejena je bila tudi krajša anketa o mnenju o tovrstnih akcijah. Kupci so menili, dajo velja ponoviti tudi prihodnja leta, saj so bile cene ugodne, kako-
SKAVTI
Skavtske obljube na Planinci
Skavti Ostrorogega Jelena so letošnje, že osme obljube izpeljali na Planinci nad Jezerom kar med prvomajskimi prazniki. Na jasi, deset minut hoda oddaljeni od cerkvice, seje zbralo lepo število ljudi, predvsem starši in drugi prijatelji skavt-stva.
Ob prihodu jih je pozdravila vhodna zgradba z dobrodošlico, najpogumnejše pa je čakal izziv. Lahko smo se zapeljali z gugalnico-velikanko ali pa se poskusili v hoji po vrvi, obe preizkušnji sta vse krepko nasmeja-
li. Slovesnost obljub, kjer skavt-ski pripravnik obljubi zvestobo Bogu in domovini ter izpove svojo pripravljenost, je potekala med sveto mašo. Slednjo je daroval župnik Janez Kompare (Veseli Gams) ob pomoči zagorskega kaplana Jurija Zad-nika (Dobrosrčnega Medveda). Na skavtsko pot je tega dne pogumno stopilo 23 mladih iz ve-čih barjanskih občin, med njimi je bilo tudi osem odraslih skavtov.
Srečanje se je nadaljevalo ob igrah in tabornem ognju, kjer so si v roke segli skavti, ki so bili dejavni ob ustanovitvi leta 1990, in vsi, ki še vztrajajo pri skavt-skem delu.
Za pomoč pri pripravi letošnjih obljub se skavti zahvaljujejo domačinom Planince, lastnikom zemljišča z Jezera in vsem obiskovalcem.
Meta Kastelic
Volčiči so pozorno prisluhnili besedam krdelovodje.
Hoja po vrvi se je za večino končala brez posledic.
boli
življenje.
kadar
Rdeči križ in vi.
		
	liiti r im»:	
		
LM/ V*™
vost sadik visoka, zamisel, da ti sadike praktično pripeljejo na dom, je bila pohvaljena predvsem s strani starejših strank, večina pa je pohvalila gesto občine in sponzorjev, da na tak način pomagajo k lepšemu izgledu krajev.
Drugo leto bo akcija zagotovo ponovljena, najbrž v večjem merilu, že sedaj pa vabim tudi
druge domače pridelovalce ter podjetnike, da me pokličejo. Dogovorili se bomo o Tednu obri v občini Brezovica.
Meta Kastelic
MCK Barje z zaledjem Meta Kastelic Nova pot 5
mobitel: (041) 638-438
Stojnica v Vnanjih Goricah je bila dobro obiskana.
Aljaž Kunčič - državni prvak
MLADI
Mladi se predstavijo
Občinsko društvo podeželske mladine nudi pomoč vsem, ki bi potrebovali kake pridne roke pri vsakdanjih opravilih. Predvsem vabimo vse, ki poznate ostarele in bolne, katerim bi prišla prav tovrstna pomoč, da se oglasite na telefon 654-520. Veseli bomo vsakršnega nasveta!
Občinsko društvo podeželske mladine je prejelo tudi nekaj prošenj bodočih študentov iz Ormoža, ki bodo prišli na študij v Ljubljano. Radi bi najeli stanovanja izven Ljubljane. V njihovem imenu naprošamo vse, ki bi jih bili pripravljeni sprejeti na dom, da se za dogovor obrnete na Tanjo Čuden, telefon 654-520.
Ali veste, da na Brezovici že več let deluje tudi Društvo mladih, ki seje letos spomladi preimenovalo v Občinsko društvo podeželske mladine (ODPM) z Brezovice? Če ste odgovorili pritrdilno, ste v preteklosti gotovo že slišali za nekaj odmev-nejših akcij. V soboto, 23. maja, so prvič letos organizirali dia-projekcijo na prostem, s čimer so obiskovalcem skušali približati eksotične kraje Južne Amerike. Gost večera je bil Peter Svete, ki se že dalj časa ljubiteljsko ukvarja s fotografijo in rad zahaja v gore. Ob njegovem pripovedovanju, opisih krajev in ljudi na posnetkih in med poslušanjem avtentične glasbe sije marsikdo z lahkoto predstavljal njihovo toplino in drugačnost. Rezultat slednjega so prav gotovo bila številna vprašanja občinstva ob koncu predstavitve. Za vse pa je potem veljalo povabilo k tabornemu ognju, kjer smo preostanek večera preživeli ob sproščenem pogovoru, peki hrenovk in tvista (nekva-
Pesem o kruhu
Kruh je dober, če je svež, če je star,
ga malo manj poješ. Če namažeš ga z marmelado, vsako dete ga ima rado. Kdor pa iz kruha se norčuje, meče stran ga, se zmrduje, •ta pošten do njega ni in dobro naj ve, da od kruha se živi.
Miha Umek
šen kruh). Odziv je bil razveseljiv, kar bo prav gotovo vodilo društvo k ponovitvi večerov tudi v poletnem času.
Med poletnimi počitnicami bodo člani društva skupaj z medobčinskim središčem za kulturo Barje z zaledjem organizirali številne delavnice (ročne spretnosti, izlete v gore, športna tekmovanja, koncerte, večere ob tabornem ognju, gledališke igre in drugo), na katere bodo povabili vse mlade, ki bi radi polno izkoristili počitniške dni. K sodelovanju pa bodo poleg svojih članov povabili tudi prijatelje in strokovne sodelavce.
V dolgoročni program dela so zapisali, da bodo mladim s svojimi dejavnostmi skušali pokazati zdrav način življenja, ki temelji na tradicionalnih vrednotah, spoštovanju družine, soljudi, naravne in kulturne dediščine ter narave. Zato se nameravajo še tesneje povezati z Zvezo slovenske podeželske mladine in sorodnimi mladinskimi društvi, ki delujejo v okolici, saj je s skupnimi močmi mogoče storiti veliko več.
Tanja Čuden
Aljaž je doma iz športne družine, bi lahko rekli, saj sta oba starša uspešna športna pedagoga. Svoje znanje in navdušenje pa sta z veseljem prenesla na svoje otroke, hčerka Anja se je do nedavnega tudi zelo uspešno ukvarjala z namiznim tenisom. Ker pa danes teče beseda o najmlajšem članu družine, Aljažu, obetavnemu mlademu telovadcu sem ga kar povprašala o njegovih začetkih......
Navdušenje za gimnastiko sem gotovo podedoval po očetu in stricu Milanu, ki je bil večkratni državni prvak. Se zelo mlad sem se vpisal v športno društvo Trnovo, kjer sem začel spoznavati telovadne osnove s pomočjo trenerja Mesija, vseskozi pa mi je ob strani stal oče. V Trnovem je bil ta čas mini telovadni center, saj so imeli odlične pogoje za vadbo, od tod so izšli tudi naši danes najboljši telovadci Kolman, Pelhan, Loč-nikar.
Kako pa je s treningi, pogosto vadiš?
Da ohranim gibčnost in natančnost je potrebno vseskozi utrjevati vaje, zato sem v telovadnici gotovo dvakrat na teden, ko pa se bliža tekmovanje pa se nanj pripravljam vsak dan. Seveda pa je tu še odbojka, katero igram večkrat na teden, saj sem tudi član šolske ekipe. Odbojka mi zelo pomaga, ker pri njen lahko treniram odriv in moč.
Kakšna je vaja na parterju in kanvasu?
Parter]^ 12 metrov dolga in 2 metra široka podlaga na kateri se izvede vaja, kije sestavljena iz obveznega skoka in treh poljubnih kombinacij. Pomembno je, da se znajdeš v zraku, imaš skočno moč in dober odriv.
Pri kanvasu pa je ocenjen skok, seveda pa se moraš znati orientirati v zraku, da lahko dobro narediš vajo. Menije obe vaji uspelo narediti zelo dobro na državnem prvenstvu, tako,
MEDVEDKI PREPODILI KOMARJA
Kros prestavljen v september
Pravočasno oddana (30 dnevni rok) in popolna ter zgledno obsežna prošnja na Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za gozdove ni bila dovolj dobra za medvede, ki ta čas za prve sprehode pripravljajo svoj naraščaj.
Organizatorji Krimskega ko-marjevega krosa smo bili zaradi tega dolžni upoštevati negativno mnenje k trasi, ki ga je dal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana.
Planinsko-izletniška karta LJU-BLJANA-OKOLICA nam je organizatorjem služila kot osnova za predlog trase. V dobri veri, da sta kolovoz in gozdna cesta po zakonu najnižji kategoriji prometnic v gozdu, ki sta za gorske kolesarje še dovoljeni, smo načrtovali traso krosa. Na sestanku z ogledom trase predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor in Zavoda za gozdove, Območna enota Ljubljana ter organizatorja se je izkazalo, da v zakonu o gozdovih kolovoz kot prometnica ni predvi-
den, čeprav je v vseh kartah v javni rabi nedvomno definiran in uporabljen. Da kolovoz kot prometnica obstaja in da je promet s kolesi po njih dovoljen je tolmačil predstavnik Ministrstva za okolje in prostor.
Ker je zakon o gozdovih v našem primeru zavezujoč, je na koncu obveljalo tolmačenje predstavnika Zavoda za gozdove. Predstavnik Zavoda za gozdove nam je na istem sestanku predstavil tudi mirne cone, ki za avtohtono divjad pomenijo nemoteno gibanje, nam kolesarjem pa prepoved vožnje. Na kartah v javni rabi te cone niso označene in jih tako nismo mogli upoštevati.
Zaradi naštetega je prišlo do sprememb na gozdnih delih trase in posledično tudi na delih, kjer so ceste rezervirane za motorni promet. Obsežnost dokumentacije, ki bi jo bilo potrebno v 14 dneh popraviti, na novo napisati in zaprositi za zapore cest rezerviranih za motorni promet ter oddati na vse pristojne službe, je bila prevelika, da bi organizatorji zmogli izpeljati. Krimski komarjev kros smo tako prestavili.
Na sliki pa smo vsi zbrani, ki smo se v Mladinskem klimatskem zdravilišču na Rakitni pogovarjali o novi trasi maratona. Beseda je tekla tudi o krožni planinski poti po »vrhovih Rakitne«. Bilo pa je razveseljivo, da so se v pogovor vključili tako lovci, člani Turističnega društva, gozdarji, občinske uprave in zdravilišča. S pogovorom in pravimi argumenti se bo pot speljala tako, da ne bo prizadeta nobena stran, največ pa bodo pridobili obiskovalci.   y imenu
organizacijskega odbora Miran Aleš in Meta Kastelic
da sem v konkurenci 50 tekmovalcev obakrat postal državni prvak.
Ali imaš pred nastopom kaj treme?
No, včasih me še malo prime, toda sem se že navadil, ker veliko tekmujem. Tremo uravnavam z dihanjem, pred nastopom se umirim in skoncentriram na točko, ki jo bom izvedel.
V Sloveniji imajo dobro telovadno ekipo tudi na OS Livada, kjer jih trenira moj stric Milan in so na tekmovanjih kar dobra konkurenca. Letos pa smo jih ekipno premagali Brezovčani, skupaj tekmujemo: Tilen Artač, Sandi Pišek, Primož Japelj, Matej Marinko, Jure Repe in jaz.
In kakšni so tvoji cilji za naprej........
Trenirati, trenirati.......Želim
izboljšati svojo kombinacijo skokov, rad bi se poskusil tudi na kakšnem drugem orodju, zato upam, da bo v prizidku k novi šoli manjša telovadnica dovoljevala vadbo tudi na orodjih. Sicer pa se nameravam tako kot sedaj udeleževati vseh tekmovanj, poleg športnih sem letos sodeloval tudi na Veseli šoli, pa številnih Vegovih tekmovanjih, kjer sem dosegel visoka mesta. Dan bo kar prekratek za vse, kar želim postoriti, zelo rad berem tudi knjige in še kaj bi se našlo.
Praviš, da ti nikoli ni dolgčas. Veliko je mladih, ki danes ne vedo, kaj bi s svojim življenjem, zapravljajo ga pred televizijo in v tavanju po ulicah. Kaj bi jim sporočil?
Naj se vključijo v šport, najdejo naj si hobi, ki jih veseli,
Ime priimek: ALJAŽ KUNCIC -13 let Naslov: Šolska ulica 13,1351 Brezovica Šola: OŠ Brezovica,"6.c razred Šport: gimnastika - kanvas, parter Trener: oče Jani, Kunčič in stric Milan Kunčič
Največji uspeh: dvakratni prvak v parterju in kanvasu
Hobiji: odbojka, kitara, branje knjig,....
predvsem pa naj se učijo, da bodo dobili izobrazbo in naredili nekaj iz svojega življenja.
Za zaključek pa še beseda staršem........
Straši so tisti, ki so lahko prvi učitelji, so vedno pri roki, dolžni so zaupati v otroka, mu nuditi podporo in ga usmerjati in voditi v življenju. Odnosi v družini pa se gradijo večino preko dela, zato je dobro otroka čimbolj zaposliti in mu nuditi pestro izbiro dejavnosti. Naj ne bo nikoli škoda časa za vožnje in spremstvo na razne krožke, delavnice in druga srečanja. Otrok je lahko uspešen, če mu družina v kateri raste nudi toplino, pozornost, podporo in ga spodbuja pri njegovih odločitvah.
Toliko o Kunčičevi družini o kateri bomo gotovo še slišali. Aljaž, Anja, Jani in Anka pa se že pripravljajo na nove športne izzive. Pridružite se jim tudi vi!
Na obisku sem bila Meta Kastelic
O novem
prometnem zakonu:
Se bomo pogovarjali s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve v petek, 12. junija ob 20. uri v Sejni dvorani v» Preserju nad trgovino Emona. Srečanje pripravljajo člani ZSAM Brezovica.
RAZPIS ZA BARJANSKI KROS 1998
Kraj in datum tekmovanja:
Vnanje Gorice, v soboto, 6. junija 1998, s pričetkom ob 10. uri.
Spored, kategorije in dolžina proge:
9.30 (do 9.55) - Prevzem tekmovalnih kartončkov
10.00 - Otvoritev tekmovanja
10.15 - Start cicibank, cicibanov (200 metrov)
10.25 - Start 1., 2. razred deklice, dečki (400 metrov)
10.35 - Start 3., 4. razred deklice, dečki (600 metrov)
10.45 - Start 5., 6. razred deklice, dečki (1000 metrov)
11.00 - Start 7., 8. razred deklice, dečki (1000 metrov)
11.15 - Start mladinci, mladinke od 16 do 19 let (4000
metrov)
11.35 - Člani od 20 do 40 let, članice od 20 do 35 let (4000 metrov)
11.35 - Veterani nad 40 let, veteranke nad 35 let (4000 metrov)
12.00 - Razglasitev rezultatov in družabno srečanje s slovenskimi atleti
V posameznih kategorijah tekmujejo skupaj tako dekleta kakor fantje, vendar se jih obravnava ločeno.
Nagrade in priznanja:
Vsak udeleženec prejme praktično nagrado in sladko presenečenje. Najboljši trije v posameznih kategorijah takoj po teku počakajo na razglasitev rezultatov, ko bodo prejeli medalje in spominske plakete.
Gabrijela Marinko B.V.G. Vnanje Gorice, Pod Goricami 17 1357 Notranje Gorice > telefon: (061)651-305
Metka Kastelic
MCK Barje z zaledjem,
Gmajna 18
1357 Notranje Gorice
telefon/faks: (061) 651-648
mobitel: (041) 638-438 .
e-naslov:
metka.kastelic-guest.arnes.si
Izseljeniška dramska skupina navduševala staro in mlado
Iz tisoče kilometrov oddaljenega kanadskega mesta Ontaria je letošnjo pomlad na večdnevno gostovanje v domovino prišla izseljeniška dramska skupina Lipa park. Z nadvse uspešno izvedbo veseloigre Naročena zmešnjava (delo Mihe Kunaver-ja) so navduševali staro in mlado po mnogih slovenskih kra-jih.
Zahvaljujoč dobremu sodelovanju med vojašnico Ivan Cankar in Izseljeniško matico, ki je bila glavna organizatorka gostovanja, smo si pripadniki 11. bataljona za zveze in 54. oklepnomehaniziranega bataljo-
Vodnik turistične ponudbe po Ljubljanskem barju in njegovem hribovitem obrobju
V marcu je izšel vodnik turistične ponudbe občin Borovnica, Brezovica, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Ig, Škofljica in Vrhnika.
Lahko ga naročite po telefonu oz. faxu: 653 - 237.
na predstavo lahko brezplačno ogledali. Od Zveze kulturnih organizacij Vrhnika smo za majhna finančna sredstva najeli dvorano v Cankarjevem domu. Da bi spodobno napolnili vsaj 400 sedežev, smo povabili še osnovnošolce iz Vrhnike in Dra-gomerja. Takšno druženje ni bilo prvič; pred leti smo si ob kulturnem prazniku skupaj ogledali filmsko predstavo Deseti brat.
Člani dramske skupine, ki niso več rosno mladi pa tudi ne poklicni igralci, pač pa skromni amaterji, so v skoraj dvourni predstavi uprizorili polno zapletov in presenečenj, ki so ustvarili veselo vzdušje z obilico smeha. Posebno zanimivo in poučno je bilo spremljati neokrnjeno slovensko besedo, ki so jo uporabljali.
Vsebina igre je bila zelo preprosta; vzeta iz slovenskega kmečkega življenja pred stoletjem, ko so po podeželju potovke
(ženitvene posredovalke) kmetom pomagale iskati uglednega zeta ali kupiti dobro živinče.
Po koncu predstave smo vojaki člane gledališke skupine povabili v vojašnico, kjer smo jim predstavili naše vojaško usposabljanje in jih pogostili s pravim vojaškim kosilom.
Samuel Lajevec    Predpraznično športno razpoloženje
r g  o v  i n
keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge
radio urhrilka
tel.: 061/757262, tel/fax: 061/757261
OBVESTILA LOKALNE RAZVOJNE KOALICIJE
Podjetniki in podjetniki začetniki pozor!!!
V okviru delovanja Lokalne razvojne koalicije vam nudimo brezplačno podjetniško svetovanje vsako prvo sredo v mesecu od 16h -18h v prostorih Centra za razvoj podeželja - Naš laz na Lukovici pri Brezovici, Vrhniška c. 1, tel. in fax: 653-237. Za Vas bo svetovalo podjetje ISPO d.o.o.
Sßfc
turistično dniitvnjf
tXgg-?99g
aaamna
Skrb za zemljo vsak dan, ne le ob
okoljevarstveni akciji!
Danes, v soboto, 25. aprila, smo se vrhniški ribiči zbrali na obrobju barja.
Barje, tu in naše, je naravna posebnost, kakršne ni daleč naokrog: ravna razgibana pokrajina, po svoje zelo zanimiva, pa tudi onesnažena in zastrupljena z industrijskimi odplakami in kemikalijami. Po podzemeljskih vodnih poteh se steka sem
Odprti razpisi
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja je objavil tretji javni razpis na katerega se lahko prijavijo pravne in fizične osebe.
1. Predmet razpisa je dodeljevanje posojil in jamstev sklada investitorjem z območij, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji in sicer za naslednje namene:
A.
za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in projekte gospodarskih dejavnosti za premostitveno financiranje infrastrukturnih projektov za projekte izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja
D. za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi
Predmet razpisa je tudi dodeljevanje posojil, jamstev in nepovratnih sredstev investitorjem, ki jih skupaj razpisujeta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja za financiranje posebnih projektov v kmetijstvu. Rok za prijavo za namene iz točk A in B je do vključno 15.6.1998, za namene iz ostalih točk pa do porabe nmenskih sredstev oz. do vključno 31.10.1998. Več informacij lahko dobite po tel. 653 - 237.
B. C.
2.
na barje, vodovje v enoten nam najljubši tek Ljubljanice. Podedovana skrb nas zavezuje, da ta svet in reke skrbno negujemo in ohranjamo za rodove, ki nas bodo nasledili.
Vrhniški ribiči, smo prišli z dobro voljo, da bomo vsaj delno očistili tisti košček planeta Zemlje, ki je onesnažen predvsem zaradi človeške nemarnosti. Ne gre za nevednost, temveč za lenobo in pridobitnost. Veliko ljudem je žal časa in stroškov, ki bi jih imeli z odvozom smeti na urejeno deponijo.
