Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici St. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. v Ci ubila ni, «ine 19. maja 193«. Štev. 20 — Leto HI. IZHAJA VSAKO SOBOTO Haša datnai/itoa fe i/zcastfa iz žetev (upasfa/att- skLU fnaicc Pred materinskim dnem Pomladanski večer. Vsa dolina diha v Prijetni sproščenosti po vročem pomladnem dnevu. Vas se zagrinja v mrak. Za mojim oknom še vedno odmevajo glasovi drobne deklice, ki se je učila na pamet govor za materinsko proslavo v šoli. »Tudi naša domovina je vzrastla iz bilijon žrtev jugoslovanskih mater. One so bile, katerih sinovi so polagali svoje življenje za svobodo domovine. Njih žrtve so bile obenem žrtve njihovih mater. Kdor ne ljubi domovine, ne spoštuje žrtev onih mater, ki so jih zanje položile. Naša svoboda je odkupljena z njih dragocenimi Zrtvami. Na praznik naših mater se mora-*n° torej spominjati tudi domovine, naše Jugoslavije, ki je vzrastla kot njihov dar 23 nas, da svobodno živimo. Brez njih in njihovih žrtev bi ne bilo naše drage svobodne domovine, naše Jugoslavije ...« Stavek za stavkom se je izgubljal v mrak. Jutri bodo donele te besede s šolskega odra med mladino. Tako nekako slavnostno je bilo vse večerno ozračje ... Naenkrat so se začuli temni glasovi z dolenjega konca vasi... Ne prvikrat. Čuti jih je bilo že večkrat... Tam je bila močna kmetija Trontova. Vse okoli hiše daleč za vasjo so se razprostirale njive in ograde, ki so bile last mogočnega grunta. Zadnje čase so šepetali ljudje čudne reči. Sin se je bil vrnil iz mesta in so govorili, da ne bo dobil službe. Orožniki so že parkrat prišli v hišo in poizvedovali. »Pravijo,« so šepetali ljudje, »da je zašel med tiste, ki so proti državi... ki drže z onimi, ki so ubili carja ... s komunisti... Papirje so našli pri njegovih prijateljih, take, ki so prepovedani. Uboga mati!« Govorilo se je mnogo. In včasih zvečer se je culo, ko je užaljena mati z jokajočim glasom očitala sinu, da poseda doma, ko drugi delajo in služijo kruh. »Zato smo te študirali, da se sedaj potikaš okoli doma! Doma bi bil ostal, če se nisi znal naučiti nič drugega ... Kdo te bo redil, če si sam ne znaš zaslužiti kruha.« Takšni očitki so se oglašali iz kuhinje, kjer je mati kuhala večerjo. Sin pa je posedal okoli doma, včasih odšel v mesto in se vrnil zvečer nemiren in teman, kot da bi bil teman. In danes se je zopet začul glas iz dolenjega konca vasi: Pomladansko razpoloženje povzroča letos prav posebne pojave ne samo v na-ravi, marveč tudi pri jjudeh, njihovem mišljenju in njihovem izživljanju. Nek poseben nemir leži v zraku, ta nemir prebija na ljudi, ki dobivajo naenkrat drug za drugim napade skrajne aktivnosti ter ^tajajo drug za drugim kot novorojeni Proroki, za katere je prišel napovedani ?as. Dosedaj so ždeli mirno vsak v svoji kolibi in so le od daleč gledali na ono vrvenje in valovanje, ki jim je vzbujalo le Pomilovalen posmeh. To pomlad pa je prišel napovedani čas, ta pomlad je pustila vzbrsteti ogromen val jugoslovanskega na-?l°nalizma, tako ogromen, da je naenkrat z8inil ves separatizem in regionalizem, da ?.°h ni več sledu o raznih separatistih in njihovih geslih. Srečna Jugoslavija! V dru-g*h državah so se borili nacionalistični podreti od spodaj navzgor in so se morali Pfeboriti preko dolgih let žrtev in trplje-I ia>. da so slednjič zmagali s svojimi idejami. Pri drugih narodih so bili pokrenje-1 taki pokreti od malega števila izbranih v?®b, ki so si korakoma pridobivale tal in •nle krog ne toliko’ teoretičnih somišlje-lkov, kot požrtvovalnih soborcev, s kate-*mi so šli čez drn in stm, če je bilo treba Preko trupel. In še eno. Vsi ti pokreti r* bili pokrenjeni v drugih državah brez "delovanja, da, celo proti volji in proti vsl^f11 vladajočih faktorjev, pa so se baš “led tega morali omejevati na res izbra-3 P°.žrtvovalne posameznike in se niso gu in smeli naslanjati na mase. »Da, da, jaz sem podpisala1 deklaracijo za Jugoslavijo. Vse smo jo podpisale! Dobro smo vedele zakaj. In ti boš uničeval, kar smo s tako težavo pridobili. Oče je kravo prodal, da je plačal zate, ti pa se pajdašiš z ljudmi, da te iščejo žandarmi.< Začul se je temen glas, s katerim je sin ugovarjal materi. »Da ne razumem! Seveda ne razumem! Toliko še vedno vem, kdor je zoper svojo državo, ni dosti vreden. Takim se ne- dajejo službe. Tudi jaz bi je ne dala dekli, da bi mi hišo zažgala. Toliko pameten je vsak, ki noče, da pride na beraško palico. Ti pa si nas spravil ob denar in sedaj posedaš doma. Da te ni sram!« In zopet presledek. Nekaj temnih glasov' in molk. »Taka sramota. Da, jaz sama sem šla od hiše do hiše, da smo podpisovale za Jugoslavijo. Stara Peščanka je bila na smrtni postelji, roka se ji je tresla, pa je še podkrižala: »Samo, da sem še to' dočakala,« je rekla. In vi boste uničevali, kar smo gradili s takim trpljenjem. V največji zimi sem šla v hribe, da sem obšla vse vasi. Nikjer niso odrekli, vse so podpisale, vse, ženske, da boš vedel, stare babe, ki so bile pametnejše, kot ste vi!« Mrak se je zgostil tako, da se je še komaj videla temna množica hiš pod njivami. Glas se je čul čim dalje razločneje. »0, da sem vedela, da bo moj sin razbijal to, kar smo tako težko pričakovali! Mil javka je umirala pa je rekla, da bi samo zato še rada živela, da bi doživela Jugoslavijo. Še na pogrebu se je zdelo, da ne bo počivala v miru, če ji ne povemo v grob, da bo Jugoslavija prišla. Bobovec je stopil k grobu in ji zavpil: Mimo spi, Ma-reta, Jugoslavija bo kmalu tu... Pa so prišli žandai\ji. Da, takrat to ni bila sramota ... Zdaj pa lazijo okoli hiše, ker taki študentje hočejo uničiti, kar so drugi ustvarili...« In zopet se je čulo bolestno ihtenje in pretrgani glasovi. Otroški glas za mojim oknom je ponavljal: »Naša svoboda je odkupljena z njih dragocenimi žrtvami...« Tam doli pa je mati ihtela nad izgubljenim sinom, ki je hotel razbijati, kar je ona gradila. Mučna tišina je legla z nočno temo po vsej dolini. I. S. Pri nas gre stvar nekoliko drugače in zato se bojimo, da bo tudi efekt drugačen, to tembolj, ker se naših prilik ne da niti približno primerjati z onimi v drugih državah. Naša mlada država obstoja jedva dobrih 15 let in še ni mogla zabrisati vseh onih razlik, ki so obstojale sto in stoletja, ker so razni deli države spadali pod razna pravna in ekonomska področja, pa tudi pod razne kulturne sfere. Naš mladi narod je bil skozi stoletja razbit na posamezne kose, od katerih je moral vsak zase živeti neko ločeno, raznim, večinoma tujim vplivom izpostavljeno življenje. Vsled tega pač še ne moremo reči, da smo vsi državljani kraljevine Jugoslavije res Jugoslovani, da smo vsi prepričani pristaši ideje enotnega naroda in enotne države. Vse to je še stvar bodočnosti, vse to bo plod sistematičnega, napornega in požrtvovalnega dela, ki ga bo morala vršiti dobro organizirana skupina poedincev, razpredena in aktivna preko vse države. Razumljivo bo morala iskati ta skupina bodisi kot celota bodisi po svojih posameznih pripadnikih neprestanih stikov tudi z maso in bo morala poskušati, da prepoji to maso s svojo lastno ideologijo in miselnostjo. — Tega sicer ne bo dosegla, pač pa bo mogla pridobiti vsaj toliko ugleda in zaupanja, da ji masa v posameznih njenih akcijah vsaj ne bo nasprotovala. Uspehi se dajo doseči le z žrtvami in borbo. Za žrtve in borbe pa niso bile še nikdar in nikjer sposobne mase. One so se pač trenutno in s hipnem navdušenje za- letele tudi v topove in bajonete, če je bilo treba. Toda vedno so se umaknile in porazgubile, če ni bil uspeh dosežen v čim krajšem času in bi morale voditi sistematično borbo proti oboroženi sili. Nešteto voditeljev si je že domišljalo, da jim bo uspelo zorganiziiati maso tako, da bo kot disciplinirana vojska sposobna tudi za dolgotrajnejše borbe. Vedno so se varali, zadnji primer smo videli pred par meseci v Nemški Avstriji! Vse to velja za stare, v nacijonalnem, verskem, socijalnem in kulturnem oziru mnogo bolj izenačene države. Tem bolj mora to veljati za nas in našo državo, kjer vsaj danes še nimamo