Veto LXAvn., ST. 3 Po-trcbtihr bar turrahli Ljubljana, posiedefiek 15. Januarja 1945 MESEČNA NAROČNIKA ti— LIR PfelS — CCBB E CREX»TISTVO. UPRAVA LN INSEHATN1 ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINUEVA UL. 5 TELEFON 6T 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 to 31-26 Netie KeStigkeit der Wlnters£h!aeht in đen Arslaimen Eolschcrvistiscrter Durchbrueh zum Sladtkern Budapest vereftelt — Erbitterter deatscher VViderstand jregcn sowjeUscbe Grossoffensive zuisehen VVeLchsel umi L.vsa Gora — Fiindlicher Grossaagriff ira ostpreussisqhen Grenz^ehiet — Uri-ti'seher Kreuzer und Zerstorei bei Seejrefccht vor dcr westnor\veg.schen Kiiste versenkt Aus dem Fiihrerhanptq:iartier, 14. Jan. Das Oberkommando der VVehrmacht ig^bt bekannt: Die vTinterschl&ht in den A-denr.en hat -ich zu neuer Heftigkeit ^esteigert. Unsere .:.«uer- und i.r«a-:.a;> le .. :-; »lan kn deri ganzen Fag ttber to barten K&mpfen niit Ion gegen dcn gcsamten Frontbogen anrcn-aemlen amerikaniseben Divisionon. Feindli-?Ite Angriffe sttdlich Malmedv s< heitertcn. Sudvvestlich Vlelaalm \vurue der Versueh - arker Ve ban -e des Gi-gners, nach Efoaf-lalizc durch/ubredteii, durch unsere Gtircn-anjrriffe ver« it< it. Aueh Im llanm osilich [Sastogne gewano der Feind trota »charfer tiraftczusaiiunenfassung, nur unbedeuteml Boden. Im Kap'pfraum von Haiten und Ritter-lofen im Llsass versuchten uie Amerikaner ^rncut, bis zu achtmal am Tage angreifeod, tiniere Trupnen aus dor er^berten afaginofc-inie za verdriingen. Ihre Angriffe bruchen t»iuti~ zusam.if'i. Von lilieinau bis Erstoin ist das gcsam-ic Gebiet z\\ isc iitn lihein und Hi voin Fein-gresanbert - Seit dem er?>tcn Januar uairden an der KVestfront 520 felndliche Fanzer abgeschos-sen oder erbeotel und mehr als 5000 Gefan-gene etngebra* .;. Aus .M.lt;M n umi voni UalUan iverden fceine Kiinipff von iieueutuni; geineldet. In Ungara b'ieb die Gefechtetatigkelt zuischen Flatbvsre and Donaa \veiiertiin irerin«r. Veisiahe der Bolscbewistea, Un Scliatze der Nacbt von Ostcu ber in das Stadtzentrum von Budapest ourehzubre-""jehen, ivurden durch unsere ziili Itiimpiende Besatzung vereitelt. Nordlich der Donau veri in i £ len sit h mehrere unsere A&grifts-sprtzen und enoten dauiit den feindiicuen fcinbruciisraunj \veiter em. im ui:_: Ji -alotuakischen Grenzjrebict netite der Ge^ner z\viselien Ulaustein und ]đem Hernatl-FIuss seine Angriffe mit zahi-reici-en an tlen iu^lieri^en Brennponkten zu-sammenfa£ ;«'n Divisionen tort. Sie \VTxrdon bis auf Hnisre kleirjere Finbriiche abgeuie-sen, um die noch haftig geh&mpft \va-d. Aus dem Baraiion - Barftcketikop< haben sich die Brennpunkte der Abuehrschlax.-ht V "in i\ erwarteten Grossan^riff nach zweistan-diger starkster Artilierievorbereitung. Za-Siimen^i.^te Gi,gea\Virkun^ unserer ArtU-iorie ixixi :. ^u!i;,.<-.ja.a.- und Liatierio- steUangen der Sovvjets iaJmiten die feindli-A igiiffekraft. la ha/i en Uampfen fia-gen un .ere Trnppen den Aiisturm von meh-reren dur* h zablraicbe Panzerbrigaden un-terstutzten Schiiizenkorpai bn Hanptkampf-f Id ani und verniehletea dabei nach den biaherigen .Meldungen 56 feindlicbe Fanzer. Im Nordtoii des Memel-Bruckenkopfes wies die Besatzong starke Angriffe der iioische-.v-n in sciivvungvo!!en Gegenstossen ab. Sili .le am Illicin und die froiitnahen Ge-biete bn Westaa wvrdea ges ter o/durch an- glo-auiierikanisehe Tcrriiiilu-^er/ mit Bomben ani^egrifren. In der NaefaA flogen die Criten in das Gebiet der Pommerschen Bucht ein. Nachtjiiger und Flaliartillerie der LultwaHe brachten 21 Vicnuotorige Bomber zum Absturz. London Lag Tag und Nacht unter unse-rem V'eri^elr.!air=ifeuer. Vor der v.est: orvve^iseher Ktiste hatt^ ein dcutsches Golcit Gefechtsberuhrung mit ci-neoo Vcrnand britiseher Seestrcitkriifte. Bie zu seine.n Sehutze eing«*setzten Kampfmit-t vojake, uradnike, policiste in orožnike, za kai bodo Angleži izpustili pri-me.Tio število upornikov, izmed civilnih in-ternirnncev pa bodo izpustili samo britanske državljane, medtem ko bodo ostali grški civilni ujetniki do nadaljnjega še v ujetništvu. Grški regent metropolit Dama-skinos se je v četrtek zelo razburjeno pri-; tožil, ker ne bodo izpustili tisočev mož in žena. ki so jih odvlekli uporniki s seboj kot talce, vendar je izjavil, da je pripravljen r ?: in pričeti po^njr-.r.fa med uporniki in gršlco vlado. Fri teh poirajanjih bodo igrali grški civilni ujetniki gotovo važno vlogo. Vojaški pogoji premirja določajo demar-kacijsko črto, za katero se morajo umakniti uporniki. Ta demarkacijska Crta le2i j nekoliko za sedanjim boj.šeem. Da pa igra-I jo britanski interesi v vsej zadevi glavno ^ vlogo, je razvidno predvsem iz tega, da morajo uporniki izprazniti tako vse otoke kakor tudi širok pas na obeh straneh Ko-rintskega preliva ter luko Solun. Ker pa potrebujejo voditelji upornikov gotov čas. da bi lahko sporočili svojim različnim skupinam, kdaj naj se ustavijo so-. vražnosti. ter jim dajo primerna navodila. I stopa premirje v veljavo šele opolnoči v j noči na 15 januar, uporniki pa morajo izprazniti določena ozemlja do 17., 18., 19. in 24. januarja. Glede političnega ozadja premirja jav-[ Ijajo. da so nastali pod vtisom britanske nadmoči med uporniki spori. Potem ko sta se demokratska skupina ELD in marksistična skupina SFE ločili od gibanja EAM, je postalo to gibanje povsem bo'jš^viška r or^anizaei-T ki se je v teh okoliščinah odločila za sklenitev premirja Da tudi v tem prv?niso M'i brez nadaljnjega sprejeti vsi angleški poe-oji. je razridco pred-vsem 1z povsem edinstvenih določil elede civilmh ujetnikov prav ta doarovor glede teh civilnih ujetnikov dekn^u^e da dosTe1 še ni bila dosežena odstranitev notranjib političnih težkoč. ki so dovedle do upora. StorVh^im. 14 'nn Gr:1-: regent metropolit Dnm-^-ino1:: je izjavil po ve~-i londonskega raiii-a 7a«^+onnikom 4i--a dn mora najostreje odkloniti oo^o-^^ ELAS-? v VDr-5-^'M ra-'^.-r.-n-is to.!cev Pr; svojem umiku proli severu so odpeljali ELA5-OVC-; s cebos t;?.0^e civilistov Da-ma~k:n^~ ;e rvo"r»3r-'i ^ Vn-nru rl-q n: res da bi §lo v trenutnera s^om 7a socialna nesoe^cin rnei levfeo hi de~n;ro. temveč je nastal, k^r so si b^+o,° oborožene tolpe s s"lo zagotovit1 oblast Madr*d 1^ {an. Novo:menovani grški regent D--. . nos in nova srška vlada generala Plast rasa nista do^e^la ničesar kftr bi mo^lo pričati o bližnjem pomirje-niu Grč:p» ugotavlja »La Vaneuardia Espagnola* Umk ELASovih čet izr Aten ki Pireja bo verjetno le prehoden "ir. iz- vršen zato, da bi se komunist čne tolpe v gorah ponovno organizirale. ELAS je pri svojem urniku odvlekel s seboj tisoče pro-tikoimmisUčnih Grkov in jih namestil v nekem koncentracijskem taborišču v Tebah, ne da bi jim dovolil stopiti v stik z mednarodnim Rdečim križeirL Ti dog.d-k: ja^no kažejo, da so prinesli zavezniki Grč ji namestu osvoboditve državljansko vojno. Curih, 14. jan. Kakor je razvidno iz nekega londonskega poročila, si prizadeva angleška vlada, da bi se izognila mučnemu položaju in še pred sestankom parlamenta na vsak način dosegla sporazum z grškim; !?y>orniki. Zato je prejemal general S.obie . zadnjem času vedno bolj nujna navodila, naj čim prej konča spor, čeprav bi se morda ne izpolnili vsi pogoji, ki so jih prvotno določali Angleži za prekinitev sovražnosti Poročilo pravi, da ed no ti notranji politični razlogi pojasnujejo. zakaj je opustil general Scobie svojo prvotno zahtev-) po osvoboditve vseh talcev in civilnih ujetnikov ter sklenil kompromis. &0asg3?!jeva Itaf ja Ženeva, 13. jan Pod naslovom »Italija pred revolucijo« poroča neki vojni dopisnik iz Italije v listu »American M^rcun-a: V ItaPji vladajo tragične razmere Kaže, da bo prišlo do revo'uci e množic. Angleži in Amcrćan- niso razumeli ps-'holojr'je Italijanov Prebivalstvo jc zelo nezadovoljno, kajti zavezniki n'so iz-; svojih obljub Za kulisami pa dela Ru-s-'ja ter poefcuša položt; teme jne kamne za komunistično zvezo Prebivalstvo zelo strada ter je na robu propasti. Tisoči rodbin prodajajo svoje pcsledn e vrednote za malo kruha. Cma borza c\ete Najslabše se sodi otrokom, od kate-ih je umrlo 45 % v prvem letu okupacije zarad; pomanjkanja hrane. Prebivalstvo i^ee hmne rud*: med odnadki zavezniških vo-jikov Razmere v b-^lnicah sc stra-ne Ep:de-mi'a tifu«a crn/i prebivalstvu od katerega je pribižno en milijon brez strehe Roko v roki s trmi razmeram1 pa obupno naraiča presti-tuc; ja. Obrasnba pred letečimi bcmrbami nem^jča Stockholm, 14. jan. Ameriški tednik >Ti-me -v piše, da imenujejo v Londonu nemške leteče bombe »Bob Hopes*. kar je kratica navodila protiletalske obrambe, ki pomeni: 5 Skloni se in upaj na najbolje.« Zaradi delovanja V 2« ima civilno prebivalstvo tako velike izgut^e kakor v najhujših dneh preteklega poletja. V Angliji so še daleč od tega. da bi našli uspešno obrambo proti >V 2-, prav malo pa tudi vedo o ustroju tega raketnega izstrelka. Ameriški letalci trdijo, da so fotografirali polet »V 2« v stratosfero. Iz slik sklepajo, da leti raketa prvih 15 ali 20 km v območju nekakšne »radiokletke«. ki jo tvorijo radijske oddajne postaje v krogu 3 km od prostora od-leta. Po tej teoriji usmerijo raketo na ta način, da jo uravnajo v pravo smer v območje te »radiokletke«, nakar sama leti v določeni smeri. Praktično je povsem nemogoče, napasti med potjo to letečo bombo. Napačna ang^eSka vest Cerlin, 14. jan. Britanska admiraliteta je izdala 13. januarja uradno poročilo, da je Oddelek britanskih pomorskih sil. sestoječ iz 2 križark. 2 nosilk Irtal in 3 mšileev za zaš.'ito ladijskih spremljav prod norveško obalo v višini Egersunda skoraj popolnoma uničil neko nemško ladijsko spremljavo. Londonska objava, ki je deloma v nasprotju z ostnlimi britanskimi vestmi, trdi ob koncu, da so ostale vse angleške edinice nepoškodovane. Tozadevno je zvedel mednarodni poročevalski urad s pristojnega nemškega mesta, da je londonska objava v odločilnih točkah napačna. Po nedvomnih ugotovitvah so potopila v zaščito nemške spremljave dodeljena bojna sredstva nemške vojne mornarice 1 britansko križarko in 1 rušilec. O potoku borb javljajo naslednja podrohnosti: Tik po pričetku spopiada med nemškimi spremljevalnim! vozili in britanskimi vojnimi ladjami so posegle v boj tudi številne na področju Egersunda razvrščene nemške obalne baterije. Z več sSIvami so zadele sovražnikove edinice. Med drugim so s kopnega opazovali, kako je neka nasprotnikova vojna ladja gorela. Pomorska bojna sredstva, ki so ščitila področje, so potopila 1 križarko in 1 rušilec. Nemci so Izgubili 3 edinice. Njihove posadke so po večini rešili. Ra2Ž:r?55»f e vstnr^t^o^ posu Berlin. 14. jan. Vojni položaj je zahteval takojšnjo razširit p" minskega nevarnostnega pasu v Skagerraku v smeri preti vzhodu. Zato je bila potrebna določitev nove meje za švedske ribiče. Ta meja poteka 5 morskih milj vzhodno od vzhodnega pasu nevarnostnega predela. Nemška vlada je objavila splošne podatke o minskih poljih 13. januarja 1945. Vlada svari znova pred samolastnim prevozom skozi zaprta vodovja. Vsako vozilo, ki nima posebnega dovoljenja za prevoz po označenem področju, je v nevarnosti, da bo takoj uničeno. od De Gaulla togš&l£k& hrano Ženeva, 14. jan. Reuter javlja iz Par.za. da je izjavil francoski vojni minister D.t-helm, da nameravajo podvojiti trenotno iz 600.000 mož obstoječo francosko armado. Po vpoklicu novih letnikov bo štela francoska armada 1.2 milijona mož. »Associated Press« javlja iz Par.za, da namerava Francija mobilizirati 10 letnikov, ki štejejo 1.8 milijonov mož, s čimer bodo pozvali pod orožje mnego več kot 2 milijona Francozov. Vpoklic teh letnikov je važen rezultat zadnjih razgovorov med Churchillom in De Gaullom v Eisenhovrovem glavnem stanu. Odtod izvira tudi poudarjeno Rooseveltovo prijateljstvo napram Franciji, izraženo v njegovi zadnji kongresni poslanici Novih vpoklicev bi pred angleškim in ameriškim javnim rrmeniern ne mogli zagovarjati, ako ne bi naglo sledi obsežni francoski vpoklici. Kot sredstvo za izvedbo teh francoskih vpoklieev uporablja Roosevelt grožnjo, da bo zaprl dovoz ameriških živil v Franc j o, s čimer hoče napraviti De Gaulla spričo sedanjega katastrofalno se slabšajočega prehranjevalnega po!ožaja čim bolj poslušnega Roosevelt in Churchill hočeta izkoristiti z nemško ofenzivo na zapadu nastale težke E'senhovvrove udarce za to. da bi ustvarila na podlagi splošne vojne obveznosti francosko vojsko ter jo oborožila z ameriškim oro7.;em. zimasajem ministrstvu Stockholm, 13. jan. Kakor javlja agen-c'ja Reuter iz Pariza, je bil menovan Jean Chauvel, »odličen član odpornega gibanja«, za generalnega tajnika francoskega zunanjega ministrstva. ©l^esno bsljševlško nađzarstvo v BslgarZ^ Zagreb, 14 jan. Vso javno in kukurno življenje bolgarskega naroda je bilo po-stavljeno pod poostreno boljševiško nadzor tvo. To nadzorstvo izvaja predvsem take zvana ljudska milica, k: jo vodijo visjj funkcionarji moskovskega NKWD-ja in v kateri prevladujejo predvsem v nekaterih večjih mestih židovski in drugi ne bolgarski elementi. Ljudska milica je pred dnevi na boljševiško željo izdala strogo prepoved vseh javnih in zaključenih prireditev, shodov, tudi zborovanj verskih organizacij ter glasbenih in literarnih nastopov. V bodoče bodo take prireditve mogoče le po prejšnjem odobrenju vodstva milice Če prireditev te? bo imela komunističnega značaia. brk one ne bo dovoli ena. Ta poostritev je po mnenju narodnih boTgar-akifc krogov posledica naraščajočega ne- mira in negotovosti v mestih zaradi poslabšanega gospodarskega položaja in oja-čenega terorja. Tudi komunistično ščuvanje doprinaša k splošni negotovosti. Tako so izdali gotovi krogi m okrajni odbori tako zvane domovinske fronte pozive, s katerimi skušajo vplivati na odločitev ljudskega sodišča v Sofiji. V pozivih zahtevajo smrtno kazen za obtožence, da bi zagotovili, kakor je rečeno v pozivu, delo 9. septembra. Razen tega nameravajo na* ta način izpolniti važen pogoj premirja. V istem smislu se je "izrazil med ostalim žid Me-nachen Fa'on v listu »Zarja«. Ta boljše-viškj krik po krvnih žrtvah ponovno dokazuje, da je ljudsko sodišče v Bolgari j predvsem moskovska »stanova, ki naj služi boljševičkim namenom, 99 IZHAJA VSAK PONEDELJKK KUT TON KI) PUJSKA IZDAJA >JUTRA.