Vrhniška deponija Tojnice s svojo strategijo ravnanja z odpadki skuša zmanjšati ali celo odpraviti primere človeške malomarnosti. Zaradi odlaganja odpadkov na divjih odlagališčih že beležimo primere onesnaženja virov pitne vode. Če bi dopustili, da bi nam smrdeči dimniki uničili gozdove, odplake, odpadki in kemikalije pa vodovje, bi sami sprožili plaz, ki bi uničil življenje nasploh. Ta grožnja prihaja vedno hitreje in brez tuljenja siren, nakazujejo pa jo že uničeni deli narave. 430 kg odpadkov letno pripišemo eni osebi.
Na današnji ribiški okolje varstveni akciji, ki seje odvijala v treh občinah Vrhnika, Borovnica in Brezovica pa smo skušali vsaj nekaj divje odvrženih smeti spraviti tja kamor sodijo.
Za konec ostane le še povabilo: pridružite se nam, ribičem, da bomo preživeli vsak svoj vek in ne bomo zapustili klavrne dediščine zanamcem, ki bodo neizprosni sodniki.
Lep pozdrav vsem občanom na območju Ribiške družine Vrhnika in pomislite, kam vozite svoje smeti!!!
Ribiška družina Vrhnika
Vi sprašujete, mi odgovarjamo
Vsi, ki imate kakršnakoli vprašanja v zvezi s podjetniš-vom nam lahko svoja vprašanja posredujete po pošti na naslov: Center za razvoj podeželja - Naš laz, Vrhniška cA, 1351 Brezovica ali po telefonu: 653 - 237. Z veseljem Vam bomo odgovorili, zanimivejša vprašanja in odgovore pa bomo objavili tudi v Našem časopisu.
Dragocene vzpodbude s sejma Mostmesse
Tudi letos so nas prizadevni organizatorji povabili na tradicionalni sejem Mostmesse, ki ga prirejajo v Št. Pavlu v Labodski dolini na avstrijskem Koroškem. Sejem je letos potekal od petka 8. maja do ponedeljka 11. maja. Organizatorji so k sodelovanju povabili razstavljalce tudi iz treh sosednjih držav: Nemčije, Italije in Slovenije.
Iz Slovenije so se na sejmu predstavljali kmetje z Gorenjskega, ki so se povezali v sadjarsko inicijativo. Na svojem razstavnem prostoru so ponujali različne vrste žganja, sira in suhih krhljev. Njihovo predstavitev pa sta skupaj pripravili Kmetijska svetovalna služba in Upravna enota iz Škofje Loke.
V okviru sejma poteka vsako leto tudi vrsta strokovnih predavanj in ocenjevanje izdelkov na katerem je bilo letos ocenjenih 115 vrst mošta, 68 sokov in
304 žganja. Podeljenih je bilo
305 nagrad od tega 63 zlatih, 122 srebrnih in 120 bronastih.
Sejem različnih izdelkov iz sadja je ponovno pokazal na živo sodelovanje med kmeti, gostilničarji, prireditelji osmič, obrtniki in čebelarji, ki si prizadevajo za skupne cilje.
Predstavljene izkušnje na sejmu Mostmesse v Št. Pavlu bodo dobrodošle pri pripravi naslednje razstave »Podeželje se predstavi«, ki je bila lani septembra na ogled v okviru govedorejske razstave v Polhovem Gradcu in želimo z njo nadaljevati. Pri razstavi bo potrebno narediti večji izbor izdelkov in jo narediti tako še bolj zanimivo tako za obiskovalce kot tudi za same razstavljalce.
Štefan Skledar
Počastitev dneva slovenske vojske
V pravem predprazničnem vzdušju so pripadniki vojašnice Ivan Cankar iz Vrhnike dne 14.5. 1998 počastili Dan slovenske vojske.
Po jutranjem dvigu zastave so se samostojne enote svečano postrojile na osrednji postavit-veni ploščadi. Za vse zbrane je imel slavnostni govor poveljnik vojašnice in 54. oklepnomehaniziranega bataljona, podpolkovnik Robert Puš. Med drugim se je v govoru dotaknil razvoja slovenske vojske od njenih začetkov do danes. Ob tem ni pozabil omeniti mnogih uspehov, ki so jih pokazale posamezne enote (11. bZV, 1. rdZO, 16.bNZP in 54. okmb), ki skupaj živijo v vojašnici. V nadaljevanju vojaške prireditve je bila javno prebrana odredba o podelitvi dveh bronastih medalj Poveljstva ljubljanske pokrajine, in sicer vodniku Milanu Maksimoviču in podporočniku Marjanu Hudinu za nadpovprečne uspehe pri delu.
Po koncu postroja pa se je dan nadaljeval s športnimi prireditvami. Prijateljska tekmovanja so bila zaradi velikega števila nastopajočih in lažje organizacije razdeljena v dva dela (za vojaške obveznike in STAS). Vojaški obvezniki so se pomerili v tradicionalnem pomladnem teku, nogometu, odbojki in košarki, pripadniki STAS pa v košarki, odbojki, balinanju in tenisu.
Samuel Lajevec
RENAULT
Brezovica na Internetu
Na straneh Našega časopisa ste nekaj mesecev nazaj lahko prebrali vabilo na predavanje o internetu. Takrat se nas je zbralo nekaj zanesenjakov, kjer smo se pogovarjali o možnostih, ki jih nudi ta danes že dobro uveljavljeni medij. Porodila se je tudi zamisel, da predstavimo našo občino, društva, naravno in kulturno dediščino, podjetnike ter turistično ponudbo.
V sodelovanju z mladinskim društvom Arco, predvsem z njegovim predsednikom Alešem Furlanom, je medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem za občino pridobilo domeno za internet. Domačo stran je že postavilo na medmrežje, kjer si lahko vsakdo, ki ima dostop do interneta, ogleda naše strani. Zaenkrat smo v vsebino vnesli besedo 6 občini, kraje s turističnega prospekta, pregledno karto, društva, župnije, podjetniško stran, koledar prireditev, elektronske naslove in povezave na strani, ki so zanimive za širši krog uporabnikov.
Stran je še vedno v delu in bi jo želeli čimbolj dopolniti, zato vabim vse predstavnike društev (s področja športa, kulture, gasilstva, mladih, lovcev in tako dalje), šolstva, podjetnike ter posameznike, ki želijo biti predstavljeni na domačih straneh Občine Brezovica, da mi oddajo prispevke (najbolje na disketi) in fotografije. S skupnimi močmi in zamislimi se bomo lepše in bogateje predstavili Sloveniji in svetu.
Vsi, ki si želite ogledati naše dosedanje delo, pa odtipkajte naslov http://ww.brezovica.si.
Meta Kastelic MCK Barje z zaledjem Meta Kastelic Nova pot 5
mobitel: (041) 638-438
Televizija Ljubljana
Na območju treh občin se na 60 kanalu UH F lepo vidi spored Televizije Ljubljana, edino v Borovnici te ponudbe ne morejo videti.
Posebnost tega sporeda je popularni talk show, ki ga vodi glavni in odgovorni urednik Igor Kristl pod naslovom Dober večer, župan - ja, kar je odziv na dnevne dogodke.
Na sporedu so informativne, kulturnoumetniške, dokumentarne in razvredilne oddaje, prav slednje imajo vse večji delež v sporedu.
Televizija Ljubljana ima povezave z več kot 15 lokalnimi mediji v tujini in s TV centri po svetu.
Jahta v podjetniško-obrtni coni Pod Hruševco na Vrhniki
V obrtni coni pod Hruševco pri Vrhniki, kjer iz tankerskih hangarjev nastajajo novi lokali in skladišča, seje znašla tudi jahta, ki ni last Argonavtov, saj je prevelika za plovbo po reki Savi in Ljubljanici. Pravijo, da so jo pripeljali nekje iz Kočevja in čaka na prevoz na morje.
Pogled na jahto v vrhniški obrtni coni
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA
Tržaška c.25,1360 Vrhnika Telefon:061-753-648
PRIREDITVE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI
Ponedeljek 8.6.
OTVORITEV RAZSTAVE ob dnevu ekologije. Komunalno podjetje Vrhnika v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci v Sloveniji.
Petek 12.6. ob 20. uri, POGOVOR Z ROJAKI, Dušan Porenta, glasbenik, pogovor bo vodil Doro Hvalica. Zveza kulturnih društev Vrhnika.
Sobota 13.6. ob 20.30, GLEDALIŠKA PREDSTAVA,
Dejan Dukovski: Sod smodnika,
nastopa gledališka skupina »Dejmo stisn(t« Vrhnika. Mladinski center Vrhnika, Zveza kulturnih društev Vrhnika.
V okviru ARGONAVTSKIH DNEVOV
Petek 19.6. ob 19.30 KONCERT in OTVORITEV RAZSTAVE
starih razglednic in značk s področja Vrhnike in okoliških občin,
Turistično društvo Blagajana.
ETNOLOŠKO ARHITEKTURNI TABOR,
ki se bo zaključil s razstavo v galeriji Kašča v Verdu, Zveza kulturnih društev Vrhnika, OS Ivana Cankarja Vrhnika. Vrhnika, Verd.
V OSNOVNI ŠOLI IVANA CANKARJA
Petek 5.6. ob 20.30,
KONCERT
Okteta Raskovec.
Zveza kulturnih društev Vrhnika.
FILMSKE PREDSTAVE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI
Sobota, 6.6. ob 19. uri RAZTRESENI PROFESOR
(Flubber) ameriška komedija Režija: Les Mayfield
V glavnih vlogah: Robin Williams, Marcia Gay Harden
Nedelja 7.6. ob 20.30 MOZ Z ŽELEZNO MASKO (The Man in the iron mask ) ameriški pustolovski Režija: Randall Wallace
V glavnih vlogah: Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gabriel Byrne, John Malkovich, Gerard Depardieu
Nedelja 14.6. ob 20.30 JE ALI NI ?
(In & out) ameriška komedija Režija: Frank Oz
V glavnih vlogah: Kevin Kline, Joan Cusack, Matt Dillon, Debbie Reynolds, Tom Selleck
Nedelja 21.6. ob 20.30 JACKIE BROWN
ameriška kriminalka Režija: Quentin Tarantino
V glavnih vlogah: Pam Grier, Samuel L. Jackson, Robert For-ster, Bridget Fonda, Robert DeNiro, Michael Keaton
Nedelja 28.6. ob 20.30 DOBRI WILL HUNTING
(Good Will Hunting) ameriška drama Režija: Gus Van Sant
V glavnih vlogah: Robin Williams, Matt Damon, Ben Aff-fleck, Minnie Driver, Stellan Skarsgard, John Mighton, Casey Affleck
Vodnik po Vrhniki
Zbirka vodnikov Kulturnih in naravnih spomenikov Slovenije izhaja že od leta 1965.
Leta 1977 je pod številko 63 izšel vodnik VRHNIKA PRE-ČUDEN KRAJ z naslednjimi besedili: Cankar in mlad človek, avtorja Bena Zupančiča, Vrhnika, Cankarjeva hiša na Klancu in naslednja bivališča Cankarjeve družine, pisca Vlasta Kopača ter Vrhnika v najstarejših obdobjih, avtorice Ive Curk.
Zadnja ( četrta ) izdaja tega zvezka je bila leta 1990.
V letu 1997 sta Zveza kulturnih društev Vrhnika in občina Vrhnika sodelovali z Upravo RS za kulturno dediščino, ki je 4zdala in založila vodnik z naslovom CANKARJEVA VRHNIKA.
Vodnik sta 22. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki pred-
stavila avtorja prof. Franček Bohanec, ki je pisal o pisateljevem življenju in literarnem delu in mag. Gojko Zupan, kije pisal o Vrhniki in Cankarjevi muzejski hiši.
Tekst dopolnujejo barvne fotografije avtorja Valentina Benedikta in zemljevid, na katerem so označena Cankarjeva obeležja in hiše, kjer so Cankarjevi stanovali.
Knjižico je v angleški in nemški jezik prevedel Franc Smr-ke.
Vsem vrhničanom in obiskovalcem Vrhnike so vodniki CANKARJEVA VRHNIKA na voljo v Cankarjevi spominski hiši na Klancu, v Cankarjevi založbi, v trgovini z darili Levček in v prostorih Zveze kulturnih društev.
Otvoritev razstave
CANKARJEVI PRVOTISKI - LIK OTROKA V CANKARJEVIH DELIH, Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica, Zveza kulturnih društev Vrhnika
Razstava je bila na ogled do 31. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Pripravila: Nevenka Malavašič
Zaključek 21. državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje so se poleg srednješolcev in njihovih mentorjev udeležili tudi številni gostje
pozdravila župan g. Vinko Tomšič in predsednik Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Zol-tan Jan.
Podelitev so s svojim nastopom obogatili dramski igralec Jurij Souček in glasbenika Blaž Pucihar ter Miro Božič.
Vsak srednješolec je poleg priznanja prejel knjigo in vrh-
niški spominek; knjižno kazalo Cankarjevi brki.
Nagrade so poleg občine Vrhnika, prispevale različne slovenske založbe, kot so Mladinska knjiga, Državna založba, Cankarjeva založba, Založba Rokus, Dolenjska založba, Mohorjeva družba.
KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA CONCINITE
Prvič pod
Srečanje z If igenijo Simonovič   novim vodstvom
Cankarjevi dnevi meseca maja so se zaključili z obiskom pisateljice in lončarke Ifigenije Simonovi%o. Vrhničanom je v pogovoru z Marto Rijavec predstavila svoje življenje in delo v Londonu, kjer živi in ustvarja že 20 let.
Ifigenija piše poezijo, pravljice in pesmi za otroke, eseje za Novo revijo, članke za časopis Delo.
Kot lončarka izdeluje posode za vsakdanjo rabo, največkrat na lončarskem vretenu, včasih jih modelira in vliva. Poleg tega barva industrijsko oblikovani
porcelan in keramične ploščice.
Zelo je navezana na Slovenijo, ki jo obišče vsaj dvakrat v letu. Takrat razstavlja, vodi delavnice in sodeluje na literarnih večerih.
Prav v mesecu maju je imela retrospektivno in prodajno razstavo v Mestni hiši v Kranju, kjer je preživljala otroštvo in mladost.
V Cankarjevem domu na Vrhniki in v Cankarjevi hiši so na ogled njene skodelice, ki so popisane in poslikane z motivi iz Cankarjevih del.
Pesnica, pisateljica in lončarka Ifigenija Simonovič s svojimi razstavljenimi skodelicami, ki so poslikane z motivi Cankarjevih del
Zaključek 21. državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje
Na predstavitvi vodnika po Vrhniki: Cankarjeva Vrhnika
8. maja je bila na Vrhniki prireditev Slavističnega društva Slovenije, na kateri so srednješolci iz različnih krajev Slovenije prejeli Cankarjevo priznanje.
Tema 21. državnega tekmovanja v znanju slovenskega jezika in pisanju eseja je bilo delo pisatelja Crila Kosmača.
133 dobitnikov priznanj sta
Pevke so se predstavile z novim programom ter navdušile poslušalce.
V petek 29. maja so pevke Ženskega pevskega zbora Con-cinite v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki izvedle celovečerni koncert, katerega si je ogledalo lepo število poslušalcev in zvestih spremljevalcev zbora Con-cinite. Prvič jih je na koncertu vodil nov dirigent Jože F(erst, ki je s pomočjo korepetitorke Judite Cvelbar pripravil tudi popolnoma nov program, katerega so pevke z veliko volje in pevskega znanja predstavile vrhniškim poslušalcem. Nov diri-
Nov dirigent ŽPZ Concinite Jože F(rst.
gent se je zboru pridružil pred približno enim letom, ko je uspešno obdobje vodenja zbora zaključila Darinka Fabiani.
Dirigent Jože F(rst je znan slovenski zborovodja, ki je do-segel tudi že mednarodni sloves. Diplomiral je iz dirigiranja in klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo. Študij pa nadaljeval tudi v Berlinu in Weinmarju. V svojem dolgoletnem in uspešnem delovanju s številnimi domačimi in tujimi zbori, je največje uspehe doma in po Evropi dosegal s študentskim Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja kot naprimer Župančičevo nagrado mesta Ljubljane in najvišjo zborovsko odlikovanje - Gallusovo plaketo. Vodenje zbora Concinite pa je prav gotovo nov izziv tako za dirigenta kot za vse mlade pevke.
Prijeten glasbeni večer pa je bil samo eden izmed koncertov, ki jih nameravajo še izvesti preko leta z novim programom in novimi pesmimi.
S.S.
VABILO
Ob 40 - letnici ustanovitve Cankarjeve knjižnice na Vrhniki vabimo vse svoje člane in ljubitelje umetniške besede vrhniškega velikana
v nedeljo, 21. junija ob 18. uri
na 5. TRADICIONALNO SREČANJE V CANKARJEVEM LAZU.
Tudi letos bo naš gost dramski igralec PAVLE RAVNOHRIB, sodeloval pa bo tudi pesnik TONE KUNTNER. Za glasbeno popestritev bo poskrbel citrar MIHA DOVŽAN in naša sodelavka DAMIJANA
GODNIČ, udeleženka letošnje Popevke. Prireditev    bo    povezovala    rojakinja MIRJAM SUHADOLNIK.
Štruklji, češnje in pijača so še naročeni.
V primeru dežja se dobimo v knjižnici. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA
Po prvomajskih praznikih je bila Cankarjeva knjižnica
zaprta zaradi računalniške okvare ob udaru strele. Cenjenim bralcem in bralkam se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje ob tem nepredvidenem neljubem dogodku.
DRAGI MLADI OBISKOVALCI VRHNIŠKE KNJIŽNICE
S hitrimi koraki se bliža poletje in teško pričakovane počitnice. Kot še nekaj let bo mladinski oddelek knjižnice v tem času odprt od 9. do 15. ure.
Vaše proste dneve bomo popestrili s POČITNIŠKIM PROGRAMOM..
Že nekaj let prizadevno rešujete mednarodni knjižni kviz. Tudi letos smo za vas pripravili SKUPINSKO REŠEVANJE KVIZA vse počitniške dni med 10. in 12. uro.
Organizirali bomo tudi glasbeno delavnico, likovni teden in vam pomagali ustvariti dramski prizor.
Družabne igre, šah, ogled mladinskih filmov, prebiranje domačih in
tujih revij, vse to je naš »železni repertoar«.
Pridi, prav gotovo bo nekaj od tega privlačno tudi zate!
O podrobnejšem razporedu dejavnosti vas bomo obvestili s plakati,
obešenimi v knjižnici, po vrhniškem radiu in v naslednji številki
Našega časopisa.
Maja Lekšan
POMLADNI GALA KONCERT
Najlepše
napol itanske kancone v Cankarjevem domu
melodije iz muzikala Oklaho-ma. To je glasbena komedija Richarda Rogersa in Oscarja Hammerssterina, kije bila prvič uprizorjena že leta 1943. Na to temo je bila postavljena tudi scena, z značilno kavbojsko pokrajino, katero so postavili sami nastopajoči člani obeh orkestrov. V tem delu se je orkestru priključil zbor, predstavila pa se je tudi mlada sopranistka Nina Kompare.
Za resnično lep glasbeni užitek pa se je potrebno zahvaliti tudi zborovodkinji Darinki Fa-biani in dirigentu Marku Fa-bianiju, ki sta zbrala prelepe pesmi in tako omogočila užitek poslušanja. Gotovo si takih večerov na Vrhniki še želimo.
S.S.
NASTOP
MEŠANEGA
PEVSKEGA
ZBORA
IVAN CANKAR
Navdušil je tudi tenorist Dušan Kobal.
Komorni orkester Vrhnika in mešani pevski zbor Mavrica sta v nedeljo, 17. maja pripravila zanimiv pomladni gala koncert, ki je bil izveden dvakrat. Tako sta omogočila številnim poslušalcem lepo nedeljsko popoldne in lep nedeljski večer. V prvem delu obeh koncertov smo slišali najlepše napolitanske kancone, kjer je kot solist nastopil tenorist Dušan Kobal. Resnično so slišali nekaj slovitih napolitan-skih melodij, kot so O SOLE MIO in SANTA LUCIA ter seveda tudi druge. Prav te pesmi pa so prepevali največji svetovni tenoristi od Maria Lanze do današnjih treh velikih tenorjev -Pavarottija, Dominga in Carrera-sa.
V drugem delu pa smo slišali
Lep
glasbeni večer
Pevci Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja z Vrhnike so se tudi vključili v praznovanje občinskega praznika in v pro-
Mešani pevski zbor Ivana Cankarja se je predstavil v najlepši luči.
gram Cankarjevih dnevov. V petek, 8. maja, so pripravili zelo zanimiv glasbeni večer. V dvorani Doma Karla Grabeljška so pripravili koncert, na katerega so v goste povabili mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote. Nastop gostov je zelo navdušil vse prisotne* Sam zbor, z dolgoletno tradicijo, že več let poje sirom Slovenije, nastopil pa je tudi že v tujini. Zbor vodi Alenka Brulc - Šiplič.