niti enega kriterija, ki bi družil vse jugoslovanske državljane neglede na njih kulturno, versko in socijalno tako različno stanje v neko kompaktno celoto, v celoto, ki bi mogla vsaj približno enotno in enakomerno doumeti in obdržati ono vodilno geslo, ki naj bo gonilna sila takega vsenarodnega pokreta. To bi bilo zlasti potrebno pri nas, kjer ni velikih mest a la Rim, Pariš, Berlin, ki že sama lahko odločajo o usodi cele države. Take celote pri nas ni in je dolgo ne bo, zato se vara vsakdo, kdor misli, da je iznašel tako geslo, še bolj pa oni, ki si domišlja, da je oziroma bo ustvaril že omenjeno celoto. Če govorimo o geslu, seveda ne smemo misliti na kako običajno krilatico — enodnevnico, ki služijo samo za karakterizacijo ali ožigosanje kakega dnevnega, čeprav še tako težkega pojava. Kot taka gesla prihajajo v poštev le zahteva po rešitvi najtežjih ekonomskih, socijalnih in nacijonalnih problemov. Ali pa imamo mi tak problem, ki bi ne samo tangiral, marveč resnično živi in globoko interesiral ne le posamezne banovine, ne le posameznega sloja ali poklica, marveč ono celoto, ki jo imenujemo narod in ki jo narod mora tvoriti, če hoče biti vreden tega imena. Korupcija? Gotovo je to problem, težak povsod in zlasti pri nas, toda zopet ne tako strašen, da bi opravičeval nekak prevrat državnega ustroja. Predvsem ni zdravo govoriti o naši korupciji na tako strahoten način kot to nekaterim ugaja. Ali ne žagamo veje, na kateri sedimo mi sami, če predstavljamo vsemu inozemstvu svojo lastno domovino kot leglo in eldorado najstrahotnejše korupcije in rušimo s tem kredit in ugled lastne države, na katero smo tako ponosni in kateri smo tako uda-ni? In ali ne vlačimo pred vsem svetom v blato onega naroda, čegar sinovi smo mi sami, če govorimo javno in s tolikim po-vdarkom, da so vsi voditelji našega lastnega naroda lopovi in pljačkaši. Vsi voditelji! Torej sploh ni več poštenjakov med onimi, ki se udejstvujejo v javnem življenju na vodilnih mestih? Kaj pa voditelji pokreta, ki se bore proti korupciji? Kako dolgo bodo ti voditelji mogli vzdržati vero, da so čisti in drugačni od drugih, med onim narodom, kateremu vtepajo neprestano v glavo, da ni poštenih vodilnih javnih delavcev? Naj si zapomnijo taki fantasti zgolj eno: Čim se bo kdo izmed njih s pomočjo od njega samega podpiranega gibanja povzpela na važnejše mesto, s tem trenutkom bo postal korupcijonist tudi on v očeh svojih lastnih somišljenikov. Gorje Srečna V torkovi številki nekega ljubljanskega dnevnika smo čitali slavospev gospoda Pe-regrina, na račun najbolj katoliške države in njenega diktatorja v Evropi. V lepem Gradcu, prijaznem mestecu te katoliške Avstrije, se je sprehajal ta čisto gotovo stoodstotni samoslovenček in ugotovil, da je danes sreča za katolika, ki lahko biva, odnosno mu je bila božja milost tako naklonjena, da lahko vživa bla-godati klerikalne diktature malega človeka, a velikega klerikalca, odnosno katolika Dolllussa. Iskal je ta slovenček in Dollfussov častilček stikov s Slovenci, toda kot je razvidno, jih ni našel mnogo, ker se mu ni posrečilo, da bi jih zbral skupaj za eno mašo (Slovencev namreč), čeprav gotovo pri tem opravilu število ni omejeno oziroma določeno. Pravijo gospod Peregrin, mu, kdor seje splošno nezaupanje in splošno sumničenje! On zastruplja oni vodnjak, iz katerega bo moral piti prej ali slej on sam! Borba proti korupciji je potrebna in prav gotovo nas je 999 °/oo v Jugoslaviji in sploh povsod prepričanih, da je treba ma-kar z vešali trebiti vse one, ki se nesramno rede na tuje stroške, pa naj bodo to oni, ki kradejo javen denar oziroma ga porabljajo v svoje osebne ziroma partizanske svrhe ali pa oni, ki izmozgavajo našo zemljo in našega malega človeka, da se debele iz njegovih zadnjih kapelj krvi! Toda borba mora biti vodena proti točno določenim pojavom, dejanjem in osebam, ne pa proti pojmu korupcije kot takemu. Oni, ki so bili v strelskih jarkih, vedo, kaj se pravi streljati tja v en dan pa imeti zavest, da se sovražnik skriva nekje drugje in se smeje. Zato iščite korupcijoniste, toda imenujte jih tudi, kadar jih najdete, povejte javno njih imena in čine, da bo moglo soditi ono ljudstvo, katero kličete na pomoč Vi sami, paj naj poreko potem sodišča kar hočejo! Samo ta pot vodi k ozdravljenju, kajti obsodba ljudstva boli mnogo bolj kot pravorek sodišča! Brezposelnost? Drug tak problem, ki ga pa vsaj naša banovina ne bo nikdar rešila sama za sebe in iz sebe. Težke napake so bile storjene, mnogo je naše krivde, zlasti pa krivde takozvanih političnih in gospodarskih voditeljev, toda s kričanjem je odstranili ne bomo. Ali smo dovolj močni, da uvidimo, kako smo ji v veliki meri vzrok tudi mi, ko nismo znali do skrajnosti zajeziti dotoka iz naših kmetov v naše industrijske kraje, ko nismo znali preprečiti, da bi se naš dobri kmečki naraščaj proletariziral mesto da bi mu dali zemlje in kruha v onih predelih naše države, ki bi lahko preživljale še vsaj milijon Jugoslovanov? Ko nismo znali zajeziti onega pretiranega in prenagljenega razvoja naše industrije samo iz domišljavosti in častihlepnosti, da bi bili ja gotovo prvi? Ko nismo znali zajeziti onega strašnega dviganja življenjskega standarda našega malega človeka, ki je uničilo toliko naše domače obrti in nadelo našemu človeku mesto domačega platna čifutske cunje? Predolgo bi bilo pisati o tem, stoji pa, da brezposelnost v naši agrarni državi ni in ne more biti problem, ki bi mogel povzročiti velik, vse preobrazujoč pokret v celotnem narodu! Tako bi šli lahko od problema do problema, pa bi prišli končno do krize kot izvora vseh teh problemov. Gotovo pa ne bo rekel nihče, da se gospodarska kriza zdravi s pokreti in velikimi frazami. Za to je treba dela in dela, predvsem pa poučevati narod in usmerjati vso njegovo miselnost in hotenje v one smeri in do onih ciljev, ki jih pokaže trezno in brez vsake demagogije, morda celo proti volji nahujskanega naroda izdelan gospodarski načrt. Ta gospodarski načrt seveda ne more biti povod za mnogo več kot samo evolucijo-narne pokrete, treba ga je najprej izdelati, šele ko je izdelan, potem se da govoriti o raznih, tudi skrajnih sredstvih, da se doseže njegova prevedba. (Dalje sledi.) I. C. Avstriia da so sicer nekoč bivali tod naokolo Slovenci, da pa so se tekom stoletij popolnoma izgubili v nemškem morju. Mi bi pristavili »čisto sagumo< ravno radi tega, ker niso imeli dušnih pastirjev, ker drugače bi se gotovo lahko obdržali, saj je tudi tu vladalo njegovo apostolsko in kraljevsko veličanstvo Habsburgov, ki so bili znani kot najbolj katoliška dinastija sveta. Seveda bog ne daj, da bi se mi kaj sPodtikali nad njimi, oni so nam bili milostni vladarji skozi dolga stoletja, ki so vedno skrbeh, da se Južni Sloveni ne bi dvignili previsoko, ker bi bila potem dana možnost, da se uresniči lep slovenski pregovor, Idi pravi: »kdor visoko leta, nizko pade«. 