* K-sva silovitost sfmske bltks vArdenlh iše\išld prodor v budimpeštansko mesino središče preprečen — Ogorčen išfci odpor proti sovjetski ve!eofenzi\i med Visio in Liso j;oro — Sovražnikov Boljše v nem« velenapad'na "vzhonlnopruiskern obmejnem ozemlju — Britanska kr*žarka In rušil-ec potopljena v pomorski bitki pred zapadno norveško obalo Fuhrerjov glavni stan, 14. jan. DNB. Vrhovno poveljniStvo oboroženih sil objavlja: S : rvitosl :im-ke bitke v Arđetđb je «no-va nnrasla. Naši oklopniSld in p<*tir.t:ii od-clrlki so se na celotnem hojisčnem loku ves dan hudo borili z napadajoainai ameriškimi divizijami. Sovražnikovi napadi južno od MaJmedvja so se ixj"iTovili. Južnr/apadno od VirUdma smo z našimi protinapadi preprečili pos'^us močnm nasprotnikovih oddelkov, da bi se prebili v Houffalize. Tudi na področju vzhodno od FJastogna je so-v: ;nik kljub mcor»i strnitvi svojih sil le nepomembno napredoval. jsia h« jl'iču pri Bsttena in Btttejrshofm] \- "' "i"; sa Američani, ki so nap:m7»i torti po osemkrat na dan. znova poskušali. <^a bi potisnili naše čete iz zavzete Mnginctove črte. iN phovi napadi so se krvava zrušili. Od Itheinuia do Ersteina smo očistili vse Ozemlje med Renom in Illom. Otl 1. iannnrja smo un'čili ali zaplenili na zapadnem b?\p^ču 520 sovražnikovih oklepnikov ter privedli nad 5000 ujetnikov. Iz srednje Italije in z Halkana ne javljajo o nikakili pomomhnH^ih boj'h- Na Madžarskem so UB spopadi med Blot-nim jezerom in Dunavom še nadalje majhni. Naša žilavo boreča se posadiva je preprečila poskuse bolJSevUror, ki so h^t»*li v zaščiti noči z vzhoda vdreti v bodlmpe-štan^ko mestno sred'šče. Severno od Dunava se ja združilo veo naših Bapadalnili konic in tako nadalje zožilo sovražnikovo vdorno poclro^-jf% N"a madiarsko-slovaSkem obmejnem oce-mlju je sovražnik med Blau«telnom in reko Hernađom še nadalie napadal s številnimi, na dosedani'h žarišfih zbranimi silami. Razen nekaterih manjših vdorov, za katere se še bi je jo siloviti boji, smo ga zavru'.!:. Z baranovskegn pređmostja so se premestila Žarišča obrambne bitke proti novi boiJfeeviSkj ofenzivi na pc'•: --'.a v nravilni luči. bodo kmalu izpromenili svoja napačna upanja. Razpoloženje v Ssvfettr! arvCTi $toc'knzu-je o. da tudi v sovražnem taboru n: vse v redu. Izrofitev D^riarel? . Sto I boJm, 14. jan. Ameriška poročevalska služba v Evropi trdi, da je Turčija dovolila zavezniškemu ladjevju prevoz skozi Dardanele. Tudi *Exchange TelegTaph« javlja po vesti, objavljeni v »Morgon Tid-ningenu«, da se je Turčija izjavila sporazumno s prevozom zavezniškega vojnega gradiva Sovjetski zvezi skozi Dardanele, Exchange TelegTaph« trdi. da ima to vest tudi iz dobro poučenih krogom v Washlng"-tonu. Nadalje so tudi uradni britanski krogi potrdili to vest. kakor pravi poročilo agencije »Associated Pressc Iz Londona, ki jo je priobčil dnevnik i-Svenska Dagbia-det«. Poga^ania v tej zadevi so bržkone vodila po vojaških prekopih. t ■r-S - an 2 »SLOVfcNMCi N A K O L>- ponedeljek, 15. januarja 1M8 Ljubljanska nedelja F3*l vtisom i ur; h žrtev smrtne nesreče v Šiški L.jubljama, 14. januarja in&šnjo puščobno zimsko neaeijo }e i . izubijana poj m Oa^m vtisom ž^lOigrc. 1^ je zanieva.a Kai fttiri smrtne žrtve 2e nekajkrat smo pv/iočaii. ua je ireOa vel.K«. P rev unosu povsod, kjd Kurijo s premogom. Zrać i tok mora biti povsoa sia^ei± aa venomei ouvaja strupene p:.ne To^a ljudje so skiajD. šteoljiVi m tako se zgodi da v nap ićm šteunji preveč zapirajo peći niKar nu^iopajo zastrupljenja z ogljikovim munolis dom Izmed vseh daseua j.h nesreč je bila na;nu.,ša ta, k; se je pr merila v soboto poo či v Špranji S.siti ob Ceiovs* cesti, m Sice: pri starem Gasilskem dom., na Zelen n dne.n trgu. kjer je t>r.a pr'-jžnj ča.-e občinska p surna za Spo njo 6isko dukiei n. bia Bifika priključena k ljub-ijjjaSKi mesta, obči. i štiri smrtne žrtve V noffi od petka na soboto s^ imeli tu noSno -.ežarao službo naslednji štirje dela vc-: 1 Simon GaJjot, 55 !et stari de avec, vdo vec. oče Lrch otrok, at^nu.vč v Savija.ii št. 47; 2 Jcie MraJikar, po domače Kocman, 83-letni delavec, poročen, stanujoč v Dr-g. št. 31 pr: Kos zan; 3 Jurij K«>šir, 53-let i delavec, poročen, stanujoč za Bež.giadom. v St. Marka u.ici št. in 4. Ivan Hrll^ar, 45-Ietni čelavec. poročen, stanujoč na V'oaovodnj cest. st. 25. Vsem tem št.rim delavcem je Diia za nečn. dežurno službo dana na razpolago posebna soba v baraki ob Zelenjadnem trga. V baraki so ležišča i. tud; železni peč, v kateri so si v peluk zvečer zakurili s črnim premogom Pieccj zgoda i so Jegii k počitku, prej pa _so pozabil o-iprut; varovalni venLl v Ccv\. k. drži iz peč. v dimnik S bo so zak.enili m mirao zaspal , pač ne ^a bi siutiu. da se bodo prešel J: v večnost. V soboto zjutraj ob 6 15 jih je pr:š^l ki.ca: tovar iS Janez Jtick. Z^m-a je triiai na viata. nobenega ooguvciu ni bi.o, soba pa je b_a truo zaprta Ježek je cdoel. ta-k-j n-io pa so . a cestnem nauzoistvu po grešili te štiri delavce, ki so drugače biu vaiao toča. tokiat pa jih ni b.io na daevao de.o. V siutnj* nesreče so ckr..g poj 8. ure r.asuno o^pri; vrata sobe v barake in naš i vse štiri delavce negibne. Takoj je bil: očitno, ca so postali ž* tve saetrup. ljo ja s premogovMn p.inom. Nujno je bila na pomoč pozvana reševalDa postaja m so v S—ko pr h. tel; reševaioi po J vodsivom zdravnika dt. Igličarji. Zaman so s: prlza-devali zdravnik je mogel ugot v.ti le 3c smrt, m je odredil, da so trupla prepeljal; na Žale. žaiastna novica se je v teku dneva razvedela po žišk. |0 v ne.eljo po vsej Ljubijan ter je vzbudila povsod iskieno ob-žalova je pokojnih žrtev m s. čut je s prizadetimi svojci. Tolikšna nesreča, kakršna se že dolgo ni primer.la v Ljubljani, naj bo kr;čeč cpom.n vsem, ki kurijo s črnim prernjgom. da puščajo pečem dovolj zraka -n da s; slasti previdni s kurjenjem pod noč. predeD lezejo k počitku. Pogreb nesrcenTh pokojnikov Jutri v poue-eijtk, bodo vsi š;..r,e nesrečni pokojniki položeni k večnemu po-č.;ku m s;cer b.sta Ivan H^diar rn Jurij Koš r nastopi.a zadnjo pot ob 10. dopoldne, prvi iz kapel.ee sv Knštofa, drugi iz kapelice sv. Franč.ška. Pol ure rato jima bo sledil v grob najstarejši izmed nj;h Simon Galjot, ki bo našel p čitek ob stran svoje pokojne žene.' Jože MrzlUvar pa bo popoldne prepeljan iz kapelice sv. Mar.je na ŽaJ h v ceiltev v Dravlja-h, odkoder bo pogreb ob 15. uri. Novi grobovi Umrli sta gospa V ktorja Krainerjcva, r:j le:z.:;o.a. vuova žekzn.škega urad-rika v pokoju in gospa Marija Novakova, po ro.u Ve:k vrhova, vdova magistratne-g:a uslužbenca Slednja bo nastop ia svoje zadajo pot v torek ob pel 9. dopoldne, go. spa Kramerjeva pa pol ur nato iz kapele sv. Jožefa : a žaiab. — z Jesenic je pr.š.o v Ljubljano sporočilo, da je na sam baiični praza.h legel k večnemu počitku trgovec posestnik i., bivši župan g. Andrej č«»fcr, njegov: .me je bilo zadnji dve desetletj. splošno zaano. ne samo v gorenjski, temveč tud v širši slovensk, javnosti. Pak» j-nik je bil značajen mož Ln dober gospo-iar. ki je svoje lepe sposobn.sti uveljavil ne samo v svojem podjetju, temveč tudi v vodstvu L. up;avijanju jesen.Ske občane ki je z razvojem industrje d^iiveia tolil^šen raszmah, — Pokoja.m bag spomin, Za.ujo č.m naše odtkr tosrčne sožalje! Pozor pred tatovi Letošnja z.uiu uoij kakov druga :eta opo-^arja meščane, naj bouo še v enem pre-viani: pre^ tatovi. Sna in zločinski nagib ; laprav ij^ta v današnjih časih mars.zvaiH-«ega grtd aka K temu, da izkor.st vsvl;> pr.KŽu'^t, kjer se da kaj p brati. Ko^e-s ar ji i} Vov povsod v strajui za svoja ko— osa to ka_ upravičeno, saj skerij n' di.eva: -ia ae bi policijska kioaika zj.oj.c-tlln *rln 1 »'les ali wsaj posa.ne-mi i ai.-luv, z asti uinar.iov n svetilk. Z^i se, kaleor da tatovi kojes prežjo za vsaaum vogaiom in da iza a .^i.^o sitMierao prijožnost, kjerkoli pusu lasL lk kolo nenaazorovaaao. Huue skib. .majO tuai g^ospodinje. sa. izg.ne iz veže z_buj za smeti, najb-ij pa prežijo tatovi na perdo. Tega ni mogoče sušit^ po kuiiinjah in povsoo pač nimamo z .varo.an^a verand Kjer pa se perico suš. na prostem, je treba budao pazat oa^nj, kajt. ponovne t^tvi e pr.čajo, da sc se v Ljub.jaoai neriaieri kar spcc^aJ-Ziraii na pabi.aaje^ kakrjaih koli kosov suoeč.ga se per.la. Ze.o ^p- czae morajo biti tudi bizo-v i>ke per.ee, k. ne smejo nukoi. pust.ti svo jih. voz.akov brez na^Z-rstva. Biz.višk.^ piace so po tatvinah tem bi>lj priz^a.ete k^t mo.djj gOapodiU^am plačati odšvod-n-no, ta pa izuaša lahko ved let ^ zas užek, iVea^viii dve tatvin, na škodo bjz. ivlškia per c sta p.o\ba;. poučni. JNfcka tatica je .......a pivi per.ci ve^-lto cu o peiiia, m^d kateia-.il je b.io tudi 6 rj-i? v vied-nosti nad 50d0 lir. D.ugi per.ci je prav taJio o. nesla znatno culo per-a. iN a sumu je n»ka siaiejša ženska, ki se je na Ašk<_r_ čevi i_.it sa.ukaia ok&ii eruge pei.ee L-. j. ponujala saaarin v nakup. To se ve, da bodo L*zovtSke pe.ice od^iej aa m:č pre-Vidne, laiJio ši pa tudi m.s :nio, da b^do pr.inemo obi-čmiale s tatico< ako - z:;--jo pri svojdi vozičkih. Sveče kupujemo Nujna poU(.uua ouioj.tev uobave elak-tr ć-e^a toka je pianes.a v ljubijj.n-j.co Življenje maiSiKaaeio :zprcmembo. N.ć več si tramvaj ne krči p-^ti skozi zasnežene ume. p^uučno življenje je uien-^a pclcono onemu za P. v.a - ruo vih časov. Zgo^ .aj zvečer s"p 5mme gledat1", k^ko so bili ni hori m^ie aH sinovi pregnani ali umorjeni« so doživele nato isto u^^o k"»kor žene Iti oVMf**^ v vseh oe*a*yii v^^-eh, v katero je prišla boljševička krrga. Oni, ki so prestali te dn* grore 5e ne more'o verjeti, dn so o?^'oboien: n dn so pod vaistvuui nemške vo;ske Presrrozo-vito je bilo trplienje in or^ra^ni so st>o-mini na preživele dni. da bi ce že drznili svobodno zadihati tn unati N'iho\*r> edini želja je. dq ne bi n:kdar več doživeli tako grozovite usode! „Madžarski41 pei«gl s sovjetsko zvezdo BerMn, 14. ja-". Na Seimograškem so uvedle sovjetske oblasti po tzropanju vseh bl?gajn in b?.nk nov denar V obtok so dali »madžarske« pene;e, ki so prav takj kakor stare novčanice, le namestil Štefane ve krone imajo sovjetsko zvezdo! Angleanicrlški nzčztl v vzhzžnl Aziji Tokio, 14 jan. O domnevnih angloameričkih strateških . ačrti.n v svezi z ofenzivo na Lazoau p*še t^k.j^lci domsnik D.sxi ja: Po poročil .h z boj šča se udeležule na-paaa na glavni fuip.usk. otok skorai vsa aaieiš>wa mornarica obupno z nekaterim, britanskimi euotanu. Kakor so na na sprotn. strani že po ovne prizna... predstavlja izkicanje v Lingajdkem zal. v u It* prvi korak ogromne akcije, ki naj p.nnesf v biižnji oouuCaosti odločilne degod!:e za vso vzhodnoazijsko vojno. S »pacJ^Skim preaodom« skuša prit nnsprom.k aa k.-taj^ko kopni o da b; tamkaj naprav.l za invazijo aa Japonsko potrebna * i«*«tlska cporiiča. obenem pa zaprl jap nsl^ dovoz ne ceste do vojaške vaza.h snrovm v južnem področju. Na Japonskem se v polni men zavedajo pomena bitke za Luzon To nam po;as Ju-je imenovanje generala Jamašite, ki spad . med na.spcsob .ejše g-lave japonske arm de Odloči.rn tokijsk Krog: so ponovno pouia-rili v zadnjih dneh. da je izvrš.la Japv>a*k'. vse priprave, da se sovražniku :a terr. bo. jišeu odločno upre. V Buimi se kaže zad nje čise ojačena ameriška akrivnost nn severu m na skrajnem jugu dežele. Pri Bhamu in v b iž ni Shweba se oo.e mp-n ake čete s Kakimi 10 do 15 čankniko-k tajskim: div4z:jami ki so jih izvežba Američani Obramba: uspehi japonskega letalstva Tokio, 14 jan Japonski lovci so sestrelili nad Moluškim otokom Halivahera 10 sovražnikovih letal to 15 poškodovali Dne 11. januarja so nad Sonanom (Singapur) sestrelili ali piSk^dovaM izmed 20 letal tipa >B 29« 16 stiojev. Dne 12. januarja je bilo Izmed 90 sovražnikovih letal, ki so priletela nad francosko Indokino, 20 sestreljenih, več pa poškodovanih. Tudi angleška mornarica pred Fil pitu Tokio, 14. jan. Kakor javlja >Asahl Sim-buni iz Sonana (Singapur), smatrajo, da se udeležuje sedanjih invazijskih operacij na Filipinih tudi angleška mornarica. List nadalje piše, da se lahko pač dvomi, ali ima to sodelovanje dejansko sploh kako vrednost ali pa je namen sodelovanja le podpreti angleški prestiž v vzhodni Aziji. List piše nadalje, da obstoja angleška pacifiška mornarica iz dveh bojnih ladij, ene nosilke letal ter vrste križark in rušilcev, vendar nimajo Angleži na tem področju nobenih modernih bojnih ladij srednje velikosti ter lahko v najboljšem primeru sodelujejo le kot del ameriške mornaiice pod poveljstvom admirala Nimitza. Raji v Burmi Tokio, 14. jan. Japonsko letalstvo bije po sedanjih poročilih na morju pred Akvabora silovit boj s sovražnikovo oskrbo. Ko so pričeli Angloameričani ofenzivo v Burmi, so se izkrcali tudi v bližini tega zapadno-burfnskega pristaniškega mesta. Dne 9. januarja so presenetila japonska letala neko z vojnim materialom polno natovorjeno spremljavo. Kljub najmočnejšemu obrambnemu ognju so se vrgla v strmoglavnem poletu na sovražnikove ladje. Neka križar-ka se je po dveh zadetkih v polno užgala in potopila. Zadet je bil tudi velik Izkrce-valni čoln skupno z dvema prevoznima lad-iama 8 potopitvijo ene Izmed njih se lahko računa Istega dne ao bombardiran ostali oddelki lp**-—*1wsa letalstva akvab-sko luko kler sn -tali cgTomn! požari ln silovite eksplozije. i I Francoski kzzmmisti hufskafo pcrotl Švici B m, 14. jan. Pariški dopisnik lista *Bas-ler Nachriehten« opozarja v nekem članku, ki se bavi z zavezniškimi napadi na Švico, da francosko komunistično časopisje vneto podpira moskovske očitke proti evici. ženeva, 14. Jan. Po vesti >Exchanga«r Iz Moskve kritizirajo »Izvestja« znova zelo ostro Švico z izjavo, »da si je treba izbiti iz glav? misel, da je fivlca nedolžna nevtralna dežela«. List označuje stališče švicarskega tiska, da nimajo zavezniki ni kake pravice vmešavanja v švicarske zadeve, kot i-stokajoče žongliranje z blagoglasnimi besedami«, ki ne bo nikogar prevarilo. Roosevettov zaupnik v glavnem stami Eisei?