Tudi domači pevci so se s svojim pevskim programom izkazali ter tako zaokrožili ves trud in delo vsega leta. Vseh štirideset pevcev in pevk, z zborovodjem Lovrom Gromom je bilo deležno velikega odobravanja.
Naj zapišemo še to zanimivost, da Mešani pevski zbor sestavljajo pevci dveh različnih občin: Vrhnike in Logatca, kar pomeni, da za glasbo ni občinskih mej.
Na koncu programa je spregovorila predsednica sekcije za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnike, poslanka Helena Hren - Vencelj, ki se je gostujočemu zboru zahvalila za resnično prijeten glasbeni večer ter napovedala še poglobljene medsebojne stike, saj bo že jeseni Mešani pevski zbor Ivana Cankarja vrnil gostovanje v Murski Soboti.
S.S.
Helena Hren - Vencelj se zahvaljuje gostujoči zborovodkinji za lep glasbeni vložek Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote.
DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA ■        ■ ■ ■ ■
»Invalidi
radi
pojejo«
Ena izmed dejavnosti Društva invalidov Vrhnika je tudi negovanje kulturno - glasbene zavesti invalidov. Zato že pet let
pojejo v lastnem zboru. Tako so ob petletnici delovanja svojega pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika pripravili celovečerni koncert, kije bil v četrtek, 7. maja, ob 19. uri v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Kot gost koncerta je nastopil Zbor društva invalidov iz Logatca. Povezovalka koncerta je bila Mirjam Suhadolnik. Koncert z imenom INVALIDI POJEMO so odprli domači pevci zbora Društva invalidov Vrhnika, ki ga sestavljajo:
SOPRANI: Marija Pezdir, Francka Voljč, Katja Oblak, Lučka Tomšič, ALTI: Marija Kavč-nik, Milena Mesaric, Ana Buh, Ana Garnez, Mojca Seljak, Emilija Erbežnik in Vika Buh; BASI: Janez Kovač, Zora Ha-be, Jože Gostiša in Štefan Mesaric.
Zbor že vseh pet let vodi zborovodja Jože Jesenovec.
Nato so zapeli gostje iz Logatca, na koncu pa zopet domači pevci - jubilanti. Seveda brez skupnega nastopa obeh invalidskih zborov na koncu ni šlo. Ob petem jubileju zbora nam je zborovodja Jože Jesenovec povedal, da so se pevci invalidi kar precej časa pripravljali na svoj celovečeren koncert. Zapete pesmi so bile posebej prilagojene in prirejene za trenutno sestavo zbora. To pomeni, da so pesmi povečini triglasne, ker skupina zaenkrat še ne premore tenorske linije. Same pevce resnično združujeta prijateljstvo in veselje do petja.
Mogoče se jim bo ob branju teh vrstic pridružil še kakšen pevec ali pridružila še kakšna pevka, saj si to resnično želijo, ker bi se kakovost zbora še povečala. V prvi vrsti pa sta druženje in prijateljstvo.
S.S.
Ustanovno srečanje rodoslovne sekcije
Po poprejšnjih dogovorih in pripravah smo se 25. 5. zbrali v Cankarjevem domu na Vrhniki in ustanovili sekcijo Slovenskega rodoslovnega društva (v nadaljevanju rodoslovna sekcija). To je prva uradna sekcija tega društva. Udeležba je bila številna, (60 oseb) kar kaže na veliko zanimanje za to dejavnost. Ob tej priložnosti smo postavili tudi razstavo rodovnikov, ki so bili napovedani v prejšnji številki Našega časopisa.
Razstava bo odprta do 6. junija 1998 med 8. in 15. uro, po dogovoru ZKO-ejem pa tudi drugače. Morda se bo del teh ali novih rodovnikov postavilo v poletnem času za daljši čas. To so možni, Ogrinov (novi), Ver-bičev in kateri tistih, ki jih vi hranite doma ob tej priliki je gospod župan izročil zajeten zvezek Ogrinovega rodovnika v obdelavo našemu društvu.
Predsednik društva gospod oec. Peter Havlina je pojasnil pomen delovanja društva in zakaj se ustanavljajo sekcije. Pojasnil je tudi pravila društva.
Gospod dr. Tomo Pisanski je interpretiral uporabo elektronskih medijev v domačem in mednarodnem pomenu. Gospod ing. Lojze Kobi je pojasnil, kako zbiramo podatke za veliki slovenski rodovnik. Do sedaj je v tem rodovniku 17.000 povezanih oseb. Pojasnil je tudi, da je prav na Vrhniki najstarejši povezan rodovnik, to je Jelov-škov, ki sega do leta 1400.
Avtorji posameznih rodovnikov so pojasnili kako so in še zbirajo podatke za rodovnike. Tako se je predstavila gospodična Vesna Zadnik, avtorica
Pobudnik za ustanovitev vrhniške rodoslovne sekcije je Anton Kos
rodovnika Ivana Cankarja, gospod Franc Cankar seje predstavil kot avtor Cankarjev iz Sa-motorice. Posamezni sestavljal-ci nekaterih rodovnikov smo pojasnili le-te.
Ob tej priložnosti so se nam pridružili štirje novi člani, trije od teh so se naslednji dan udeležili strokovnega predavanja v Ljubljani.
Zahvalujem se Zvezi kulturnih društev Vrhnika, še posebej vodji ki je poleg svojega obilnega dela posvetila veliko pozornosti k uresničitvi te ustanovitve. Zahvala tudi Muzejskemu Društvu, Cankarjevi knjižnici, in vsem tistim nevidnim iz ozadja, ki so kakor koli pomagali pri tej predstavitvi. Hvala Kek-sarni Adamič, ki nam je polepšala zaključek naše prireditve, hvala tudi ostalim botrom, tudi tistim izven naše občine.
Obvestilo: Naslednje društveno srečanje bo v Ljubljani 9. 6. 1998 v prostorih Slovenskega kongresa, to je nad NAMO 3. nadstropje, vhod nasproti kino Komuna. Strokovno predavanje bo 16.6.1998 v Arhivu Slovenije Zvezdarska 1, Ljubljana. Začetek obojega je ob 18. uri.
Anton Kos
	
lotrobnik	Čfankarjeb ^BBB
	H
(r	
Prikaz rodovnika Cankarja iz Samotorice
Gost večera je bil zbor Društva invalidov Logatec.
Orkester in pevci skupaj na pomladnem gala koncertu in večeru.
Pevci zbora Društva invalidov Vrhnika na svojem jubilejnem koncertu ob 5- letnici delovanja.
NOVA PREDSTAVA VRHNIŠKEGA GLEDALIŠČA
Morilska komedija Sod
V Cankarjevem domu na Vrhniki s privolitvijo Zveze kulturnih društev Vrhnika (ZKD V) že tretje leta domuje tudi gledališka skupina »Dejmo stisnt,« ki bo v juniju premierno uprizorila svojo drugo komedijo. Gledališko skupino sestavljajo mladi ustvarjalni Vrhničani, večina člani občinskega študentskega kluba, trije igralci pa prihajajo tudi iz Ljubljane.
Predolga leta so minila od zadnjega gledališča v naši občini. Cas je bil zrel za novo vrhniško gledališko skupino. In leta '95 je nastala »Dejmo stisnt« -družba za izvabljanje smeha. V svojih začetkih je bila gledališka skupina »Dejmo stisnt« združba petindvajsetih ljudi, kije pod
vodstvom režiserja Roka Koširja želela obuditi gledališko mrtvilo v naši občini. Za svojo prvo uprizoritev sije izbrala komedijo absurda z naslovom Bog, ki jo je napisal slavni režiser, igralec, glasbenik in dramatik Woody Allen. Igraje doživela velik uspeh. Leta '96 je »Dejmo stisnt« samo na Vrhniki dvakrat napolnila veliko dvorano Cankarjevega doma. Gostovali pa so po celi Sloveniji in v različnih mestih od Ilirske Bistrice do Slovenj Gradca poželi salve smeha. Izbrani so bili tudi na dvodnevno Linhartovo srečanje (vsakoletni festival na katerem je prikazanih deset najboljših amaterskih predstav tekočega leta v Sloveniji), ki gaje tisto le-
to gostila Sežana in tudi tam so se odlično odrezali.
Drugi projekt gledališke skupine »Dejmo stisnt« se je začel lansko poletje. Avgusta, tik pred začetkom šolskega leta, so se prijavili na razpis KUD-a France Prešeren iz Ljubljane, ki je vabil nove gledališke skupine, da se preiskusijo v mladi teatr-ski disciplini, ki jo je v Sloveniji prvo predstavilo Gledališče Ane Monro, gledališki improvizaciji. Z namenom promocije tega najbolj gledališkega med športi in najbolj športnega med gledališči že četrto leto vsako nedeljo v KUD-u France Prešeren poteka vseslovensko tekmovanje v
gledališki improvizaciji pod imenom Impro-liga. Od oktobra '97 v Impro-ligi sodeluje tudi osem članov gledališke skupine »Dejmo stisnt,« ki so si za ta nenavadni projekt nadeli novo ime »Pofočkani.« Kljub temu, daje Impro-liga predvsem odličen gledališki projekt in šele sekundarno tudi liga-tekmovanje, pa je podatek o uvrstitvi vseeno zelo zgovoren. Vrhniški »Pofočkani« sov svoji prvi sezoni, ki se ravno v času, ko pišem te vrstice tudi končuje, zasedli odlično tretje mesto od skupno osmih improvizacijskih gledaliških skupin. Pred njimi sta se uvrstili samo vedno odlična skupina Improvokatorjev in pa polprofesionalno Šentjakobsko gledališče. »Pofočkanih« se že veselimo v naslednji impro-sezoni, ki se začne jeseni.
Tretji, zadnji in najzanimivejši projekt pa seje začel v začetku marca '98. Kljub temu, da jih je od enajstih igralcev (število seje z leti zmanjšalo, ločili pa so se tudi z režiserjem) osem igralo v projektu »Pofočkani« v Impro-ligi, je celotna »Dejmo stisnt« vseeno začela pripravljati novo igro - komedijo seveda! Odločili so se za morilsko komedijo Sod smodnika, ki jo je pred štirimi leti napisal mladi makedonski pisatelj Dejan Dukovski in je v izredno kratkem času postala uspešnica na premnogih evropskih odrih. Igra temelji na vsakodnevnih medčloveških odnosih, ki se jih pisec loteva z veliko mero črnega humorja. Poveže
jih tudi z absurdnimi dogodki, ki so se godili in se še dogajajo celotnemu Balkanu v katerega lahko mirno vključimo tudi Slovenijo.
Predstavo so dokončali v rekordnem času. Prva, neuradna uprizoritev se je zgodila 29. aprila v Cankarjevem domu na Vrhniki, namenjena pa je bila selektorici Linhartovega srečanja '98, ki sije komedijo v družbi najbližjih prijateljev gledališke skupine »Dejmo stisnt« tudi ogledala. Selektorica je bila navdušena in morilska komedija Sod smodnika je bila med 45-imi amaterskimi predstavami izbrana med enajst predstav, ki so se 15. in 16. maja udeležile Linhartovega srečanje, ki se je letos dogajalo v Novem Mestu. Vrhniška gledališka skupina
»Dejmo stisnt« seje tako, tudi s svojo drugo predstavo prebila na Linhartovo srečanje, med peščico najboljših amaterskih gledališč v Sloveniji.
Po srečanju so mladi vrhniški ustvarjalni igralci dobili ogromno povabil za predstave po Sloveniji, kljub temu pa bi se pred gostovanji radi predstavili še vrhniški publiki. PREMIERNA UPRIZORITEV morilske komedije SOD SMODNIKA gledališke skupine »DEJMO STISNT« bo v SOBOTO, 13. JUNIJA ob 20.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Da bi bila predstava dosegljiva tudi mladim in študentom bo cena vstopnice znašala le 500 tolarjev, kar je tudi cena povprečne kino-pred-stave.
Zdene Semering
Pri obloženi mizi na njunem vrtu
Pri bivšem
sošolcu na Nizozemskem
Ko smo 8.a končali ob slovesu smo dejali: Drug drugega ne bomo pozabili, na obletnicah se bomo spet dobili!
Med prvomajskimi prazniki smo se zbrali bivši sošolci in sošolke ter razredničarka g. Fur-lanova pri našem Edu Zupanu na Nizozemskem, da proslavimo 35. obletnico, odkar smo se poslovili od osnovnošolskih klopi.
Sredi noči smo se z udobnim avtobusom odpeljali proti deželi tulipanov. V poznih popoldanskih urah naslednji dan smo se že gostili z dobrotami, ki sta jih pripravila naš bivši sošolec
Edo in njegova žena na njunem domu v Hengelu. Edo, kije bil organizator naših ogledov na Nizozemskem, nam je drugi dan namenil ogled holandskih Benetk, vasice Giethoorn, dolge 7 km, z 2500 dušami, preprežene s kanali, po katerih dovažajo s čolni vse, kar potrebujejo. Hiške so lične, krite s posušenim trsjem in obdane z urejenimi cvetličnimi vrtovi.
Popoldne smo si s kavboj-skimi kočijami ogledali pokrajino Twente. Kolikor daleč seže oko, se razteza ploska zelena ravnina, ki sojo ljudje v napornem boju deloma iztrgali mor-
Gostoljubna zakonca Zupan
ju. Ozemlje, ki leži pod morsko gladino, preprezajo osuševalni jarki in prekopi ter v zelene pol-derje zarisujejo mrežaste vzorce.
Med postankom so si ljubitelji konj ogledali veliko kobilarno.
V večernih urah pa smo v kraju Hengelo v kitajski restavraciji »uradno« proslavili našo 35. obletnico, od kar smo končali osnovno šolo. Ob tem smo se spomnili prijetnih dogodkov iz osnovnošolskih dni. Zabave in smeha je bilo na pretek, saj sta k temu pripomogla tudi Jelko Orel in g. Furlanova, ko sta veselo raztegnila svoji harmoniki.
Precej pozno smo utrujeni, vendar dobrovoljni potonili v globok spanec v hotelu de Kroon.
Ostal nam je še en dan, ki smo ga izkoristili za ogled razstave cvetja — Keukenhoff, ki je bila prava paša za oči. Razstavni prostor je velik, raznolikost in lepota cvetov sta bila enkratna. Spomladi širne dele Nizozemske prekrivajo živopisane cvetlične preproge, ki privabljajo na tisoče turistov. Vrtnarstvo že več kot tri desetletja prispeva pomemben delež k blaginji na Nizozemskem. Pridelujejo cvetje in cvetlične čebulice, kijih izvažajo po vsem svetu. Doslej so vzgojili že prek 6000 različnih sort tulipanov. Tako smo naš obisk v deželi tulipanov in mlinov na veter zares lepo končali. Polni vtisov in spominov na prijetno srečanje smo se odpravili proti domu. Naša obletnica in ogled Nizozemske sta bila nepozabna. Posebna zahvala velja organizatorjem in pobudnikom tega izleta ter vsem tistim, ki so pri tem kakorkoli pomagali.
I. G.
ODVETNIK MAGISTER BOJAN KUKEC IZDAL KNJIGO
Slovensko in vrhniško odvetništvo nekoč in danes
Pred kratkim je izšla zanimiva knjiga Slovensko in vrhniško odvetništvo - nekoč in danes, avtorja Bojana Kukca, odvetnika
- specialista na Vrhniki. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdala in založila Galerija 2 na Vrhniki, natis pa je omogočila odvetniška zbornica Slovenije.
Avtor sam je eden izmed 21 vrhniških odvetnikov, ki so doslej delovali na Vrhniki in se nekako vpisali v zgodovinski okvir, ki je predstavljen v tej zanimivi monografiji. Prav zanimiva je izjava magistra Bojana Kukca, rojenega 20. maja 1952 na Vrhniki, ki deluje kot advokat - specialist na Vrhniki, v svoji pisarni na Cankarjevem trgu 8 (zgradba stare sodnije), ki jo je podal v uvodu svoje monografije: »Ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja je Muzejsko društvo Vrhnika izdalo zbornik z naslovom Vrhniški razgledi ter organiziralo njegovo predstavitev 20.3.1997 v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Ob tej priložnosti sem se včlanil v društvo in takoj se mi je utrnila ideja, da bi s svojega poklicnega zornega kota lahko prispeval marsikaj zanimivega iz preteklosti in sedanjosti v naši občini in daljni okolici, saj zgodovina domačega kraja res lahko pripomore k medsebojnemu spoznavanju in k tesnejšemu sodelovanju pri sooblikovanju naše preteklosti.«
Monografija je bila napisana kot prispevek k 130-letnici Odvetniške zbornice Slovenije, hkrati pa tudi kot prispevek člana Muzejskega društva Vrhnika. Razdeljena je na dva dela (nekoč
- danes), kjer prikaže zgodovinski razvoj slovenskega odvetništva, s posebnim pogledom na vrhniško odvetništvo.
Navede statistično - biografski prikaz iz arhivov, znanih 21. vrhniških odvetnikov in odvetnic v zgodovini, ki so delovali na območju Vrhnike, ali pa so rojeni Vrhničani; od Nauporta do današnjih dni.
Avtor opiše dva vodilna vzgiba monografije in okviren namen razprave, pojasni nastanek, razvoj in rabo slovenske besede »odvetnik« ter jo primerja z prvotno »advocatus«. Odvetništvo prikaže kot obliko gospostva in kot poklic.
Nato nas popelje skozi zgodovino od antičnega Nauporta, prek odvetništva občega prava, kjer se pojavi dr. Martin Pegius, prvi znani odvetnik z vrhniškega območja, z Vrzdenca, ki pa je deloval na Nemškem v začetku 16 stoletja ter tudi tam umrl, skupaj s svojo ženo v ječi zaradi čarovništva. Nato opiše odnos
kartuzijancev v Bistri do odvetništva, opiše ga tudi pri vrhniškem trškem in deželskem sodstvu, pred ljubljanskim mestnim svetom kot sodiščem, in pred sodišči za podložnike. Nadaljuje z odvetništvom v absolutizmu od Ilirskih provinc,
ko se pojavi prvi vrhniškipdvetnik, dr. Jean Oblak - Nepomuk, nato pa še dr. Danilo Majaron, rojen v Borovnici, kije prvi vpisan v imenik odvetništva leta 1868. Dr. Ivan Lovrenčič pa je prvi odvetnik s stalnim sedežem na Vrhniki.
Ob pregledu zgodovinskih arhivskih virov avtor opiše, v kakšni obliki in na kakšen način so odvetniki delovali na območju Vrhnike in okolice.
Odvetništvo v obeh Jugoslavijah je prikazano z analizo takrat veljavnih zakonov. V posebnem poglavju opiše življenje in delo šestih najpomembnejših vrhniških odvetnikov v javnem življenju skozi zgodovinski čas. To so bili dr. Martin Pegius, v tisti dobi znan jurist, astrolog, matematik, retorik in okulist, ki danes sicer ni poznan, je pa po avtorjevem mnenju gotovo eden najznamenitejših naših rojakov. Kranjskim deželnim stanovom je namenil petnajst obširnih strokovnih pravnih spisov v latinščini. Borovničana dr. Danila Majarona štejemo za očeta sloven-ske-Univerze in realke v Idriji, bilje dolgoletni predsednik Odvetniške zbornice. Dr. Jean Oblak - Nepomuk, Vrhničan, za katerega v bibliografskem leksikonu Slovenije ni podatkov, kaj je delal, preden je postal advokat v Ljubljani in osebni prijatelj pesnika dr.Franceta Prešerna, je kot prvi vrhniški odvetnik zanimiv zato, ker je bil pred tem mirovni sodnik na Vrhniki in upravitelj Bistre, ko je leta 1812 Vrhnika postala sedež kantona v Ilirskih provincah. Dr. Ivan Lovrenčič je bil prvi odvetnik, ki je imel stalen sedež na Vrhniki, poleg tega pa je bil predsednik svetovne kinološke zveze. Marjan Marolt je bil znani umetnostni zgodovinar, Josip Kotnik pa rojen Vrhničan, kije kar 30 let opravljal odvetniško prakso in s katerim je bil zadnjega pol leta njegovega življenja avtor celo večkrat nasprotnik v sodnih sporih, kar jc pomenilo dobro šolo za bodoče odvetniško delo. Nato sledi opis desetih zakonov o odvetništvu, pokaže na posebnost Vrhnike, ki je v tem, da je odstotek ter vloga žensk odvetnic na Vrhniki bistveno višji kot v Sloveniji:
V drugem delu se monografija ukvarja z odvetništvom danes, pri čemer poda kratko primerjalno - pravno ureditev v svetu, v Evropi ter v Sloveniji, Pri tem je navedenih nekaj aktualnih
vprašanj in odprtih dilem, ki so objavljene v razmislek vsakomur, kdor to področje pozna, drugemu bralcu pa ponudi koristno informacijo. Gre za avtonomijo odvetništva, svobodo in neodvisnost odvetnika, nošenje odvetniške toge, odnos do no-tarstva, problem specializacije, pravne pomoči itn. Posebej sta predstavljena odvetništvo in etika v procesu približevanja Evropskim integracijam, kjer si avtor postavi vprašanje: ali je odvetnik lahko objektiven in, ali je res, da so tudi odvetniki generatorji počasnega teka sodnih postopkov? Na to vprašanje poskuša odgovoriti s stališčem ekonomista (dr. Mencinger), s stališčem pravnika (dr. Berden) in stališči odvetnikov (dr. Plav-štajner, Jenull, dr. Ceferin). Avtor seje odločil za primerjalno pravno metodo, pri čemer do teh vprašanj zavzame jasno kritično stališče.