'No in mi Slovenci! smo ee čutili grozno počaščene, da smo lahko poljubo-vali podplate teh božjih maziljencev ter v tej sveti blagoboječnosti nismo skoro niti Pomlad opazili, da smo narodnostno izgubili velik del svojega ozemlja. Toda po in malo pred prevratom, pa se je le našlo nekaj ljudi, ki so videli položaj, toda med te sigurne ne morenjo šteti g. Peregrina, ker drugače si ne moremo misliti njegovega slavospeva Dollfussu in nemškemu klerikalizmu. Toda saj tega našega tudi današnjega umiranja ni kriv katolicizem, katerega so vam vsilili z ognjem in mečem in nas pri tem uničevali, ampak ti prokleti »naciji«, katere je danes hvala bogu strl katolik Dollfuss. »Naciji« ne poznajo krščanskega usmiljenja in ne spoštujejo božje besede, ki se glasi; pojdite in učite vse narode sveta v njih jeziku. Zato se tudi mi pridružujemo radostnemu vzkliku g. Peregrina, sreča nas navdaja nad poginom te politične zablode nemškega naroda, ker je sedaj dana možnost neomejenega razvoja Slovencev v Avstriji, kateri vladajo sami Slovencem naklonjeni katoliki ala Doll-fuss in prevzvišeni knezoskof celovški, ki sta do sedaj že neštetokrat dokazala velikansko ljubezen do Slovencev. V bodoče se našim katoliškim duhovnim bratom, kot je g. Peregrin, ne bo več treba bati, da bi ob prihodnjem obisku ne spravili skupaj v celi Avstriji Slovencev vsaj za eno mašo. Gospod Peregrin! Poglejmo si v oči! Kaj je namen Vašega članka in časopisa, ki je to sužensko izjavo priobčil. Ali ne sramotite na istih straneh celega naroda, kateri je »Od Soče do Žile« zapisan smrti in izpostavljen najhujšim preganjanjem tako s strani »naoijev« kot s strani ultra katolikov Dollfussovega in Sirotije-vega kova? Ali ni namen vašega članka, Peter List: PRI STAREM KNJIGARNARJU (V spomin f Antonu Turku) Skoraj neopažen, kakor je bil v življenju, je odšel stari Anton Turk s sveta. Njegova mala knjigoveznica in prodajalna na Dunajski cesti se bo tudi kmalu poslovila. Ko bodo podrli ono staro hišo, ki še zakriva oni del mesta, kjer se bo dvigal bodoči Dukicev blok, bo med drugimi izginila tudi Turkova knjigama, ki je dolga leta ustavljala s svojimi preprostimi izložbami pred seboj mlade in stare ljubitelje knjig. To je bil še zadnji ostanek onih časov, ko slovenska knjiga še ni imela prostora v sijajnih izložbah, kjer se je šopirila mogočna tujka, ampak se je skrivala po drobnih papirnih trgovinah pri Giontiniju, Ničmanu i. dr. A prav tu so bili navajeni naši preprosti ljudje dobivati svojo duševno hrano. Res je, da ta hrana ni bila po literarnem merilu zelo visoka, a pogosto zato tem bolj primerna. V teh knjigarnah se je gojila tista naša ljudska knjiga, ki je danes še malo kje dobimo, a jo marsikje pogrešajo. Vsak izmed nas se rad spominja časov, ko je iz teh knjig črpal svoje da bi užalostil svobodnega in vernega slovenskega (ljudstva, ker mu ni dana možnost, da bi užival rajsko veselje avstrijskega katolika? Fej jezuitizem! Kje je potem logika teh klerikalnih listov, ko na eni strani jokajo nad poginom lastnega naroda, ter v istih kolonah kvalijo in po božje častijo in občudujejo krvnike in mučitelje te bedne slovanske raje? Ali morda te klike ne boli samo srce radi tega, ker ni dana možnost Slovencem, da bi skupno umirali pod klerohabsburškim bičem? Nacionalisti! V istem času, ko ta vzorni Dollfuss, katolik, zahranjuje slovensko petje, v tem 'istem času, ko mi s svojo pesmijo ne smerno k svojim bratom, v istem času, ko g. Dollfuss noče sprejeti zastopnikov koroških Slovencev in, ko je požrl vse obljube, ki jih je ta veliki katolik, a gotovo večji Nemec dal, v istem času, ko krčimo pesti, se je našel med nami človek, ki poje slavo temu avstrijskemu klerikalizmu, tistemu katolicizmu, ki tudi še danes pokončuje z ognjem in mečem naše zasužnjene brate ne manj hitro od nacionalistov. Odgovor naš je hlapci in robske duše. Gospod Peregrin, ostanite v tej katoliški Avstriji, ne stopajte več na svobodna jugoslovanska tla, ker niste vreden svobode. Ne zapeljujte bratov, ki so nesrečni in, ki trpijo, temveč se ravnajte po svetopisemskem izreku: »boljše bi bilo, da bi se ti obesil mlinski kamen okrog vratu, in bi se potopil v globočino morja«. Listu pa, ki je prinesel ta slavospev, svetujemo naj opusti rubriko »Od Soče čez Žilo«. J. K. prvo znanje o svetu. To je bila svoj čas naša prva mladinska — vzgojna ali ne-vzgojna — literatura. Rad sem se včasih ustavil pri rajnem Turku na Dunajski cesti. Z njim se je dalo prav lepo razgovar-jati o naših razmerah na književnem polju. Mi presojamo danes te razmere z drugega stališča, a tudi pri Turku si dobil vpogled v duševno stanje enega dela našega naroda. In morda ta del ni najslabši. Nekoč mi je kazal zanimiva pisma. (Ne vem, če so se ohranila.) Bila so celo iz Avstralije. Kdo mu je pisal? Naši delavci. (Obljubil mi je, da mi jih izroči, samo znamke si je hotel ohraniti.) Ta pisma bi nudila snov za prav imenitno premišljevanje. Ti delavci, ko so si s težkim delom daleč od domovine služili svoj kruh, so se obračali na g. Turka, da bi jim poslal to ali ono knjigo, ki so jo bili čitali v svoji mladosti, n. pr. »Jama nad Dobrušo« i. dr. Seveda so pisali tudi po »Sanjske bukve«, ki so Turku največ nesle. Tu se je videlo, kako si je naš človek v tujini želel — ne novih knjig — ampak onih starih povesti, ki so bile včasih splošno znane med narodom in so služile kot zimsko čtivo za cela desetletja. Med temi povestmi so bile tudi žgodbe, ki bi v dobri novi izdaji imele še nam morajo biti naša najgloblja notranja zavest in gonUna sila ter notranja odporna moč ob vsaki težki situaciji. Čut odgovornosti mora postati temelj za pošteno delo v 'blagor naroda in države. V teh pravcih je skušala sekcija realizirati na skupščini začrtane smernice v tekočem letu. Lahko rečem, da so že položeni dobri temelji in doseženi uspehi, kolikor so dovoljevale okoliščine. Gospodarsko delo in naš pokret. Sodimo, da je kot temeljno torišče javnega udejstvovanja potreba postaviti v prvo vrsto gospodarsko prosvetno delo, ki mora biti v najtesnejši zvezi s potrebami in nujnimi interesi naroda ter na to delo nasloniti kulturno in nacionalno udejstvovanje; čas zahteva, da pričnemo javno delo učiteljstva usmerjati v prvi vrsti s pogleda gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb podeželske občine, vasi, z osrednjim problemom gospodarske panoge do-tičnega kraja. To ni nikako materialistioko nazira-nje, to ni nikako grobo materializiranje naroda, ki se mu hoče učiteljstvo posvetiti, temveč je nacionalni problem, ki se mu hoče posvetiti najidealnejše učiteljstvo, učiteljstvo prožeto najglobljega domoljub-lja. Globoko smo uverjeni, da je to pot k lepši bodočnosti naroda, če nam uspe, da se na to pot poda strnjen učiteljski stan! To je želja kluba! Preorientacija miselnosti v kmetski milje. Podčrtal sem že na skupščini, da je v to svrho treba širše in dolgotrajnejše akcije, ki naj vodi do cilja postopne preorien-tacije miselnosti učiteljstva v kmetski milje. To je dalekosežna akcija, s katero je treba sistematično usposabljati učiteljstvo za vse panoge javnega udejstvovanja in usmerjenja k enotnemu delu. Cilj te akcije mora biti globoka preorientacija celokupnega učiteljskega stanu, da se vživi v miselnost okolja, ki ga obdaja v njegovem službenem kraju. Usposobiti ga, da bo razumel to okolje, da bo spoznal potrebe tega okolja in da bo sposoben izven šole dvigniti ga na vseh poljih z napredkom časa. Poleg pospešitve gospodarske vzgoje, predvsem vzgoje in usposabljenja za povzdigo kmetijstva in kmetske kulture, je treba pričeti poglabljati in sistematično gojiti tudi politično izobrazbo in poglobitev v gospodarske, socialne in kulturne probleme podeželske občine. V tem je velika naloga in poslanstvo kluba prijateljev vaške kulture. V tem pogledu je sekcija dosedaj že nekaj storila in pospeševala poedine go-spodarsko-vzgojne akcije, ki jih lahko smatramo kot dobro podlago širšemu našemu pokretu. Kmetsko in gospodinjsko nadaljev. šolgtvo in klub prijateljev vaške kulture. Predvsem spada sem pokret pospeševanja kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. Naglasiti moram posebej, da lahko smatramo kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo kot najtrdnejši temelj pokreta prijateljev vaške kulture med učiteljstvom. Nekateri vidijo v akciji prijateljev vaške kulture nasprotujoče delo kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnim šolam. Izjaviti moram, da je to naziranje povsem zgrešeno in da vidimo v učiteljstvu kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva bodoče najboljše sodelavce med prijatelji vaške kulture, ki že po svojem delu — kot učitelji kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol — spadajo med nje. Istočasno moramo izjaviti, da je zamišljena akcija kluba prijateljev vaške kulture v širšem obsegu, ki sega preko de- vedno svojo vrednost. Povest o črnem Jur-ju in Pod turškim jarmom sta bili morda prvi knjigi, ki sta nam govorili o Balkanu. 