^is lk lista »Dagerts Nyhete:« poroča, da v Ze ciinjenih državah kri t i ri rajo R >o«eve"ove zunanjepolitične izjave, ki so bile podana preveč splošno, mesto da bi bil no^ta^l praktičen polit Čen pog am. Kritikn ne p*ahaja le od nasprotnikov Rooseveltove vlade, marveč ta.di od p i^tašev mednarodnega sodelovanja. NacionaTstično urrne jeni am-riiki senatorji so v pos'ed jih dneh v zef.o ostri obliki kritizrai zuaanjep ii-tični položaj. Govorili so o »rac: n m uničenju Poljske«, »uničenju finsk? svo bode«, posij nju baltsk h držav« ter o »hazardni igri velesil na Balkanu«. Britansko spoznanpe o ustanovi UNRRA Stockholm, 13- Jan. UNRRO so spoznali tudi v Angliji za sleparijo in poizkus prevare. Znani angleški politik Sir Arthur Salter, ki je bil pred nedavnim član predsedstva UNRRE je izjavil, da TJNRRA ne b> zmožna obnoviti v vojni razdejanih področij. Veliko začudenje Je vzbudil v Londonu tudi odstop Angleža Lindseva, ki je bil doslej na vodilnem mesta v londonskem ura!u UNRRE. Lindsev utemeljuje svoj odstop 8 tem, da neče prejemati 20 000 funtov, »ker nima drugeera posla, kakor gledati, kako se meče denar davkoplačevalcev skozi oknoc. Stavke v Zešlnjenlh državah Ženeva, 14. jan. V petek je pričelo stavkati 300.000 oboroževalnih delavcev podjetja Cleveland Electrical Co. v državi Ohio. Zaradi stavke je tisoče hiš brez električnega toka. Odbor za vojno delo v \Vashing-tonu je pozval stavkajoče, ki pripadajo združenju Cio, naj takoj zopet prično delati. — Stavka prometnih delavcev v Van-couverju Se vedno m končana. Kakor je izjavil predsednik rnaloželeznlške družbe Union, G. J. Robinson. tudi ni nobenega upanja, da bi se stavka kmalu končala. Stavke se udeležujejo vsi delavci avtobusnih in tramvajskih prog. Dr. šubašlc v zadregi Ženeva, 14 jan. V zvezi z odklonitvijo sporazuma med Subaš:čem in T. tom s strani kralja Petra izjavljajo po neki Ion. donsk vesti, da bo Bubati č kmalu *confe-riral s Churchillom in Edenom. O morebitnih prt-alogih bodo razpravljali s sovjetske« in z ameriško vlado. Tudi bivši nsrveski kralj odžagan Oslo, 14. jan. >Morgenposten« se bavi z Izjavo boljševiškega lista »Vojna in delavski razred«, po kateri ne smejo priti begunske vlade v svojih deželah več na oblast. »Morgenposten« pravi, da bivši norveški kralj ne bo nikaka izjema, čeprav se je često skliceval na angleško-ameriško pomoč, ki pa ni nikdar prišla. Tudi mu ne bo prav nič pomagalo, ker se je ponižno obrnil na sovjetsko vlado, da bi rešil svoj kraljevski prestol. Odgedena preasnova poljske begunske vlade Amsterdam, 14. jan. Kakor javlja Reu-terjev diplomatski dopisnik Rendal Neale Iz Londona, so se izjalovila pričakovanja, da se bo preosnovala poljska begunska vlada s pritegnitvijo kmečke stranke Se pred konferenco Churchilla, Stalina in Roosevelta. Tozadevni sestanek voditeljev štirih strank, zastopanih v Mtkolajczvkovi vladi, določen sa soboto, Je bil odgođen ln ga verjetno sploh ne bo. Zatemnitveni čas ti teden, ki začne 15. I. 1945 ir te€c vštetega 21. I. 1915 ie od 17*40 do 7*15 Kratke vesti z vsega sveta Ženeva. 13 jan »Dailv ExprcSM poroča da v Angliji tako nujno potrebujejo gradben, Itn. da j*o morali poslati uradnike m netrsrva rs obnovo na Finsko, da b- tam nakupili potrebni !cs. Pred koncem evrcpe'r {avija sgoncija F F!7 iz Balote, jc na^ta'a zarad' poman kanja življenjske va?mb mrosulh prcdmctiTv rud' \ K.o-umbiji gosr>ocUr*ka nfac ja Tako (h ^ se BvHSali življcnj.l:i stroiki od leta 1942 dalje za S2 rc. Ženevi 13 jan. »Los A!Vbroc»csLrOhengrinu*: Lndv.ig van Beethoven: Simfonija v c-duru; Rlbard VVagner: Gozdna slika iz glasbene drame tSiegfried«; Max von Schilllng: Simfonični prolog opere »Kralj Oidlpus« po Sofokleju; Franc Llszt: Madžarska rapsrKlfja štev. 2. Vmes približno ob 19.00: Poročila v slovenščini 20 00 -20.15 Poročila v nemščini 20.15 do 22 00 Prenos osrednjega nemškega sno-reda: Za vsakega nekaj 22 00—22.15 Poročila v nemščini !n napoved sporeda 22 15 do 23.00 Pikanterije 23.00 24 00 Prenos osredii'-^n nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo. I Objava DavFnn upmva EJabUana m^^Jo op^nr- ia: Od 1.—15. jcnucrja 1945 je t e a - ložiti prHave za rek'ame in prijave za bi]i \r-de za leto 194'>. Od 1- do 31. farmarja 1945 zapade v p1- čilo točilna la'^ zi I. p>^-lette 1^45 in do- olnilna prenv«:ia talila za I. četrtletje 1943. Cszh za gr~^t5m se vrsti V EjnbVJani so nr^^li nd 5 r*o 11 |witiar)a! Fa"far Franč^ct, roj Šolar, 77 let. i ena no-sftnika Frankonenska 23; Bleiv cis-Tr '-nrki Tfinko, 79 'et vir-ji mestni svetnic v nok , Pod TtTrnom 3: Pate Ivan. 78 let. skladRSnic v pokoju Krakovski 15; Ju van Franc. 62 let t-^o-vec in nosesrnik. SmfrrHnski 26: Ptc Sre5ka\ 74 let. Ugonari rotradafk. Gosposki 4: P:7;ak M.ir*Sn 59 let. glavni b'a?a n'k pokraimake rmrave. ZarnTcovB 7; GHntschnn Mnri^a roj. Frfivec 77 let. h'^n;ca-r^seV»n;ca M K ">a ul. 15; Havne Ade'a m:ena VVeiseltl, 66 tet, vdova no dri. aracfcilkn Zamilcova 15; Mozetič Fnnc. *W let poštni rvan;č>»k v r>rvk . Ver-^ov.ajcova 7 a: Stare Uršula 85 Vt Wv»j ku-ri-uvca. Japljeva 2: Sv^risdo'c Mar'ana 70 let, biv postrHrn:ca. V^lovdmska 0; S ''tarč Ana, roj Laurin 74 let, posestniea StanlČev« 22; Sirr.TŠič J(j/e. 44 let puaDStntfc Vrb n ka (umrl v LeoniS&o); Pn.i^nr Viktor, 35 let, biv- kro-fask\ pomogni V lovdanska 0: K'en "ne Mi-r::n rni D ,:^ir. 76 re+ z-"-cfn:ca, Tm 5: Tr'-č Marja roi Gole let žena ključ, mo 8tra Sv Petra ces nS: ITrbi? Tererija roj. Grilc, 7K let, aaeebntca, Dg'arjeva 13: Pečnilt >lar"ja SI let. za^cSnca. Japljcv« 2: Z.tc Marija roj. Koprive, vdova po s+rojevodnj fil let, Vldovdanska 0: Volt Marija, roj. Žrko. 73 let. vdova pr, žel. us1:i?bencu, Jenkova 9; Rrtt Leopolclina 59 tet Šolska upraviteljica v pok. Scopolijrvn 12; Krni Jožef 77 let s*rr_ farski pomočnik Škofa ul 10: BaJ*efJ Tožcf. 53 let. Bteklarkcj mo;ster Hrenova 17; Fan!n aer F1 zabefa. Kendn. fi7 let. vd^\a ro s^d. uracmikn. V ' vdanska 9; H^ler Jakob 60 let dc'avec Ce^^a dveh ce^ariev 230: Naber-goj Ivan. 52 'et knJ;goveJ3ci r»omn?nik. Franko-nanfiki 20: Sftfaa Amalija, roi \VeV-er. 67 let, /ena :n','.*cfrifca, Hrska 16: HiaSovec Marija, roj. F-nk 71 let Sena višjega Grvetnika drz žd. v m-k. M'»Iga Jeva 12. V llob^aimki boln'šnie? «n nrorit: Avmm fvan 6? let klučavničaT, Bleiweiaova c 42; Cek?č Peter, 65 let poVcifaki opok . Obrnila ul 3: Hočevar Ivan. 65 let. daven-. viMi unra-\-teli v rok. Pri jat* Jeva 14: Ddranc Alojar/, 73 let Ki v': rodar; Novak Matia 51 let b^- ' vec: Ričič Ivan 56 let. nasar^ki p^čnk, ': --nnva 12: Watxak Emcrik Fv^en 59 let, " I oracfnft v nnk. Pii^feva 28; Vvb-ra'ik Pranč«4ca mi R-nć:na 59 let uradnika drž let, R in - đolkia Ce<*a XXI H 18: Ph> hire Marila. 63 'et. ?ena Vočirja M ma vas ». 10. B'zelM^: Ptc Francr*«. m j Z"nrv4car. 57 let žena 7anrf narednica. Vir pr: Domžalah; Levstik Ten-ne* 87 'et dninar *nh na Le-^:n;- ReSek Julrfa 6? let laaelaiica Novo mesto Trdinova 9: G ^'ar Vida 45 let. ?ena drl, tnJilca Prvo2 13* Mnrel Fnnč^ka 73 let. hi-iarki ^elm^ie 39: Fre!;h H^na 24 ^et žma upcme^;r^-fl 2: M^dle To?e 34 let. Ve> l;ke BnMT- 61 \Tovo mesto: Znrc Josip. 56 let, umetni siilcnr, Toljaneki nasip 40. Domobranci so izve] evali nove sijajne zm^g2 Ce bi hotei: samo kratko opisati vae domobranske podvige, ki se dan za dnem vrste po Ljubljanski pokrajini, po Primorala in po Gorenjski, če bi se hoteli dotakniti vsen uspehov, bi nam zmanjkalo prostora. Zato naj omenimo le nekatere, najznačilnejše in najpomembnejše uspehe vrlih borcev za boljšo bodočnost trpeče ga in krvavečega slovenskega naroda. Bojna skupina stotnika Vuka Rupnlka ima za seboj pol leta trdih bojev. Pri tem je dosegla najvišje plačilo: zmago. Domobranu te skup.ne so z Notranjske pregnali vse rdeče * brigade«.. Sedaj zasledujejo le se tako zvane terence. Niti po Notranjskih gozdovih okrog Loške planine. Bloške pla-nole, Itakeka in po obširnem predelu vse tja do Ljubljanskega barja se ne potika več nobena, komunistična »bnguda«. Napadi domobranskih udarnih skup.n so bili tako silni da so se morale ponovno poražene in razpršene »brigade* umakniti z Notranjske v osrčje oddaljenih dolenjskih gozdov. Ostali pa so po notranjskih gozdovih in kraških jamah le se redki terenci in zloglasni »Notranjski odred*. Najnovejši uspeh*. Rupni-kove oojne skupine pa dado slutiti, da bo kmalu tudi tem odkleakalo. Med drugim je bil pred kratkim ujel tudi komunistični kurir, zvedel; pa so še za nadaJjna komunist ena akl ivališča ln tajne poti. Dne 14. decembra je bila Rupn kova bojna skupina spet na pohodu; ujeti so bili komunistični kapetan in dva »navadnac komunista. To je bilo blizu Bloške planote, fitiri dni pozneje pa so se domobranci pojavili ob Gornjem jezeru pn Starem trgu. V boju je padel bivši pripadnik savojske vojske — seveda komunist. Nadalje sta bila dva komunista ujeta. Dva dni po tem uspehu so Rupnikovi borci v boju z manjšo komunistično skupino ujeli pr silno mobiliziranega Primorca, trije komuniati pa so v boju padli. Nadalje so tudi zapienili celotno komoro 4. čete komunističnega »Notranjskega odreda«, strojnice, nekaj konj in eno mulo. Trebnje na Dolenjskem je sedaj v domobranskem varstvu. Komunisti so si prizadeval:, da bi to postojanko s številnimi napadi omajali. Domobranci računajo, da so komunisti v teh bojih, trajajočih štirinajst dni. zgubili nekaj sto mož. Napadali so celo s tremi topovi, od kater. \ je enega uničila domobranska mina. Neke noči so domobranci pustdi napadalce v neposredno bližino in jih s strojnicam! pokosili. Tako so napadi prenehali že teden dni pred božičnimi prazniki, da je bil sam Božič m:ren. Mnogo prisilnih mobil ziraneev iz štajerske se je javilo postojanki, v enem dnevu pa so ujeli kar pet komunističnih kurirjev. Prlbežnikl so pripovedovali tudi o usodnem razkroju v komun stičnih vrstah. Ko je bU znova otvorjen železniški promet do Kočevja, so ustanovili novo domobransko postojanko v Kopanju. Ta fara je tri leta už.vala »svobodo«. S prihodom domobrancev se je tudi tu začelo novo življenje. Vaščani složno popravljajo, kar je bilo porušeno, obnavljajo pa tudi ljudskošolski pouk. V žirovsk' dolini so se sredi lanskega decembra zbirale komunistične skupine. To zbiranje so opazovali gorenjevaški domobranci. Vse je kazalo, da so komunisti na- meravali napasti sosedne postojanke gorenjskih domobrancev, da bi dobil: pod svoje nadzorstvo Poljansko dolino. Njihova proy a-ganda je trdila, da ljudje v tistem predelu Gorenske ne bodo več videli domobrancev. Zato so znova poizkusili napasti postojanko. V ta namen eo v okolici 2trov zbral: več brigad in se začeli po bližnjih hribih utrjevati. Domobranci, ki so vse to budno opazovali, so mirno čakali. Prpravlli pa so tudi vse potrebno, da bi ne bil skaljen mir oofclč-nih praznikov. Due 18. decembra so gorenjski domobranci skupno z vojaštvom nastopili proti komunistom. Nekaj dni trajajoče borbe so b!le ostre. Po 20. decembru pa so bili očiščevalni posegi že zaključeni Na bojišču so bežeči komunisti pustili 50 mriičev (padlo jih je več), okrog 40 ranjencev pu so odpeljali s seboj na 14 vozen proti 2Lrem. Med ubitimi so bili: komandant »Vojkove brigade«, namestnik politkomisarja IX. korpusa in bataljonski politkomisar. Med drugim je bi en top uničen, eden pa zaplenjen. Zmaga je bila popolna. Sploh pa komunistom ne gre v račun zmeraj močnejša rast gorenjskega domobranstva. Na vse načine si prizadevajo, da bi ta napredek ovirali. Ce že ne drugače, vsaj 3 propagando, da se ljudje pri tern močno zabavajo. Terenci so namreč med drugim začeli širit: vesti, da se morajo domobranci boriti na italijanskem bojišču. In sicer zalo, ker so divji! Da nam bo ta propaganda razumljiva, naj navedemo eno navodilo, ki ga Je izdalo komunist čno vodstvo v svojih »Navodilih* štev. 4. Oglasi se: »Velike važnosti so osebni stiki, obiski ln razgovori aktivistov s svojci domobrancev.c Zadnje dni starega leta se Je pojavila pod Gorjanci — neka italijanska komunistična rfcrigadac. Verjetno je, da je prihitela komunistom, ki jim zmeraj slaeše prede, na pomoč. Seveda so lašlti komun sti, k1 so še posebno sestradani, najprej vse izropall. Razumljivo je, da se ti vojščaki odlikujejo po svojem zglednem »junaštvu« in po tradicionalni »zmagevitosti«. To se je :zkazalo tudi pod Gorjanci, ko je dva laška komunistična »bataljona«, ki sta ropala naše kmetije, presenetila neznatna domobranska zaseda. Komunistični »junaki« so tako bežal', da jih niti krogle niso mogle dohajati, le politkomisarja so dohitele ln pokosile. Iz okrožnice Centralnega Komiteta KPS je razvdno, da imajo komunisti spet v načrtu nekaj nezaslišanega: mobilizacijo žen in deklet! V okrožnici piše med drugim: »Kongresna kampanja mora nujno imeti značaj mobilizacije z najširših mnežic mladine in ženš za neposredno sodelovanje v osvobodilni borbi.« Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se kampanja zreduc rala na vrste manifestac'j. pozdravnih resolucij in mitingov, ampak mora biti njen namen predvsem neposredna aktivizacija čim širših množic« Odbor komunistične SPŽZ pa je v zvezi s to okrožn co izdal geslo: »V dosego vsega tega izvedite med ženami vsega vašega terena nemudoma mobilizacijsko kampanjo.« O komunistični mobilizaciji dolenjskih žen pa je p sal tudi Kidrič v »Slovenskem poročevalcu«, ln sicer v članku »Aktivizi-rajmo žene!« Med drugim pravd: »Zadnje tedne ponovno in ponovno na glasamo, da je mobilizacija vseh sposobnih moških sil Angleški tisk razkriva m m prevare Chtzlha assic^ške^a Usta : , Pust'te vendar kasarno «ent!eo na dan I14 Velika remska ofenziva na zapadu 1e . vzbudila po cg drug.h za »z.veznike« J us dnih u< tud. presnetijive odmev* j na nekem poJroč u, kjer bi ne bilo pr č«- t kovali Metode prevare in sleparstva, ki jih u.ej.. fo plutokratske vla e z ni-meaom. ca ohranjajo v sv-jih deželah vojno raz^o-oženje. so danes u*odn kompromitirane. tak«> da «3 jih pr.čcll ofcx»oiatj ter kritizirati last, I oznanjevale . Sedaj se namreč začnejo maščevati baharije in zavijanja, ki naj bi pomagala pobijati vo.no utru.en.st in k: naj bi prepričala pobožne narode o bližnjem koncu Nemč je. Po velikdi razočaranjih v zadnjih tednih pa so te metode izgubile svojo moč. Zavija ja poročil z boj š*N ter o vojnem po.o-žaju ao postala predmet kritike v angleškem ti=ku, ki se je lotil napačnih metod vla:e in vojaik h poveljstev giede poročevalske politike. Po zatrjevanju nezadovoljnega angleškega tiska so vplivale ovjre, ki jih je povzročilo glavno pove.jstvo v normalnem posredovanju poročil, na celotno vo.no vodstvo. Lo oVcnaki ti*k zahteva teme jtto prečiščenje v vrstsfc odgo-vorn;h činiteljev, ki nadz rajo poročevalsko službo v glavnem stanu. Angleški tisk očita tem činiteljem, di a? podali napačno sliko o nemških, operacijah ob Saari. Tudi se kritizira ter obsoja postopanje emer škega glavnega stana, ker je prikrivalo važne stvari glede ponesrečen h angleških operacij v Belgiji, številni dopisniki ugotavljajo, da so načele te neprilike ve* sestav, ki je bil zgrajen na tem. da od vsega početka prikr va narodom. p:d!cžnim ^zavezniškim« vladam, pravo sliko o vojaškem položaju. Tako so z uradmh mest varali »zavezniške« n.iro- de. da je treba smatrati Nemčijo za »Lkvi„ i^rivao«. Zatr^eva^j s-\ da n;ina Nemčija nobenih v.jaškh rezerv več, nebeniii zaleg pogonskih srcj_stev itd. NcmSlto letalstvo so pr.kazovaii kot poi\xže.r.o. iiazni vojaakj povoljnUc] so se po nepotrebnem bj.h^.i /. napevedjo, da bedo >zavezn.šket č-te še pred Bež čem 1914. v Berlinu. Tu »zavezniški« vojaški povelja ki prikrivali javnosti pravo stanje uscima krvnih tzguo. Vs^kako bi bilo zanimivo pogledati v ozadje len pojavov kritike ter huuia očii-kcv. Da so angleški 1 sti naš i poguma za te in urnge obtožbe ter razkr.tja gieue čosAsdanje poročevalke str_tegi;e iaž: je treba spraviti v zvezo z dosedanjimi razračunavan ji glede krivde zaradi raznin neuspehov na nemškem boj.šču. Krivdo so namreč valil neka ter. »zaveznišk« povah-niki na tisk ter v prvi vrsti ua vo.na poročila^ ki naj bi bila posredovala preveč optimistično in lažno auko o pravem slanju, docira se tsk sedaj maščuje nad temi očitkj z navedenimi razkritji, ki imajo namen cjokazati, da nosijo glavno kr.vdo za najhujše potvorbe m clepšavanja v vojnih rx>:tDčilih odgovorni in merodajni politični ter vojaški krogi. Tudi v ZediCjenJi državah ameriških se porajajo očitki m cbtožbe ter kr.t.