Skratka, upoštevaje zgodovinski razvoj slovenskega in vrhniškega odvetnika ter splošne družbeno-ekonomske in politične okoliščine, v katerih je deloval in deluje, avtor ugotovi: »Lahko je danes biti pameten...« Namesto zaključka navede kritično misel o današnji in prihodnji vlogi odvetnikov v poglavju Ne, gospod minister!
Knjižno delo vsebuje poleg vsebinskega kazala na začetku še 111 opomb k besedilu ter obsežen seznam 57 naslovov uporabljene literature, kamor niso všteti uporabljeni zakoni, Ustave ter drugi predpisi. Natis monografije je omogočila Odvetniška zbornica Slovenije.
To je prva tovrstna monografija na območju Vrhnike z okolico in avtorju samo želimo, da ga bi v prihodnje še kdaj »zasrbela roka« ter bi obdelal gradivo tudi s področij, kot so: vrhniško notarstvo, vrhniška sodnija, tožilstvo, pravobranilstvo, sodniki na Vrhniki, zakotno pisaštvo itn.
Monografija je zanimiva tudi zaradi domiselnega metodološkega pristopa k pisanju, ki bi mu včasih rekli polihistorski, zdaj pa ga lahko opišemo kot kombinacijo znanstveno - raziskovalnega dela, ki ima mnogo poljudnih vsebin, tako daje dostopno širšemu krogu bralcev in se izogne suhoparnosti znanstvenega pristopa.
Monografija je naprodaj v Galeriji 2, Stara cesta na Vrhniki, po ceni 2.900,00 SIT.
N. Č.
i ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Počitniški program
! A PROGRAM ŠPORTNA SOLA — TENIS — PLAVANJE
j APROGRAM\e namenjen najmlajšim od6do lOlet. Udeleženci
! se bodo seznanili s tenisom, plavanjem in raznimi športnimi
■ igrami.
j Za začetnike bo program potekal 2 krat po 5 dni. Vsi tisti, ki so
j | programe že obiskovali, pa se lahko prijavijo za en termin.
i TERMINI:
— 1. termin 29. 6. do 3. 7. ! — 2. termin 6. 7. do 10. 7.
— 3. termin 13. 7. do 18. 7.
URNIK ŠPORTNE ŠOLE:
— 8.00 PRIHOD V ŠPORTNI PARK (teniško igrišče Vrhnika)
— 8.10 DO 10.00 TENIS
— 10.00 DO 10.45 MALICA (topli obrok in pijača)
— 10.45 DO 13.30 PLAVANJE
— 14.00 ODHOD DOMOV
j   Cena programa A je 6.000 SIT.
ZA PRIHOD IN ODHOD OTROK SO ODGOVORNI STARŠI.
V posamezni skupini bo od 8 do 10 udeležencev. V enem terminu bodo tri skupine, zato pohitite s prijavami. Prijave sprejemamo na Športni zvezi od 15. 6. do 19. 6. Tel. 754-484
Vodja programa: Miro Gruden
B PROGRAM POČITNICE MALO DRUGA ČE B PROGRAM je namenjen predvsem otrokom od 6. do 8. leta. Program bo vseboval predvsem aktivnosti, ki so v programu športne značke zlati sonček za 1. in 2. razred, razne ročne spretnosti, ure pravljic, spoznavanje narave, izlete v okolico Vrhnike in Bistre ter plavanje v bazenu.
TERMINI:
— 1. termin — 6. 7. do 10. 7.
— 2. termin — 13. 7. do 17. 7.
Urnik:
— 8.00 prihod (izlet, pravljice, razne Igre)
— 11.00 malica (topli obrok in napitek)
— 11.30 plavanje v bazenu
— 13.30 odhod domov
Starši odgovarjajo za prihod in odhod otrok.
V skupinah bo največ do 10 otrok.
Cena petdnevnega programa znaša 5.000 SIT.
Vodja programa: Jožica Ciber
C PROGRAM UČENJE PLA VANJA
Plavalni tečaj je namenjen učencem 5 in 7 razredov, ki so na preizkusu v bazenu tlvoli pokazali pomanjkljivo znanje plavanja
Termini so: od 6. do 10. julija od 20. do 24. julija od 3. do 7. avgusta
Urnik:
— 9.45 prihod pred bazen na Vrhniki
— 14.00 odhod
V skupini bo do 6 otrok.
Prijave sprejema osnovna šola Ivana Cankarja od 1.6. do 5. 6. 1998.
Cena tečaja 4.000 SIT.
Vodja programa: Zlata Novak
PRIJAVNICA
Športna zveza Vrhnika organizira počitniške programe, ki so bili objavljeni v Našem časopisu. Programi so:
A program — Športna šola tenis-plavanje. Termini od 29. 6. do 3. 7; od 6. 7. do 10. 7. in od 13. 7. do 17. 7.
Cena 6000 SIT B program — Počitnice malo drugače. Termini od 6. 7. do 10. 7. in od 13. 7. do 17. 7.
Cena 5000 SIT C program — Učenje plavanja. Termini od 6. 7. do 10. 7., od 20. 7. do 24. 7. in od 3. 8. do 7. 8.
Cena 4000 SIT D program — Košarka — odbojka na mivki — plavanje termini od 6. 7. do 10. 7. in 13. 7. do 17. 7.
Cena 6000 SIT
PRIJAVNICA
Ime in priimek ....................Starost......
Naslov .........................................
Telefon d: .................. s:.................
PRIJAVLJAM SE V PROGRAM:
(ŽELJENO OBKROŽI)
PROGRAMA, termin 1., 2., 3.;
B: termin L, 2.; C: termin 1., 2.; D: termin /., 2.
Podpis starša
PRIJAVNICO ODREŽITE IN IZPOLNJENO POŠLJITE NA
ŠPORTNO ZVEZO ALI JO ODDAJTE RAZREDNIČARKI.
VSE INFORMACIJE NA ŠPORTNI ZVEZI VRHNIKA, TEL.:
754-484 GRUDEN. PRIJA VE OD 15. 6. DO 20. 6.
Vsi programi potekajo od ponedeljka do petka in so ob vsakem
vremenu.
KOŠARKAŠKA NOVICA
Zmagovalci medobčinske
košarkarske lige 1997/98
■
■
Selekcija medobčinske košarkaške lige 1997/98 83:67 (23:22,35:40,58:51)
Vsi udeleženci zaključne tekme ob podelitvi pokalov in priznanj medobčinske košarkarske lige v Blatni Brezovici.
Blatna Brezovica, 30.5.1998, sodnika Rom in Nikolavčič (Vrhnika)
Zmagovalci MKL 1997/98; Juvančič, Jelovšek 11, Kučej 8, Susman, Guček, Pešec, Štrukelj 6, Guštin 17, Jevšek 7, Friško-vec 12, Turšič 16, Zaletelj 4 Vodja: Pečlin
Selekcija MKL 1997/98: Šuštar, Strgar 12, Florjančič, Ro-pret 12, Polajžar 10, Malacko 11, Mrzlikar 10, Peršin 2, Koš-čak 2, Bizjak 3, Pristopnik 2, Žerjav 2 Vodja: Šušteršič
Ob zaključku tekmovanja v Medobčinski košarkaški ligi 1997/98 so se udeleženci tekmovanja zbrali na zaključni prireditvi. V ekshibicijski tekmi sta se med seboj v zanimivem srečanju po pravilih NBA (4 x 12
minut) pomerili ekipi ZMAGOVALCEV MKL 1997/98 in SELEKCIJE MKL 1997/98, v katerih so nastopali igralci vseh ekip, ki so nastopale v letošnjem tekmovanju.
V odmoru je g. Gruden Miro, predstavnik Športne zveze Vrhnika najboljšim podelil pokale in priznanja. Zmagovalna ekipa lige, ekipa MLADI VETERANI je poleg pokala za 1. mesto prejela tudi prehodni pokal, kateri je leto dni krasil vitrino ekipe GROGARJI.
Posebno pohvalo pa zaslužijo športni delavci ŠD Morostarji iz Blatne Brezovice z g. Pire Raj-kom na čelu, ki so na koncu tekme vsem sodelujočim pripravili prijeten družabni večer.
N.K.
Zmagovalna ekipa MLADI VETERANI: Janez Friškovec, Milan Jevšek, Tone Turšič, Martin Guštin, Tomaž Zaletel (manjkajo Križman, Jelovšek in Deležan).
VII. Državno prvenstvo
v športni ritmični gimnastiki
Tekmovanje v dvorani na Galjevici v Ljubljani bi po številu tekmovalk težko šteli za vrhunec domače sezone. Skromni udeležbi navkljub pa sta obe članici vrhniškega kluba ŠRG Biljana Milašinovič in Barbara Šinigoj barve svojega kluba uspešno branili. Njuni nastopi v konkurenci mladink pomenijo še naprej priključek vrhniškega kluba k slovenskemu kvalitetnemu vrhu v tem olimpijskem športu.
Biljana Milašinovič je bila v mnogoboju prvi dan s tretjim mestom tudi med nosilkami medalj - leto dni mlajša Barbara Šinigoj je bila šesta. V članski konkurenci — sta še na
eni domači tekmi več izstopali Vrhničanki članici Šiške — državna prvakinja Dušica Jeremič in drugouvrščena Mojca Rode. V mladinski konkurenci je zmagala v mnogoboju in vvtreh posamičnih vajah Ajda Žitnik — Ljubljana Moste. V posamičnih vajah pa sta obe vrhničanki osvojili naslednja mesta: trak —
4. Šinigoj, 5. Milašinovič, žoga — 4. Šinigoj, 6. Milašinovič, obroč — 4. Milašinovič, 6. Šinigoj, kolebnica — 4 Milašinovič,
5. Šinigoj. Dober teden dni po državnem prvenstvu si je Biljana Milašinovič na treningu težje poškodovala koleno, tako da je zanjo žal sezona predčasno končana.
Mednarodno tekmovanje ritmičark v Plznu
Od 8. do 9. maja je Plzen gostil na tradicionalnem pokalu Geosan, več kot 30 tekmovalk iz 8-ih evropskih držav. Med štirimi iz Slovenije sta bili tudi dve Vrhničanki. Med najmlajšimi članicami vrhniškega kluba za ŠRG Tina Križman in v konkurenci članic Mojca Rode — Šiška. V mnogoboju članic s štirimi rekviziti: obročem, koleb-nico, trakom in kijema je 15-let-na Vrhničanka zasedla tretje mesto z majhnim zaostankom za tri leta starejšima domačinkama Sisvvartonovo in Hostin-
sko.
Tina Križman, trenutno najbolj obetavna vrhniška tekmovalka v kategoriji starejših deklic seje prav tako dobro kosala z mednarodno konkurenco. 5. mesto je zanjo in za klub lepo mednarodno priznanje. V mnogoboju (vaja brez rekvizita, s kolebnico in obročem) je zbrala že solidnih 24,450 točke. Zmagovalka v tej konkurenci je bila Ljubljančanka Kaja Šindič. Tekmovale pa so še deklice iz Poljske, Češke, Belgije, Finske in Slovaške.
TENIŠKA SEZONA SE JE ZAČELA
Prvi pokal za Anžeta Slabeta
Teniški klub Vrhnika je v soboto 9. maja pripravil otvoritveni klubski turnir dvojic. Turnirja se je udeležilo okoli petdeset članov kluba, različnih starosti. Zanimivost turnirja pa je bila v tem, da so pare po vsakem kolu izžrebali, tako da je vsak, ki je zmagal, vedno igral z drugim partnerjem. Med seboj pa
so igrali tudi poraženci v tola-žilni skupini in s tem še povečali zanimivost turnirja.
Po vseh žrebanjih tekmovalcev med seboj sta zmagala Anže Slabe in Aljoša Seljak, ki sta v finalu premagala Zdeneta Božiča in Milana Petroviča. Tretje mesto pa sta zasedla Janko Ro-us in Krašovec. Vsi so prejeli pokale.
V tolažilni skupini pa sta se na prvo mesto prebila Rale Brajkovič in Brane Oblak ter prejela pečeno svinjsko glavo. To je bil tudi prvi uradni turnir v okviru teniškega društva Vrhnika.
S.S.
NOVICE IZ ŠPORTNO RITMIČNE GIMNASTIKE
Državno prvenstvo Slovenije za klube »C« program v ŠRG
Varovanke Mete Mohar v dveh starostnih razredih so sredi maja sklenile sezono v Ljubljani. Domov na Vrhniko pa so se vrnile s kopico odličij. Med posameznicami v kategoriji od 1-4 razreda je Mirela Mujakič osvojila v tej sezoni nasploh pr-
vi in edini naslov državne prvakinje za najmlajši slovenski klub v ŠRG Vrhniko. Uvrstitve ostalih Vrhničank v tej kategoriji: 7. Milica Cvijanovič, 9. Renata Metljak, 11. Adisa Abdakovič, 12. Jelena Batanjski. V skupinski vaji so bile (Mujakič, Cvijanovič, Metljak in Batanjski) tretje.
V kategoriji od 5-8 razreda jc prva vrsta Vrhnike (Blagojcvič, Džinič, Grbac) osvojila drugo mesto — druga vrsta (Arnaut, Čatič, Jesenovec) pa tretje mesto v Sloveniji. Med posameznicami pa so dekleta osvojila: 7. Bojana Biagojevič, 9. Alina Džinič, 11. Nešana Arnaut, 12. Sa-čima Čatič, 13. Neža Jesenovec in 14 Tina Grbac.
Boris Ličof
Od leve: Božič, Petrovič, Slabe, Seljak, Rous, Krašovec, čepita Oblak in Brajkovič.
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA
Sekcija veseli Triglavci
Spomladansko dokaj stabilno vreme nas je letos zvabilo na več hribov in pohodov.
V začetku aprila smo se podali iz Dragomerja na Ključ, 19.4. smo imeli na Planini občni zbor našega društva, 27. aprila pa smo organizirali in se tudi udeležili tradicionalnega pohoda po vrhniški poti.
V maju smo obiskali Blegoš nad Poljansko dolino, nekateri kar peš z Vrhnike, 23. 5. pa smo že presegli mejo 2.000 metrov, saj smo premagali mogočni Stol
v Karavankah, naslednji dan pa smo se udeležili srečanja planincev na Krimu, pa tudi 8. Rokovnjaški nočni pohod s Trojan čez Menino planino ni minil brez nas.
V začetku junija imamo v programu vzpon čez Poljano na Storžič, na praznik 25. 6. pa gremo na Čemšeniško planino nad Trojanami. V začetku julija pa gremo na južno mejo in sicer na Trdinov vrh na Gorjancih.
Jaka S.
ŠPORTNO DRUŠTVO DRAGOMER - LUKOVICA
Novo igrišče za odbojko na mivki
V športnem parku Krajevne skupnosti Dragomer - Lukovi-ca je domače športno društvo v soboto, 23. maja 1998 pripravi-
lo številne športne prireditve ob otvoritvi novega igrišča za odbojko na mivki. Prireditev je bila tudi v sklopu 20 - letnice odbojke na Dragomerju in ob 22 -letnici športnega društva Dragomer - Lukovica. Tako seje v športnem parku odvijal turnir v malem nogometu, na balinišču je bil turnir dvojic, na novem igrišču za odbojko na mivki pa sta se pomerili dve generaciji odbojkarskih zanesenjakov Dra-gomerja - Lukovice.
Ob otvoritvi igrišča je spregovoril tudi predsednik domačega športnega društva Ciril Krašovec, ki je poudaril, da je novo igrišče kar lepa pridobitev za sam kraj, kjer je odbojka že vseh dvajset let šport številka ena, saj so prav iz njihovih vrst izšli nekateri državni reprezentanci in dobri igralci odbojke.
S.S.
Na novem igrišču na mivki za odbojko sta se v zagrizenem boju srečali dve generaciji odbojkarjev Dragomerja - Lukovice.
TEK PO MEJAH
KS DRENOV GRIČ -LESNO BRDO
Dve zmagi ostali na Vrhniki
Športna zveza Vrhnika je v organizaciji ŠD Dren iz Drenovega Griča - Lesnega Brda, pripravila že 16. tradicionalni tek po mejah krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo. Tek je bil v soboto, 2. maja 1998 v zelo lepem in ugodnem vremenu za teke. Katerega pa seje udeležilo skoraj 100 tekmovalcev iz bližnje in daljne okolice. Tekmovalci so tekmovali v 15 starostnih kategorijah ter na različnih daljavah, najmlajši na 500 metrov, nekoliko starejši na 1000 metrov, ostali pa so lahko zbirali proge dolge 6500 metrov ter 13 kilometrov in 19,5 kilometra. Edini dve zmagi, ki sta ostali v občini, sta pripadli Mihi Gromu (TSK Corning), ki je tekel v kategoriji člani (67-82} na 6.500 metrov dolgi progi in Žigi Zdešarju v kategoriji mlajši dečki.
Ostali rezultati prvih treh uvrščenih, ki so prejeli tudi medalje, so naslednji:
MI. deklice (letnik 89) 500 m
1. Šeherezada Karanujič (Trbovlje), 1.38,05
2. Alisa Šehič (Trbovlje), 1.40,64
3. Kim Košič (Postojna), 1.46,02 in 5. Živa Zalar (TSK Corning)
Ml. dečki (letnik 89) 500 m
1. Žiga Zdešar (TSK Corning), 1.39,42
2. Mitja Česnik (Postojna), 1.43,83
3. Matjaž Vidmar (Ljubljana), 1.49,91
Deklice (87/88) 500 m
1. Suzana Mladenovič (Domžale), 1.27,21
2. Adela Lučič (Trbovlje), 1.33,55
3. Tanja Slabe (Hotedršica), 1.37,59 in 4. Urša Jesenovec (ŠD Dren)
Dečki (87/88) 500 m
1. Tine Brenčič (Hotedršica), 1.23,82
2. Peter Brenčič (Hotedršica), 1.28,19
3. Aleksander Kovačevič (Trbovlje), 1.30,16
in 10. Jaka Petkovšek (ŠD Povž)
Deklice (85/86) 1000 m
1. Nika Hreščak (Postojna), 2.58
2. Eva Božič (Hotedršica), 3.14
3. Polona Brenčič (Hotedršica), 3.20
4. Tinkara Komar (TSK Corning), 4.03
Dečki (85/86) 1000 m
1. Matej Nagode (Hotedršica), 2.56
2. Blaž Sraj(ŠD Povž), 3.08
3. Jure Osredkar (ŠD Dren), 3.18
4. Matic Kogovšek (TSK Corning), 3.20
5. Domen Grom (TSK Coming), 3.32
DEKLICE (83/84) 1000 m
1. Saša Hreščak (Postojna), 2.48
2. Karmen Peternelj (Postojna), 2.57
3. Tamara Jesenovec (Vrhnika), 2.59
in 5. Anja Mikulan (TSK Coming)
DEČKI (83/84) 1000 m
1. Jasmir Ponjevič (Postojna), 2.41
2. Domen Zalar (TSK Coming), 2.47
3. Jure Kocjan (Modri dirkač), 2.53 in 5. Gregor Kogovšek (TSK Coming), 3.10
ČLANICE (67/82) 6500 m
1. Meta Pungerčar (Domžale), 26.21,97
2. Mojca Lampe (ŠD Elektro Ljubljana), 32.10,48
ČLANI (67/82) 6500 m
1. Miha Grom (TSK Coming), 20.10,00
2. Tomaž Kušar (Domžale), 21.43,61
3. Iztok Cukjati (ŠD Dren), 21.52,57
4. Miha Zrnec (Hotedršica), 22.04,28
5. Zoran Zelene (Hotedršica), 23.44,70
VETERANI A (66/57) 6500 m
1. Tadej Drobnič (CVŠŠP Ljubljana), 20.47,64
2. Roman Lazar (Domžale), 26.30,63
VETERANI B (56 in starejši) 6500 m
1. Štefan Lešnik (Ljubljana), 22 05 85
2. Pavle Kreže (Trbovlje), 25.04,98
3. Matjaž Fuks (Novice Extreme), 25.27,72
4. Lade Čemivec (Ljubljana), 29.25,51
VETERANKE (66 in starejše) 6500 m
1. Nada Kozjek (Novice Extreme), 25.49,27
Start ene izmed mlajših skupin.