0 takih izkušnjah se je bilo s tem našim založnikom ljudskih knjig prav zanimivo razgovarjati. Natančno je vedel, kaj ljudje najrajše bero. Pri njem so se ustavljali kupovalci knjig, ki jih druge knjigarne nikoli niso videle. Nekoč, ko sem bil pri njem, je vstopil kmet z bičem v roki. Prišel je naravnost od »Figovca«. »Včasih,« je rekel, »sem namesto vina prišel sem, pa sem kake bukve domov prinesel. Sedaj je pa bolj težko. Pa tudi nič novega ne iz-daste.« Res, Turk je živel od stare zaloge. Imel je še mnogo nevezanih knjig, ki jih je vezal po potrebi. Priznal je sam, da bi bilo nekatere stvari izdati v novi izdaji in v boljšem jeziku. Tudi »Balkanska vojna« je izšla pri njem. Rad bi bil izdal kaj takega iz srbske zgovodine, kot je bil »Kirdžali«. Dobra ljudska knjiga je pri vsakem narodu piva vzgojiteljica, da budi zanimanje za knjigo sploh. Pri nas imamo sicer razne književne družbe, ki širijo ljudsko knjigo med narod, res je pa, da je mnogo dobrih starih ljudskih knjig pošlo in da se ne dobe nikjer več. Rabili bi tako ljudsko knjigarno, kot je bila Turkova, da lokroga kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol ter zajema tudi druge akcije in probleme, a v vsakem primeru pospešuje in podpira to šolstvo kot temelj svojega gibanja. Naglašam tudi, da bo klub izravnaval, ne pa poglabljal morebitna različna gledanja na poedine probleme te usmerjal delo edino s stališča interesov naroda in države, brez ozira na sentimentalne tradicije, v kolikor so očito škodljive napredku naroda. Zadružništvo in naš pokret. Močno bo podprlo akcijo kluba prijateljev vaške kulture dosedanje delo sekcije na polju zadružništva in smo uverjeni, da bodo učitelji-zadrugarji, absolventi štirih učiteljskih tečajev, ki jih je priredila sekcija s pomočjo kr. ban. uprave, močni pospeševatelji akcije kluba prijateljev vaške kulture. Sodelovanje s kmetijskimi strokovnjaki- Brez vsakega dvoma je, da bomo z započeto akcijo sodelovanja učiteljstva s sreskimi kmetijskimi strokovnjaki za p0" vzdigo kmetijstva in kmetske kulture morali nadaljevati in to akcijo temeljito V°" globiti, ker bo to strokovna osnova klubu prijateljev vaške kulture in bo inicijativa tudi za to akcijo odslej pripadala klubu prijateljev vaške kulture. Naš načelni program (Konkretnejše temelje smo ustvarili pokretu na obeh počitniških idejnih tečajih, pozneje v svojem tisku, predvsem v prosveti«. Banovinska skupščina je sankcionirala temeljno bazo prvega idejnega tečaja s posebnimi sklepi, s katerimi smo dobili pooblastilo za nadaljnje delo. Sekcija je izvedla ta sklep v obliki ustanovitve kluba prijateljem; vaške kulture, kot prostovoljne akcije, ki naj se razvije z vzgojo članstva v začrtani smeri v strnjeno organizačno akcijo. (Nadaljevanje na 4. strani.) Zgodovinsko pismo Gospod Ivan Hribar, Ljubljana, Jugoslavija. Velespoštovani gospod! Dovolite, da Vam, velikemu rodoljubu, i£ A merili e napišem par vrstic v priznanje za članek pisatelju Louisu Adamiču v listu »Pohodu«, ki je bil tukaj v našem dnevniku A. D. danes ponatisnjen. Zelo nas je bolelo to Adamičevo delo, toda to bolest ste Vi, gospod pisatelj, sedaj ozdravili s svojimi resnimi besedami, ki ste povedali zgolj čisto resnico o zgubljenem sinu Adamiču, kateri vara sebe in druge s tem, ker piše, kar ne razume ali razumeti noče. Sprejmite to kakor v priznanje, da veste, da večina z Vami čuti v srcih glede Adamiča. Če tudi žanj© dobičke na knjigi, vendar ne bo končno ta dobiček njemu prinesel nobene zadovoljnosti, ko bo spoznal, da ni delal narodu in ne državi nobene časti, Bodite v zavesti, da ste povedali čisto resnico! Tisočeri tukaj Vas bodo radi tega ohranili v čislih in Vas ne bodo pozabili. S tem Ste pa tudi imenitno zagovarjali svojo držav® in marsikateremu obrisali prah z oči, kajti mnogi gledajo na Jugoslavijo, kakor na največjo tiranko, kar je pa velika krivica, ki prihaja od samega hujskanja iz komunističnega izvora, kateri hoče samo rušiti in nikoli ničesar zidati. Morebiti me ne poznate. Domovino seni obiskal iz Amerike leta 1913., 1920., 1925. in 1931. in se povsem strinjam z Vašim člankom. Vam prevdani Anton Grdina 1053 East 62nd Street Cleveland, Ohio. Maja 1/34. bi z njo širili knjigo za najpreprostejšega človeka. Posebno stare zgodovinske povesti iz naše jugoslovanske zgodovine bi vršile med našim narodom doma in v tujini svoje poslanstvo. Pri Turku je izšlo več takih povesti, prevodov iz hrvaščine, p^“ iskati bi bilo treba takih povesti tudi iz srbske literature in taka ljudska knjiga po notranji in zunanji opremi — papir* tisk, slike — bi ohranila med narodom §e mnogo naših starih važnih zgodovinskih tradicij. Te besede v spomin staremu knjig^ vezu in knjigarnarju, ki mu knjiga ni bila nikoli samo trgovski artikel, ampak tud1 srčna zadeva in si je s svojimi zvezami s preprostim našim čitateljem pridobil za našo knjigo sploh gotovo nekaj zaslug; nam pa v opomin, da je ljudska knjiga važno sredstvo vsake nacionalne vzgoje da bi morali pri svojem delu vedno mish*1 tudi na one najmanjše in najbolj oddaljen® čitatelje, ki jih le te vrste knjiga dnm našo narodno kulturo, in je od n?s,°Tvh no, ali jim damo v primerni obliki taKi knjig, ki pravilno širijo njihovo znanl^,. naši preteklosti in ustvarjajo PJavo P°P lago za njihovo nacionalno mišljenje čuvstvovanje. Učitelj in vaška kultura Pokret za sistematično sodelovanje učiteljstva pri povzdigi kmetske kulture. Pod okriljem sekcije JUU za Dravsko banovino v Ljubljani se je pred kratkim vršil prvi sestanek »Kluba prijateljev vaške kulture«. 0 pomenu preporoda našega kmetskega ljudstva bomo še poročali, danes priobčujemo kratek izvleček otvoritvenega govora predsednika sekcija JUU gda. Ivana Dimnika: Nacionalizem in naš pokret. Naglasil sem, da hočemo poglobiti delo v nacionalnem oziru v prvi vrsti v smeri državljanske vzgoje, ki naj tvori temelj nacionalni vzgoji, s katero hočemo v vseh slojih naroda dvigniti kulturno, nacionalno in državljansko zavest. Naš nacionalizem hočemo postaviti v najtesnejšo zvezo s potrebami in interesi naroda in države in hočemo, da temelji na najširci etični osno- vi na na nesporni poštenosti. Kakor sem podčrtal, da zastopamo v pogledu mednarodne učiteljske akcije strogo državno-nacionalno smer, tako sem poudaril, da se nacionalizem učiteljstva ne sme kazati in tudi ne ceniti samo po besedah, temveč predvsem po nesebičnih dejanjih za narod in državo. To je edino merilo, po katerem naj delamo in dopuščamo presojo naših pokretov z nacionalnega vidika. Drugih meril ne priznamo! Zato gremo tudi mimo onih poedincev, ki hočejo vzeti nacionalizem v zakup in hočejo meriti nacionalizem drugih z nacionalnim sumničenjem in vzbujanjem nezaupanja. In v okvir konstruktivnega nacionalizma, nesebičnega dela za narod in državo, spada tudi pokret kluba prijateljev vaške kulture. To podčrtavam posebej in namenoma! Zato ne odbijamo nikogar, ki hoče biti konstruktiven v tem pravcu in v tem okvirju in hočemo prav s tem pokre-tom realizirati drugo tezo, ki sem jo po- udaril na skupščini: da hoče učiteljstvo ostati stan, ki bo spajal, ne pa razdvajal narod in se hočemo vselej zavedati, da smo učitelji vsega in ne le enega dela naroda. V tej smeri hočemo vselej deliti usodo s svojim narodom. Garancijo za nacionalno smer našega pokreta prevzemamo torej nase in jo dopuščamo presojati le na podlagi dejanj in končnih rezultatov. Javno udejstvovanje in naš klub Druga potreba, ki sem jo podčrtal v svojih izvajanjih na skupščini, je zahteva večje aktivnosti učiteljstva v javnem udejstvovanju. Poudaril sem, da sta nas abstinenca in neaktivnost dovajali do neuspehov. Iz tega sledi nujna potreba intenzivnejšega udejstvovanja v javnem življenju. Izkušnja nas uči da se smemo zanašati le na lastno delo in na lastno moč. Iz tega razloga mora vsak poedi-nec smatrati vsako zastopstvo pridobljeno sebi v ‘kakem javnem zastopu ali korporaciji kot pridobljeno stanu. Borbo za naše stanovske, nacijonalne in državne ideale moramo prenesti iz naše stanovske organizacije tudi v vse merodajne nestanovske korporacije in zasrtope. Le po odločnem in zavestnem nastopu vsakega poedinca v merodajnih zastopih in korporacijah, moramo žeti zaželene uspehe. Čas je tak, da se moramo v javnih zastopih skušati polno