čm g a_ sovi, k pozivajo k temu, da S3 napr vi konec slepariji. »Newyork Herald Tdnoztec poziva mereda.ne vojaške činitelje V. jasn; izpovedi brez olepšavanja to brez laži z obtožnimi besedami: »Vsi upi na z nago, podobno leta 1918, so že sd&vna splaval po vodi. Pustite vendar končno resnico na dan!« Invazija gangsteri £ v v Fracc'ji Kakor poroča |:ndoaski dopisnik stock-hclmskega lista »Af .onbladet«, je prišlo do težkih bojev med ameriško poiiCjo ter ameriškimi gangsterskim in roparskimi flkupjiami v zvezi z veliko račjo, ki je b la izvedena proti ago .tom črne borze Izredno zan.mive je poročilo ameriškega vojnega tiska, ki ouxriva, da je bda v Severni Franciji uočena Uga amerišk:n vojakov dezerterjev, ki so s pomočjo franco. sk.h civilistov ropali ameriške vojaške preveze nak^p.čili blago ter ga potem prodajali po ver.žniških cenah Stiki te gang aterske iige s črnoborzijanci so bi!l dohrr organizlrai^:. Njen organizatorji so se vsak dan vozili v Pariz in nazaj. Središč-* te roparske tolpe dezerterjev je bilo v neki severno francoski vas.. Kakor ug-taviff* omenjeni list. je ta t.lovajska skupina iz-ropala nad 100.000 vojnih ob:okov ter velike kci čine bencina. Odpeija i so v ca^u 60 tednov cele tovor« avtoric bi. e na.-Lra-denega in izropanega bx.aga. Samo v de-partementu Seine je oukrLa amer.Altn v^ j-Ska p-iicija v zadnjem času teaenvko po 1000 litrov odpeijanega bencina. Pri preiskavi v neki pariški t sirarni so naš.i ponarejene ba kovce po 500 frankov v skup i> vrednosti nad 16-OuO .olarjev Ta ponar° jen: denar je bil namenjen za CZBObor**-jsnske kupčije. Senzacionalna bo prizicn'a čanov ror.*»-rejevalske tolpe, ki je spravila v cbr->v ponarejenega denarja za nad 600.0.0 do- nosa osrednja naloga. Z redkim:, samo najnujnejšimi in v naprej določenimi izjemami mobiliziramo tudi politične delavce civ.lne-ga terena. Ko moški odhajajo na vojsko, moramo hkrati zameruti svoje sile z *ikti-vizaeijo deklet in Jena. Dckieta in žene so danes dolžne .da moške takoj aademe^tijo.« Tuko je toiej s to zadevo. Komunisti hi 6eJQ sedaj prisiliti dolenjske ženske, da bi namesto tereacev vršile vohunsko službo... Razumljivo pa je. da domobranci tega ne bodo dopustili. Domobranci v Velikih Laščah že več kakor leto dni branijo to področje pred komunisti. Uspehi, ki so jih imeli v tem kraju in v njegovi okolici, so tako pomembni, da so vredm peseinega poglavja, V dneh, ko so domobranci dospeli V Veiike Lašče, so bile borbe hude. Bilo je nekaj mesecev po razpadu »zmagovite* savojske vojske in komunisti so se čutili še močne, saj so mislili, da bodo z lahkoto premagali na prvi pogled še neizkušene, dasi dobro Izvežoane domobranske čete. Toda domobranci se niso vdali. Borbe, ki so jih imeli domobranci že predlansko jesen in lansko spomlad, so bile res hude. Kolonne, ki so takrat vozile preko P jave gorice. Turjaka, Velikih Lašč in Kib-nice v Kočevje, so šele po teden dni trajajočih bojih dosegle svoj namen. Morda naj- huše so bile prve borbe na Slemenih, pri Dobrem polju in Turjaku. Ze tedaj so bili domobranci zmagovalci. Tudi komunist čni obroč okrog Velikih Lašč so razbili s svojimi odločnimi pohodi. Komunist čni odredi so se morali umakniti v dve smeri: proti j Sxlr£iži2i in Loškemu potoku 'n proti Suhi krajini. Končno je velikolaška domobranska postojanlca obvladala vse ozemlje od Turjaka do Ribnice, do Roba preko Sv. Gregorja, Dobrepolja, Ambruša in Cušperka, kjer je priola v stik z grosupeljskimi domobranci. koiažki domobranci pa 3o šli še cialje. Zi komunisti so šli daleč v kočevske in lo-ši:2 gozdove. Udeležili so se velikih bojev v Loški dolin: in dolgih pohodov v osrčje doline reke Krke. To delo so opravili do lanskega poletja. Boji so bili hudi in trdi. prinesli pa so jim zmago. Pravo delo te junaške posadke se je začelo šele kouec lanskega poletja. Tedaj je prispela v Velike Lašče domobranska bojna skup na. Z njenim prihodom se je začela v tem predelu Dolenjske nova doba. Od tedaj dalje so se ve-likolaški domobranci ponovno odlikovali. Udeležili so se vseh velikih domobranskih jesensk h bojev in pohoda v Belo Krajino. Poleg tega so stalno posegali v Suho krajino ln tam ekrog. Decembra meseca preteklega leta je Lila velikolaŠka bojna skupina stalno zapletena v borbe okrog Občin pri Trebnjem. Njene akcije so tako napredovale, da sedaj, kljub poslednjun krčevitim naporom sedmih komunističnih br-gad, čisti ozemlje okrog Mirne, Hale Loke, Čateža. Zaplaza in Trebnjega. Prav v teh bojih se je velikolaška bojna skupina tako odlikovala, da je dobila od poveijjtva posebno pohvalo. To so njeni bore v polni Ti zaslužili. Saj so vsi vojaki, ki so jih ojeklenile že trde borbe vaških straž. Tako so domobranci Kzvojevall nove zmage, dosegli nove uspehe in naredil nov korak k dokončni zmagi, ki Ima en sam namen: srečnejšo bjJ~;čnosi slovenske zemlje.- lavjev. Te dni je vzbudi] v emerffkfl] an-gic~ikih Ln iiancook.il vojaškin ferogin \-liko zanimanje proces i p begi.m ame-riškim vojakom ln č-staiko^—£a> g;:eu;em, ki so se ra.ši ttkvarj z rci»~m in crn> b-izo, ne^o s Bvojinfi vojigkimi qv;ž-nestmi. Na zatožno k.op sta pr.&a dva ameriška čas.iiro. ter 182 a^v.e. :la vojakov. Ta afeia o-di.r.va v cra^t.tln mer; n zko moralno stopnjo amerl^Ae^a voj:» škega ter častii.šl^ ga kadra. v fazni Nizozemski Pr^iie^lj-va so poročila, k« prihajajo tz i^LpidnJi predel-v. zaoeJ_nih po »z^vezn: Jk:h« četeii V ten predelih vlada prava lakota. V južn.h mz~ zemnih p oki a. ina i pLd.^jO stra ajoči ojrasli in ot.oci kar na ulicah na t:a. Zaposlenim so morali dovo»|tj zaraJ ljuds.iega rc-zburjenja enkrai teda > sko p;-osL dcin. da se lobko peij:jo na deželo, ne da b si tam, kak:r v ucb :h ć nabaviU maplo in ^ajca, temveč da si pr:^-skrbijo kro^ipirjeve oupi;e za svoj *&ako-dnevni obed. Te olupke morajo plačevat, po 4 šii;nge kg. Te tnformacije je povzeti po angleškem listu »Daiiy Ai.rcr«. PoJcbue razmera so tudi v B. Ig j^. U.iiirajoči ;u s>ra-^j 0» xJei_ j g.j?i niroo-jO nobe. ega upanj, na Kak_..o b :žnje izboijš.-r.j2 svojega b^Jn-ga p^.o ž^ja. To jim .e oai razumeti tu^i mtoiati ski predsednik Pierlot v pcsebze.n intervjuju, ki ga ;e imel rx> ob oku pri Chur-chi..u z Eteuteijevlm ue.p.snik m. Rcta ja s.e^r meroda^ne kroge v Lj^doau, da so pošii^atve ž.vil zj, icia.a.očo D gijo nu.no tn *. -ecbaod .o potrebne, ni pa mo0el Bei- ' gljeem z gobivitl za bi ž. je me.cco .z .ai-mh živilakUl p £.Hjat^v. Taic.j umir^j-j lie>._ ; gi^c. v pok. a„man, z-is^den.h po »saveao*- j k.a*, še napre,, ta n.ke»^ar n . k: b jim ) mogel pom 2ati. B.ig jce je P^eriot posebno razoče i^rrci, ptk i niko gosp *am tenera ni inšpektor S'cv. domo". r n-s.va prezide it PokraJ:rske urr: ve pr^ner_l L. Kupnik. ki je hotel a Um ob skom pokarali, kn^o je treba dajati pr z 'anje v borbah s komuni*^! p:dlm znsjunim do-mebransk m borcem in ;u a'.»om. Cien r \) isu.ii 1. Je i~-ckei ob vem s>vo.em ob skn svo.c i o^valno pnz o je pok |n kn i gospe o njc-itm T1 >s| cm nožu in VZflsd-iit d domoljubnem btircu. Ote nn je po-vdat.al bvaltžuost dnn ov n •. ki la t in slavi spomin, ■v/afo t« p.o srčno kri in iiv-ijrnje žrtvu oiili ju :a.e številke »Z atorogai, lepega in c-kusno z^miš je. egj. glasila gorenjskih domobrancev. List Ki-as jo ze.o p^rečen: posnetki ter ilustracije. Na prvi s'.rani j« si ka domkih jaslic, pred katerimi je zbrana d*užjia. Zanm je vzbujalo aii»te gorenjskih domobrancev, ko so prv.č stopili na plan K^ie nam jib na vezba1 šču, ;a pohodu in ko p vc:ju;k odlikuje ranjence. P*icbčene so tudi slike z west£alakega bo; šča. kjer je presc-netila nemška vojska so vraž uka z nepr.C2kovano ofenzivo, šesta stran je posvečena sp rninu Ru-Joifa Huanm.rja. ki je padel zn. domova o. ter v Vokiem paul m domobrancem Frar.cu Zupanu. Ivanu Kjt-nu in Janezu Prestorju. Tudi lepos ovni prispevki bogaUjjo vs^b no *z atoroga«. Zac.majo nas lepo oblsk-dj shodi, ki so j.h piireeiiii na Gorenjskem domobrane. kot cdgovor gosčar.em. NatL«i Jene so tudi zelje gorenjskih do:nobrai:cev. Iz »Z ato-r ga< lahko razberemo pomembno kub ur. CO cerO. k ga v rs:; o donibranci poleg svoje voiaske dolžnosti. Pretresljiva je slika šestih deklic, ki jih :e OF a pekiensk.m eir-iem umorila v jesen.sk: 6oiL Tako je dobilo tudi goreojjsto domo- b.aiutvo z >Zator:gom* svoje pestro urejeno glasilo, ki pa ma za Gorenjsko ludi svojo posebno kulturno poslanstvo. To dokazuje, da se tudi Gorenjska prebuja k novemu ziv^enju, ki ga poalvljajo u- ame domobranske edin ce. V preteklosti so na Gorenjskem marsikaj zaiuudio. Z-ibO pa skušajo sedaj s p.tlvojenun; moćnu in delov imi prizadevanji na vseii področjih aadoine^t.ti to, kar je bJo p^ nepotrebnem zamujenega. Goren c so Iskrena veseli u.vega li^ta in pa bodo sirLi od vasi v.0 vasi. od hišo do h.še. Clsnoa Gregorčič bi §2 v greta ctmll t? J.Inog:, mnogo je me 1 komun sti na Goriškem prisilnih mobiliza-ancev, ki so mo-raii pioti svoji volji v gozdove. Toda ti prls ini mobilizirane: preljo na \*^ako ugoUno prilik^ da pobegnejo k stražarjem. Tudi v zadnjem času se jih je precej vrnilo. Med njimi so tudi fantje m mežje s Pivke, ki vedo mnogo zanimivega povedat- o tc:n. kar so videli in Icziveli Tako prinove Hije pobegli prisilni m 'bi':zi-ranec ki e b.I v S Gregorčičevi »b igadic >B1 rxrn v 17 »biigadi«, to je v Simon Gregccčičevi, ki je p.ebivala v V pati in Avjdovseml Tam je b la poleg 17 tud. 18. brigada. Ko so prišii don.cbianci. se je vse to razbežalo na vse strani. Jaz, ki sem imel edini cilj t "•, da čim prei ubežim. sem vse stvari zmetal o i sebe in ušel. Pri komun stih sem bil vedno zelo lačen in se-?;ravian Bii szm tudi ves ozebijen, strgan in prem n. V b igndi smo sicer imel: tudi zdravnika, ki se pa ni za navadne ko-muniste nič br ?ral. Ko^us, ki je bival na Cclu, je b.i tudi ves ;-azbit in rar.iircpljen. V nr . ' U \c bilo tudi več zenslt, samih Plimo; k. ki pa so b le vsem na razpolago. Tudj Badoljevccv je blo pr?c°j v naši bri"-.dl. Ko bd tz vedel Simon Gregorčič, bi se v grobu obrnil.. .< Zanimive reči pripoveduje tudi drug. pr: 5:l;ii mol - lee, ki ni mogel več prenašati goacarskega jarma :n ki je h> k -ristil prvo priliko za pobeg. Tudi ob njegovem pripovedovanju na; se resno za- misli jo vsi on\ ki fo še ve-:lno trdovratni v s\*oji 2^Lslcpl;cncsti: »BI se;n v ddlo litsftem olrcdn ki je prebival v gozdu nad Stimccem K man-danta so klicali: Tcva iš Tcni. V odredu nas je bilo 140, aCed nami je bi-o tudi ne-Icaj Lahov in nekaj žensk, od katerih so bile nekatere za moštvo, druge boljie pa za štab. Neki Ljubljančank] je blo ime Zrfka. i ruga je bila d"ma iz Idrije 2i-veli smo po gozdovih. Našo barako so na-pa-lali in odgnali 19 živih. 4 so bili mrtvi Kdo je napadel, nit; videli nismo, zato še sedaj nc vem. r.M ro bili Nemci ali dom -branci Tam smo bili sami novinci. Ta odred so p-rtPin razielili. Jaz sem ušel Iz Podkraja. kier smo bili v zasedi. Jedli ?mo le dvakrat na dan malo krompirja ali kolerabo Spal sem samo pod pla- ščem. V tem cdredu sem bil od mereča julija. Ponoči so me prišli k-kat na lom! Sem smo prišli iz Gorenjskega. Oired so razdelili, nekaj jih je šlo v zaščito korpusa, nekaj pa v iS. brigada Korpus je ba nazadnje p:i Lokvah in pri Cpovanu. Uši o nas je zel> vel ko. V zasedi so bili Srbi. Politkomlsarja so klicali za Ko\ača. Orožje smo .meli laško. Cr. strelk nismo Imeli" Imeli smo tudi en minometalec ln dve protitankovski puSkL LJU Ije fo se naa zel:- bali, kamor smo pr.a.i. Nikjei Bfi 0 hotel; nič dati .. .< Zelo poučne so nadalje izpovedi tretjega pobeglega prisilnega mo-b i.z r.^nca, ki je tuil komaj čakal . a pril inc^t, da obme hrbet žasoatnemu Udovajakemu ž.vljeaju: Meseca jun^a sem dobil poziv, naj se jav_m v NOV. Ni me bilo Atoma, ker sem cela!. Zato so mi odpeljali ženo. iJa. flem se zanjj in otroke, javj sem se. Pos.aii so me na področje b. za Gu.uee. Tem. som bd bl~z.u d\a mueca, ko &o nas daii k do-:oin:t3kcmu o^re-u, ki je preb.val pr. Sv. L vrenciL V c^redu nr.j je b.lo takrat približno 2o0. \'meb je b-^> tudi neka^ ibonsk« ki so bile EHOVCi ko, Jc-.i smo samo uva-krat na dun, največkrat kromp r. I3U je skoraj vodno neo.an. Ohlolio sem imel i svojo, tam nisem oobl. i ^sar. Uš. ima pi i komuna t.a vii.ikoo. ue bi b;l še š..ii-:.ajst dni pri nj h, bi me snedle 10 di .4 smo bu\ v g.ziu v nekih bi±aakah. Petem smo šli skoči fepovan, Ld-Avo, Trebušo, lukavce iti Nai o.red so p. tem razdelili, 40 so jih dali na »koipus«, druge pa uru-gam. Aieae so dalj v »brigadoc na Gorenjsko. Pri komua stih sem b-l dolgo časa-LjuJje so nas g eda.i postlani. se.ii pa takole: Bii sem bolai . jesti nifem mogel ničesar. HočlH smo po hnbm, t:ua jaz nisem več zmogel. Itekcl sem, ua Dt n-o-rem več. Nekaj časa so me sil li s puško, a jaz n sem zmogel. Ostal sem *^a i^ij tn iel nazaj preti d_mu. Pu.Cko sem postil tam, k j tir sem zAObtal, bila ^e italijanska. Domov n.sean hičesur razua uš. ua oo.ezm prinese . Prišel sem po_L cv., srečal nis^j.i r.iKogar. Lahk-j s mislita, kako so nie bili doma veseli. Nazaj si n.kd.tr več ne ž i:m. Ako bi mogii, bi vsi pobe ga.li, pa je tako teZko . . . ima zavezal locrv44 Dosriijts za ZJnzZio ! n z r.eho neverjetno naivnostjo in »vel.k-poteznost^o« so so-anj fra-:c-ski obKistm_ ki te dni ;.oi«_.i »razpolagati« nad obširni. mi p kraj mam. n£Jiiške države Kakor poroča pceeJen nemški dopisnik, ao cele nemška vzI*ovine pokra ine pr sc ili poljski, : časno pa so Parenje z rer-s/.c vesttai-sklm p /ivč.em >odLrgai< od Vel.ke nem. ske d zave. ludl ni g pozabil na znamenite ner.^-.ie bkiustrijske revirje v zapadn. Nemč.ji in Goraji Sleziji. SL^-ri dun scvra-ŠLva in maščevanja, k naS^*. avo ega oajza jsaga eksponenta v »tigru Cie-menceaizju je na novo oživel m ponore«. Gl-snik te stare, vedno izp^di-tela francoske uničevalne polit.ke je postal to pot De C*, lilov zunanji minister Bi^ault, ki je ^ejai te čin v posvetovalni zbornici v Pa_ r.zu v okviru debate o ratificiranem prijate jokem peJttu De GaulJ*:ve Frarltije s Sovjetsko zvezo: >Mi smo nedvoumno izjavili, da nameravamo oropat Nemčijo Porenja ter rensko ve^tfajskega pidročja. Kakšen bo red tega področja, je vprašaš e, na katerem so pri. zadeti vsi riaši zaveza ki. Istočasno snu dali pr.st^nek na odstop.tev šiezije m Po. mor.-anskega Poljak. Te pokrajine naj bi cj. b la Poljska kot oeškoenino za področje ki bi ga moiaia odstopiti Rusiji Tudi je treba Nemčiji ztrgati žlez ^k: indusirijski bazen ter rensko-vestf&lsko industrijsko področje, razen tega Porurje. Tvornice v Porui-hj ne bode. smele več delati za Nem č ;o•« fie pred dnev- je ChurchilJ obl ubl Po* jtk^m kot odSkodninb za področja j" h m.Tala Po jsk? odstop'ti Rusiji viiho'.ia Frus jo a K3n'gsberg m te k bi vso L-'.ro nemfko hanzoaUko m-sto Danz.g. Gauili- | govor. st čna megalcm^unij^ pa meni, i morala teč: meja vzio.