2. Tina Kocjan (ŠD Modri dirkač), 25.54,17
3. Rožica Lampe (TS Gorenje), 32.10,48
4. Helena Žigon (ŠD Gorenje), 33.50,99
ABSOLUTNO (67 in starejši) 13000 m
1. Geza Grabar (Radenska), 41.04
2. Tomaž Kalan (Novice Extreme), 41.46
3. Tone Frumen (Ljubljana)
in 4. Andrej Krvina (ŠD Povž)
ABSOLUTNO (67 in strarejši) 19500 m
1. Rafael Plut (Ribnica) 1.08,46
2. Janez Lipnik (Ljubljana), 1.15.38
3. Boris Debeljak (Dravlje), 1.15,55 Ob koncu naj dodamo, da so se
organizatorji, člani ŠD Dren iz Drenovega Griča - Lesnega Brda, zelo potrudili in prireditev izpeljali na zavidljivi ravni.
S.S.
SAH
Primož Šoln trka na vrata članske državne reprezentance
Ljubljana. Prejšnji teden je selektor slovenske članske državne reprezentance objavil seznam reprezentantov za Pokal MITROPA, ki bo meseca julija v Portorožu. Na listi so Beljav-skij, Mohr, Grosar, Pavasovič in Tratar, za preostalo mesto pa se potegujeta mednarodni mojster Igor Jelen in devetnajstletni Primož Šoln iz Dragomera, sicer mladinski državni prvak in peti z letošnjega članskega državnega prvenstva. Med drugim je letos na Bledu izpolnil že vse pogoje za naslov mednarodnega mojstra, igral pa je tudi na conskem turnirju v Dresdnu, kjer je s 5 točkami iz 11 partij dosegel nove ratinške točke. Med njegovimi »skalpi« v Dresdnu je bil tudi velemojster Kurajica, sicer nekdanji svetovni mladinski prvak. Primož seje pravkar vrnil z mednarodnega turnirja v Puli, kjer seje v izredno močni konkurenci več kot stotih šahistov uvrstil takoj za velemojstrom Sermekom s 5,5 točkami na 17. mesto. V zadnjem krogu je s črnimi figurami premagal slovenskega olimpijca Aljošo Grosarja in dokazal, da je kljub svoji mladosti neustrašen borec, z veliko mero zaupanja vase, ki tudi pred velemojstri nima »rešpekta«. Na zadnjih treh turnirjih (Bled, Dresden, Pula) je bil prepričljivo boljši od mednarodnega mojstra Igorja Jelena, ne samo po osvojenem ratingu in končnem zbiru točk, pač pa zlasti po zanesljivi igri.
Selektor državne reprezentance, mednarodni mojster Leon Gostiša, bo imel precej nehvaležno, zahtevno in odgovorno nalogo, ko se bo moral odločati
med obema kandidatoma za reprezentanco. Zadnji rezultati nagibajo tehtnico na Primoževo stran... Kam jo bo nagnil selektor Leon Gostiša? ^ p
Mladi Vrhničani blesteli v dvoboju z Madžari
Lendava. V prijateljskem dvo-krožnem dvoboju mladinskih državnih reprezentanc Slovenije in Madžarske, ene od svetovnih velesil, so slovenski mladinci izgubili 10,5:5,5, mladinke pa so senzacionalno premagale madžarske vrstnice 4,5:3,5. Kljub skupni zmagi Madžarov pa naši mladi šahisti niso bili zgolj statisti. Za reprezentanco so nastopili trije vrhniški šahisti, svojo udeležbo pa je zaradi mednarodnega turnirja v Puli odpovedal Šoln, ki bi sicer nastopil na prvi deski, kar bi pomenilo, da je kar polovica od osmih šahistov — slovenskih mladinskih reprezentantov iz vrhniške občine! Čeprav so imeli Madžari na večini desk 100 — 200, ponekod celo več točk višji rating in so bili izraziti favoriti, so se na nekaterih šahovnicah grdo opekli. Na prvi deski je Niko Praznik presenetljivo, a popolnoma zasluženo z 1,5:0,5 premagal mladega madžarskega upa Acsa (2450), sicer prvega nosilca s svetovnega prvenstva do 18 let. Na tretji deski je bil odličen Miodrag Stojnic, ki je z 1,5:0,5 premagal C. Kereka (2380) v dveh zelo napetih partijah, v katerih je pokazal izredno vztrajnost in iznajdljivost v taktičnih zapletih. Uspeh notranjskih šahistov je na četrti deski dopolnil Matej Šebenik, ki je s Tothom (2325) igral neodločeno 1:1. Pri ša-histkah sta blesteli Štumbergerjeva na tretji in štirinajstletna Srebrniče-va na četrti deski, ki sta z 2:0 odpravili svoje nasprotnice. Naši upi so bili kljub porazu odlični, saj je bil nasprotnik v povprečju za skoraj dve kategoriji močnejši. Razliko v kakovosti so slovenski šahisti po besedah selektorja, mednarodnega mojstra Iztoka Jelena, v veliki meri nadoknadili z resnim pristopom in izredno borbenostjo.
BALINARSKE NOVICE
Turnir v prostem balinanju
Na baliniščih pri DU Vrhnika je pod pokroviteljstvom Janija Marinčiča (BIFE PRI POŠTI) potekal turnir v prostem balinanju za moške ekipe. Nastopilo je 8 ekip, vse iz občine Vrhnika. Pred finalom so se pomerili tudi v disciplini bližanje in na-
tančno zbijanje. V bližanju je zmagal Srečko Kondardi, v zbi-janju pa Marjan Nadlišek. Po zanimivih bojih je v finalu ekipa Mercator nekoliko presenetljivo premagala ekipo Kranjc 1. Zmagovalca v bližanju in zbija-nju in tudi prve štiri uvrščene ekipe so prejeli pokale. Za nemoten potek turnirja je skrbel sodnik in zapisnikar Andrej Koščak.
Vrstni red:
1. MERCATOR (Velkavrh L., Pečar V., Mragon R., Verbič B.,
Škrbec M.)
2. KRANJC 1 (Kogovšek, Z., Jerina M., Zaje A., Kondardi S., Markelj M.)
3. UPOKOJENCI (Kratochwill J., Grom C, Pantič S., Jurjevčič T.)
4. PODLIPA (Kovač J., Jurca F., Jurca S., Troha M., Jereb M.)
J. Majer
Notranjski prvak je Domen Likar, Samo Krompič drugi
V Sinji Gorici pri Vrhniki je v odlični organizaciji ŠD Sinja Gorica in pod budnim očesom sodnika Branka Šefrana potekalo mladinsko notranjsko prvenstvo v balinanju za posameznike. Nastopilo je 18 mladincev iz 8 klubov NOBZ: Tičnice, Jezera, Fare, Idrije, Sodražice, IUV, Horjula in Sinje Gorice. Domen Likar je z odlično igro dokazal, da je trenutno najboljši mladi balinar v NOBZ, prijetno pa sta presenetila tudi Samo Krompič in Go-razd Petrovčič. Prvi trije so prejeli medalje in se uvrstili na pol-finale državnega prvenstva % Postojno.
Rezultati: POLFINALE:
Krompič - Vončina 10-8
Likar — Petrovčič 13-4
ZA 3. MESTO:
Petrovčič — Vončina 13-6 ZA 1. MESTO:
LIKAR — KROMPIČ......12-7
KONČNI VRSTNI RED:
1. Likar Domen — Horjul
2. Krompič Samo — IUV Vrhnika
3. Petrovčič Gorazd — Sinja Gorica
4. Vončina Erik — Idrija
5. Komar Miloš — IUV Vrhnika
6. Šuligoj Primož — Fara
7. Mestek Jernej — Jezero
8. Korošec Dejan — Tičnica
9. Prezelj Mitja — Fara
10. Radič Mirko — Sinja Gorica
11. Demšar Tomaž — Jezero
12. Frank Igor — Sinja Gorica
13. Meden Samo — Tičnica
14. Vesel Jan — Sodražica
15. Žagar Simon — Tičnica
16. Mestek Matevž — Jezero
17. Rodič Aleš — Sinja Gorica
18. Mestek Andrej — Jezero
Janez Majer
2. balinarska liga
Poletni meseci so namenjeni tudi razmahu vseh poletnih športov. Eden izmed takih je tudi balinanje. Prav za področje, kjer izhaja glasilo NAŠ ČASOPIS, je kar precej klubov, ki so zelo kakovostni in igrajo v različnih
2. LIGA — VZHOD
slovenskih balinarskih ligah. V 2. balinarski (vhod in zahod) ligi igrata ekipi iz Plešivice in Me-trel iz Horjula. Po štirih kolih tekmovanja pa sta lestvici naslednji:
1 Svoboda	4	3	1	0	40-24	10	+ 16
2 Alpetour	4	3	0	1	46-18	9	+28
3 EIS Budničar	4	2	2	0	39-25	8	+ 14
4 Primskovo	4	2	1	1	46-18	7	+28
5 Milje TELA	4	2	1	1	42-22	7	+20
6 Plešivica	4	2	0	2	30-34	6	-4
7 Center	4	1	1	2	26-38	4	-12
8 Duplica	4	1	0	3	20-44	3	-24
9 Fužine	4	1	0	3	18-46	3	-28
10 Gonila	4	0	0	4	13-51	0	-38
2. LIGA — ZAHOD							
1 Zabiče	4	3	0	1	39-25	9	+ 14
2 Metrel Horjul	4	2	2	0	36-28	8	+8
3 Soča	4	2	1	1	37-27	7	+10
4 Košana	4	2	1	1	29-35	7	-6
5 Orlek Javor	4	2	0	2	37-27	6	+10
6 Grmada	4	2	0	2	29-35	6	-6
7 Šampionka	4	1	2	1	34-30	5	+4
8 Logatec	4	1	1	2	30-34	4	-4
9 Jezero	4	1	1	2	27-37	4	-10
10 Oljka	4	0	0	4	22-42	0	-20
Notranjska balinarska liga						J. Maje	
Vrstni red po 3. krogu:							
1 Sinja Gorica	3	3	0	0	36-12	9	+24
2 Sodražica	3	3	0	0	32-16	9	+ 16
3 Blagajana	3	2	0	1	31-17	6	+ 14
4 Idrija	2	2	0	0	22-10	6	+ 12
5 Dragomer	3	2	0	1	28-20	6	+ 18
6 Loška dolina	3	2	0	1	25-23	6	+2
7 Fara	3	1	1	1	23-25	4	-2
8 Jezero 2	2	1	0	1	16-16	3	0
9 IUV	3	1	0	2	23-25	3	-2
10 Tirnica	3	0	1	2	20-28	1	-8
11 Begunje	2	0	0	2	9-23	0	-14
12 Sinja Gorica	3	0	0	3	12-36	0	-24
13 Cerkno	3	0	0	3	11-37	0	-26
J. Majer
Balinarji v DU Vrhnika
Tudi letos je v počastitev občinskega praznika Društva upokojencev Vrhnika na otvoritvi balinarske sezone 9. maja organiziralo balinarsko tekmovanje ženskih in moških ekip, kamor so bili povabljeni in so se ga tudi udeležili balinarji društev upokojencev Postojne, Logatca, Preserja, Žirov, Dragomerja in Borovnice ter društva invalidov z Vrhnike.
Balinarke ženskih ekip:
— prvo mesto: DU Vrhnika
— drugo mesto: DU Logatec
— tretje mesto: DU Vrhnika
— četrto mesto: DU Postojna
— peto mesto: DU Preserje
— šesto mesto: DU Žiri
Balinarji moških ekip:
— prvo mesto: DU Dragomer
— drugo mesto: DU Borovnica
— tretje mesto: DU Vrhnika
— četrto mesto: DU Preserje
— peto mesto: DU Vrhnika
— šesto mesto: DU Logatec Za kosilo tekmovalk in tekmovalcev je poskrbelo Društvo upokojencev Vrhnika, za jutranji prigrizek so pecivo napekle vrhniške balinarke, za malico in pijačo pa so prispevali:
— g. Janko Marinčič
— Keksarna Adamič
— Šušteršič Jože (gozdni Joža)
— Mesarija Blatnik
— Kmetijska zadruga (mlekarna)
— Žito
— Trgovina TOMI (vsi z Vrhnike)
katerim se iskreno zahvaljujemo za njihove prispevke.
Obenem se zahvaljujemo tudi Industriji usnja Vrhnika, ki nam je dovolilo uporabo njihovega balinišča »Blagajana«, zahvalo pa smo dolžni tudi Športni zvezi Vrhnika za podarjene pokale.
Balinarke in balinarji Društva upokojencev Vrhnika
Tekma v Tuzli:
niso se vrnili praznih rok
Karateisti KK Vrhnika
Karate klub Vrhnika se še naprej udeležuje raznih tekmovanj doma in v tujini. Tako smo se dne 16. marca 1998 udeležili mednarodne tekme v Tuzli, kjer je nastopilo preko 500 tekmovalk in tekmovalcev iz raznih klubov iz Hrvaške, BIH, Madžarske in Slovenije. Med njimi so bili tudi trije tekmovalci iz našega kluba, in sicer Sandra in Sanela Mustafič ter Miha Rivo. Kot smo pričakovali, se naši tekmovalci niso vrnili domov praznih rok. Tako je Sandra Mustafič v kategoriji mlajših deklic v izvajanju kat dosegla 2. mesto, Miha Rivo pa je prav tako v izvajanju kat zasedel 4. mesto.
23. 5. 1998 je v Sežani potekalo državno prvenstvo v katah in borbah v kategorijah malčkov, mlajših in starejših deklic oz. dečkov. Kot državna prvakinja v izvajanju kat v kategoriji malčkov se je domov vrnila Sandra Mustafič. V izvajanju kat seje v finale uvrstil tudi Darijan Barukčič. V borbah (kumite) se je izkazal z uvrstitvijo v finale Miha Rivo in s tem dokazal, da se razvija v odličnega borca.
Državnega prvenstva se je udeležilo 486 tekmovalk in tekmovalcev iz 41 klubov.
Kot smo omenili v članku v prejšnji številki Našega časopisa, ima Karate klub Vrhnika dolgoletno tradicijo. Težko pa bi to rekli za Karate klub Vrh Vrhnika. Zato razumemo, da g. J. O. (katerega pozivamo, da se v bodoče podpiše s celim imenom) kot avtor članka »Ka-
rate na Vrhniki in njegova prihodnost« v prejšnji številki Našega časopisa o zgodovini svojega kluba ni imel kaj pisati in je nehote delal reklamo našemu klubu. Vendar bi lahko kljub temu lahko vsaj vprašal, ali lahko piše v našem imenu oz. o našem klubu. Moteče pa je tudi to, da piše o zgodovini Karate kluba
Vrhnika nekdo, ki jo ne pozna v celoti in v nevednosti izkrivlja resnico.
Glede srečanja o predlogu o združevanju klubov bi g. J. O. vprašal sledeče: zakaj sva v članku omenjena le g. Mustafič in g. Tomšič? Kdo jezastopal vaš klub, kdo je zastopal Športno zvezo Vrhnika? Predlog za združevanje pa ni bil zavrnjen, bil je nesprejemljiv, sploh zaradi načina pristopa in nastopa vašega predstavnika k reševanju tega predloga. Vaši predlogi, ki jih navajate, so zgolj RAZLOGI zaradi katerih bi se bilo smotrno združiti in se z njimi tudi mi strinjamo. Sicer pa g. J. O., zakaj niste o tem razmišljali ob ustanavljanju novega karate kluba na Vrhniki, ko ste dobro vedeli, da eden že obstaja.
Za konec pa še tole: prahu se je dvignilo le toliko, kot se vam zdi, da se gaje in nič več, g. J. O. Vseeno pa bi vas pozval, da prenehate z blatenjem našega kluba in omenjanjem v raznih občilih brez našega dovoljenja. Če nas imate za rivale, si želimo, da bi to postali in ostali le na športnem nivoju.
Lep športni pozdrav!
Predsednik kluba: Mustafič Džemal
	
	iS
Tudi na stopnice se povzpnejo
KARATE KLUB VRH VRHNIKA MED VRHOVI
Anton Šivic osvojil
3. mesto na DP v karate borbah
Sobotno sončno jutro je pripravno za karkoli drugega kot za državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice v Sežani. Mlada ekipa se zbira okoli kombija športne zveze Vrhnika in zaspano mežika v sonce. Sestavljajo jo mlade gospodičnice Ana Osredkar, Aleksandra Radovič 'n Alenka Živec ter brata Anton in Sandi Šivic. Točno ob 10. pa se do kombija privlečeta še trenerja Si-
uspešno izbija, poskrbi Jure, da dobijo vsi potniki v »Belku« novo dozo svežine z bonboni super strong pepermint. Dihanje se še ne umiri, strah pa zagotovo saj jih muči nova nadloga — kako se boriti proti podhlajevanju v ustih, ki ga povzročajo omenjeni »cukri«.
Prihajamo v Sežano in pustimo »Belka« na parkirišču z naravno podlago.
mon Caserman in Jure Obreza, dežurna krivca za to, da mladi karateisti namesto sončnega dneva v naravi le tega preživijo v telovadnici pod Umetno svetlobo.
Hitro vprežeta zvestega »Belka« naložita nanj celotno ekipo in ga Poženeta proti napajališču, kjer ga oskrbijo s prepotrebno »črnico« potem pa hitro v galop proti Sežani. Ekipa je mlada in jo je še strah svoje svežine. In ker se klin s klinom prav
Prihod v telovadnico nam odkrije novo skrivnost, začetek tekmovanja v borbah se bo zavlekel za 3-4 ure, torej začetek borb bo ob 15. uri. In čakamo in čakamo, čakamo ter spet čakamo. Otroci, ki izvajajo karate pa prihajajo in odhajajo in prihajajo ter spet odhajajo. Naša tekmovalca in tekmovalke nastopijo prvič na uradnem karate prvenstvu, vendar s svojo borbenostjo presenetijo celo svoje trenerje. Vidi se, da jim manj-
ka še nekaj izkušenj. Čakamo še na nastop Antona Šivica v kategoriji starejših dečkov nad 45 kilogramov. Slednji je že dosegel nekaj lepih rezultatov v kickboxingu semi con-tact, izkušenj z uradnih karate tekmovanj pa nima. Odlične borbe v katerih dominira s kombinirano čisto ročno - nožno tehniko mu prinesejo 3. mesto, s tem pa tudi bronasto kolajno na svojem prvem uradnem karate tekmovanju. Po letu in pol resnega treninga borb se pokaže rezultat na državnem prvenstvu v karateju v Sežani. Borbena ekipa počaka še na podelitev medalj in se srečna odpravi proti domu. »Belko« nas že čaka pred telovadnico, vkrcamo se vanj in se poženemo proti Vrhniki. Toda UPPSS, nekje pri Razdrtem nam kontrolne luči pokažejo, da »Belkova« presnova ne teče gladko. »Belka« ustavimo in se tolažimo, da si je vzel čas za »čik-pauzo« vendar pogled pod pokrov motorja nakazuje na storijo druge vrste. Brez zmede. AMZS je že na kraju dogajanja, tekmovalci pa dobijo poseben rezervni prevoz in jokajo za »Belkom« na poti proti Vrhniki.
Dosti šale — za ta uspeh naj pohvalimo predvsem trdo in marljivo delo borbene tekmovalne skupine karate kluba Vrh, ki trenira v Partizanu in razredni stopnji osnovne šole Ivana Cankarja, g. Vinka Bizjaka in g. Mira Grudna za posluh pri uveljavljanju tega lepega športa v občini Vrhnika, g. Bojanu Severju pri borbenih strokovnih nasvetih, g. Cirilu Klanjščku za vzpodbudo za vključitev v KZS in vsem trenerjem, predvsem Simonu Casermanu, ki so bili neumorni in vztrajni v celih dveh letih obstoja našega kluba. Ob
tem je potrebno poudariti, da se je še enkrat izkazalo, kako koristna je zgodnja specializacija karate borca na kataša in športnega borca. Po besedah mnogih strokovnjakov in tekmovalcev (Cristophe Pinna) s področja borilnih veščin pa se kaže tu še prednost prepletanja dveh so-
rodnih tekmovalnih borilnih športov karateja in kickboxinga, s pomočjo katerih dobimo po določenem času zelo raznovrstnega borca, ki ni omejen le z enim načinom razumevanja borbe.