uveljaviti in da moramo tudi tam, poleg drugega, odločno braniti interese prosvete, šole in stanu. To zavest moramo iz našega ožjega kroga razširiti do slehernega stanovsko zavednega poedinca v našem stanu in smatram tudi to kot nalogo kluba. Danes mora stopiti v borbo vsak poedi-nec našega stanu. Za notranji preporod stana. Za predpogoj uspehu sem podčrtal notranji preporod članstva, najširšo akcijo za vzgojo članstva, čiščenje v lastnih vrstah in dvig stanovske in službene morale. Notranje je treba preroditi učiteljski stan. Pospeševati je treba eamovzgojo in dviganje notranjih vrednot stanu. Zdrav optimizem, vera v uspeh lastnega dela, v zdravo silo naroda >n državo Po naši zemlji Hrastnik UPOKOJENCI KEMIČNE TOVARNE V Hrastniku in vprašanje rešitve pokojninske BLAGAJNE Eno izmed mnogih perečih vprašanj in aadlog, ki morijo delavstvo naše kotline je gotovo v prvi vrsti, poleg rudarskega vprašaja, problem staroupokojencev kemične tovarne. Problem, ki za kotlino kot je hrastaiška obstoji v tem, da danes dobesedno gladuje 62 članov staroupokojencev z njihovimi družinami vred, ker s 50—- do 75 — Din miloščina, ki jo dobivajo od kemične, gotovo ni malenkosten toda v prilikah kot vladajo pri nas zgleda nerešljiv. Res je, da imajo ti reveži od »trani tovarne stanovanje in tudi malenkostno kurjavo, toda 75-— Din na mesec ne za-bo naš viteški Sokol razprostrl svoja krila tudi nad nas, upajmo da kaj kmalu, priporočali bi, da bi okoliška društva: Mirna, Št. Rupert, Mokronog, Trebnje, Sv. Lovrenc, Polšnik, Šmartno in Litija, napravila poleti enkrat k nam pešizlet, ki bi ga združili z javnim nastopom. Ko bi videli, koliko nas je, marsikateri bi se nam pridružil. To bi bilo res narodno delo. Silno pogrešamo tudi kakega pevskega društva, Streljačko družino, narodnih odbra-našev bi tudi ne manjkalo, le organizatorjev ni, ki bi to obudili; n. pr. tukajšnja šola, katero poseča do 400 otrok, ima samo eno moško učno moč. Prosimo šolsko oblast, da nam z no\rim šolskim letom prideli če že ne dve, vsaj še eno moško moč, ki bi bila v narodnem oziru agilna in požrtvovalna. Saj jih imamo na razpolago. Tukajšnji šol. upravitelj g. Perko je nedavno na šolskem odru, katerega je sam ustvaril, priredil dve igri v korist revnim šolskim otrokom. Žal niso prisostvovali vsi tisti, ki bi morali pokazati, kaj se pravi; pomagaj svojemu bližnjemu. Je pač bila napredna stvar in če se revežem pomaga, jo je treba ignorirati (mar bi, bili zamorčki!). K nam se je pridružila bivša Dolska občina, zdaj se tudi Dolčani predramljajo in zavedajo položaja: da le v skupnosti je moč. Svetokrižčani in Dolčani, strnimo se v mogočno falango v našem nacionalnem stremljenju, pokažimo vsem sovragom, da smo in hočemo ostati svobodni Jugoslovani v svobodni Jugoslaviji, nekaterim »zavidnežem« pa priporočamo, odnehajte in ne zoperstavljajte se našemu pohodu, Vam bo le v pogubo. — Drugič kaj več! »Nacionalisti«. Velenje Te dni se je mudil v Velenju minister za šume in rude g. Ulmansky. Izrazil se je zelo povoljno o rudniških in električnih napravah. Ogledal si je tudi borna stanovanja rudarjev v rudarski koloniji na Lilijskem griču ter nekaj najrevnejših obdaril. Končno se je odzval povabilu našega narodnega poslanca g. Vošnjaka Zdravniško delo med narodom Šoštanj VEČ DOSLEDNOSTI IN DOSTOJANSTVA Večino našega časopisja so v Avstriji prepovedali medtem ko prihajajo k nam še nadalje nemoteno vsi avstrijski listi. Ali bi represalije ne bile na mestu in bi ne bilo popolnoma logično, da bi vrnili milo za drago? »Neue Freie Presse«, »Wiener Journal« itd. vršijo čisto nemoteno javno habsburško propagando in polnijo našim brumnim čitateljem glave o solnčnih dnevih dvojne monarhije, ki se zopet pojavlja na obzorju. Ali moramo prenašati to čisto oficijelno avstrijsko propagando, ki jemlje posebno na piko črno žolto pobarvane ovčice naše ožje domovine, ki hrepenijo po odrešitvi v obliki dvoglavega orla, ki jkn ga kaže s cesarskega Dunaja tako-zvana aristokracija? Ako že naša nemška manjšina v resnici ne more živeti brez inozemskih listov, čemu Zdravniško delo med narodom je povečini neopazno, vendar za to tem vztrajnejše in napornejše. Temu delu posveča vso svojo mladost, ko se pripravlja na svoj težaven poklic, in vse kasnejše življenje. Med tem, ko živijo drugi stanovi svoj prosti čas v prijetnem razvedrilu, žrtvuje zdravnik svoj počitek človekoljubnemu udejstvovanju. Noč in dan mora biti na razpolago trpečemu drugu in često zatajevati pri tem svoje lastno gorje in bol. Prvi mu je bolnik, potem je on sam in lastna družina. To njegovo delo pa je usmerjeno v dobrobit naroda in v prvi vrsti tudi omejeno na lastni narod. Veda sama po sebi je mednarodna; njen cilj je lajšanje gorja človeka v obče. Ali praktično udejstvovanje je usmerjeno je na lastni narod. Iz naroda se je zdravnik rodil, z narodom čuti in živi, dobro poznavajoč njegove vrline in hibe. Prevzel je težko nalogo, da žrtvuje vse svoje življenje temu vzvišenemu namenu. Ni najvažnejša njegova naloga, da zdravi obolele, da jih skuša oteti smrti in da jim lajša telesne bolečine. To delo je usmerjeno na osebo, na posameznika. Mnogo težje in odgovornejše je njegovo delo, ki obsega občest, ko je vsa njegova skrb, vse njegovo prizadevanje usmerjeno na socijalne in splošne zdravstvene prilike naroda in na njihovo izboljšanje. On je tisti činitelj, ki skrbi za izboljšanje zdravstvenega stanja naroda; njegova dolžnost je, da dvigne telesni in duševni nivo naroda, da ga na ta način čim bolj usposobi za uspešen boj za obstanek. Pozna bolezni, ki narodu najbolj prizade-njajo, ki terjajo od njega največje žrtve in ga slabijo. Tu zastavlja vse svoje zmožnosti, temu poklicu posveča vse svoje sile z nasveti in dejanji s težko odgovornostjo. Proučevati mora socijalne razmere naroda, ki ogrožajo često več generacij. Tu je treba najti potem primerne protiukrepe, da se zlo zmanjša in posledice čim bolj omilijo. To je ogromno delo, če pomislimo, da dostikrat nedostaja materijalnih sredstev za tako gigantsko borbo, da je treba najti način pomoči, za kar so na razpolago često preskromna sredstva. In tu organizira pomožno akcijo, da prepreči vsaj najhujšo katastrofo. Največjo pažnjo pa posveča naraščaju naroda — deci. Pri tem ga obremenjuje največja odgovornost. Deca zahteva največjo pažnjo — nego, zahteva mnogo ljubezni — samozatajevanja, ako naj se razvija v polnovredne člane naroda, ki bedo dovolj sposobni in močni, da se obveljavijo v eksistenčni borbi. Od rojstva naprej je treba paziti nanjo, jo opazovati in vsako grozečo okvaro v kali zatreti. Zavedati se je treba odgovornosti pri vzgoji dece ko usmerjamo njen telesni in duševni razvoj, da ji moramo podajati svoje najboljše, da bo to povrnila narodu. Majhne napake se često maščujejo kruto in usodno. In to delo je brez dvoma najtežje posebno v današnjem času, ko ni predpogojev za to udejstvovanje, ko socijalne razmere tlače narod in posameznika, ko ogrožajo težke gospodarske razmere obstoj družine, težko ogrožajo zdravje naraščaja in groze s propastjo celih generacij tako v telesnem kakor tudi duševnem oziru, ko se bodo poznale posledice te depresije še kasnejšim generacijam. S tem je resno ogrožena življenjska sila naroda In tega se zdravnik prav dobro zajeda in se tudi bori proti temu, ali često naletava v tej borbi na zlo, ki ogroža uspešno delo, t. j. pomanjkanje denarnih sredstev. Naravno, da mu je potrebno pri tem delu tudi opore. In to oporo najde v NO, v organizaciji, ki si je stavila za cilj, da dvigne narod v vseh ozirih, da posveča vse svoje nesebično delo edinole narodu in da ga brani. 