ž Odre. Omenjeni List >veiikodušao<£ pi soja Polj-ki ne le Komgsberg in Danzig. temveč tudi ve iko vzti.cinomorsko pristanišče Stettin. Tak<> naj b bilo odcoli 8,000.000 Nemcev pregnanih iz svoj.h domači., boijsev.sko področje pa bi se pomaknilo globoko v osrčje nemške države tja co neposredne bližine nem. Ske piestoin.ee, doč m bi se de gaullist.čna i^rajacija. polastila neaaSkJi ozemelj oLq Vestfalske. Neko slaro ljudsko reklo pravi: »Norec daje več nego sam ima« Dos.ej še m nič znanega o tem. da b. gaui ist Britanci, Aj-neričan; ali boijievlki lahko razpclagaJ| z nemškim področ.i v Vzh:dn Pruslji, Dan žigu Sleziji, na Pomorjanakem, v PoJ renju ln na Vestfa.skem Nemška vojska je pokazala tudi v zadnjem času. kaka °hko rragir-. na taksne n po .-b-se naivne evropske narode Nemčija pa bo Že dahi na V5?e te blazne ^ačrte svoj pravočasni od- Huttutfti taiiUeđi Univ. prt»f. dr. Henrik S leska: (Jth$apna meditet? ogts&e cL I. Btžen pre-s2eu ©gars&e ustavs&e zgsreSjovice # ^ /j Državna ureditev Ogrske dežele*k. jo sedaj pretresa usodna vojna vihra, se je v preteklih stoletjih bistveno roziikovaJa od one v ostali centralni in pa v zahodni Evropi. Tu se ni razvil tisti za srednj: vek tako značilni fevdalizem s svojo strogo hierarKčno zgradbo več stopeni od vrhovnega fevdnega gospoda preko njegovega fevdnika kot fevdnega gospoda nižjega fevdnDca in tako navzdol do najn:žjega fevdn.ka. Nosilca državne oblas i sta biLi ca Ogrskem kralj in plemstvo; le-to je predstavljalo politično aktivno ljudstvo in je bilo v celoti brez pravne razč emb? na vmesne stopnje kralju neposredno podrejeno. V 9. stoletju se je iz kraj.n med srednjo Volgo in Uralom sedem madžarskih plemen, kater m so >e pozneje še druga sorodna plemena hot o^mo pleme priključila, omakn lo pred napad, še bojevite j-ših nomadsk.h plemen iz vzhoda in se po skoro stoletnem premikanju konec 9. stoletja pod vodstvom dednega vojvoda Ar-pada. kneza enega izmed plemen, naselila znotraj karpatskoga loka v Polonavju in Potisju Pozneje -ce je število plemen z do-sel.tviio ns.da]jnj;h sorodnih rodov še pomnožilo. Kot vrhovni vojskovodja celokupnega ogrskega naroda je vojvoda zadeve, ki so se tikale celotnega naroda« reševal v skupščini vseh okupatorskih ko-njenikov-svoborinikov in njihovih potomcev. Vsi ti bojevniki so bili plemiči in ne kakor druzod le nekateri odličnejši, ki so se po vojaških vrlinah in po već M pojesti posebno odlikovali. K~ez.i plemen in njihovi sinovi pa so vojvodu pomagali s svojim svetom, kar je bilo počelo poznejšega kraljevskega sveta. Sveti Štefan, ki je na le-doval svojega že pe^ristjanjenega očeta Geizo in vladal od 997 do 1033. je bil. L 1001 po krščanskem običaju za kralja kronan s krono, ki jo je papež Silvester IT. poslal: tudi je papež zastran njegove vneme za pokris' }anjenje madžarskega naroda njemu in njegovim nasledmkom podelil apos*ol>!:o poslanstvo na Ogrskem, s katerim so bile združene izredno obsežne patronatne pravice. Ogrski krali-' so se sicer opirali zlasti na svoie grajske oprode in na ljudstvo, ki je živelo na RTaljevsSđh grašcmskih posestvih, izdatno so jih pa podpirali tudi cerkveni dostojanstveniki. Dasi je b:lo plemstvo zelo številno, se je vendar balo za svoj pravni položaj in se upiralo' preveliki moči kraljev V 1. 1215. so angle.-ki baroni iz>jl!li od svojega kra- lja takozvano magno karto, ki je kraljevo obiast dokaj omejila in priznala baronom in narodu celo pravico odpora proti kralju, če bi ta kršil s to listino priznane svobo«č-ne. 2e sedem let pozneje je moral ogrskj kraij Anćrej II. izda:., podebno listino, imenovano »zlata bula«. Po tej važni ustavni listini je moral kralj enkrat na leAo pozvati v Stolna beli grad (Szekeafebervar) p'emstvo. da čuje njih želje: le zbog boTe7ni ali silne stiske oviranega kra\ia more paintin kot njegov nametnik zn^-opati: nadaiie so olernie: (^er-vientes, nižje plemstvo! op' oščen: davkov, ne sme se j m brez pravilnega za-ršanja sila delali, ne brez prošnje vstopit: v njihove hiše in dvore ter /e rodi obiasfl kraljevih sodnikov stvarno zelo ornejrna: edi-nole ob v^oru so\ražn[kov v deželo so plemič zavezani k vojaškemu službovanju, a udeležba pri vojnih pohodih navzven je prostovol »na; v buli je bil'- tudi določeno, da ostanejo sicer rupcem fho^ pite«, t, j. gostje, predvsem pa nemški meščani) pole.jeni jim privilegiji, toda višja dostojanstva so jim dostopna le ob pritrditvi kraljevskega sveta. Tudi prizna zlata bula škofom in drugim gospodom pa plemičem pravico odpora fjus reslsiendi) proti kršitvam ustave po kralju. NeVatrro r>i-rrm:+"5ke rodbine pa so se v teku stoletij zastran posebnin z-a?!ug v v^:ni ali za kralja pridobili ogromna ve-lepcsestva v last ali v dedni zakup; ti • • • •• •->i.-^- •'••>-• •! so skušali omejiti kraljevsko oblast sebi v korist; grozila je nevarnosti da enako, kakor je nemška država razpadla v rnr.ogo suverenih dežel ob zelo okrnjeni centralni obla^-i. rudi Ogrska kraljevina razpade na manjša suverena ozemlja; toda pravočasno sta se kralj in mnogoštevilno nižje rdemstvo krepkeje povezala ter se je utrdila čeprav ne dejanska, na vendar pravna enakost med nižjim plemstvom in mr.gnati. Razvoj je šel torej po drugi pot; kakor v svetem rimskem imperiju nemške narodnosti Navzlic ustanovitvi posebne ogrske nadškof, i ►? v Ostrog onu in 10 škofij ter cerkve v vsaki deseti vasi pa kljub pritegnitvi š'cv^'ne nemške, češke in italijanske duhovščine, se je krščanstvo le počasi širilo in večkrat naletelo na močan odpor madžarskega plemstva. Te težave in pa krvavi spori med pretendenti za kraljevski presrol bodisi iz moških ali tudi le iz ž>n.e je njihovim sorodnike i: fcih Hunyadijevcev, k je imel v grbu ob držat i, toda Po tričetrtstoletnem vladanju *je tudi ta dinastija v moških Uniji izumrla, kar je bilo tem hujše, ker so takrat že Turki pritiskali na Podonavje. Ogrskemu so zavladali kralji luksemburškega in habsburškega rodu. leta 1458 pa je bil izvoljen domač magnat Matjaž iz rodu er-deljskih Kuniadijevcev, ki je imel v grbu dva krokarja, zbog česar so ga nazivali Matjaža Korvjna. Za njegove mlaioletno-stj je vodil državne posle njegov oče, ki je bil že preje državni upravitelj in ga opevajo pod imenom Janka Sibm vinina tudi hrvatske in srbske narodne pesmi. Matija Korvin je do I. 1490 vladal in se v tej dobi ni le krepko boril zoper Turke, marveč krotil rudi preobiestne magnate, ščitil podložno ljudstvo ter sploh skrbel za zakonitost in red v državi. Nižje plemstvo in podložniki so se še po stoletjih spominjali njegove pravičnosti, o njem je nastal pregovor: »Matthjas obit. iustitia periit«, v Hrvatih še danes pravijo: >Pokle kralj Matjaž spi. nikakve pravice ni«, Slovenci pa ga opevajo v narodn-h pesmih. Kraljevsko palačo v Budimpešti je okrasil z umeminami velikih mojstrov in v njei je namestil svetovno znano kniižmico. Matjaž je bil poročen s Katarino, hčerko državnega upravitelja in poznejšega kralja na Češkem utrakvlstom Jurijem Pode-bradskim, toda ni zapustil zakonsVh potomcev. (Dalje) Spominu (D. (Pett°trse Ob Zo letnici njegove smrti Ljubij&na se te dni poklanja spominu Kflt-terja Parme, ki ga smemo u\TSiiti med nsše rtajptodo\'itejše skladatelje. L/jfWfl je nešteto skladb najrazličnejšega značaja. Toda ( po s\x)jem bistvu je bil V.Parma poinokrven ! operni ter operetni skladatelj. Znana so nje-( gova odrska dela: tri de i unska opera »Urh, • grof Celjski*, enodejanska opera »Ksenija*, i opera v treh siikah »Starš pesem, tridejsnskč [ opera s predigro »Zlatorog« ter komična opera j »Pavliha«, ki ni bila doslej Je uprizorjena. j Njegom operete »Car čine Amaconke«, »Ne-i čak« in »I'enem hrame so bile večkrat upri-\ zor j ene po naših odrih Opereta »Zaročenec j v škripcih« še ni bila uprizorjena. I7. Parriovo rjasbeno delo zasluti občudova-\ nje in priznanje. Tudi ljubljanska opera se je odločila za počastite\> PamKn'ega spomina in ! je ta odločitev vzbudila splošno priznanje. Opera »Stara pesem«, ki so jo" pripravili v j počastitev V. Parmovega spomina ob 20letnici I njegove smrti, ho sezmmjala ljubljansko gas- • beno in gledališko občJnshx> z vsemi značil \ nostmi njzgovega glasbenega ustvarjanja in j h :?nia. ^31 ..li...... .Mrfiui>uu.uliiiia,.j ... V. i-----^ii. ' Jurčičeva nagrada za pripovedništvo 5>D obra knjiga« je ustanovila ob stoletnici rojstva slavnega sodelavca Narodne tiskarne, pisatelja Josipa Jurčiča »Jnrčičevo nagrado za pripovedništvo« v znesku 6000 lir. Za pno nagrado je dospelo do določenega roka pre-ma'a rokopisov, da bi moglo literarno razsodišče izbrati In nagradit! najboljše delo, zato nagrada ni bila podeljena. »l>chra knjiga« se je odločila, da Jurčičevo nagrado razpiše za leto 19*5. v višini 15.000 LIK. .Nagxada je namenjena izvirnemu slovenskemu romana v obsejra 16 do 24 tiskovnih pol. Delo mora biti nesporne umetniške vrednosti in tako, da bo razsodišče spoznalo v njem pomembno obogatitev naše slovstvene kulture. Rokopisi za to najrrado, ki bo podeljena dne 1. oktobra 1915, se sprejemajo najpozneje do 1. septembra 1945. Razsodišče pa bo upoštevalo pri Izbiranju najboljšega de- la tudi izvirne romane, ki bodo zo pred tem rokom izšli v »Dobri knjigi«. Pisatelji, ki imajo svoja dela pripravljena ali jih še pišejo, lahko torej izroče rokopise čim pr j mogoče. Anonimno in r geslom naj jih \r-roiV samo tist?, ki se bodo dr?:«II rtrornj omenjenega roka, i'oleg nagrade prejme nagrajence Se običajni honorar. Le-ta bo za dola, ki izidejo v zbirki pred 1. septembrom 1915, izplačan ze ob izidu knjige. ZaJosnfea si torej pridržuje pravico, da — v spnrazuniu s piscem — vsak izvirni rokopis, ki ga \>> j>r'v«»a v zvezi z Jurčičevo nagrado In ki ustr za splošnim EaJitevara »Dobre knjige«, objavi v svoji knjižni zbirki še pred 1. oktobrom 1915. V vsakem prlmern je trebi poslati rokopise v treh tipkanih izvodu na • vi »Dobra knjiga«, knjižna zbirka Narodne tiskarne d. d. v Ljubljani, Pucclnijeva nI. 5. Ime Anton, ki ga nosita d;*a velfka krščanska svetnika, Afričan sv. Anten Pu-ščavnik (god i7. jan., doma iz Tebaide, ustanovitelj in oče meniškega življenja, umrl 353) ter sv. Anton Padovanski 'god 13. junija, po rolu Portugalec, -ei:ki afriški misijonar In frančiškan, umrl 1231 v Padovi), je med našim narodom že cd davna jako priljubljeno osebno ime, o čemer nam priča ne samo njoga danaSnja pog:sta raha kot krstno ime, smpek tudi precejšnja kopica priimkov, ki so izveceni iz tega imena, ter razmeroma visoko število antonovskih cerkva po vsej naši zemlji. Veliko priljubljenost zlasti s.v# Antona Padovanskega p trjuje rcir.anje na njegov grob v Padovo, ki je bilo nekdaj pri nas močno v navadi in ki se ga spominja tudi Prešeren v sonetu Marsiktetl romar Mlada dekleta mu še vedno rada zaupal svoje želje. Od naših cerkva imamo kakih 50 božjih hram: v posvečenih imenovanima svetnikoma, okoli 20 Puščavniku in okoli 30 Padovanskomu. Več krp.jev pa nosi ime svojega cerkvenega patrona: Sv. Anton v S.ov goricah, na Pohorju nad Vuhreioni, pri Vitanju, pri Blanci cb Savi. pri Dvoru na Dolenjskem, pri Kcpru. mestni okraj v T:stu i. dr. O izvoiu in pomenu imena si jezikoslovci niso edini: po mnenju enih je iz rim-ljanskega redovnega imena Antonius in pomeni ^neprecenljivi, močni«, po nabiranju drugih pa iz gr. Antonios s pomenom >denarja vreden«. H krstnim imonoem, nabranim v Slov. koledarju 1912. 171 je treba dodati še imeni Zvonko in Zvonimir, s katerima pr. nas večkrat kličejo Toneta. Spiičo omembe v novomeškem Križu. L942, 85. češ la ni najti p*ave pomenske sveze med tujim Antonom in slov. Zvonkom, sc mi zdi prav verjetno, da se je ime Zvonko kot domače nadomestilo za tujega Antona moglo uveljaviti s pomensko naslomnp na zvonec, 3 katerim navadno slikajo sv. Antona Padovanskoga, medtem ko ima Pnščavnik pri sebi prašička. številni priimki, ki so se mi nabrali v zadnjem letu, se dajo izvajati iz treh pod-stav: Anton. Ton in Antol. Iz polne oblike Anten imamo priimke: Ant"n. Antanin, Antonič, . Antonovlč, Ant^nač (domač? ime na Polici pri Višnji gori) ter okrajšano Antač (172S v Ljubljani). Iz okrajšanega imena Ton nahajamo: Tonek, Tonk, Tf;nko, Tonkovift, Tonič, Tončič, Tonček, Ton*jec in Tonejc, Tonca, Tonih, Tonin, Tonaj, Tonač, Tončnik, Toni (pisano tudi Toni j, Tony) ter Tonija (pi-sano tudi Tonia, Tonja). Po hrvatski obliki Antol oz. po madžar_ ski Antal so narejeni priimki na vzhodnem 61 Ljerskem: Antol, Antolič, Antolek, An-toiin, Antolinc, Antolovič (po Kova čiču, Trg Ljutomer, str. 276 so verženski An-tolovič] potdmej srbskih uskekov). O: tnj;h priimkov so zastopani na Slo-vrr.skem n. pr.: hrvatski Antlč, Antičevič in Antnnovid; poljski Anto=rIew"*cz; ruski Antonov; italijanski Toniolli, T^nizzo in Detonj aH De Toni; SveđEnti Tonnies. O r.orlu Imbl^anskOi indu«^rialecv beremo v Kroniki slov. n^es?t. I. 2S9. da je bil njihov začetnik Gustav Tonnios rojen 1814 v Stralsundu na FcmoTjanskem kot sin la-dijskega tesarja, po rodu iz Smaalanda na Švedskem, In da je prišel v Ljubljano kot tesar pri zllanju Kolizeja. Sv. Fabijan in sv. Sebastijan, dva rim-ska mučenca iz 3. stoletja, nastopata na-vt Ino skupaj in tudi cerkve so posvečene ponavadi obema hkratu. NI jih veliko, le kaki pet jih poznamo. Medtem ko je drugi rJbleg tega p'-veščen še s kakimi petami samo njemu posvečenimi cerkvami, nima prvi menda nltj ene. Tudi v krajevnih imenih na!et;mo le na. ime drugega svetni;: a: Sv. Sebeštjan pri Murski Soboti in Sv. Boštijan pri Dravogradu. Naši pradedje pa so kljub temu moral: obe imeni precej radi upora.bljati kot krstno ime, za kar govere števimi priimki. 1. Ime Fabijan je latinsko in se Izvaja iz besede faba = bob ali fižol; pomeni torej človeka, ki ljubi ali prideluje fižol. Ime "je doživelo v našem jeziku vrsto glasovnih sprememb: v začetku imena na-a pol^o tujega glasru f tudi domači h, ncnaglršcni —a— prehaja penekod v —o—, tuja samoglasniška zveza —ia— se javlja kot ia. ija ali ja; poleg tega pa se je ime tudi še okrajšalo za en zlog, Fnb namesto Babi jan. Upoštevajoč vse te preobrazbe dobimo dolgo v:sto priimkov. Fabi^n, Fablanie, Fabiančič oz. Fabijan, Fabijanič, Fabijančič oz. Fabj»n, Fabja-nič, Fabja-nčič ter Ea.bian, Habija.ii, Hab-jan, Hobian, Hobijan, H ob jan, Habijanič in Habjanič. Vse te oblike se lahko mešajo v istem rolu in času, na kar je opozoril za mešanje oblik Fabjan, Habjan in Hobjan R. Andrejka, GMŠ, 1939, 320. Iz okrajšane osnove Fab imamo priimke; Fabe, Fabec, Fabič, Fabeic, Fabek, rabine oz. Habe, Habec, Habek, Kainč, Ha bi n c ter Hobe, Hohan. Italijanski priimki so Fabiftni, Fabija-nl, Fabjani in Fabjano. Priimek Fabia.nl noslja med nami aH poslovenjeni potomci Ital. priseljencev ali pa tudi potomci či-stokr\-nih Slovencev. Priimek je mogel namreč nastati na naših tleh lz latinskega rodilnika Fa.biani. Na takšen postanek priimkov sem oopzoril zadnjič pri ob:av-navar.ju priimka Gaspari, glede češkib piiimkov kakor Jczefi in Petri pa navaja enakšno razlago A. Kotlk, Naše pfijmeni. Praha 1897, 22 in 29. 