Pohvale tudi KK Vrhnika iz Verda za lep uspeh na tekmovanju,
konkurenca med kluboma pa naj služi doseganju še boljših tekmovalnih rezultatov v karate športu, ki v tem trenutku po zaslugi obeh klubov naše občine še zdaleč ni več tretjerazredni.
predsednik karate kluba Vrh Jure Obreza
Specialna olimpiada - z voljo do uspeha
Šport in rekreacija sta pomemben sestavni del kakovostnega življenja vsakega človeka. Za osebe z motnjo v duševnem razvoju pa šport pomeni še več. Je tudi sredstvo komuniciranja z okoljem, sredstvo dobre motivacije in sredstvo za potrjevanje njihove osebne vrednosti.
Z naraščujočo skrbjo za duševno prizadete osebe se je v svetu razvila ideja o specialni olimpiadi. V to gibanje je vključena tudi naša država, ki preko društva Specialna olimpiada Slovenije (SOS) združuje tekmovalce-špor-tnike, njihove starše, trenerje, strokovne delavce in druge občane.
Specialna olimpiada zagotavlja osebam z motnjo v razvoju poleg kvalitetnega in zdravega življenja še možnost, da se v tekmovalnem duhu pomerijo enaki z enakimi. Pomemben element gibanja Specialna olimpiada je pomoč pri socializaciji otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju. Ozaveščanje okolja o pojavu duševne prizadetosti pripomore k razvijanju spodbudnega odnosa do teh oseb.
V okviru poslanstva SOS naj bi imele osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju zagotovljeno celoletno športno vadbo, s katero bi razvijale njim dane sposobnosti in pridobivale izkušnje za povezovanje in druženje v okolju.
Varovanci in delavci Varstveno delovnega centra Podli-pa—Vrhnika smo vključeni v Specialno olimpiado Slovenije od leta 1994. Od takrat imamo svoj lokalni program, ki vsebuje načrtno pripravo in treninge za tekmovalne discipline in ga uspešno vodi trener Lazo Krom-pič.
Organizacijsko in tekmovalno je SOS razdeljena na pet regij: dolenjsko-ljubljanska, mari-borsko-pomurska, celjsko-koroš-ka, primorsko-notranjska in gorenjska regija.
V republiškem nivoju sodelujemo na športnih mitingih (atletski, plavalni, kolesarski, balinanje) in vsako drugo leto na državnih letnih igrah.
Letos so bile regijske igre dolenjsko-ljubljanske regije 15. maja v Tacnu v športnih objektih Izobraževalnega centra MNZ. Organizacijo je prevzelo Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Želva iz Ljubljane. Tekmovalo je 19 ekip. Iz našega centra se je tekmovanja udeležilo deset varovancev — športnikov. Polovica jih je tekmovalo v prvih, najmočnejših skupinah in sicer v atletiki — teku na 50 in 100 m, suvanju krogle, košarki in letos prvič tudi v štafetnem teku 4x100 m z mešano ekipo. Naši tekmovalci so se potrudili in osvojili pravo zbirko medalj. Posebno so bili počaščeni, ker sta na podelitvi medalje izročala priznana slovenska športnika Brigita Bukovec in Jure Zdovc. Osvojili so pet zlatih, eno srebrno, dve bronasti kolajni in srebrno v štafeti.
Veselje, sreča in ponos veje iz oči in src udeležencev iger Specialne olimpiade, zato se je vredno potruditi z njimi in jim omogočiti, da tudi oni doživljajo radostne trenutke zmagoslavja. Poleg športnega imajo igre tudi družabni namen, kjer se ob glasbi in plesu nadaljuje druže-
Avguštin, Andjelko, Jožica, Sabina, Florjana, Simon, Sara, Irena, Vjekoslav, Helena in Brigita na letošnjih regijskih športnih igrah Specialne olimpiade
nje z ostalimi udeleženci. Tam se utrjujejo stara in kujejo nova poznanstva.
Konec maja bodo v Ljubljani na Kodeljevem že 9. letne igre SOS, na katerih bodo tekmovali najboljši iz vseh dosedanjih tekmovanj. Na teh igrah bodo sodelovali tudi dve naši dekleti in fant. Poleg državnega prvenstva čakajo tekmovalce še kolesarski in plavalni miting.
Sodelovanje naših fantov in deklet v Specialni olimpiadi je odločitev in finančno breme zavoda, saj država za to dejavnost ne namenja sredstev. Stroške priprav in udeležbe na tekmovanjih krijemo iz lastnih sredstev, ki pa so zaradi specifičnosti delovnih sposobnosti teh oseb in položaja na trgu, omejena. Vendar kljub temu znamo varovance ustrezno motivirati in pripraviti, da so zadovoljni in da tudi na športnem področju
dosegajo dobre rezultate.
Veseli bi bili, če bi bil kdo iz lokalnih skupnosti, od koder prihajajo varovanci-tekmoval-ci, pripravljen podpreti našo športno dejavnost, saj bi tako laže in še več trenirali. Njegovo ime in dejavnost bi lahko pro-movirali sirom Slovenije.
Ob tej priliki se zahvaljujemo dosedanjim sponzorjem, predvsem Podjetju za avtobusni promet in turizem — VMV, da so nam prisluhnili in nas materialno podprli, da smo se lahko resno lotili in da so rezultati že vidni.
Razgibano življenje, prijetna doživetja, doseženi uspehi in samopotrditve pripomorejo k lepšemu življenju oseb s posebnimi potrebami in k uspešnemu motiviranju za delo in ustvarjalnost v naših delavnicah.
Marija Mojca Drmota
Tekmovanje
»Kaj veš o prometu«
Komisija za prometno varnost občine Vrhnika je tudi letos izpeljala medobčinsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU« , ki ga organizira zaporedoma že več let. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz osnovnih šol Vrhnike, Loga - Dragomerja in Borovnice, ki so nastopale v starejši in mlajši kategoriji, tako daje nastopilo 21 tekmovalcev. Vsi pa so morali opraviti tri naloge, ki so jih ocenjevali. S svojimi kolesi in kolesarsko opremo so opravili spretnostno vožnjo in ocenjevalno vožnjo z različnimi prometnimi znaki na prometnem poligonu Osnovne šole Ivana Cankarja. V učilnici pa so izpolnjevali teste.
Pri skupini učencev 5. in 6. razreda je zmagal Matic Kogov-šek (570 točk) iz osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika, drugi je bil Aleš Ogrin (535 točk), prav tako iz vrhniške šole, tretji pa Domen Keglevič (525 točk)
iz osnovne šole Log - Drago-mer. Med učenci 7. in 8. razredov pa je zmagal Aleš Kržič (590 točk) iz osnovne šole Borovnica, drugo in tretje mesto sta zasedla Vrhničana Tine Palčič (585 točk) in Simon Bajec (580 točk).
Borovničan Aleš Kržič je tudi absolutni zmagovalec in je zastopal regijo na državnem prvenstvu v Kranju.
Ekipno pa je bil vrstni red: 1. OŠ Log - Dragomer, 2. OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica, 3. OS Ivana Cankarja Vrhnika. Vsi trije najboljši so prejeli priznanja in praktične nagrade, katere je podeljeval župan Vrhnike Vinko Tomšič, vsi udeleženci pa spominske majice. Nagrade je prispevala občina Vrhnika in podjetje Blago - mix iz Vrhnike. Pri organizaciji so pomagali tudi člani društva ZŠAM Vrhnika.
S.S.
Prvi trije med učenci 5. in 6. razredov, od leve: Aleš Ogrin, Matic Ko-govšek, Domen Keglevič
Med učenci 7. in 8. razredov pa so bili prvi trije, od leve: Tine Palčič, Aleš Kržič in Simon Bajec.
Po kopalnico
Do 16. 6. 1998
SIT:
- kabina za prhanje KOLPA tk so 90 15.900.-
- vodovodne armature GIAMPIERI EUROMIXER za umivalnik, 530 7.500,-za kad, 5I0 9.900.-zabide, $35................................................................. 7.500.-
- vodovodne armature ARMAL GAMA
za umivalnik s sifonom..................................... 17.590.-
za kad 16.890.-za bide s sifonom.........................................................I7.490.-
- wc splakovalnik LAGUNA 3.990.-
- kos za perilo AUTHENTICS, višina 48 cm ...... 3.900.-
- kopalna kad KOLPA SONATA, 170 cm 24.900.-
- trodelni kopalniški tepih MEUSCH 1.690.-
0»
- električna kosilnica z nitko BLACK&DECKER gl 200 5.600.-
- škarje za živo mejo GT 251 BLACK&DECKER gt 251 11.210.-
METALKA TRGOVINA     MfilWll IP
prodajalna vrhnika mFmfflmTi Robova 6, tel: 061/755 266 WliV±'A ili K
AVT0Š01A VEZI
<#< «ir
za vroče amfm
Pirejamo brezplačni tečaj CPP za kategorije: A, B, C in E, vsak torek ob 17 uri.
Izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji Cena za uro vožnje že od 1850 SIT na uro. Popust za dijake in študente!
Možna takojšnja vožnja na sodobnih vozilih,
Informacije in prijave vsak dan od 8. do 17. ure
Î'JÛi
!/!>]
Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel.: 061-13 77 117
Gumnišče 27, Škofljica tel.: 061-667 212 (popoldan)
AVTOCOLOR.d.o.o. Drenov Grič 62 Tel.: 061/752-797
Nudimo vam:
• avtolakMobihelinGlasurit
• lak lazure za les
• zidne barve
• čistilna sredstva
• čopiče, valjčke za barvanje
• brusni material SIA in 3M
• program za brušenje RUPES
• izbor pribora za lakiranje
• avtokozmetiko
ter širok izbor ličarskega in kleparskega materiala!
Pri nakupu z gotovino nad 10.000,00 SIT vam nudimo 5% popust!
Obiščite nas! Se priporočamo!
MOBMtl
BORI
za večno mladost JÊÊÊf lesa ^&JÊ Br
Glas
Q- AVTOMEHANIKASEVER
Servis in prodaja vozil OPEL
Možnost nakupa na posojilo; staro za novo
PONUDBA MESECA: NOVA ASTRA
Za vse kupce novih vozil posebno darilo — presenečenja.
Odprto:
ponedeljek - četrtek: od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 7. do 13. ure sobota zaprto
1351 Brezovica pri Ljubljani • Podsvetija 28/a • Tel./faks: 061/653-347, 654-341, 654-663
OBNOVA TRGOVINA
Lesno Brdo 18, Drenov Grič, Vrhnika, tel: 754-360, 756-118
dejovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure sobota: od 8. do 13. ure
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA V JUNIJU 1998 UVAJAMO NEKATERE NOVOSTI:
-ZNIŽANJE CEN ZA:
BRAMAC STREŠNIK KOMBI PLOŠČE NOVOLIT 5 CM KOMBI PLOŠČE NOVOLIT 7,5 CM STREŠNA OKNA VELUX OKNA GLIN NAZARJE ARMATURNE MREŽE 9/6 BLOK, BETONSKI, 40x30x20 CEMENT ANHOVO NOVOST, NOVOST POROTHERM TERMO BLOK VVIENERBERGER
BAU M IT SILIKATNI FASADNI OMETI
133 SITZ DOSTAVO 1199 SITZ DOSTAVO 1510 SIT Z DOSTAVO TOVARNIŠKA CENA - 10% TOVARNIŠKA CENA - 10% 4990 SIT 129 SIT 690 SIT
187 SITZ DOSTAVO V ŠTEVILNIH BARVAH
- Vsem strankam, ki kupijo blago v vrednosti nad 100.000,00 SIT, kupljeno blago brezplačno dostavimo do vašega doma (do 10 KM).
- Vse stranke, ki bodo v juniju kupile blago v vrednosti več kot 100.000,00 SIT v enkratnem znesku, bodo sodelovale v nagradnem žrebanju, ki bo v sredo, 1. 7. 1998 ob 12. uri v prostorih Obnove trgovine.
IZŽREBANA STRANKA BO PREJELA BON V VREDNOSTI 100.000,00 SIT.
Bon bo vnovčljiv v 30 dneh v Obnovi trgovini.
* pira
Vljudno vas vabimo
na kuiturno-glasbeni večer
12. junija 1998
Nastopil bo kvartet:
Stari mački
iz Trsta
Dušan Kobal - tenor Aleksander Vodopivec - klavir z gostoma
Sponzor prireditve:
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Občinski odbor Vrhnika
pa Vas obenem =      vabi, da obiščete novourejeni _LETNI VRT.
PRIVOŠČITE SI «ž@
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
KAKOVOSTNO iN PO ZMERNIH CENAH VODIMO POSLOVNE KNJIGE ZA PODJETJA IN OBRTNIKE.
_VABLJENI!_
MLADINSKA 32 Tel. faks 061 /1597-056
LJUBLJANA-PODUTIK
TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV
TRŽAŠKA 513a, 1351 BREZOVICA Tel.: 061/654-630, 654-598 • FAKS: 061/654-630
Cenjene kupce obveščamo, da smo se že preselili na novo lokacijo, kjer imamo NOVO TRGOVINO
Trgovina je odprta: vsak dan: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure
UGODNE CENE
ZA LTŽ PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OLJNE GORILNIKE, SANITARNO KERAMIKO, ENOROČNE ARMATURE ARMAL IN DRUGO ZA VODOVOD TER CENTRALNO OGREVANJE.
DODATNA PONUDBA: • LAMINATI • KERAMIČNE PLOŠČICE
n a u t i c a
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ARGO NAUTICA, d.o.o.
HORJUL 79 A, 1354 Horjul
objavlja prosto delovno mesto prodajalca v tehnični trgovini
— poskusno delo tri mesece
— IV. stopnja izobrazbe trgovske smeri
— izkušnje pri enakih delih
Vloge pošljite na naslov podjetja.
ZAPLADA 37,  1360 VRMMIKA
- KIPERSKI PREVOZI
- PREVOZI BETONA
- VGRAJEVANJE BETONA z betonsko črpalko,   s katero vam dostavimo tudi do 7 m3 betona
- posredovanje pri nakupu betona in peščenih agregatov
UGODNOSTI: možnost odloga plačila
Informacije po telefonu: 753-737 041/619-865
Trgovinca
MRAVLJINCE!
Log, Loška c. 21 a (ob Tržaški cesti pri Mlinarju)
DEČKI IN DEKLICE,
KI PLENIČKE IN ČISTILNE ROBČKE
ŠE POTREBUJETE,
SE PRI NAS OGLASITE,
IN PO UGODNI CENI 100 PLENIČK
KUPITE!
ODPRTO: vsak dan od 13. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure Telefon: 653-422
IMS Servis	
popravila	pralnih strojev
Gorenje	
Zonussl	
Candy	
	Dragomer, Pot za stan 17
	1351 Brezovico pri Ljubljani
	tel.: 061 653 227
GOSTIŠČE ULOVKA
vas vabi na »KRESNO NOČ« z ansamblom 12. nasprotje Kresovanje bo v sredo, 24. junija 1998, s pričetkom ob 20. uri.
VABLJENI - VABLJENI
CITROEN
MJERLAK SALON
25 let
PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI
AVTO
MEHANIKA
KLEPARSTVO
LIČARSTVO
Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007
NOVA
Za
II in Xsara - BREAK
novih vozil darilo: radio in dodatna oprema
SERVIS MERLAK, Vrhnika, 061/751-007
Citroen priporoča CITROElM
Avto, ki vam zleze pod kožo
PONUDBA ŠTIRIH MUŠKETIRJEV: JUMPER, JUMPY, C15 in BERLINGO
VIDIMO SE NA ARGONAVTSKIH DNEVIH,
v soboto, 20. junija in v nedeljo, 21. junija, kjer bomo omogočili tudi testne vožnje
MALI OGLASI
Varno varstvo za vašega malčka vam zagotovimo v bližini Polhovega Gradca; informacije na telefon 645-317, (zvečer: Mateja)
Čoln T-300 /banjica/ in motor TOMOS 4,5, kratka os, prodam za 100.000,00 SIT. Tel.: 751-433.
Mizo, pisalno, in vrtljiv stol ugodno prodam. Informacije po telefonu 755 533. >
•   • •
Mamica sprejme v skrbno stalno varstvo otroke, stare do 4 leta (hiša z vrtom, Dragomer, Luko vica).
Tel. 653-031, Sabina.
ODDAJAM POČITNIŠKO HIŠO v okolju še neokrnjene narave ob reki Kolpi. Opremljena je za 6 oseb. Možnost kolesarjenja, ribolov, sprehodi ali pohodi po okolici, vožnja s kajaki ali kanuji ali raftom in drugo.
Informacije tel. 061/756-007.
Nudim pomoč ostarelim, bolnim in invalidnim osebam ter ostala gospodinjska dela. Tel. 061/753-605.
Dostava plzz na dom vsak dan od 12" do 24"!
^U*o Veuojt
(^tel.: 755 195^)
Proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o.
Smo eno vodilnih podjetij na slovenskem tržišču, ki se ukvarja s celostnim trženjem delovnih zaščitnih sredstev. V novem proizvodnjem obratu - šivalnici image delovnih oblačil lastne blagovne znamke VISS® v Horjulu, vabimo k sodelovanju
1. POMOČNICO VODJE PROIZVODNJE
Pričakujemo, da imate ustrezna znanja s področja vodenja
procesov maloserijske proizvodnje delovnih oblačil, normiranja in krojenja ter veliko željo po samostojnem in kreativnem delu. Poleg prijetnega delovnega okolja vam nudimo tudi stimulativno nagrajevanje.
2. ŠIVILJO (dve delovni mesti)
Pričakujemo, da imate ustrezna šiviljska znanja, dobre delovne navade in ste natančni. Ponujamo vam primerno plačilo in delo v urejenem okolju.
Dodatne informacije so vam na voljo po telefonu 16-14-100, kontaktna oseba ga.Katja PREBIL. Vaše prijave pričakujemo v roku 10 dni na naslov ZAVAS d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče s pripisom "ZA RAZPIS ŠIVALNICA".
viss
Corr« far
k AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in dobrim uspehom
VSAK MESEC TEČAJI CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. NOVO:
IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI V 30 DNEH ALI V LJUBLJANI
TURISTIČNA AGENCIJA
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
Sklepamo zavarovanja za MARIBORSKO ZAVAROVALNICO
URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA. tel.:/fax: 061/755-828,755-023 POSLOVALNICA LOGATEC, Cankarjeva 8, tel. 741-642
GRADBENIŠTVO DAMOS, d.o.o.
Damjan SMRTNIK Velika Ligojna 20 VRHNIKA
tel./fax: 753-020, 0609/637-734 NUDIMO:
ADAPTACIJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV:
— tlakovanje dvorišč z materiali po želji Stanke,
— postavitev robnikov, itd. POSTAVITEV OPORNIH ZIDOV IZDELAVA KANALIZACIJE
VODOVODA
TEMELJEV, itd. UTRJEVANJA TERENA RAZNI IZKOPI PREVOZI
ODSTRANJEVANJE SNEGA (strojno in ročno, ter odvoz)
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit
Log, C. Dolomitskega odreda 4 , 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 do 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 - Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO
NUDIMO MOŽNOST POSOJILA NA 6 AL112 MESECEV!!! ZA A IN B KAT.
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 na Tržaški 2
— v juniju in juliju bo tečaj CPP 1.6.1998,15.6.1998 in 29.6.1998
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— nudimo izposojo literature.
VRHNIKA
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
• zidarska dela,
• zamenjava vodovodne instalacije,
• polaganje keramičnih ploščic*
• montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva,
• odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
AvtO-iZZiv d.o.o.
Čuža 15 1360 VRHNIKA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
— staro za novo
— staro za staro
• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• mogoč nakup na posojilo in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
VVV SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURSIC
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
• Servisiranje in popravila vozil VVV, AUDI in SEAT
• Na zalogi letni in zimski avtoplašči raznih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT
• Montaža pri nas kupljenih novih avtoplaščev za osebna vozila
je brezplačna
• Možnost plačila na (3) tri čeke
• Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
OPTIK
BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA
Tel.: 061/756-105
Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida.
Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprto.
Trgovina z oblačili za otroke od Odo 16 let.