2e po bistvu svojega udejstvovanja bi moral biti zdravnik član te organizacije, ki ga nujno rabi, ako hoče, da uresniči svoje težnje. Tu more potem delovati v zvezi z drugimi faktorji v idealni kolaboraciji, brez katere ni pričakovati uspeha. Je pa tudi njegova dolžnost, da se pridruži NO kot narodno zaveden človek, kajti le kot tak bo mogel narodu posvečati svoje sile. OTVORITEV STRELIŠČA V POLJU Strelska družina v Dev. Mar. v Polju je v nedeljo 6. maja proslavila svečano otvoritev' novozgrajenega strelišča na Podgorju. Ob 14. uri se je razvila izpred šole v Polju povorka, kateri na čelu je korakala domača godba, njej je sledila delegacija ljubljanskega strelskega okruga in Narodne Odbrane, takoj za njo pa domači strelci s puškami. Nadalje so se vrstili v sprevodu orožniki z Vevške postaje, zastopniki poljskega Sokola v krojih s praporjem, strumna četa ljubljanske vitežke sekcije NO pod vodstvom okrožnega načelnika br. Lipnika, zastopniki bojevnikov, gasilski četi Zg. Kašelj in Vevče v krojih s praporom ter končno člani tukajšnje strelske družine. Narodne Odbrane in Sokola v civilu. Ko je dospela povorka ob 15. uri na strelišče. se je pripeljal zastopnik pokrovitelja proslave komandanta Dravske divizije gosp. diviz. generala Cukavca gosp. podpolkovnik Jorgovič, katerega je po odigrani državni himni pozdravil predsednik poljske strelske družine br. Joško Pogačnik in ga naprosil naj izrazi v imenu družine zahvalo pokrovitelju g. diviz. generalu Cukavcu. Nadalje je br. predsednik pozdravil delegate ljubljanskega strelskega okruga, zastopnika NO br. Kobenterja in Lipnika, župana občine Polje g. Jamška, župana občine D ob run je g. Miklavca, sosterskega župnika g. duhovnega svetnika Poljaka, zastopnika Vevške papirnice g. upravnega svetnika Naglasa ter generalnega tajnika g. ravnatelja dr. Pavlina. Nato se je zahvalil vsem. ki so družini pripomogli k zgraditvi strelišča, v prvi vrsti vodstvu vevške papirnice in tehničnem referentu ljubljanskega strelskega okruga br. Deržaju. Posebno toplo se je spominjal žal odsotnega polkovnika Novakoviča, ki je bil poleg br. Deržaja duhovni oče strelskega pokreta v tukajšnjem kraju. Za predsednikom je prevzel besedo gosp. podpolkovnik Jorgovič, ki je izročil družini pozdrave pokrovitelja g. komandanta divizije in jo z ognjevitimi besedami vzpodbujal k uspešnemu delu, katerega cilj naj bo: vse za Kralja in Domovino. Po nagovoru g. podpolkovnika je godba ponovila državno himno, nakar je g. župnik Poljak blagoslovil strelišče. Takoj nato se je pričelo otvoritveno streljanje. Po končanem streljanju se je vršil ob zvokih poljske godbe si ne naroča liste direktno iz Nemčije? Ali jim Nemčija noče obljubljati tega, s čimer kaže gotovo več razumevanja za Jugoslavijo in se ne bo spuščala v ritme utopije, česar o Avstriji ne moremo trditi, ki stremi za tem, da nam pod Dollfussovo taktirko zaigra svoj »Bog ohrani«. Kljub temu, da so vsi taki poizkusi prazne marnje in se že v naprej osmešijo, ni potrebno, da prenašamo strdpene injekcije, katere skušajo vbrizgavati na kakršenkoli način avstrijski časopisi v naše težko osvobojeno narodno telo. prijeten družabni sestanek na vrtu Gradove gostilne v Zg. Kašlju. Strelska Družina v Cerkljah pri Kranju priredi na Binkoštni ponedeljek, dne 21. maja 1934. strelsko tekmovanje na dobitke za člane, nečlane in goste. Streljanje se otvori ob 9. uri na strelišču v Gradu. Streljalo se bo brez odmora do 15. ure. Po završLtvi se razdele nagrade na vrtu g. Franca Sajovica v Cerkljah, kjer se vrši vrtna veselica in malokalibrsko streljanje na dobitke. K prireditvi vabljeni vsi strelci in somišljeniki. Sluibene vesti GOSPODARSKA AKCIJA NARODNE ODBRANE »SVOJI K SVOJIM« Iz Beograda nam poročajo, da pripravlja centralno vodstvo Gospodarske Akcije »Svoji k svojim« v Beogradu za 3. junija t. 1. velik gospodarski miting za propagando domačega dela. Miting bo trajal od 9. do 12. ure in bodo vsi govori prenašani po radiu beograjske, zagrebške in ljubljanske radio oddajne postaje. Kot govorniki bodo sodelovali delegati oblastnih odborov NO iz vse države. Krajevne organizacije NO in prijatelje našega pokreta opozarjamo, da naj za ta dan skličejo sestanke v prostorih, kjer so nameščeni radijski sprejemni aparati, ostalo ljudstvo pa vabimo, da prisostvuje pri svojih aparatih in posluša besede, ki so namenjene za povzdigo našega narodnega gospodarstva in za omilje-nje brezposelnosti in prekomernega izkoriščanja našega bednega ljudstva. Občni »bor sreskega odbora NO v Ljutomeru bo v nedeljo, dne 27. maja ob Vs9. uri dopol. v Sokolskem domu. Vspored je običajen. Odbor pričakuje polnoštevilne udeležbe članstva. Po občnem zboru bo istotam javen zbor NO, na katerem bosta govorila o narodno obrambnem delu, njega organizaciji in o ustanovitvi viteških sekcij odposlanca oblastnega odbora. Vsi, ki se zanimate za nacijo-nalno delo na naši meji, pridite v velikem številu! Odbor. ' PRAVILA NARODNE ODBRANE Pravila NO in pravilnika Omladine Narodne Obrane in viteških sekcij so izšla v Založbi Oblastnega odbora NO v Ljubljani, in sicer v slovenščini. Pozivamo vse Krajevne organizacije, da takoj naroče potrebno število pravil za svoje članstvo, ki naj jih dviga pri svojih pristojnih organizacijah. Cena za kompletno izdajo je Din 4’— za člane. Organizacije prejmejo popust. POHOD živi smo od naročnine I Naloge inženjerske sekcije NO K ustanovitvi inženjerske sekcije nas niso vodila ozka stanovska vprašanja niti kaki osebni interesi pcedincev. Marsikomu se je zdela ustanovitev te sekcije odveč in dvomili so o njeni potrebi. Pri -večini tovarišev posebno mlajše generacije pa je našla prijeten odmev, saj so čutili potrebo in bili prepričani, da je že skrajni čas, da tudi naš stan zastavi vse svoje sile pri reševanju splošnih javnih, zlasti pa gospodarskih vprašanj in si sčasoma ustvari avtoriteto, ki mu pripada v javnem življenju. N. O. je uvidela, da rabi za uspešno izvrševanje širokozasnovanega programa mladih elastičnih sil in delavcev, ki se bodo z vnemo 'lotili tudi težjih specifičnih vprašanj, ki nam jih vedno znova prinaša današnja težka doba. S simpatijami je sprejela našo pobudo in nas z zadovoljstvom sprejela za sodelavce, ki naj ji na temelju starih in slavnih tradicij pomagajo iskati novih idej in zgraditi nova lepša pota, ki nas bodo privedla iz socijalnih ruševin in moralne depresije v srečnejšo bodočnost. Ne mislimo tu obširnejše analizirati nalog, ki nas čakajo, pač pa le v bežnih potezah obrisati svoje delo. Predvsem so to gospodarska vprašanja s katerimi se je inženjer dolžan ukvarjati intenzivnejše kot kdorkoli drugi. Odveč bi bilo govoriti, koliko bo treba truda za ustvaritev potrebne domače industrije, še več pa za nacijonalizacijo takozva-nih »jugojpodjetij«, ki pod krinko nedolžnih in zvočnih imen izmozgavajo našega človeka in naše narodno bogatstvo. Ta tujerodni kapital dvomljivih elementov, ki izkoriščajo samo konjunkturo o industrijo je najopaznejša pijavka našega gospodarskega razveja. Naša domovinska dolžnost nam kot članom N._ O. narekuje, da skrbimo za to, da nas v slučaju nesrečnih in neželjenih dogodkov bridko ne razočara. — Misliti moramo predvsem tudi na sistematično regulacijo ustanavljajočih se podjetij z ozirom na dejansko potrebo, da se ne bo nekaterih panog nenormalno forsiralo in tako često zapravljalo velike kapitale, na druge potrebnejše pa pozabljalo. Cas je že, da bi si bili tudi pri nas na jasnem o nujnosti gospodarskega programa, pri katerem pa moramo imeti stalno pred očmi agrarni značaj naše države, ki logično zahteva, da prvenstveno iz tega vidika presojamo naš celotni gospodarski položaj. Pa ne samo gospodarske tudi socijalne probleme moramo resnejše in globlje študirati kot doslej, če nočemo doživeti, da nas iznenadi kak val, na katerega ne bomo pripravljeni. Inženjerji stojimo v najožjih in živih stikih z delavstvom, ki ga današnja strukturno ekonomska mora tlači morda najbolj ; po vrhu vsega pa ga še vedno pritiskajo sluge tujega kapitala — tuji inženjerji in tehniki, ki nimajo srca za domačega človeka niti razumevanja za koristne potrebe naše domovine, našim tovarišem pa kradejo pravico do domačega kruha. Pri (razmišljanju o socijalnih in družabnih reformah sploh si moramo biti na jasnem, da je današnja civilizacija posledica gigantskega napredka tehnike, ki je docela preobli-čila življenje. Kdo drugi je bolj poklican kot inženjer, da spravi to disonanco med človekom in strojem zopet v