2. Ime patrona .strelcev, sv. Sebastl-jan11, je iz gr. sebast6s. kar pomeni ^častitljiv, vzvišen, veličasten«. Ker je bilo ime predolgo, zato se je okrajšalo za začetni zlog in v slovenščini ga nahajamo v obliki Boštjan. Ker pa je bilo kot dvo-zložno ime za tvorbo hip okri stikov še vedno prenerodno, se je ponovno okrajšalo še za en zlog in tako smo lobili samo Bost. Poleg tega krajšanja pa Imamo tudi pri tem imenu opravka z nekimi glasovnimi spremembami: s prilagoditvijo tuje samoglasniške skupine —ia—, 9 prehodom soglasniške zveze st v št ter nenaglaše-ncara —a— v —o—. Po tej poti smo dobili prgišče sedanjih priimkov: 3 Boštjan. Boštjanek. Rostjan^eJt, Bost!an-cič in Boštr*aneJč. po tuji obliki pa Basti-ančlč in Bastančići Iz okrajšane podstave so: Bofcte, Bo-štin. Boš'a j Bostic, Bostič, Boštevec, Bo-štetovee, BoŠte\-nik, Bošte-ie in Bcetele. Dalje: B^š^e, Bažt-evc, BaStOIec in Baš tole, PaSt in Vašte (lika Vaštetova se je prvotno pisala Klotilda Waschte). Po odpadu končnega t smo dobili osnove Baš, Paš in Vas ter vrsto iz njih izvele- Joža Bekš: Prepozno Želel postati bi med mesci maj: ves veder, dober, ljubek, sončen, mil, a tudi šegav, dobrodušen, Čil, v besedah prožen in v dejanjih zmaj, poskočnih misli, blag ko reka Nil. — Počasi In oprezno, kume moj! V mladostna leta se ozri nazaj, preste J vsa dobra dela za seboj. prisluhni svoji vesti in priznaj: praznina, mrk ost. pušča, votel nič, Cčoč resnico večno — bogataj, jceljač in godrnjavs, iz že t slabič, b rs tem, rastem prostran plevela gaj. — In po vseh vihrah, burjah živ mrlič bi kar naenkrat rad v cvetoči maj? O puhle želje, medlih sanj napoj, o prazen don K is o to z mlini boj! Prepozno zdaj strmeti je v nebo, ko barv oko ti več ne razpozna. bo pred teboj že tihi grob zijd, ko skoraj z eno v njem si že nogo. — nih priimkov: B^5, Baca, BaAič, Ba^KoviO, Baškovecs Baši, B^šelj, Bašin, BašOvič; Paš, Pašič in Paskovič; Vas, Vasic, Vasi ln Vaše L Iz nemške okrajšanke Bast se izvajajo: Wastian in poslovenjeno Bastijan, Wastl ln podoma če no Bastl v Zali na Gorenjskem, dalje Bastion na Tolminskem, Pe-stel na štajerskem in drugi. Semkaj spada, na prvi pogled tudi priimek Bastič kot nekako poočetno ime iz podstave Bast, toda postanek tega priimka je drugačen. Po osebnih poizvedbah pojasnjeno je bdi praled sedanje Bastičeve rodbine v Horjulu po rodu iz Trata in se je prvotno^pisal Bastarda (priimek Bastardi nahajamo n. pr. v provinci Trevi-30). Priženil se je na Vrzdenec ln njegov sin, ki se mu je zdel ital. priimek v novi, docela slovenski sredini preveč tuj in pre-očitno vzbujajoč neprijetno miselno zvezo z besedo baštarden, je spremenil svoj priimek v Bastič, kar je dosegel na ta način, da je obdržal od tujega imena prvi ziog Bast— in mu dodal priljubljeno slovensko obrazilo —ič. Po tej razlagi ni priimek Bastič nobeno poočetno ime ln se ne da izvajati iz jmena Sebastijan, ampak ima svoj individualni postanek in je lastno samo eni družini- Stanko Bunc . Socialne pomoči Sociama pomoč je z m* vi m letom ustanovila po>eben ooVmeJtniaknpovaJnJeo ob" lek, čevljev, perila, posteljnine iid. v svojih prostorih v GradL-ču 4, nasproti dramskega gleda.L>ča. Pokazalo se je nan-*roč, da doslej Socialna pomoč ni mogla zbrali dovoj p:i?pevk«>v v fragu, da bi mogoči krili vs;ij naj-v »j nune potrebe siromakov po oblačJnih predmetih. Revščina je vsak dan večja in vedno večje je števiOo oLili, ki nimAJO najbolj potrebne obeke, perila in čevljev. Ziato se je Sik. aina pi-m^k: tni i»č Ia, da bo te predm-cle odslej nakupov a a, niini.t- o da bi prosilcem danila SSmo iionaine | odpore in jim bo rajSl dšs . 11 tudi p dp re v bjagu. Poe^mozruša nanireč nimajo t»>-]iko perila, da bi ».i m<).^ii obftaČ Ine prSOV-mete sami kupiti a|j m so cene z.::.je ne-dosegjive, ker so oc\ mni od ra/nih pre-kupovaJcev, ki bodejo px*i tem mnogo zaslužiti. Kljub temu, da ima nsIcupovafDiea so-ciiilen namen in znač.J. k u uje vonda o navedone p.e m:-te po dne.n.h puh. Kdor torej pruda nakupov. Inici, d«»bi plačano blago prav tako kot drugod, ai.i pa še boljie. razen tega pa pomaga obenem *o i revežem, kater.m bo SocU-ilnu pomoč r.a-kupijene predmote razdeli*a. Riizen tega sprejema r a.upovalnica z'a-sti boljše in dražjp oblači ne predmete tur da v komisijo, ne da bi pri tem i-k.ila dobiček. Zato morajo ti sli, ki ima, o ^lod-stva. za nakup teh predmetov, dobi;i j h po nabavni ceni, torej mnogo ccn^-.še kot drugod.__ ©sefene Kovice OdvetnLški jzpit sta napravla netars':! pripravnik Dudan Orel in odvetniški pripravnik Alojzij Ulja, oba iz Ljubljane — Na tmiverzi v Padovi je dne 15. decembra 1944. promcvral za doktorja vsega zdravilstva g. Miloš R e m i c iz Ljubljane. — V cerkvi Božjega groba v S:epanji vasi se je poročil pesnik ln pisatelj gosp Karel M a u s e r, urednik ^Slovenčeve knpžu ce*, z gdč. Mimico Habjanovo. — V nedeljo 7. t. m. sta se poročila v žup-i cerkvi sv. Antona na Viču g. Miro Gaspari, uradnik BBTPD, z gdč. Nado Marinko iz. Rožne celine. — 29. decembra se je po« ročil g. prof. Karel Rakovec z gdč. Damco Uraničevo. — V frančiškanski cerkvi sta se 7. t. m. poročila gradbeni Lnžerir g. Štefan Halas in g:.č. dr. med. Alma R u d e ž. Dr. Fran Vatovec: IT 1 G ii lil,. Ob stoictnieJ Biel»veiso\ib »Novie« Toda No\ice bi kljub vsemu s svojo ustaljeno rubriko ^Obrtnrja« lahko prid -bile slovensko obrtništvo nase. Končno ni bilo nujno izhajanje posebnega obrtniškega strokovnega lista, če bi n. pr. lahko zadoščnla rubrika. Nikakor pa ni megia biti zadovoljivo nadomestilo slaba rubrika. Teoretično nedvomno pametna zamisel se je izmalicila zaradi šibkega novinarskega prijema. Novična rubrika >Obrtnija« preseneča namreč po precejšnji površnosti v zbiranju ter priredbi pripravnega ter potrebam in koristim slovenskega obrtništva ustrezajočega časniškega gradiva. Ker se je morala rubr-ka zaradi fomtalnega vnanjega videla ustaliti, pa ni bilo zmeraj na razpolago primernih, izrazitih stJ*ckovnih ali stanovskih č-rnkov, so natlačiii od časa do časa v »obrtniji« čudovito ensničko m^anico. ki ni v nobenem organičnem sozvočju s slovenskim obrtniškim vprašanjem. V omenjeni Novični rubriki odkrijemo namreč v sklepnem razvojnem razdobju član1:^ in sestavke kakor n. pr. Saharin. Izvoz margarina v Nemčijo.14^ Trd špirit. Petrolej brez duha. Raznoterosti v izvozu.146 Trgovinska zadruga (po j Dorno\init). Državne železnice 19C0. Borze in borzni posli.147 Nova ruska železnica. Avstro-ruska ti^ovinsika zveza. Švicarsko mlekarstvo oziroma sirarstvo. Boj proti alkoholu (po »Domovini«) Žganjepitje na Kranjskem. Zopet nekaj o žganju. Sol v Rusiji. Nekaj o ženskah, ki so odveč. Škodljivost vroče uživanih jedij in pijač za človeško zdravje.14* Težko si je misliti, kaj bi bilo v teh in podobnih prispevkih tako posebnega, da bi mogli potegniti slovensko obrtništvo v Novični krog in da ne bi zanimali tudi pripadnikov drugih stanov. Četudi se rubrika »Obrtnika« od časa do časa izboljšuje, niso mogle Novice s tako urejevano ter mačehovsko oskrbovano rubriko ogreti obrtniških slojev in polnovredno nadomeščati poseben obrtniški časnik, ki se je po obeh ponesrečenih poizkusih s z Slovenskim obrtnikom« (3906) in »Obrtnim vest-nikom« (1914) mogel obdržati šele v letih po prvi svetovni volni, ko se je slovensko obrtništvo globlje povezalo s svojimi strokovnimi in stanovskimi organizacijami. Ostal je še poizkus ohranit1" ter poživiti Novice z novinskimi sredstvi ,z gesli dobre informativne službe in novi carske verodostojnosti. Novice sicer sedaj marsikaj priznavajo. Uredništvo se zaveda zmanjšanega pomena Novic. Ne morejo pač kot tednik nadomeščati vsem velikim zahtevam, ki se stavljajo velikemu političnemu listu.149 Toda Novice se še zmeraj lahko zatekajo k sklicevanju na izvirna poročila o deželno-ter d r ž a v n o z b o r s k i h sklepih, ki jih prinašajo neposredno iz najbolje poučenih virov.150 Vodilni deželni in državni poslanci pripadajo po večini Novičnemu krogu. Zato zalagajo Novice z verodostojnim gradivom glede deželnozborskih in držav-nozborskih razprav. Snov pa se duši v nadrobnostih, ki prehajajo v suhoparnost. Ni obdelana in prirejena s spretno sukanim novinarskim dletom. V pre-dailh drugih slovenskih časnikov je dobila mičnejše obliko, četudi niso bile v ozadju »v prvi vrsti vde-ležene moči«. Tudi tukaj se je izkazala skrivnost novinskega uspeha, ki ni v snovni nagrmadenosti, temveč v posrečenosti prijema, v novinarski spretnosti časniške priredbe. Šablonska, večkolonska objava dež?lno- in državnozborskih zapisnikov ter govorov ni mogla* užgati, ni mogla prožiti Novicam koristnih propagandnih učinkov. V nizu novinarskih sredstev, ki naj bi pomagala obnavljati Novično časniško veljavnost, je med drugim tudi napoved uredništva, priobčena na »mno-gostranske želje«, da bodo dajale odslej Novice nekoliko več prostora političnim novicam (1SS3). Ta napoved ni mogla žaleči, ker so se čita- telji lahko nadrobno poučili o političnih stvareh že v drugih slovenskih časnikih. »Novice« so se tudi v tem zakasnile. Zato je sledila dodatna obljuba, da bodo prinašale obilo novic iz vsega sveta.151 145 Novice 1898. *48 Novice 1898. 147 Novice 1901. 148 Novce 1902. 149 Novice 1SS9. 409: Novice ne merijo tako dale^ da bi kot tednik s skromnim obsegom mogle zadostovati vsem velikim zahtevam, katere se stavljajo danes velikemu pohtrčnemu listu.* Novice 1895, 52: »a. enj to znajo in to je velika skrbnost njihove sreče. Čeprav so Oboojenj v večno temo, čeprav so daleč od svoj h domov in družb] se »topi: smemjaio srel gorja<, smehljajo se, ker znajo ;n mm re; 3 Ina Slokan: Nesreću, ste, teze vas skrbi in Dnu k osti. T.soe na-d.og vas tLiči kakor mora. Manjka vam živije jskega optimizma, manjka vam voi.e. da D; jifi premagali Piepr C-aoi £te. da ste iio-vnesrecnejše; med nesrečnimi, najhuje pr.zadeU od vojne in vseh nad oe In vendar ni tako. Morda so vase nadloge res velike V> Bko 5te morda izgubili, toda ne vsega. Se imate zdrave roke, k. lahko delajo, zdrave no^e, ki lahko hodijo, zarave oč., ki vidijo. Vidite sonce, ko vzhaja, vadite dr^ee domače . . . Ne. vi riste nesrvčni Mnogo nesrečnejse poznam, ki pa nočejo bit. nesrecat Pojd;te z menej. Povedam vas k nj;m Ne bojte se, saj ne bodo jadikOVaH Teg-i sploh ne znajo. Dali vam bodo živijen.-gkega cptim~zma, vlili bodo poguma v v^a cbupajia srca. Da, morda se boste morau sramovati pied njimi. Na desm § rokega stopnišča gluho: em n^ce na Zaloški ce^tj je v zidu vklesan.-: vc'.:ka podoba angela varfaa, ki z i-oKam** objema dečka tn dek.ico. Svetla, spokojna UžLna je razlita vsepovsod V prvem nadstropju je na velikih sivo pleskan.h vrat h napi3: Oddelek za slepe Na cilju smo. PRI ONIH. KI NIKOLI NE BODO VTDKLJ SONCA. V 'velikj svetli sobi sede pri mizicah vsak zatopljen v svoje delo. Dečki In deklice s_>. manjši in večji, da, nekaj je ceio č sto velikfli med njimi. To so g:jenci baj.ovjn-akega zavoda za slepo m.a lino, a.1 so i? Kočev.a pribežaii v Ljubljano. Težak knžev pot majo za seboj \n vendar so vedre volje. Deklice p etejo, dečki jim pa pomagajo pri navijanju preje ali pa čitajo po Brailovi metodi, ah p-seio * pomočjo Kleinove pisave. Pn teh sveitr opravkih so vsi tako umi in spretni, da skoraj ne moreš veijeti, da res alfi ne vidijo. In vendar je zanje sonce za večno zatomilo. Večina izmei n.ili ga sploh Se nikoli ni videli, prav vsi ga pa ne bodo videli nikoli več. 2S LET ČLOVEKOLJUBNEGA IN POŽRTVOVALNEGA DELA' Ker je biia zavodova upravitelj1 ca gdč. D°bov&ko*va odsutna iz Ljubljane, me je pri jaz .o sprejela njena namestnica zave-dova učiiu;;ica gdč. Franja Vrhunčeva, Vrhunčeva deluje na zavodu za slepo mJa_ dino že poinih 23 let. V b vsi Avstriji sta bila zavoda za slepe v Lincu in Gradcu. Gdč. Vrhunceva je ue-lovala dve letj 2e na gradkem zavodu, po razsuiu Avstrije pa se je z 22 oslepeiimt vojaki preselila v novo ustanovljeni zavod za siepcc v Kočevju, ki je začel Kmalu po ustanovitvi sprejemati pod svoj gostoljubni krov tud. s epo mladino. Gdč. Vrhui.ceva je svojim g. juncem mnogo več kattor same* dobra učiteljica; ona jim je kakor prava ljubeča mamica. S tisočerimi aro-briimi, nevidnimi vezmi je povezana z nj mi tesno, kakor da bi t>4la to rodna kri. Vse njihove tegobe in bolečine so ji odprta knjiga. Z dobro, bodriino besedo, jih a a ublaz U in ozdraviti, jim veča moč volje in ljubezen do dela, da boio nekoč, čeprav z mrtvimi očmi, hodili samostojno in varno življenjsko pot. In kakor ona z njim*, tako so tudi gojenci tesno z vso ljubeznijo povezani z njo. Čeprav tudi gdč. Vrhu cevi sedanja vojna ni prizanesla z bridkimi preizkušnjami, ena voljno prenaša bridke udarce tisoče, saj se zaveda, da je treoa poz^tb na^e, če si svoje ž;vgeiije podaril drug.m In ona ga je svoji dragi družinici — svojim gojencem. NE BEGUNCI — AMPAK DRAGI GOSTJE >Ne morem dovoij poudariti,« je rekla gdč. Vrhunce va, >k„ko isKreaio smo hva--ež._ ravnateuju giudonemn.ee gosp Mulca Deanelja, ki nas je s toidešno gostoljubno ljubeznivostjo sprejel pod svojo štreno, ko srno pnbežAii v Ljubrano. Ze takoj spo četka je poudaril, da ua3 ne smatra 2a begunce, anip.ii za u rage goste in mi mu tega nikoii ne pozabimo. Enako so gojenci 'z vsega srca hvaležni tudi učiteljic: g.u-Uoneni ice gdč. Pou^ravškuvi, k: num je dala na razpolago svoj klavir. V Kočevju smo ime h .asi. en orkester. Jmpii smo tri klavirje, več vi-Ln, čelo. Citre, toda vs#» to je oslaio sir to pod razvad inarn, kako* tudi večina obleke m ž^v^^a, MED GOJENCI SO TUDI VOJNI POŠKODOVAN OI >Matevžek,< je pordicala ačiteljica, >po_ vej, kako ^. v.... 1 Majhen deček s komaj zaraslimi ranami na i brazn, je vstal in se oorn 1 k nam. >Mma se je ia^počiia,*. je kratxo povedal. >Od kod si pa doma?« sem vp:*asaia. >Iz Cerknice.« »Imaš uo:na brate m sestre ?« Da, pa mamo 1:. ata ui staro mamo in starega ala. Toda zdaj nič ne vem, kako je z njimi.« Slična je zgodba malega Vinka iz Črnomlja Tudi nje^a je p-šk.dovala miru*. *Dob la sem ga v bo nici.c Je pr.povedo-vala gdč. Vrhunčcva, »liamor sUuno hodim, da prevzamem slepe vojne poškodovance. Ko sem takiat v b-iaici hotela tuoi dečkov^ o ko, so im povedal^ da je sp.ob na unei. V ž. vot je bii .ako strašno ranjer, da so ga prenesli v bo.n.co kar v rjuho zev.tega. Se zdaj ima veUke brazgotine po vse z votu« Mali Vmko pa se je smehljal, kakor, da Učiteljica prepoveduje nekaj č.sto vsakdanjega, ep-oi _n celo nekaj zabavnega že dav^o je poiebi na vse prestane b ieču.e >Aii s: zadovoljen v zavodu?