Našli nas boste na STARI CESTI 49 na VRHNIKI.
Tel. 755-749.
Odprto imamo vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v soboto od 9. do 12. ure
**********************************
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!! ************************************
JERSI
C
VULKANIZERSTVO
TRGOVINA   AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS
JERNEJ JERŠINOVIČ s.p.
Tel/Fax 061/ 753 111 VOLJČEVA 11 61360 VRHNIKA
V   juniju bomo vsako sredo omogočili brezplačno testiranje zavor na novih sodobnih napravah.
NOVO — NOVO — NOVO
ROČNA AVTOPRALNICA
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO
— kompletno   traktorsko   pnevmatiko z
montažo • avtoplaščev za osebna in
tovorna vozila z montažo.
Odprlo imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00
od 15.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 18.00
'BEAKOP
MADKM HEHAMZACUA, MfflMVEVOZnSTVO ■ GMDBEMŠTVO
_ Vil. Ujolru t A, VrtuilU, tel.: 061 / 755 057 !■> HI / 755 1B5C FOMBB Mobrtal: 0M9/521-S17. 041/621 917 A
*> HW        MARKO SMRTNIK s.p.
Kot novost vam nudimo prevoze gradbenega materiala in zahtevnih težjih tovorov s HIAP avtodvigalom. Na zalogi imamo tudi zemljo različne kakovosti.
Opravljamo pa naslednja dela:
• avtoprevoze razsutega materiala (nosilnost 10 t)
• storitve z rovokopačem
• razna dela v gradbeništvu
• izdelujemo gradbena dela na ključ
• razne izkope parcel in tras (po sistemu vam izkop, nam zemljo)
• ureditev in gradnja cest, poti, dvorišč,...
• izdelava podpornih zidov, temeljev (gradbene jame do zidarske faze)
• gradnja greznic v različnih izvedbah
• zaključna ureditvena dela na zunanjih površinah objektov
NAŠE STORITVE SO KAKOVOSTNE, plačilo po dogovoru - lahko tudi na obroke.
s*: AMA*
TELEFONIJA
Servis in montaža telefonskih aparatov in hišnih central
ROMAN ZELEZNIK MIRKE 22, VRHNIKA
TELEFON: 755-522
SVEČE PRIPELJEM NA VAŠ DOM
PO UGODNIH CENAH, PA ŠE POGORELE VAM BODO DO DNA.
POKLIČITE! TEL. 747-115 (Božena)
AVTO ŠOLA MISTER X
Proletarska 4, Ljubljana
Vam zagotovi najhitrejšo pot do vozniškega izpita — vseh kategorij. Telefon: 645-317 ali 14-01-216.
NOVO
NA VRHNIKI
že v JUNIJU
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
POD HRUŠEVCO /4
Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za vsa:
- osebna vozila,
- mala dostavna vozila,
- kombije.
POC
[=□
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV POD HRUŠEVCO 14
MAVRICA
□
□
TOMI BLATNIK
ca
■ VRHNIKA-œnter
Uradne ure:			
pon. : 7		15	
tor.   : 10	-		18
sre.	12	-	18
čet.   : 7 -		15	
pet.	12	-	18
sob. : 8 -	12		
			
NOTRANJSKI RA DIO LOG AT EC D.O.O
^> □ « □ o □ ©"ž70□ d^bhjs
Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612
POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH ODDAJ Z NASLOVOM
»99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE« ZA MESEC MAJ!
— Avtotrade, Sinja Gorica
— Gostilna in pizzerija Ni-Bi, Sinja Gorica
— Dibo — Hobi program, Ljubljana
— Optika Prime, Kranj
— Tekstilna trgovina Modiana, Ljubljana
— Stop 300 tolarjev Shop, Ljubljana & Celje
— Milan Petrič, s.p., Logatec
— Gostišče ob jezeru, Jezersko
— Športna trgovina Pink Panter, Ljubljana & Kranj
— Vogart, d.o.o., Brezovica pri Ljubljani
— Hello Yellow & Yellow Pub, Vrhnika
Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro,
ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo — Šerif iz Oklahome — Ognjena Puščica — Jutranja Zarja
CASERMAN PAVEL s.p.
VRTNARIJA 16 1360 VRHNIKA TEL.: (061) 752-455 FAX: (061) 756-188
TOTRADE ¿0.0
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
• VSA VOZILA NA ZALOGI
• MENJAMO STARO ZA NOVO
POSOJILA Z UGODNO OBRESTNO MERO TUDI T+0% — BREZ POLOGA
Če ste se odločili zamenjati vaše staro vozilo za eno izmed vozil BRAVO - BRAVA - MAREA, dobite 100.001,00-SIT več za vaše staro
vozilo
BRAVO — BRAVA 1,6 SX: S KLIMO IN Z DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA ZELO UGODNO
DOBRODOŠLI
Kulturno-priredltveni center In okrepčevalnica
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Omogočamo vam vse vrste zavarovanj; poleg avtomobilskih tudi premoženjska, nezgodno, življenjska in rentna zavarovanja. V letu 1998 smo uvedli tudi novo zavarovanje za primer potresa. To zavarovanje je vezano na premoženjska zavarovanja.
Pri obveznem avtomobilskem zavarovanju je možnost plačila na štiri zaporedne obroke, priložimo pa vam tudi kupon, s katerim imate 10% popust pri premoženjskih zavarovanjih. Pri kasko zavarovanju je v osnovni premiji zaobseženo tudi zavarovalno kritje za primer kraje vozila - brez doplačila. Pri takojšnjem plačilu tega zavarovanja vam nudimo še 5% popust. Lahko pa premijo plačate v 4. oz. 10. zaporednih mesečnih obrokih, ob ustreznem doplačilu (največ 10%).
Vaš obisk pričakujemo na sklepalnih mestih na Cesti dveh cesarjev 176 (na Viču) oz. na Dvoržakovi 5 v Ljubljani. V popoldanskih urah pa lahko pokličete po telefonu in sicer za obisk pri vas doma g. Valentina Riharja, Srednja vas 10, Polhov Gradec po telefonu na št. 061/645-329, od 17. do 19. ure (ponedeljek, torek in sreda).
TERMO
tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 -173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
- PVC OK1VA WT* VRATA VSJCH OBLIK MINT VXUKOSTT
- NOVOOHAD/VJA IN «UHOM OBNOVA
- TJE*JVJEIST JJE UR«MT4MMM OJNOBJV JEW
« síí-iKoivsKíMi tcM-vrammM,-
Cao% PJUMJNLAJVJKJC WUNTWCXMH.
DOLNICAR & CO.
kamnoseštvo
četrta fenetacija j/iectaujtou ja iaute«
NAGROBNIKI
izdelava in obnova, iz granita, marmorja, na voljo široka paleta barv
DIH TI za fl0Stinsl(e lol<a,e' kuhinie' spalnice.
KAMNITI PULI I polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
. podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi
STOJALA ?A PRŠUT kot p0S|0Vn0 darilo - spomin iz Slovenije
Vaze, pepelniki, Okenske police in drugi izdelki iz kamna.
DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja Gorica 34 • 1 360 Vrhnika • tel.: 061/752 950 • faks: 061 /752 950
• Udeležile se ■
slovesne blagoslovitve temeljnega kamna za novi Prosvetni dom na Vrhniki,
ki bo na praznik Gospodovega Vnebohoda, dne 26. maja 1938 ob 3. uri popoldne
Obred blagoslovitve bo opravil č. g. dekan Janez Burnik. Po blagoslovu pevske in glasbene točke. Vstopnino ni
Pokažite vsi, prijatelji prosvete, s svojo navzočnostjo, da se veselite uresničenja naše dolge skupne želje, da dobimo na Vrhniki dostojno streho našim katoliškim organizacijam. Pri blagoslovu bomo prosili Boga, da bi srečno dovršili stavbo, ki bo skupen dom nas vseh, ki nas družijo slovenska in katoliška načela.
Stavbni odbor
Pred šestdesetimi leti
Tako vabilo so dobili Vrhničani maja leta 1938. Vabil jih je stavbni odbor, katerega člani so bili:
predsednik župan Ignacij Hren, njegov namestnik dekan Janez Burnik, blagajnik krojaški mojster Ivan Oblak in tajnica Ivanka Cukale. V tehničnem odboru: Marjan Marolt advokat, Štefan Kraljic kaplan, Jože Svkita projektant in Janko Voljč.
Zanimiva obletnica in prav je, da seje spomnimo, saj ni ostalo samo pri temeljnem kamnu. Prosvetni dom, sedaj dom Ivana Cankarja učinkovito služi svojemu namenu skoraj šestdeset let.
Ančka Petkovšek
70-letnica tovariša Urbana Žirovnika
Rodil se je 25. maja 1928 v Verdu. V gasilske vrste je vstopil po osvoboditvi leta 1945. Takoj se je vključil v tekmovalno enoto. Zato je že prvo leto opravil izpit za izprašanega gasilca in postal desetar tekmovalne desetine. Leta 1951 je postal podpoveljnik. Leta 1953 je obiskoval enomesečno podčastniško šolo, ki jo je uspešno opravil. Leta 1958 je postal poveljnik društva in je to funkcijo zelo dobro ter vestno opravljal do leta 1976. V tem obdobju je usposabljal mladi kader ter pomagal mlajšim pri učenju, saj je bilo v tistih letih 14 fantov v podčastniški šoli v Medvodah. Leta 1976 je prevzel funkcijo predsednika društva, ki jo na splošno zadovoljstvo opravlja še danes. V društvu sije neprestano prizadeval za čimboljšo opremljenost. Bilje aktivno navzoč, ko so zbirali sredstva za društveni prapor in nabavo nove motorne brizgalne za 80-letnico društva, ki sojo praznovali leta 1963. Za 90-letnico, leta 1973 je bil zopet aktiven pri zbiranju sredstev za nov gasilski avto, leta 1983, ob stoti obletnici društva, pa pri zbiranju sredstev za novo motorko. Večino načrtovanih nalog je vedno tudi uresničil in znal navdušiti druge gasilce, da so pomagali zadano nalogo uresničiti. Ob 100-letnici društva sije začel prizadevati za gradnjo novega gasilskega doma. Tudi to nalogo je s pomočjo celotnega društva uresničil, saj je za nov dom žrtvoval 5460 prostovoljnih delovnih ur. Dom je zgrajen in je v ponos ne samo gasilcem, temveč vsej občini. Na občnem zboru leta 1991 so se odločili nabaviti novo avtoci-sterno. Leta 1993, ob 110-letnici društva, pa je bila pod njegovim vodstvom predana v uporabo. Letos ob 115-letnici, pa bo v operativno uporabo predano novo orodno vozilo.
Tovariš Urban Žirovnik je bil eden izmed ustanoviteljev OGZ Vrhnika in takoj postal njen podpoveljnik, po dveh letih pa poveljnik. Funkcijo je opravljal do leta 1992. Je tudi častnik II. stopnje in velikokrat odlikovan. Sedemindvajset let je tudi predsednik krajevne skupnost Verd. Med krajani je zelo spoštovan in uživa velik ugled.
PGD Verd
Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere za kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica, ki so ga sprejeli Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Območna Obrtna zbornica Vrhnika, objavljamo
RAZPIS
ZA PODELITEV KREDITOV S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI VRHNIKA IN OBČINI BOROVNICA
1. Vsebina in pogoji razpisa:
Skupen znesek sredstev razpisanih kreditov je:
• za dolgoročne kredite — 90.000.000,00 sit;
• za kratkoročne kredite — 80.000.000,00 sit.
2. Namen in pogoji kreditiranja:
Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dodeljevanje kreditov za naslednje namene:
• nakup, gradnja, prenova in adaptacija poslovnih prostorov na obmečju občin Vrhnika in Borovnica;
• nakup stavbnih zemljišč v občinah Vrhnika in Borovnica;
• nakup in posodobitev opreme;
• financiranje obratnih sredstev.
Prednostno se krediti s subvencionirano obrestno mero dodelijo prosilcem, ki že naštetih pogojev izpolnjujejo še sledeče pogoje:
• prosilci, ki do sedaj niso koristili sredstev prejšnjih razpisov;
• ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in s tem odpirajo možnosti za nove zaposlitve na območju občin za nedoločen čas;
• razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in s tem odpirajo nova delovna mesta;
• opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki so prednostne v programu občin;
• zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces.
Za kredit lahko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo sedež obratovalnice oz. družbe na območju občine Vrhnika ali Borovnica in nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev.
Za kredit lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev družbe.
Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom.
3. Prijava na razpis za kredite mora vsebovati:
• ime in priimek oz. firmo družbe, naslov obratovalnice oz. sedež podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije, ter višino zaprošenega kredita,
• predstavitev prosilca in njegove dejavnosti z referencami v pisni obliki,
• potrdilo o vpisu dejavnosti v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja, ter priložiti vse predpisane dokumente,
• dokazilo o uspešnosti poslovanja, kije za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice Napoved za odmero davka za preteklo leto (1997), odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za pod-preteklo leto (1996) in podatke poslovanja dejavnosti za tekoče leto (1998),
za podjetja pa zaključni račun (bilanca stanja in izkaz uspeha) za leto 1996, 1997 in delne bilance in izkaze uspeha za tekoče leto (1998).
V primeru dodelitve kredita s strani komisije, bodo morali prosilci banki dostaviti dodatno dokumentacijo, ki jo predpisuje pravilnik.
4. Pogoji pod katerimi se krediti podeljujejo:
• Dolgoročni krediti:
• praviloma se dodelijo za najdaljšo dobo vračanja 5 let,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3% točk letno,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3,75% točk letno.
Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za dolgoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T+6,75%.
• Kratkoročni krediti:
• dodelijo se za obdobje do enega leta,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 2,5% točke letno,
— kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3,25% točk letno. Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za kratkoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T+5,25%.
Višina kredita praviloma znaša največ 50% predračunske vrednosti investicije oziroma do največ 9.000.000,00 sit.
5. Prošnje za dodelitev kredita s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko ali osebno v Novi Ljubljanski banki, d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3,1360 Vrhnika, najkasneje v 20. dneh po objavi razpisa v sredstvih javnega obveščanja.
6. Komisija za dodeljevanje kreditov sprejme sklep o dodelitvi najpozneje v 30. dneh od vložitve prošenj. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 8. dni po sprejemu.
Po prejemu sklepa o dodelitvi kredita se vsak posamezni prosilec zglasi v Novi LB d.d., Podružnica Vič-Notranjska, kjer se kredit v skladu z merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB d.d., odobri in sklene kreditna pogodba.
7. Strokovno-finančni del, vključno z zavarovanjem vračil kreditov, opravlja banka.
Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove Ljubljanske banke d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika, pri ga. Francki Celarc, tel. 754-184.
OBČINA VRHNIKA OBČINA BOROVNICA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
Pričakujemo vas!
radio urkiriika
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
Stara cesta 50, Vrhnika tel.:755 195
Največja izbira Piva V mestu
SE PRIPOROČANO! Vsak dan od 8" do 24" Petek - sobota do Ol"
RENAULT
UGODNOST OB NAKUPU AVTOMOBILA V MESECU JUNIJU
Novi, vendar nič slabši prejšnji model
Renault Clio čaka na vas po zelo ugodnih cenah.
Renault Twingo:
• 84.000 tolarjev gotovinskega popusta ali • 100.000 tolarjev gotovinskega popusta ob menjavi staro za novo ali
• kredit T+0%
UJEMITE PRILOŽNOST!
Novi Clio    Nova Laguna     Megane    Megane Scenic    Megane Classic
Safrane    Espace    Master    Kangoo    Kangoo Express
•
TESTNE VOŽNJE, SERVIS (originalni rezervni deli, dodatna oprema, nadomestno vozilo), AVTOELEKTRIKA (avtoakustika, avtoalarm, mobilni telefoni), OBNOVLJENA VOZILA Z GARANCIJO (za gotovino, kredit, staro za staro),
PREPISI RABLJENIH VOZIL, RENT A CAR.
CELOVITA PONUDBA NA ENEM MESTU
Avtohiša REAL
Ljubljana, Vodovodna 93 Prodaja: 18-91-310 Servis: 18-91-340
Avto Center VRHNIKA
Vrhnika, Jelovškova 6 Prodaja: 755-720 Servis: 755-730
USPELA 14. SALAMI J ADA PRI KRANJCU
Ocenili 34 salam
Letošnja že 14 salamijada v gostilni Pri Kranjcu je bila v soboto, 16. maja 1998. Organizator te tradicionalne prireditve je prijazno osebje gostilne Pri Kranjcu, ki so v ocenjevanje prejeli 34 salam različnih izdelovalcev in pridelovalcev iz bližnjih in daljnih krajev. Stroga strokovna petčlanska žirija je imela kar veliko dela, da je izmed vseh prinesenih salam izbrala resnično najboljše. Vsak član komisije je salamo ocenjeval po zunanjem in notranjem videzu, vonju in seveda po okusu. Tako je največ točk prejela salama lastnika
Marka Dolinarja iz Bevk, ki je tako postal zmagovalec 14. sa-lamijade Pri Kranjcu. Drugo mesto je pripadlo salami Aleša Merlaka /z Vrhnike/, ki pa je priznal, da jo kupil Pri Nadleš-kovih /Pri Fick/. Tretje mesto je zasedel pridelovalec salam Jože Habe z Vrhnike. Četrti je bil Štefan Gutnik iz Sinje Gorice, peti pa Lado Varšek iz Blatne Brezovice. Vseh prvih pet, najbolje ocenjenih salam, je prejelo praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji; Orel d.o.o., Mesnica Blatnik, Žito Vrhnika, Smuk - gobarstvo Bev-
Prvi z leve je zmagovalec salamijade Pri Kranjcu Marko Dolinar iz Bevk, zraven njega pa drugouvrščeni Aleš Merlak iz Vrhnike.
ke, Žganjekuha Gozdni Jože, Vinarstvo Mavric iz Brd in gostilna Pri Kranjcu.
Za prijeten večer pa so poskrbele Vesele Štajerke, ki so znale razvedriti številne prisot-
ne, še posebno^ pa moški del obiskovalcev. Čeprav je malo ponagajal dež, se je veselje nadaljevalo v zgodnje jutranje ure.
S.S.
PREJELI SMO
Ocenjevalna komisija je imela kar precej dela, daj so jih salame »iznad« kar same vabile na ocenjevanje. Sedijo: od leve: Danilo Dolinar, Karel Jurjevčič, Peter Ohoven, Nace Blatnik in Franc Žabjek. Zvesta Pomagača pa sta bila Jože Geronij in Zdravko Kogovšek.
Posten Vrhničan
Dandanes ima človek velikokrat občutek, da je vsepovsod premalo poštenja in da nekaj velja samo še denar. Da pa temu ni ravno tako, sem se pred dnevi sam prepričal na Vrhniki.
6. 5. 1998 sem v centru Vrhnike izgubil denarnico z dokumenti in za moje razmere kar precej denarja. Vsakdo si lahko predstavlja, kolikšno je pri takih stvareh upanje na ugoden razplet.
Da pa trditev, navedena v uvodu, ravno ne drži, meje prepričal možakar, ki opravlja delo kurirja in hišnika na Občini Vrhnika. Ob tej priložnosti se vam, gospod MAKS STANI-ŠIČ, še enkrat zahvaljujem.
Ob tem, ko sem dobil izgubljeno, nisem bil nič manj vesel ugotovitve, do so še dobri in pošteni ljudje v deželi Kranjski. Bog daj čim več takih!
Klemen Demšar Kurja vas Butajnova
SEVEROZAHOD
SEVEROVZHOD
U.ZNAK HOROSKOPA
KRIPIQN
DRAG KAMEN RDEČE BARVE
100 i
SMRTNI BOJ,
UDIRANJE
HIMALAJSKA KOZA, KRAJ PRI PORECU
ENAKI CRKI, NEZNANEC
VRSTA IGLAVCA
OMAN ANTON
TOLMINSKI HRIB, VAS GOR ISK.BRD
VEZNIX
PLAČILNA
KREDITNAIMTICA
UJJLJLUÜLI Uli Ulli
SESTAVIL
SUSHAN JAKOB
SPONE, VEZI
KEL1H, BOKAL
HALI K!
STAROCERK-VEN0SL0V. POLGLASNI K CJRIL.CRKA KARLQVAC
REAKTIVNO LETALO
1/1000 H3
PITJE ALKOHOLA, ALKOHOLI ZIRANJE
D.PRITOK SENE(ARDEN!)