harmonijo, ki bo dostojno pričala, da je ©troj blagoslov in ne pro-kletstvo človeštva. Le pod. to perspektivo moramo premotrivati vse sodobne prilike in gledati v prihodnjost, če hočemo resnično ustvariti kedaj sebi in bodočim generacijam stabilnejše in človeka dostojno življenje. Ing. Jože Rus. Gospodarsko stanje Albanije V zadnjem času se javljajo znaki srečnejšega gospodarskega sodelovanja med našo Kraljevino in Albanijo. Dasiravno se danes tako sodelovanje more izvrševati pod težjimi okolnostmi kakor prej, vendar je s splošnega balkanskega vidika kakor tudi v znaku boljših bodočih odnosov dveh sosednih držav zelo velikega pomena. Zato smatramo, da je koristno in potrebno, da obvestimo naše čitatelje o gospodarski in finančni situaciji našega soseda, Albanije. Albanija je po svoji prirodi, kakor Jugoslavija, poljedelska dežela. V zadnjem času posveča albanska vlada vso večjo pažnjo agrarnim nalogam, organizira kmete v zdruge predvsem v okolici Skadra, Korče in Kavaje. V zvezi s tem delom je predvideno in gotovo zasigurano tudi osnovanje gospodarske banke. V Kavaju je ustanovljena že poljedelska šola, od katere pričakujejo v bodočnosti najboljše rezultate. V zadnjih letih pa je albansko gospodarstvo pretrpelo velike težave v pogledu izvoza. Od 1. 1929. dalje se izvoz stalno zmanjšuje pod vplivom cen na svetovnih tržiščih in zaradi drugih izvoznih težkoč mednarodnega karakterja. V pogledu uvoza je Albanija kupec koruze, riža, žita, bencina, petroleja, kave, strojnih motorjev, gospodarskih strojev, orodja in alkoholnih pijač. V 1. 1932. je Albanija uvozila samo na alkoholnih pijačah v vrednosti pol milijona zlatih frankov. Izvozi pa sir, jajca, asfalt, kože in krzna, leseni premog itd. V pogledu tobaka zavzema odličen položaj. Uvoz inozemskih cigaret je popolnoma onemogočen zaradi dobre domače proizvodnje. Industrija tobaka se je dvignila v relativno kratkem času na zelo visoko stopnjo. Tovarne tobaka so popolnoma moderno zgrajene s skupnim številom delavcev od preko 400 ljudi. Poleg industrije tobaka se v Albaniji razvija, kar zelo čudno doni, fabrika-cija kozmetike mila, pudra, kolonjske vode, pomade, briljantine itd. Razen teh industrijskih proizvodov se je začelo tudi s proizvodnjo makaronov. V finančnem pogledu preživlja Albanija krizo, kakor vse ostale evropske države. Za budžetno leto 1933/34 so bili predvideni državni dohodki v iznosu 22 milijonov 202.000 zlatih frankov. Davkarije pa so pobrale 21,085.000 zlatih frankov. Dasiravno so rashodi za to budžetno leto bili predvideni v iznosu od 27,527.000 zlatih frankov. Kljub temu, da je finančno ministrstvo varčevalo na vse strani, je znašal deficit 8,500.000 frankov. V budžetnem letu 1932/33 so državni prihodi bili predvideni z 27,088.980, dobili pa so 24,646.540. če se tej vsoti doda še posojilo 3,000.000, Programatične smernice kluba so bile objavljene v 15. štev. Učit tov. z dne 16. nov. 1933. leta. . ,. . . Pcgrešeno bi bilo, ako bi hoteli zajeti za to delo na mah vse članstvo in pogrešeno bi bilo, ako bi koga silili k temu delu ter izvajati pritisk, preden dozori notranjo prepričanje o potrebi tega dela pri vsakem poedincu. Zato smo povabili na ta sestanek samo one, ki so se prijavili v klub prijateljev vaške kulture in so pristali na objavljen program. Tudi v bodoče ne bomo silili k sodelovanju nikogar, 'ki sam ne čuti potrebe za aktivno sodelovanje v tej smeri. Samo članstvo v klubu ne koristi nič. Uspešno delo kluba bo zago- tovljeno le tedaj, če bo vsak član tudi aktiven delavec in idejni pobornik kluba. Da pa je s sistematičnim delom v tej smeri med učiteljstvom neobhodno potrebno pričeti delovati, če hočemo priti do idealov, ki sem jih v uvodu podčrtal, naj vam 'izpričuje poslednja letošnja statistika, ki nam kaže gospodarsko udejstvovanje učiteljstva na polju kmetijstva in na drugih gospodarskih področjih Ta statitika nam izkazuje sledeče gospodarsko udejstvovanje učiteljstva: Od 3585 uc. oseb t. j. 1358 učiteljev in 2227 učiteljicami je ■sodelovalo za podvig kmetijstva 15 sres. šol. referentov, 719 šol. upraviteljev, 366 učiteljev, 956 učiteljic, in sicer: 2031 pri pouku v osn. šolah, 1219 na šoL vrtovih, 208 na svojem zemljišču, 111 v kmet. nad. šolah in 149 v gospodinj, nad. šolah. (V pogledu kmet. in gospodinj, nad. šolstva niso vsi prijavili svojega sodelovanja in je število večje. — Op. ur.) V zadrugah je sodelovalo sledeče števi- so celokupni prihodi znašali 37,646.000 zlatih frankov. Pri rashodih budžetnega leta 1932/33, ki so bili z budžetom predvideni s 31,800.000, niso bila napravljena nikaka varčevanja. Tako je budžetno leto 1932/33 končalo z deficitom od 4,200.000. Če se temu deficitu doda deficit iz prejšnjih let v iznosu od 3,500.000 frankov, se vidi. da je bilo zadnje budžetno leto 1933/ 1934 obremenjeno z deficitom okrog 8 milijonov zlatih frankov. Ravno to je razlog, da se je v toku zadnjega budžetnega leta, kljub skrajnemu varčevanju, državna blagajna često nahajala pred zelo težko situacijo pri redovnem odgovarjanju svojih ob-v<‘z. Toda če primerjamo deficit iz leta 1932/33 z deficitom iz 1. 1933/34, moremo konstatirati, da je zadnje budžetno leto mnogo bolje završeno kakor prejšnje. Državni budžet bo osvobojen vseh teh težav šele tedaj, ko bodo plačani vsi dolgovi, na-gomilani iz prejšnjih let. Ta dolg, povzročen z deficiti iz prejšnjih let, znaša okrog 6,000.000 zlatih frankov. Če vlada in parlament uspeta, da sestavita stvarni budžet, tedaj bo državni budžet normalen po dveh ali treh letih. Iz vsega izloženega moremo trditi, da se more finančno stanje Albanije iz tehnične strani smatrati mnogo bolje z budžetom od 18,000.000 frankov in brez deficita, nego z budžetom od 32,000.000 z deficitom od 4,000.000. Finančno stanje kake države se meri ne z iznosom budžeta, temveč z veličino deficita, ki ga budžet koncem leta pusti. Iz tega vidika je zadnje budžetno-leto bilo dokončano mnogo bolje kot leta 1932/33. Tako bo tekoče leto 1934/35 z velikimi vai-čevalnimi ukrepi končano mnogo bolje kot vsa prejšnja leta. Preteklo budžetno leto je bilo iz ekonomskega pogleda eno najhujših za albansko državo. Kljub vsemu temu pa so le uspeli, da so pobrali 21,085.600 frankov. Nadamo se, da bo n* nančno stanje Albanije v tekočem let« mnogo bolje nego v prejšnjih. Če se sedaj ozremo na naše budžetne prilike, tedaj vidimo, da je pri nas mnogo bolje kot drugod in naša dolžnost je, u® vladi pri njenem napornem uravnoveševa-nju budžetnih prilik v teh težkih časih p0" magamo, ne pa samo kritiziramo in za* bavljamo. Šport, nacionalna propaganda lo: V hranil, in posojil, zadrugah 72 kot odborniki, 20 kot člani nadz. oz. načelstva, 6 kot gerenti oz. pregl. rač., 1 kot predavatelj; v kmetijskih podružnicah je 94 odbornikov, 39 članov, 11 učit. v kmet. nad šolah, 5 predavateljev in 2 drevesaiičarja; v sadjarskih in vrtnarskih podružnicah je 188 odbornikov, 31 članov, 1 ustanovitelj, 1 drevesničar in 20 predavateljav; v mlekarskih zadrugah je 19 odbornikov in 1 ustanovnik; v živinorejskih zadrugah je 8 odbornikov, 2 člana; v čebelarskih podružnicah je 69 odbornikov, 14 članov, 3 predavatelji; v hmeljarskih zadrugah so 3 odborniki; v vinogradniških zadrugah je 7 odbornikov, 3 člani, 1 predavatelj, 1 poslovodja; v pašniških zadrugah so 4 odborniki, 1 član nadz., 1 v travn. zadrugi. V sreskih kmetijskih odborih je 18 odbornikov in 4 člani. V društvu Kmet. fantov in deklet je 23 odbornikov, 7 članov, 1 pevovodja^ in 7 predavateljev. (Po izjavi preds. ZKF in D je število večje in niso vsi prijavili svojega sodelovanja. — Op. uir.) Pri kmetijski oz. sadjarski razstavi je sodelovalo 297 učiteljev. Pri pogozdavanju goličav jih sodeluje 327. V službenem kraju so učitelji priredili 385 gospodarskih predavanj, izven službenega kraja pa 101 gosp. predavanje. Učit. so izdelali za kmet. pouk 740 nazorih Poleg -vsega tega se bavi z gospodarstvom še posebej privatno 235 učiteljev s čebelarstvom, 368 s sadjarstvom, 82 z vinogradništvom in 178 s plemensko rejo kokoši. Statistika izkazuje, da se 135 učiteljev in 862 učiteljici sploh ne udejstvujejo gospodarsko. (Dalje prihodnjič.) Razvičem kulture, industrije, trgovine i privred dolaskom jedne nove ere na životnu pozornicu, ere koja je sobom nosila sve ideje i klice novog modernog doba, ljudski život postajao je složeniji, i ljudi su počeli težiti za uživanjima, zanimanjima, zabavama i drugim zadovoljstvima. Šport, kao pojava iz takvog jed nog vremena javio se samo kao sredstvo za razonodu i zabavu. I u tom svom stadijumu on nije-bi» zasnovan na idejama i nije pretstavljao cilj jedne omladine. Trebalo je da dode najnovije doba, da bi šport dobio ideja i ciljeva, kojima tu stremila omladina jedne nacije. Takav rad spor tista je u vezi sa nacionalnim radom u državi, i sportska društva su prestavljala jaku nacionalnu podlogu državi; Primera imamo dosta. Dovoljno je pomenuti idejni i požrtvovan rad sokolaca i drugih sportista u predratnoj Srbiji, Bosni i Hercegovini, ili kad je Nemačkoj. posle Svetskog rata, zabranjeno držati stalnu vojsku, kako je ona organizovala omladinu u razna sportska društva, dala im ideje, ciljeve i potpore. i time, izigravajuči protivnike, stvorila svoju novu nacionalnu vojsku. Medutim, nešto docnije. šport postaje najbolje i najjače sretstvo za propagandu i reklamu jedne nacije i njenog unutrašnjeg života i rada, kako duhovnog i moralnog, tako isto i privrednog. Danas se šport po-kazuje u toj formi najjače i najbolje, ma da prelazi i profesiju i zanat, ali u otmen i po državu koristan zanat. jer može da posluži interesima jedne nacije, koja radi, stvara i deluje, a nema potrebnog glasa o svojini produktima. Evo primera da se putem športa može državi stvoriti dobra i odlična propaganda i reklama, a time i privredi i industriji, i to na taj način što se sportskim uspesima i sjajnim rezultatima na sportskim Olimpijadama. koje shvatamo kao sportske izložbe, za-interesuju mnogi narodi za one nacije, koje su u športu najjače, a za koje dotle nisu ti narodi gotovo ništa znali. I tim intereso-vanjem oni počinju da prate život i rad tih, dotle nepoznatih, nacija, sa time je postignuto da se putem propagande izazove interesova-nje i pažnja drugih nacija za narod koji radi i stvara. Švedski narod je čuven sa svojom indu-strijom šibica. ali on nije mogao sebi da stvori dobre pijače i prokrči put dok nije došao jedan plivač svetskog glasa, koji je proneo svetom ime svoje malene ali vredne otadžbine. Isto su to učinili čuvni svetski trkači Finci. Nurmi i Ritola, ili češki tenis igrač Koželuh, koji je po celom svetu, naročite u Americi, proneo glas čehoslovačke Republike. To čine i nemački sportisti od-lazeči čak u azijske zemlje Kinu i Japan. da se tamo takmiče po nekoliko meseca, stvara-juči interesovanje za nemačku naciju, a neposredno utiruči put za nemačku industriju koja traži pijače izvan evropskih zemalja. Kod nas se šport racionalno počeo razvijati i igrati onu ulogu koju on ima u drugim državama tek posle Svetskog rata. Uspeh koji se pokazao u ovoj prvoj deceniji športa u Jugoslaviji, varirao je, ali je uvek rastao, i šport je pokazao lep progres. Naročito za-služuju pažnju nekoliko sportskih grana. Futbal se počeo kod nas naglo razvijati posle Svetskog rata. Interesovanje se pokazalo veliko i mu smo za kratko vreme na tome polju isvojevali zavidno mesto, tekmi-čeči se za svetsko prvenstvo. Tako je naša futbalska ekipa na olimpijadi u Montevideu uspela da zauzme treče mesto na tabeli za svetsko prvenstvo, a susret u završnoj utak-mici sa šampionom sveta, »Urugvajcima« više je doprineo za našu nacionalnu propagandu, nego i jedan dogadaj posle rata. I dok je radnom objavljivan rezultat takmičenja širom kugle zemaljske, dotle se na mapama reografskim tražila dotle slabo poznata zemlja Jugoslavija, čija se futbalska reprezenta-cija tako odjedanput proslavila i dovela u pitanje slavu šampiona sveta. Na žalost posle tako lepih uspeha, a usled nerazumevanja i neshvatanja opšteg značaja športa medu vodečim futbalskim organizacijama, zbog čestog cepanja i odvajanja, mi smo počeli da gubi- mo svoj dobar glas. Šport postaje sve vis& važan medunarodni činilac u zbližanju i up^-znavanju naroda, te je otuda i dobio svoje ministarstvo, koje če besumnje vremenom dati sportskim organizacijami nove pravce u nacionalnoj propagandi i vaspitnom karaK-teru omladine. Mada je futbal važan činilaG u propagandističkom smislu, ipak on ima * svoje slabe strane. A to su: prikriveni pr°* fesionalizam i lokalno deljenje izvesnili po* krajinskih organizacija. Od profesionalizma stradaju pojedinci, koji su posle svoje završe-ne futbalske karijere, izgubljeni kako z® sebe tako i za društvo, ne moguči da se }l~ mire sa pomračenom slavom i izgubljenim prihodima. Od lokalnog deljenja ima štete opšta stvar. Otuda sokolstvo pruža za našu nacionalnu stvar mno?o veče koristi, kako pojedincima, tako i opštoj stvari. Sokolstvo ima za cilj ne samo nacionalno jedinstvo, več i jedinstvo svih Slovena. Inicijativu za jedinstvo jugoslovenskih sokola, dao je Nj. Vel. Kalj jednim svojim zakonom, koji je adosno dočekan od; svih sokolskih duštava u našoj džavi. Tim zakonom sokoli su stavljeni pod nadzor i potporu državnih vlasti, a nalaze se pod pokroviteljstvom Nj. V. Prestolonaslednika Petra. Sokolstvo je nosilac najlepše i najplemenitije ideje medu Slovenima o slozi, ljubavi i bratstvu. Sokolstvo je oduvek bilo vesnik našeg nacio-nalnog osvobodenja i idejni pokretač naše predratne omladine. koja je umela i znala da se posveti najvišim našim nacionalnim za-dacima i podnela najvče žrtve za opštu stvar našega naroda. I danas, posle oslobodenja, sokolstvo če-kaju ako ne tako teški, a ono isto tako krup-ni zadaci: rad na isvodenju jedinstva i usva-janje specifično rasnog obeležja naSeg južno-slovenskog naroda. Sokolstvo, u današnjim prilikama, dobija sve više svoj smisao i postaje kao kategorički imperativ u rešavanju naših najkrupnijih nacionalnih zadataka. Danas se u celom svetu vodeči krugovi, tru-de svim silama, da stvore takve sportske organizacije, koje če oko sebe okupiti sve-koliku omladinu, da bi preko nje mogle po* raditi na ostvarenju svojih nacionalnih zadataka. Mi smo u tome pogledu, u daleko povoljnijem položaju, jer se kod nas omladina nalazi kroz naraštaje u sokolskim društvima, kojima treba samo ukazati na nova stremljenja u našem nacionalnem životu, da bi mogla pristupiti ostvarenju tih novih zahteva i potreba našeg nacionalno# života. Veliki propagandistički značaj imaju dve grane športa koje su dobro poznate i najraz-vijenije u vodama našeg mora. _To su pliva-nje i veslanje. Naši plivači. večinom Dalmatinci i Slovenci, takmičili su se do sada sa Cesima i Poljacima, prilikom slovenski^ Olimpijada u Beogradu, Pragu i Varšavi; Svakom prilikom isticali smo se i pokazali ravni Cesima. a bolji od Poljaka. Veslački šport je najomiljeniji u Dalmaciji. Koliku snagu u toj grani pretstavljamo videlo se na utakmicama za prvenstvo Evrope, koje su održane u Poljskoj, u BidgoščU; Tom prilikom naš osmerac je tukao u lirzim sve evropske države sem Italije, koju bi isto tako prešli da nam se nije desio kvar čamcu. Posle takvih naših uspeha došlo je d° održavanja utakmica za svetsko prvenstvo ‘ Beogradu 1932 god., gde smo postigli zavidU' rezultate. • Kad se pogleda ono što je uraden0 ono što ima da uradi na sportskom polju, bi se u skoroj budučnosti postiglo jo& vlS ’ mora se odati priznanje našim sportistima » željama i nadama da nastave svoj rad 9. udvostručenom energijom da bi se postig ciljevi radi kojih se neguje šport. Naše Ministarstvo za fizičko vaspitanj® naroda imače da izvrši izvesnu reorganiz - ciju i sistematizaciju u sportskom vaspitam naše omladine i da mu dft opštiji kara sa što ostvarenja onih nacionalnim obel i ’ da bismo došli do ostvarenja onih o®”' . nih zadataka koji se s pravom od om kao nosioca športa, očekuje. jješkovid. Odgovorni urednik Mimltv MMeli«. — Isd«|» m Narodno obrambno tiskovno ladrugo, r.«. ■ o. Ernest Varguon. - Tiska tiskarno Merkur (predstavnik Otmar Mthalek). Vsi v Ljubljan