« sem ga vprašala. >0, da,« se je sr^no rasmehni) >Rožanec Frane j« lZ Begunj. M.na ga je osiepila Ln odrezati so mu morah iev co I*rej je bii Student Pred njim je bla : or.- vedo, ca s; i z žeiezno vz:.a..-ostjo, kljub slepoti priborili svoj pr:stor na soncu. RADI BI IMELI CITRE Preden se poetov la, sem vprašaia. Če imajo morda kakšne žeije. Nemirno je zaftumeio med nj.noi. Pa se je Tiika og:a- si a: »Da. radi bi imeli citre. NaSe »o osta.lo pod razvali ami v Kočevju.« n rda je kdo b*c*(3 vami, ki bi j^m -o žoljo laliko izpolni? Za zmerno ceno b. 1 citre tudj odkupil. Tudi z obleko 30 bolj na tesnem, ker je večidel ostala pod ruševinama M rda bi kak debroe; v-t IjumjanaAd deček ali čeki ca odbral nekaj kosov od svoje ponosene ali prema hm obleke in jo podari, svojim slep.m bova-r p m? iz srca mu ood«- hvaležni zanjo in tud; živ.jerije mu bo gotovo štelo v dobro to pleme Ito dejanje. Kadar vas bo Življenje hudo udarno, se sp mgftte na te male iun.ike k s tolikšno veirostjo pr.^nasa;o svojo usodo. Cepra-jih obd.ije. večna tema, je v njihov h dt:s:_ rab vedro in svetlo, v srcih pa jim si.e večno sonce. Ina Slokan. CVS eru tta t^zšaf&d Ko se je Vi tal rodi! je mncvgl že sedmi me>ec, kar jo je bi mož zapu&t»l In prav za "o jc tc rojstvo pričakovala s tolikšno nestrpno ljubeznijo R la jc prenrič:!na. da bo rodva sina, po to^kn rojstvih prveca faii:ka> Saj čc ti živ!jen e nekaj vzame, če t: z razbeljen m izž<2e kr>:C*.k ž'vega. utripa loveča srca. t mora to riKii 7. nečm povrni Nekaj ti mora dati, da t* tisto žna Ko jc svojega malega fantka prvič ogledala, je že \ede!a, da bo v vsem podoben njemu, ki "a je še vedno liubia. čenrav io. ie zapustil in šel z drueo. Zato 'e dala s^jemu s«iu očetovo ime: Vita L Po rorodu si je h'tro opomogla, ker je Ma odporna »ti ž;lava. V život ie s:cer os*a'a nekoliko bolj okrogla m na sencih jt je osi\-el pramen las. sicer pa je bila pope/n orna taka kakor prej: dohrodu^a. pr'.ja7na dobra mamica svojim deklicam :n najmlajšemu: V'talu Vita! :e postajal z %-fokim dnem podobnej** očetu in ona se je smehljala ob tem spoznanju Saj tako je moralo b'tv On ki j' je podaril nnj'cp^e t"^ življenja, za katere mu bo večno hvaležna, jc odše: in j: pusti! maVcja Vir!a. fci ne bo n'Tco'i od'el Vsn za deho nje»j odmerjenega Življenja ne. Da. on bo Sisto, č»sto njen. Ko je ob popoldnevih po storiencm dela posedala na >rru s speč;m s;nrvm v naročju, se je niena preteklost razmotala pred nv kakor nit s klfrbke, ki »i ie zdrsnila '7. naročja. Zasanjano se ej nasmehn^a «n vzd hnla. Njena zgodbo je bi'a čisto prenrosta podobna nc'terim k; iib življenje plete n raz-pfdta dan za crnom Bla je m^ihna Sv^ja on pa reven študent Ona je Kvala dan za dnem in pozna v n'x?i r,n pa 96 ir uč;l c^ *m in * 1 je tud: povegefjačfl s tm-nr<-'. Ona i- b In takrat zalo dekle, čeprav nekaj le* starejša r>d nje^n. r,ri rva vesd, Zgovoren fr«nt Zvcčct ie rad poeedd v kul^nji kjer je šiva'a n ?e Sari z T\'rr. <\r> ie c"'c r pwi stara, boel 1 3 mari z»do\oTjno nasmiuils Preudarno je starka računala, da bi ne bilo nanačno če bi se fant. ki bo nekič gotove po^ta! dckt'T znplc-dal v n;eno hčer Toda bil je reven (co cerkvena miš '.n mat' ni slut^a. da ce'o najem-nina nlačuie njena hčer zani Zagotavljal j) je sicer, da ji to ob prvi prr'ik- povrne, toda ta prtjika sc mu m nI: .'i ponudUa Tako mu je Marta vedno potcn. je z enakcmem.m -trkanjem mer'la čas. Da. b;!a sta č;sto sama To pa se je zdelo sta-nova'ccm v hi^r nespodobno Mlada sivijn n mlad študent sttma skupaj podnevi m pon*.č». ne. to res ne tjre- Zato se poročna V^ta1 se je prešel'! t? svoie kamrice v večjo krbcla za otroka, pra'a :n pospravljala in biia kljub skrbem zelo srečna. Imela sta že drugo dcklco. ko je Vrtal s'rd nji: na el zaposlitev D^l .4:rbi se je zdaj odvali' z Martnih ramen Preselli so se z man-«arde v prtlič:c r? Marta si je zdaj ob ne-del ah lahko privošči* počitek Vita! je napredoval v služb in pov^l. so mu plačo. Marta n« več šivala in sinet so se selili. Zdaj iz predmestja v mcs*o. v stanovanje ki je »melo ve ike. svetle parketnrane sobe Marta je z drhtečim! prsrri pr čvrst;!a na vrata mede-n.nasto ploščico z nr.riom: Dr Vitai Resn'k Vital se je pon to takrat, ko jo jc \*#:al pn.ič pcedstavil v družbi Kako majhno in nemarno se je počuti a med vszm tiot>ml leno oblečenimi damam'. V vsem so ji bile tako hiie tako dru^amc od nje. V rođenju, v zunanjosti, govoijcuju. Ni se mo spadala k tisfm zaradi k.'ter h moški iznube (?'avc \*se na niej je bic tako umirjeno m j preprosto vsakdanje, od potez v obrazu do \ Života, ki ji e od porodov ohlapni! Ce bi i up^ra V ;ala T čila m sr život atisn^a s stezni- i mogla spremeniti. Da, r srcu bi ostal* ie vodno stara, preprosta Marta. Potom je Vita odpotoval v velemtferr Rekd je, da je to potrebno za njegovo ponovno napredovanje. Razumela ga ie »n n* siVa za njun Ko jo je zaradi lepšega povabil, je celo odločno vztrajala., da z otroci ostane Tako je odpotova n se ni \eč vrni! Spočetka j; je ntsel. notem na so vsak mesec prihajali le denarna p-sma Pr\*e dn', ko je odSeL e hudo trpe'a Zdrfo se v je kakor da u v;di: nje0H m njo. Ona secfi pri klavirju n mu iera al? pa mu roic francoske pc-^nv .V; pa sed ta rr čaje kladite m ^ pomenkujeti c knjjgan, ■ '-.Vfu glasb• In Vrtal se potni valno nasmehne r*b spominu na malo. neur^no Marto, ki n> znala govorit' o n:ecmer drusem kakor »i kuhinji b PtroclL Neke noči pa je na nično srce drobno po-t-'-:->.' t. d s ie vzt—r^eta'a v ne—">t>i«nJ s!a<*^ *\ radosti * 2«v! eni? ii je uawicjo £e posleonj1 Eatkk utrmek sreče: spet bo Tvsitals mat1 Lahko bi o tem pisala možu. P;j ni Morda bi mi-' ' dh r~ ^oče s tem rvttiVtt neza) Teea pa n; hotela. Vci o*-tr»rie v svetu. Ici f? ga i« irbml ona po bo o«*ala tam kamor spada: pri svaril ljub' dm/n*ci. In sedmi mesec po moževem odhodu »e ji je rorfl mnli Vital \Tit-» 'e m*el P^'a^oma je dobil zobke Hi je tbcdV. B*1 je b^troumen in ljubek 7-0 davno jc znv kl:f*it ma*er in ^^^trice Nekoč P" mu "e mat' rv-.kazala v smaVci veliko ~^>-čoho nf^d noste'jo ;n rrz'^čno rekla: očel De-č ^ se Je za^trmel v podobo, jo nefcai i^a og'edo-.al se zasmejal n veselo ponov'1 za materjo: oč<-! Taksno je bilc> njegovo prvo srečanje z očetom. Ime' fe f'snč drobnft n^%-ad rn nrvad. ki iih i- dedoval po oč"*u da ?e mati kar snrme'a Duatkrat o je ob"To. da b' sedla in p vila m ^žu: »Pnvi si pogledati svoierja sina. kakor izrezana tvoja nodoSa ^e « Pa rn n*Sala Na i bo presenečen, če se kdaj vrne Ka:t' še vedno je opala, da Sc mož nekoč vme, ko ga bosta življenje n njegova leva znanka raz'čir' ■ In v tem trnenvi ie svojega s na uč'l3 1 u-brti očeta Ko so bile nične dek'iee v Sob *n se je ona doma ukvarja'a z delom njen maH s^n pa se j! je mota! okrog nog sta «e po-menkovala o očetu. Ona je nripovedova'a -n deček je izpr'še\al 01>a sta bi a neutrudna. S svojan malm dee*:om se ie Lik-, lahko po-menkovata r. nem k; ga ie ljubila V^e kar je bilo h-;cTVo "n hudo. je bilo zabr snno m pred malim V'Hrnn je \*sta'a očetova podoba v k'» "Vnn či ti 'er-oti :n ,T-^' >;-'nst\-u da ca je i<-reno vzljubil "n s: 'c želel le to da bi ea č:mnrej videl in obiel Z°.to ie končno ">t-nrp.'ev' ma*cr le še o tem. kdij pride oče n ubo^a M^rta je morala iznajti liseč zgovorov. da ?a :e um;r»la !n notesUa Tako je Vita! doraščal in po^t^ta1 iz dneva v dan razumnejši n raza tnejši Ziče! je hodit* v šnlo in še vedno mu fe bila m'scl na očeta prva m zadnja Zasumij je. da z očetovo tr^'no odsotnostjo nekaj n v redu Le čemu :ih ne ob'*če \-saj za nekaj dV>iQ Rad b' ca r^zra'. mu segel v roko. ca ob^el Matere si ni apel več do«:p' \T>rare\-att o tem. ker je opa-da je zadnji čas nerada odgovarjala na taksna ^"ršan^a Vrm:al je sestre. Te pa so se mu samo smejale. Ko je že hr !i v gtmiiagijoi, *e nri^e! n^oč domov ver rdeč in razburjen Kc ga je mati vprašala l a sc ;e zgodilo, ie sprva irponio m ilčal 5 Jrt ko io stop I a tesno predenj in mu z roko dvirrr'a obraz, so mu solze zalile oči •n ztčH je jecliat'.: »!V>risa sem pretepel, ker je grdo govoril o OČC4!! « Prebledela je Zc*aj fe niei gla^ drhtel, ko vprašala: »T- kaj e rekel Boris o očetu?« Vital je zajokal »Rekel je... oh. mama. kajne, sai ni res da n^s oče sploh ne mara >n rla rra tam v mestu drugo . . ženo Tako sem ... pretepel za to grdo, grdo 'až« Krče-^'ito jo je zgrabil za roke n se j' za-gledal v obraz Molčala ie in vzdihniTa. kakor da razmikja • Dečena s-la brhkem Nato pa fe obrnila ai •"»rez b^ede od-7a v kuhinjo. PreS nečen se v zastrme! v vrata k» so sc zaprla za njo S al ie negibno Drobni otročki obraz mu fe p«>h!eđe! in se snačil Torej ie res' Res! Trdo ie Stisnil drobne pesti Nato je stopi h Irnhaifsktni vratom r> jih odprl »Sovražim |ja!« je srknil »Podlež je ker ;e zamrs-ti! ttbe in nas ter zrvi z drugo So\Ta-žim ga'« r.cj moj prekKČi te grde besede V jt žabi nda mati Toda deček ji n odgovor«: S trdm: koTaki kakor r>drase! človek, je od:d t* IcVinie Od i * ijja dne ni ve>č -^nregm-or^ o očetu. V n'cm pa je zorela m^sel na maščevanje K očetu se odpelje in ga pokliče na odgovor. In tinte žensko, k živ- nr njem vrže z lastnimi - fe imi čez prao. T^kp bo maščeval svojo* mater. Svo o '"ubezen do matere fe postoterii B'! je njen najvdanejs« otrok Le kadar fe spre- rral z odliko. O, kako je bila mati na svojega fanta Koliko bi se imela potncnttj z močem, če bi se neprčakovano vrnil »Pog!e\« bi mu rekla, »otroci so dorasli ti to kar čez noč. se mi zdi. Majda se je zaročila z mLad.m arhrektom. Dober, ljubezniv fant e Br ;^ * fc » -a "*ati rarTnace%tka Ah naj ii m^T>ia b^rim? Tako reroa. dobra de-k'ca ie Pnrvi (k se ne bo nikoli poročna. Vida h^če biti na vsak n^čm v'o'ai»stka To ie vesel. raT-n^aten deklic Da bi jo sfiSaJ, kako poje. Kakor ^a^če*< Žgoli rn če po'«t! myra na vJoTai n^oli ne morem zadržati solz Dvakrat je ze nastopi'a na dV^brodencm koncertu In Vta". moj* najmla. «i. moj frntf PogVj ga. mi m 5c niti ne poms* Kakor rr.'ado lepora^Jo drevo je *i *iys podoba tvoje mladositi Le resneje fe. bolj us*aljen v"d» se. da se rud nekaj moje krvi pretaka po njego-vifa ž:'ah BfstrouBBnosr p* ^e ^ev^d«« podcdov«1 teb'. Nnl ti po>-em n« uho: po*tab rr *c Prav to je K^a rudi moia skrite ž?lia. ki rw je nrien n^ov rrkla Trbra! ie prav to. ka1" srm z^cla Ah nt toj^itcVto Ka-kor cf^ b; b?' najin" du?! z"«ri drne« v drugo.« Da. tako bi mu rekla, če bi- pT«^l Toda ■ : " n- 2e dva :*'.-?o leto mmeva rnfkar je od:H Njen. lase w> med tem osiveli in tud', hrbet a« ji je nalahno rjpognST, remena so « fi n^gn'hi, pa »na tc^?n niti ne op«ri. ker se ne irtcjne ukviriit". m. vendar ni treba, da bi pazila na vs^k njegov korak. Vihti na se je odpeljal 1* očeru kairi zdVo sem**« »Kako bi ne ^-ede,«. se fe bolestno nasmeh-nv! starec. »Saj ml fc dovolj, če pogledam tvoje oč'. O, že davno vem, da imam *Ti In dostikrat som kar umira1 or? žc!jr da bi tB videl, pa si ni^em upal n*it' Ve'^o "cmz-co sem storil rvo 1 materi in čaka! »em, da mi po tebi pošlje svoje odpuščanje O. k?ko srm sc bal. da bom umrl. preden pridcA ^e do"go vfr> S Kito r.pm Ora 'e ociR'i fireri B *n sem n dostikrat «m v teh letih vide! smrt ob svoji postelji. Pa sem tako !He?. da pfkfei ie m- rrinr^-1" o^inukanje svoje matere A!i wra to dočaka}, novej. s"n?« »Da. očel dsvno fi je vet rK^Sceno. Mati hm mi vsi že.'rno da s? vrne"!« Kaj jc to res rekel Vital. sin ma^cc\-a?ec? Da! Tn ko ie po dvajsetih Irtfh dr. Vta! Resnk ob svejem s-inu spot stopi' v vvrvj dom. ki je ve* vonjal po s\*eže opranem pcrrfu "n dV.brih jedeh in mu je prišla narrot" ni^nra dr Hm Marta v Širokem bc'cm pre okrog njega ti droga čez dn.'go si :e vmisljala zanj laskava imena. Vsaka je na-lla na njem vse mogoče vrline; Foks fe b;T rcoo?k okrasek poročne m'ze in sred*žče pozemosta Toda nojelria je imea svoj k=mec Noaoporočenčeva denarrr:a se je kmalu •zrrra.rrp[ri in tud; obe sobi mladega para sta zevram^jjiia> pokvari' in počas« c naslaja! prob'em. kTko ga prežvl'atl Tedaj je dejala gospa Astrid svojemu možu: — Podariva Fokfia tefi A\reli|i Saj ve^. kako ji je v.:eč. kako je bi'a navdušena zanj .. Rečeno. s*-or;er.o Toda Avrelija :e b'la res \"sa iz sebe od radosti; ko sta rr la novoporo-čenca s FokSom To je bi! obenem njun prvi poset pr dragi tet*, ki samn ni vede'a k-^ko bi -zraz'la rti d ost pad pr ac*it\-: jo. zlasti pa nad tem. da sta j' prinesla Foksa Dejala je torej m'a d ima zakoncema: — Vi! la sem, da tisti dve lepi sob' v vaj:-nem stanovaniu ^c nista opremljeni. M Jida sprejmeta od svoje tete če vnnia podari tole /' / j t"o mizo n kredenco Tudi tele "tr na-s!an:ače pra- 'aT ko rsogre-am .. M'ada sta pohištvi] hvaležno sprejela obe štreni sta b»li radovo'jm. — P-.'m:"s!:ia sem si. draga moia. Prnafam vama Foksa nazaj M'adost spada k mladosti Gotovo se. vama tež' po n;em T trh nekaj kosov p^hi'tva. to se ve majhna pozornost z moje <*ram za vaiino dobro sice. za veselje ki sta mi ga naredila... — Ka: storiti? Ves" kaj. j- de;alslikar z-vc-čer s\-oj, Astridl Odnealva F^ksn tet; Mati'ch Imam v*-:s, da fi ;e bi rr:bolj vseČ ^trid ni mcla proti temu nobenih pomi- slekov in teta Matilda le bi a res do solz ga-njf a nad nepnčakovnnm presenečenjem. In tak ij je iskah, s č:m b, se oddolžila. Poslala je mlademu pam krasno 'zrezano m:ico za reže in d\T. sto'čka. T'">da čez teden dni je riKJi teta Mat'1 da pr nesla dr: žestnega F'ksa nazaj. Tn sw ih letih se mu žal ne more tako posvetiti, kakor b' bilo treba o ka':or ljubi Foks zasluži Da pokaže na:bo!j5o voljo n pr-jardJBtvo, je df-da!a za mlado domače cgn;i-"rčc Actfzid :e Tcpo šivalno mizico. Takoj naslednjega dne je romal Foks k teb Amaliji. Seveda tudi teto Amalijo je razvesc-"lo tako !i»ibko da-rio la ka!o ji je. da je dc-leJna tolice pezorn^^t! -n od dolžna se ie sanjo s čs-to novim dr-anom in dvema udobnma aaslanjačima. Ko je pa prišla čez dva dni a Foksr.m nazai z mnog'mi oprav-čili je Astrdi nujno ponudila, naj 9% v zu~k neklon enosM "ebere pri nji eno izmed starn^-cih kredenc, ki prba'ajc zdaj zopet v modo. Stanovanje mTad:h zakoncev se je raza-escij'vo polnilo A nai? ednjega dne je Foks v znan. košarici po-to\al k tet Hermenegi^i. ki ie od samega veselja podarja mlsrrme zrir.-mcem« ftnoko hra stnvo omaro, kj e b2a Astrdi tako fc ds\no všeč, poleg tega je pa navrgla >e veliko zrcalo A ko je čez dva dn: omeMa Pokaa nazaj, je dodala se dve poste1 ini omarici, k- sta tako ^jda i k vsokemu zrcalu n hr?j?tovi omari. — No. zdaj sva r>a ze za sf!o opremljena, je deia' °'i':ar svo 1 m^b' zrn'. Potrebovala b» pa 5e dVber klav'r tete E\klije. Nič ne pomaga. Foks mora k njL In tako fe naslednjcg* dopoldne romal k teti Evlaliji. Ta se je vsa srečna igrala z njim, pobožala ga jc. p^tem pa je dejali mlademu paru: — Draga otroka! Ve^jc. Ir1 sta rrti ga na* pravla, zahteva rirennst Pove j ta mi rajši takoj, kaj bi že riotreSovaU ra svoje mlado domače ovnjisče Vesta, me te*c »mo imele včeraj cbVčajni sestanek pri skodelici kave pri na starejši Avrelji. Ona. sirota, ie nekoliko ^epa, Amalija tudi, ker je Foks obe ugriznil v nogo. Mr^t:'da pa je morala plačati visoko odškodnino dlmn-karju. na katerega je br' Fok» zcJo hud. Najslabše ie pa odrezala uboga Her* meneg'lda. Nji je Foks raztrgal ti«to krasno, dragoceno \ezeno zaveso, razgrizel ji V tema-1 ito č'pkaat fial ki ga jc podedova'a po pra-babci Glejta otre^ca. ah je vama v*rč tale veirču pri sv Kfštofu Prišedsi do prvega groba, mu naročim, naj si zapise opravilno štev'lko na listek. Nato sva šla k drugemu, tretjemu grobu. Obiskala sva 12 grobov Zapisal si e tolr";o spi-sovn h štev vik. Vprašal sem ga. če mu zadošča to število, al če mu jih naj še našte\am Pripomnil je. da je dovolj Domenile sva se, da primerjava nas znane, že pokojne odvctn'ke. Tako je bi!a pred let' znana trojica: dr Kappus. dr. K^kalj (Luig- Calco. mož. ki je napisal marsicaj za- nimivega v časopisih) m dr. Kušar. To eo bHi ljudje zdravja, veselja, petja, pitja m družbe. Marsikdaj so gledali nočno sonce k: jim je svetilo, a že zdavnaj ugasn lo Vse iz krije zcm'ja. Njihov smeh je utihnil. V=e m mol ' Tudi pokojni dr. han Urbar, ml. je zgodaj (1909) zapustil ta svet O marsikaterem od-vernku bi b'!o marsacaj zanimivega na\ei>ti. Omcnm naj le, da je dr Božidar Vodušek svoje vloge na sod-^ce pisa! svejeročno in vzorno leno. V m a dosti je bil imeniten sabljač. Veiiko zaupanje je už val svoje dm stari, že pok notarski uradnik Kandare. vulgo »Kan-dura«, činar nasvet! so zmeraj dV/a1'* in so se mnogi zatekali k niemu Od ženskih moči pa naj omenim gdč Nadrahovo »z dr. Tavčarjeve odvetniške p.same. Ti5i2i živali s« fsml¥£|3 ln čsčcja Ljubitelj živali profesor dr. Bastian Schmid jc nekoč zapisal: Kdor ima za živali odprte oči, lahko vidi, da se tudi živa' čisti, umiva, koplje in krtači. Pred menoj leži mačica. ki Šteje osem dni in je pravkar spregledala. Pa si je najprej obli-zala svojo desno, potem pa še levo Sapico. Potem pa so prišli na vrsto še d ugi deli te'csa, ked.'kor je mogla z jezikom doseči, da si je pogladila štiicče dlačice. Tega se ni nikjer učila. To dela po nagonu. Stare mačke se čistijo podnevi in ponoči. ž.e zgodaj zjutraj ob dveh ah treh, kalar se pač prebude, začnejo ta opravek. Podnevi se s svojim hrapavim jezikom večkrat ližejo, Češejo svojo dlako in si s prednjima šapama gladijo glavo in hrbet. Mačka je torej zelo čista domača žival. Psi pa za svoje čižčenje porabljajo tu 31 zobe. s kate :mi se po dlaki češejo kakor z glavnikom. Njihov jezik je mehkejši in vlažnejši, zato ni tako dober za čiščenje kakor mačji. Prav tako ravnata volk ln lisica. Mel temi tremi lisica najbolj skrbi za svojo zunanjost, saj ne tipi na sebi niti praska. Čudno pa je, da v svoji lisičji luknji vse p onesnaži, V tem sc docela r?zl'kuje cd jazbeca, ki zraven svoje luknje napravi več jamic za stranišče. Jazbec, ki ga imam zdaj na vrtu, ima dve stranišči, tretje pa je že zasul. Jazbeci se radi kopljejo v vodi ta blatu. Lisice pa, četudi dobro plavajo, se v vodi nerade kopljejo. Jazbec si večkrat koplje svoj smček, menda zato, ker toliko rije pod zemljo. Nekoč sera videl slone, ki so priplavali iz reke na pe^ek. Tam so si z rilci name-t:li po telesih polno drobnega rečnega peska. Menda so se hvteli s tem ubraniti nadležnih muh. Moja veve ica se je um rvala že tretji teden svojega življenja. Vsak sesalec in ptič. ki sta z'rava, na vs moč skrb ta za svojo kožo. 2e kokoš s kljunom zgladi vsako pero, katero mora doseči. Gosi, Čaplje in štorklje glave kar nazaj zavrte in likajo svoje hrbte. Včasih Pa obdelujejo perje tudi z nogami. Ptice pevke in druge se kopljejo že poim-i. Ko januarsko ali februarsko sonce topi sneg na strehi, skoči vrabec v žleb in se koplje. Kos pa na tleh posče majhno luž-?«, v kateri se kop'je. Moje srake se kopljejo v snegu in snežni-ci. Eno in drugI jim pri je. Kar počno pri meni na vrtu, to delajo tudi .zunaj na travnikih in v gozdovih. Najmanjša lužica v kolesnici sredi kolovoza ima kepalce iz ptičjega rodu. ž-elne, senice in ščiokovci se kar skupaj kopljejo. Tu*li sončne kopeli imajo ptiči radi. kakor opazujemo že pri domačih k:-koših. Najlepše je videti, kadar se sonči siva čaplja, ki razprostre svoja krila, da so pc lob-na ščitom*, in sanjaje uživa sončno kopel. Skoro vsi ptiči pa tudi skrbe, da so gnezda Čista. Včasih stara dva sedita na robu gnezda in čakata, k laj se bo kak mladič iztrebil, da izt ebek odneseta iz gnezda. Skoro vsi ptiči, katere sem vzgojil doma, gredo čepet na rob gnezda, kadar se trebijo, da ne omažejo gnezda. Ta čistost ni razkošje, temveč je za nagon utemeljen v potrebi ohranitve zdravja. Vodoravno; l. temna li>a, 6. svetopisemska oseba, 10. :epos£ovni spisi, 15. ciga:eta, 16. evropska država, 19. arabski p glavar, 20. neroden, tog, 22. imitev, možitev, 23. otok v JOĐSkena morju, 24. znak za kemično prvino, 25. brez druibe, 27. časovne enote^ 28. naslov, naziv, 29. ar. b ki žrebec, 30. pogorje v severni Air.ki, 32. ; red og, 33. drobtine, drobni odpadki. 35. italijanski spolnik. 36. bodeča rastlina. 37. zvest, veren, 38. kazalru zaimek, 30. ni ga lahko nositi, zamotan, zapleten. 42. ob Bka po-možnega g'^-u'a. 44. žensko ine, 47. po: roke. 49. voznik. 50. Ovi pritok Mure, 52. vernik. 53. po' zrna, 54 domača živaL 56. avstralska papiga. 53. i a ija rCk-i moško ime, 60. svetopisemska oseb1. 61. ra.-gl ' z neke točke, p-2?tra sli.ca, 63. samo ta, 6i. mesečnik, tednik, 65. pokrajina v južno-vzhodni Az'ji, 66. gospostvo, podn>čje političnega vpliva. Navpično: 1. mA'ko ime, 2. gen 6. vodoravno. 3. abesinski poglavar. 4. oseba iz grške mitologije, 5. površirska mora. 6. glasbeni pojem, 7. živahen, vih ren. 8. OS nov-na količina, 9. pjokr^jina na Hivat-^k- m, 10. predlog, 11. vremenski pojav, 12. žensko ime, 13. glej, 9. navpično, 14. m iza ljubavnih pesmi, 17. g:a-be a kratica, 18. uaitt'dKnicB, 21. natovorien, oprta^. 23 se znarni imen, naslovov, 26 v sporu važni pomožna osrba. 28. žensko ime. 30 pevski glas, 31. ribiška potrebšč'na, 33. vens' o ime, 34. ime naše filmske Igralke, 39. *e-n potrebščina, 41. p ni 42. slovit angleški * filozof (foni). 43. vr^ta jedil. 45 indijanski pkmens i znal:, 46. znr>k v]a-dar-ke moči. 48. domače živali. 50. okvara, poškodba. 51. praoče človeštva, 53 me to na Ceskem, 55. podzemcljsk: hodnik, ?6 začetek lcapi, 57. razbm, pamet, 59. okra j- ž a no žensko ime (mnoiir.a), 61. veznik, €2. latinski predfog. EOflitev kr»žaeke štev. 2 Vodoravno: 1. Velike Lašče. 10. tofca-jec. 16 imun, 17. birič, 18 koren, 19. vi, 20 C:č. 21 porod. 22. loi»r. 23 lan. 24. Al, 25 k-Ev.n. 26 kornn, 27 mali 28 %e''k. 29 Sa\e\ 30 Lir^- 31 falot, 32. gobec, 33. pilot. 34 Zorn. 35. krneč 36 Kotor, 3S. oreh, 39. Karel, 40 Ma'eS, 41 rr. 42 Run. 43 nalet, 44 koder. 45 tri. 46 Om. 47. Pal^ć. 48 zadet. 49. grid 50 šerif. 51 balet. 52. vrati. 53. oso ren, 55. Solun, 56 raven, 57. lopov, 5S. pokcpal^ča. Navpično: 1 Vtčan, 2 Em«, 3 luč, 4. n, 5 ebonit, 6 ln-k 7 Aron 8 Šd. 9. č:, 10 T gal, 11 Oran, 12 ker 13 ac, 14. Evalit 15 cink. 18. korec * 21 P>!on 22. lovec, 23. lapor, 25 kdii, 26 k-ibel. 27 Miloš. 28 varen. 29. sonet, 30. Itfer 31 forum. 32. goreč, 33. polet. 34 zob bol. 35 kalif. 36. kadet, 37. pndano, 39. kilin. 40. Medena 41 trate. 43. Narev, 44. kalup. 45. trava. 47. pero. 48 zalo, 49. grč. 50 sop. 51. b^k. 52. vas., 54. so, 55. &o, 56. ni. rac), 4) zločin, 5) prebavilo 6^ mesto v Prednji Inllji. 7) G> egorčičeva pesem, «) divjak, zaroblienec. 9) zimski pojav, 10) mesto na Angleškem, id reka v '/.Mnji Indiji, 12) dižava v VSA 13) m v •-■'•< ». Gorenjskem, 14) mesto na Nizozemskem, 15) rimsko mesto na Štajerskem, 16) korakoma, počasi (muziknlni lzrar.). Prve in nato zadnfe črke (v 16. rjesodl tudi predznrlnia). brane navzdol, povo'.o p> na5e Rilek^rtov rok: »Gesellachaft braucht der Tor und ELnsimkeit der Wcise.< ŽE DOI.CO JO POaSNiA Glavni natakar: »Ccčt tam k zarok«, gospod d -novec« St.mi gost: »Hvala!« Glasni natakar: »Pa na^lo ste pc ocfloči*% swj s\-oje neveste gotovo =c ne p«->ziii\te dt, go čar-h . .« Stalni gost: »Pač, p č! Kot uradnik \ Spil ni h rani ln ci sem imel v zadnjih desetih vrh pogosto njtmo hran'lno knjižico v rokah . . « ZVITO Mihec: »Mamica, ali mi daS liro? Zunaj pred hišo stoji star mož, pa bi mu jo rad dal.« Mati: >Zelo lepo, Mihec! Vidim, da lma3 dobro srce. Tu imaš liro. Kje pa je ta Mihec: »Tu spodaj prodaja sladoled.« v Dvcnru Ježe: »Ali al v dvomu, s katero bi se poročil, z materjo ali hčerko? Vzemi kar mater, tako vsaj ne boS imel taSče.« Tone: »To dobim kljub temu, ker je živa 5c stara mati.« Jože: ^Potem pa vzemi staro mater!< NtTEN KI OBITi Možek: »Moram se smejati, če vidim tvoj novi klobuk.« Ž en'ca (jezna): »Te bo že smeh minil, ko dobiš račun zanj « MALI ©GLASI »Slo\enski Narod« je edini list, ki izdaja oh ponedeljki!] ter prina&a poleg zadnjih poročil ? bojiSč tudi obilo drugega zanimivega frradiva. Zato se nn-ročite nanj čimprej. Zl^govnlca št. Z am — an — be — ca — dam — doc — di — dov — du — e — i — iv — je — ki — U — lji — lo — mor — na — num — o — olj — poe — pool — ra — ra — res — ro — ro — ro — ru — stand — ster — su — te — te — to — u — va — ver — vež — vi — vi — xas — že. Iz teh zlogov sestavi 16 besed s pomenom: 1) rimsko mesto na Gosposvetskem polju, 2) reka na Pirenejskem polotoku, 3) francoski dramatik (Cyrano de Berge- MESARJI rOZOR! Soliter ln umetna čreva zopet na zalogi. — Jujro-Stula, Ljubljana, Florjanska ulica 25. N-ll-I LETOŠNJI VREMENSKI KOLEDAR, katerega je podpisani sestavil po večletnih !zku.šnjah, odgovarja uevetdesetodstotno. Vsi smo odvisni od vremena. Poslužite se ga; cena malenkostna, — Stavbnik Terčelj pri novi cerkvi v Sisld. N-12 i Umrla je nasa zlata mama, gospa France Ločnar; V senci plastni 12 Koslr je postal molčeč. Le redko kdaj je šel v krčmo. Krčmar ga je često opazoval, ker se mu je zdelo, da postaja dan za dnem otožr.t; l Mislil si je, da se mu toži po tujini, toda mislil je vedno ie na Klaro. Sicer se je zavedal, da je to blazna misel, kajti prevelika je bila razlika v letih. Cesto se je jezil, ker ni bil več gospodar svojega srca. Ako m imel dela, si je natrpal nahrbtnik ln šel v Krmo v svoje lov šče. Nekega dne se je pošalila Pepca z njim, zakaj je vzel v zakup lovišče, a on ji je z nasmehom odvrnil: >Zato, da se divjad nemoteno pase.c >Vsaj enega kozla prinesite, predno bo zapadel sneg! Zdaj so rejeni,« je pripomnila »Jutri bom Sel ponj,« je odvrnil nekam zai.iišljen. Pepca je bila presrečna, ako je bila v njegov bliziru. Cesto je za vrati prisluškovala, če se spL Ako je bil buden, mu je nesla zajtrk v posteljo. Predno je Sla iz sobe. ga je Se odela in mu popravila blazine. Toda Košir je videl v Pepci le gospodinjo Samo enkrat ga. je obšla misel, da bi jo vprašal, če bi hotela postati njegova žena, to pa samo zaradi tega, da b: pozabil na Klaro. Istega dne, ko je obljubil Pepci, da poj-de po kozla, mu je dejal oče, da bi bila Pepca primerna ztj*ij. >Kuhatl zna dobro. Cista je ln pridna, potomce bi pa tudi še dobila, saj ima šele enaintrideset let,« je resno svetoval oče. Košir ne odgovoril. »Le vzemi jo, saj je zalo in postavno dekle. Ljubi te, to sem že jaz opazili« je pri-govarjaJl »No, zaenkrat se še ne mislim ženiti,« je odvrnil. »Mogoče drugo leto.« Ni mu bil všeč ta pogovor, zato je šel iz sofce. Ko je še! mimo kuhinje, g-a je Pepca vprašala: »Ob kateri url vas prebudim, če boste šli res po kozla?« Košir je stopil k njej in jo prijel za okroglo bradico: »Vi hočete, da bi prinesel kozla, meni je pa koza ljubša! Kaj pa, če bi ustrelil kozo?« se je nasmehnil. Pepca je malce zardela: Meni je vseeno, pa prinesite kozo.« »No, ženskemu spolu ne bom delal kr'-vicG, bom pa prinesel kozla — zbudil se bom pa sam,« je naglasil in sel. - Pepca je bila užaijena! »Moja želja se ne bo nikoli uresničila — kvečjemu v sanjah,« je vsa potita vzd9*-nila, in pričela z delom. Pepca je bila doma pri Bled j. \' rani mladosti ji je umrla mati. Po male.i^il smr- j ti je vzel njen oče na Bledu krčmo v na- I jem. Ko je dorasla ln spoznala življenje, i se ji je oče zagnusil, ker je bil preveč nagnjen na ženski spol. Vsaki natakarici je dvoril, in če se mu ni vdala, jo je odslovil. Nekoč je dobil natakarico njegovega kova. Nekega dne, ko ni bilo gostov, sta se pretirano ljubimkala kar v Pepcini navzočnosti. V Pepci je vzkipelo: »Sramuj se! Same pocestnice sprejemaš v službo! Se danes pojdem od tebe in se ne vrnem nikdar več!! Daj mi denar za pot l« Oče se ji je nasmehnil: »Tu imaš ključ! Vzemi kolikor potrebuješ.« Kljub temu, da je bilo tedaj Pepel Sele šestnajst let, je Sla in se ni nikoli vec vrnila k očetu. Bila je v različnih službah. Imela je mnogo snubcev, a je vse zavrnila. Prva oseba, ki jo je srečala v življenju, da bi se jI zaupala, je bjl Košir. Toda on je ni razumel, ali pa je ni hoiei razumeti, kljub temu, da . mu je dvorila, kakor petelin svojim kokoškam. Košir je zarana vstal in sr* hotel sam zavreti mleko. Ko je vstopil v kuhinjo, je bilo mleko že zavreto, ob štedilniku pa je sedela Pepca in pletla nogavice. Preveč ste skrbni! Tudi vi ste počitka potrebni,« je dejal in sedel k mzi. »Saj nisem utrujena.« se je nasmehnila. »Ali vam skuham še jajčka?« je vprašala. »Lahko, a bolj na mehko! Vzel jih bom s seboj.« Razveselila se je, ker si je mislila, da bo Košir čakal pole^ nje na jajčka, a se je oštela! šel je v sobo za lovske potrebščine, in pričel čistit1 puško. Mrko je zrl na vse, kljub temu, da mu je bila Pepea simpatična. Ko se je vrnil, je brez besede popil mleko. Pepca se je domala jezila nanj. Vse snubce je morala odločno zavrmti, da so ji dali mir, Kcširju se je pa vsi je vala, a se ni zmenil za njeno naklonjenost. »Do svidenja, moja pridna Pepca?« se je poslovit šel je preko Loma v Krmo. Ko je dospel na mesto, kjer je počivala Klara, se je vse-del na isti kamen. »No, ali si še lahko trdim, da nisem zaljubljen vanjo?« se je pošalil sam s seboj. | Ko se je odpoč 1, je vstal in sel, ne meneč se za čar pokrajine, ki jo je zmeraj ob- j ču -loval. Zamišljen je šel proti Krmi. Računal je. Če bi čakal Klaro še dve leti. da bi jih* štela osemnajst, tedaj bi on stel že šestinpe.deset let. »Ali sem blazen,« se je udaril po čelu. »Ali res nisem več gospodar samega sebe?« je dejal glasno in pospešil korak. . i Ko se je vračal domov s trletnim srnjakom, je sklenil, da bo takoj zasnubil Pepeo, ko bo prišel domov. i cDa, Še ta prod pust bo N>ro^no ttukarno d. d« kot Mfiknrnsrja: Fr^n Jersn. — Fttr den !n»*eratenteil veraiitMoi-tiich • Za tnseratni oddelek odgovarja: Ljubomii VolClA,