HOTEN KAL-CED0N,OKRASNI KAMEN
KARTICA
I---
S Z V
RIMSKA DVA
SUH0NES-NATI
ŽIVILSKI IZDELEK
LEPOTNI AZIJSKI BRSLJAN
DEL
LJUBLJANE
KELVIN
1000 KG
STAR0JUD0-VSKI KRALJ
URAN
PREMAZ, L0SCIL0
LITER
GRABE-2LJIVC1
PAMET
STRAST, POŽELENJE
POJAV
NA
VODI
MERSKA ENOTA ZA ELEKTRIČNI TOK
PETSTO PO RIMSKO
KALIJ
IVAN SNOJ
POLMER
ZNAK ZA BAKER
3.SAMOGLASNIK ABEC.
AMERICIJ
HOMERJEV EP 0 , TROJANSKI VOJN!
IZDELKI IZ ZGANE 6LINE, PORCELAN
Barmani v gostilni Boter
Gostilna in pizzerija Boter na Vrhniki je pred kratkim gostila mlade barmane, ki so se pomerili za izbor najboljšega, ki bo Slovenijo meseca julija zastopal na svetovnem prvenstvu bar-manov do 28 let v Italiji. Organizatorji tekmovanja Društvo barmanov Slovenije je na tekmovanje povabilo šest mladih perspektivnih mešalcev pijač, vendar sta se le-tega udeležila le dva.
Vodja tekmovanja je bil Aleš Ogrin, večkratni državni prvak v mešanju pijač, njegov namestnik pa Klemen Popit, udeleženec lanskega srečanja mladih barmanov sveta. Med strogimi ocenjevalnimi sodniki pa je bil še en Vrhničan Lojze Kos, znan gostinski delavec. Slaba
udeležba je prav gotovo vzrok predvsem precej težkih in zahtevnih nalog, ki se zahtevajo od mladih barmanov. Opraviti morajo štiri naloge in sicer:
- pišejo test - o splošni razgledanosti, poznavanju pijač in o zgodovini barmanstva,
- ustni zagovor, ki poteka v angleškem jeziku,
- strokovno delo - priprava enega znanega coctaila,
- izdelava coctaila po lastni kreaciji.
Naj povemo, da oba mlada barmana, Blaž Vrtovec in Peter Mihelčič (oba iz Ljubljane), po ocenah nista bila uspešna in ju še enkrat čaka zagovor, saj je potrebno na svetovno prvenstvo poslati res dobro pripravljenega mešalca pijač.
Za starejše barmane pa bo svetovno prvenstvo na Portugalskem meseca novembra. Slovenijo bo zastopal Vrhničan Klemen Popit (gostilna Viktorija).
Vsi prisotni na izboru barmana v gostilni Boter, pa so se na koncu zahvalili lastniku Fran-ciju Pisku za vso gostoljubnost.
»BSSSS
Nagradna križanka KARTICA PLUS
Stanovanjska zadruga Vrhnika je bila ustanovljena leta 1979. V začetku je nadzirala zadružno graditev vrstnih hiš. Zaradi velikega zanimanja novih članov je leta 1989 organizirala strokovno službo. Prek zadruge je bilo zgrajenih ali adaptiranih 1370 individualnih stanovanj in hiš. S spr§membo zakona o prometnem davku v letu 1992 je zadruga izgubila to dejavnost.
Večina zadrug je takrat prenehala delovati. Naša strokovna služba pa se je odločila za nove dejavnosti: prevzela je na-
Izžrebali
nagrade
za križanko
»Penzion
Pristan
Fiesa«
V prejšnji številki Našega časopisa je bila nagradna križanka Penziona Pristan iz Fiese, ki
loge upravnika za večstanovanj-ske hiše (bloke) na Vrhniki in v Borovnici. Strokovna služba zadruge skrbi za vzdrževanje in obratovanje 1100 stanovanj in poslovnih prostorov.
Poleg upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih hiš tudi posluje s kreditno kartico PLUS. Vsi imetniki te kartice imajo najmanj 30 dni zamika plačila od nakupa blaga ali storitev.
Stanovanjska zadruga Vrhnika, ki deluje na Stari cesti 2A, je pripravila za pravilno rešeno križanko naslednje nagrade:
1. nagrada: 15.000,00 SIT
2. nagrada: 10.000,00 SIT
3. nagrada: 5.000,00 SIT
in še 10 nagrad: majice PLUS.
Rešene križanke pošljite do 25. junija 1998 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, in sicer v ovojnici z obveznim pripisom »nagradna križanka«.
N.Č.
je namenil tri denarne nagrade. Žrebanje smo opravili v uredništvu in prve tri pravilno rešene križanke so:
1. nagrada: 10.000,00 SIT Janez Novak, Na Grivi 18,1351 Brezovica
2. nagrada: 6.000,00 SIT Metka Brolih, Nova pot 29,1357 Notranje Gorice
3. nagrada: 4.000,00 SIT Janez Zalaznik, Ul. VI. Dolni-čarja 8,1356 Dobrova
Vse tri nagrajence naprošamo, da v uredništvo pošljete svoj naslov, matično številko, žiro račun in davčno številko, da bomo lahko izročili denarne nagrade.
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefrn (061) 631 567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ iol.net
Pokličite nas laiiKo tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, d.o.o. Tisk: TČR, Delo, Ljubljana.
TRGOAVTO
vrhnika z METALOTRGOM
Ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6
naša standardna ponudba:
• Rezervni deli za tovorna vozila: TAM, Zastava, IVECO in ostala vozila po naročilu
• Rezervni deli za osebna vozila: ŠKODA, GOLF, ZASTAVA in ostala vozila, tudi po naročilu
ZA POLETJE PA SKUTERJI PIAGGIO
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM MOTORJEV TOMOS
POGOJI - UGODNI
DELOVNI ČAS: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure
TELEFON: 756-210, 756-211 faks: 756-210
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nisi dala, v drugi svet si se podala, v srcih naših boš ostala
ZAHVALA ■«
i '     I '      Ob nenadni in boleči izgubi naše
drage mame, babice, sestre in tašče
v Marinke Plestenjak
iz Horjula
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, nesebično pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru prosvetnega društva Horjul, trobentaču in pogrebni službi Vrhovec. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Vsi njeni
ZAHVALA
Krajevna skupnost Verd se zahvaljuje pokojnemu gospodu Janezu MAROLTU iz Ljubljane, Celovška 147, za njegovo darilo krajevni skupnosti Verd -to je parcela za mrliško vežico.
S tem je veliko pomagal krajevni skupnosti, daje ta objekt zgrajen in že služi svojemu namenu.
Vežica je bila blagoslovljena v nedeljo, 10.5.1998, blagoslovil pa jo je vrhniški dekan gospod Podbevšek.
Gospodu Janezu Maroltu pa naj bo lahka slovenska zemlja.
Ver<£ maj 1998 Krajevna skupnost Verd
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
Janeza Marolta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žena Boža v imenu vseh sorodnikov
$&mec im. ^<wI/y«v c/.n.c-. Računalniška oprema in komunikacije
- servis (računalniki, monitorji, tiskalniki, modemi...)
- nadgradnja vašega starega računalnika v Pentium
- instalacija in nastavitev programske opreme
- priključitev na Internet in postavitev računalniških mrež
- avtoinstalacije za vse vrste GSM aparatov
Vrhnika, Stara cesta 44 Tel: 754-844, 041 673-967, 041 674-199
Lojze
m*
Sustersic seje poslovil od nas
Težko je človeku, ki si ga imel rad, napisati besedo slovesa, a je obenem to tudi nekaj prijetnega, saj podoži-viš trenutke njegove družbe, ki ti je bila vedno draga. Spoznala sva se nekaj let po vojni ob skupnem vzgojite-ljevanju, ti Lojze že trdno notranje urejen z dejavno preživeto vojno vihro, jaz še iščoč samega sebe. Sleherni dan sem te iskal, vedno rad poslušal in veliko časa si mi namenil ter mi približal slovensko nacionalno bit, ki siji tako globoko pripadal, obenem pa tudi nadvse žalostne posledice nacionalne razklanosti, ki se je začela že pred vojno ter se z vso grozovi-tostjo nadaljevala po vojni. Vedno sem te poslušal z odprtimi usti in še danes ne morem dobro doumeti, da se nisi nikoli utrudil zaradi mojih neskončnih vprašanj. Kako visoko nad strastmi, ki so zarezale boleče rane v slovensko nacionalno telo, si bil sam. Pridružil si se uporu proti zavojevalcem domovine, toda za to svojo odločitev, in tveganje nisi terjal niti najmanjšega zunanjega zadoščenja, niti kančka pričakovanja ni bilo zaznati. Tudi ni bilo nikoli opaziti nobenega vzgiba sladostrastja zmage, kar je rad omenil celo veliki slovenski človekoljub Edvard Kocbek.
Večkrat, ko sva pozneje živela in delala vsak na svoji življenjski poti in se poredko bežno videvala, meje tvoj lik bogate notranje urejene ter humane osebnosti pritegnil k
razmišljanju, kaj je v ozadju, kateri vplivi in katere moči izoblikujejo človeka imunega za vse strasti, ki se vsakemu nastavljajo na življenjski poti. Ta misel meje povezovala z usodo slepe in gluhe Helene Kellerjeve, katere značaj je bil za sodobnike posebna uganka, saj ni poznala ne jeze, ne sovraštva, niti preproste človeške zamere. Njena plemenitost je bila brzda posledica vpliva velikih umetnikov besede, s katerimi seje celo življenje napajala potem, ko se je s pomočjo tipa naučila brati njihova dela. Njen notranji svet je bil napolnjen le z bogastvom duhovnih vrednot in pristnim človekoljubjem. Razdiralnih strasti ni poznala, saj jih ni nikoli videla, niti o njih slišala. Ti, Lojze, pa si šel z vsemi zdravimi čuti skozi ves zve-rinjak človeških strasti poln zavisti, zlobe, pohlepnosti in maščevalnosti, vendar se vse to ni dotaknilo tvojega duha, ostal si v svojem svetu humanosti, etike in estetike in prav tako vse življenje črpal svoj nadih iz del velikih humanistov. Vso svojo delovno dobo si se posvetil vzgojnemu delu mladih. Kaj naj bi drugega počel kot globoko človekoljuben in pretanjen humanistični analitik. Rad si imel svojo domovino, še posebej svojo rodno Vrhniko in brezmejno si imel rad svojo družino, pri čemer te ni mogel nihče ovirati. Da, edino čustvo ljubezni, ki vedno osvobaja in ničesar ne ruši, ima svobodno pot. Zato je še posebej veljalo tisto, kar je rekel eden največjih umov slovenstva, A. Trstenjak: »Šele ko človek vzame v svoj osebni prostor vse druge ter jih objame z ljubeznijo, postane družbeno bitje v polnem pomenu besede in uresničuje svoje človeško poslanstvo«. Zaradi tega je bilo tvoje življenje, čeprav zase skromno, bogato, notranje mirno in morda smemo reči tudi zadovoljno in srečno.
Vrnničani smo izgubili srčnega človeka, navzven skromnega, a duhovno izjemno bogatega, ki se ga bomo vedno radi spomnili. Družba tvojih najdražjih nam bo, tako upamo in želimo, kdaj pa kdaj pomagala podoživeti tvojo bližino, ki nam je bila tako sproščujoče človeško topla.
Dragi Lojze, pred mnogimi leti sva kar pogosto obnovila kakšno antično modrost v pristni grščini ali latinščini. Prisluhni še enkrat blagi latinski misli: Sit tibi terra leviš.
Dr. Jože Trček
P1ETA
Pogrebna služba FRANCI TRŠAR, Gabrče 9 Vrhnika
Telefon: 754-109, 752-894 0609 628-257
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, tast in stric
Maksimiljan Varšek
iz Male Ligojne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Lovski družini Vrhnika, Folklorni skupini Ligojna, Gasilskemu društvu Ligojna, delavcem LIKA Vrhnika ter Društvu upokojencev Vrhnika. Zahvaljujemo se Ženskemu pevskemu zboru Ligojna za lepo petje ter gospe Kupec in gospodu Japlju za poslovilne besede. Hvala gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred, pogrebcem in pogrebni službi Vrhovec. Zahvala je namenjena tudi vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegovi
Mala Ligojna, maj 1998
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila ,   naša mama
Štefka Furjan
roj. Dolenc
z Drenovega Griča 66
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in krajanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Janez z družino
ZAHVALA
ob nenadni izgubi dragega atija, moža, sina, brata in zeta
Andreja Jelovčana
iz Črnega Vrha 57
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ker ste nam tako sočutno stali ob strani, hvala gospodu župniku za ganljivo opravljen pogrebni obred s prelepimi besedami tolažbe. Zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu Črni Vrh za vsestransko pomoč, hvala pevskemu zboru za zapete pesmi. Zahvala podjetjema Mercator in Jelovica, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala predstavniku Jelovice za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga iz oddaljenih krajev v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in za izrečeno sožalje.
Žena, osemletni sin Roki, štiriletna hčerka Speli, starši, tast, tašča, bratje, sestra in drugo sorodstvo
Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, maj 1998
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le praznina in bolečina za teboj ostaja.
ZAHVALA
V razcvetu mladosti, poln energije in načrtov nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in svak
Andrej Tomšič, mL,
z Brezovice dijak SGŠ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, učiteljem in sovaščanom za izrečena in napisana sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku in pogrebni službi PIETA za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem prijateljem in prijateljicam za spominske in poslovilne besede ob njegovem prera-nem grobu.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih tako ali drugače stali ob strani, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mami, sestra Sandra z družino
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
t
— pevci, glasba
— venci, cvetje, sveče
— urejanje grobov
— urejanje dokumentacije
— prevozi v pogrebnem' spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, mobitel 0609 637 617
-	-	
		Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče; ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
	■ j». H	V SPOMIN
		6. junija mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila, ljuba mama Angela
		Skubic
		Jernej eva mama
		iz Notranjih Goric
V srcih naših za vedno boš ostala.		
		Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in brata
Jakoba Bogataja
iz Vnanjih Goric
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in krajanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in prispevke za cerkev, ter vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku in gospodu diakonu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pogrebcem, pevcem in pogrebni službi Pieta. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Vnanje Gorice
ZHVALA
ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame in sestre
Anice Cok
rojene Cerjak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in podporo v težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo gospodu Hermanu Završniku za besede ob slovesu.
Mož Stane, hčerki Irena in Nevi z družinama ter brat Avgust z družino.
Log pri Brezovici, Brežice
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga
Milka - Ljudmila Karlič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in kolektivu IUV za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo doktorju Cukjatiju za večletno zdravljenje. Zahvaljujemo pa se tudi pevcem kvarteta Raskovec, pogrebni službi Vrhovec in g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Domači in nečakinje
• ZAHVALA ob smrti dragega očeta in dedija
Vinka Urha,
starejšega,
iz Borovnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariji Munda, g. župniku, Čebelarskemu društvu, g. Novačanu in pevcem.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Borovnica, maj 1989
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
Jana Kobi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Piršičevi in drugim zdravnikom ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Vrhnika za lajšanje bolečin in nego v zadnjih dneh njenega življenja. Lepa hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, hvala pevcem, trobentaču, pogrebcem in pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
Verd, Vrhnika, Ljubljana
Mar prav zares odšla je tja, v neznano?
Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše mamice, žene in snahe
Jožice Turk
roj. Barber
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, njenim sodelavcem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi g. župniku Vinku Podbevšku za opravljen obred in pogrebni službi g. Antona Vrhovca. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Mož Franci, sin Jernej, hčerka Mojca in vsi njeni
Vrhnika, maj 1998
Grob! Umreti! Teh besed ne morem dojeti! (Goethe)
ZAHVALA
ob nenadni in mnogo prerani izgubi našega dragega
Alojzija Korošca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani: Kopitovim za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem. Hvala pogrebcem in pogrebni družbi Pieta, pevcem za sočutno petje, gospodoma župnikoma in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili v prerani grob.
Vsi njegovi
Brezovica pri Borovnici, maj 1998
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, babi in prababice
Ivanke Suhadolnik - Vrtin
roj. Logar
z Loga
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu Branetu Potočniku za lepo opravljen pogreb. Hvala pogrebni službi VRHOVEC in hvala pevcem za lepo petje. Hvala vsem.
Vsi njeni.
Vrhnika, Log, Črnomelj
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 48. letu starosti zapustil dragi mož in ata
Pavle Bogataj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom ter sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Smrekarju, g. Milanu Bizantu in g. Tonetu Dobrovoljcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem in Dekliškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Vrzdenec, 10. maj 1998
		
		ZAHVALA
		V 84. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
		Kristina
	m&SBBBm % JHnfii^HI	Vučenič roj. Rožnik
		
		z Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo dr. Rusu in sestri Mariji za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se prijaznim sosedom za pomoč in dobro besedo, sorodnikom in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi Društvu upokojencev, Industriji usnja Vrhnika in pogrebni službi Vrhovec. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.		
Hči Andreja in vnuk Dejan z družinama		
Vrhnika, maj 1998		
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče
Anton Jesenovec
iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so-vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene sveče, cvetje, izraženo sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obrecLZahvala tudi vsem, ki so ga v času njegove dolgotrajne bolezni obiskovali in mu vlivali moralne moči, posebno še zdravniku dr. Tomšiču.
Vsi njegovi
Dolenja vas, maj 1998
COMING
VRHNIKA
TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
VRHNIKA, Tržaška c. 28, tel.: 061 752-392 LJUBLJANA, Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321 LJUBLJANA, Slovenska c. 51, tel.: 061 311 -188 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467 LJUBLJANA, BTC-hala A, Moderni interiert, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA, BTC-hala A, Pritličje, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04 LJUBLJANA, BTC-hala A, klet, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-91
COMPUTER CENTER
LJUBLJANA, Vegova ulica 2, tel.: 061 125-67-02
COMING d.o.o., Družba za trgovino, Tržaška cesta 28, 1360 Vrhnika
NAJNIŽJI ZNESEK CEKA PRI NAKUPU NA OBROKE JE 5.000 SIT
Panasonic Technics PHILIPS  grurdic cmvewoo  SONY sliussl
jama kenwood
daewoo
EKRAN 51 cm
• 100 programskih mest za nastavitev TV kanalov
• Izpis funkcij na ekranu
• SCART priključek
• Teletekst
SIT 49.990
ALI 10X5.434
Panasonic
EKRAN 70 cm
TX-28 LD2
Quintrix zaslon Stereo 2 x 15 W 2 x SCART priključek Teletekst
+ majica
SIT 124.990 ALI 10X13.586
PHILIPS
VIDEOREKORDER
VR475
• 4 glave
• Daljinsko upravljanje
SIT 48.990 ALI 10X5.325
Panasonic
KAMKORDER
NV-RX 20
• Širokokotne leče
• 14 x optični zoom
• Brezžični daljinski upravljalec
• Kristalno jasna slika
SIT 99.990 AL110 X 10.868
PHILIPS
BREZVRVICNI TELEFON ALORIS
• LCD prikazovalnik z 12 mestnimi številkami in 4 grafičnimi ikonami
• Do 4 ure pogovora
• Do 40 ur stanja pripravljenosti
• Domet do 300 m
SIT 27.900
ALI 5 X 5.762
PONUDBA MESECA
SLÍUI3L
HI-FI SISTEM
NSX-S 23   • 2 x 55 W • RDS sprejemnik
• Menjalnik za 3 CD-je   • Dvojni kasetofon
SIT 56.832
ALI 10x6.177
SLIUJGL
HI-FI SISTEM
NSX-S70   «2x100W • Digitalni sprejemnik
• Menjalnik za 3 CD-je   • Dvojni kasetofon
SIT 89.463
ALI 10x9.724
3LÍUJ3L
CSD-SL10
S CD-jem
• 40 W PMPO
• CD
• Enojni kasetofon
SIT 18.937
RAD 10 KASETOFON
ALI 3 x 6.312
SONY
RADIOKASETOFON cFD-v io   s CD-jem
• 60 W PMPO
• UKV/KV/DV sprejemnik
• CD
• Kasetofon
SIT 21.990
ALI 4x5.617
ZUNANJA TV ENOTA
GLEJTE
TV PROGRAM
& VIDEO
NA VAŠEM
RAČUNALNIŠKEM
MONITORJU
SIT 29.000 ALI 6 X 5.044
PHILIPS
depilator-satinelle!
SIT 6.500
PHILIPS
aparat za striženje las
SIT 8.990
f ■
PHILIPS
depilator
satinelle
BLAŽILCEM *mm . BOLEČINE I
SIT 14.500 ALI 2 x 7.250
PHILIPS
brivnik
SIT 23.900 Alm x 6.
128
IMETNIKI COMING KARTICE IMAJO DODATNI 5% POPUST
POMOTE IN TISKARSKE NAPAKE NISO IZKLJUČENE. PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOC.