I'.--.• -*>
SEM
Št. 37 (1224)	Lelo	XXIV
NOVO MEST0# četrtek, 12. septembra 1973
NOVO MESTO - Koordinacijski odbor za krvodajalstvo pri tukajšnjem občinskem odboru RK bo na današnji seji razpravljal o letnem krvodajalskem načrtu, potrebah po krvi v zadnjem četrtletju in obisku krvodajalcev iz Maribora.
TREBNJE - Na današnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Trebnjem bodo ocenili delovanje Tabora likovnih samorastnikov in predlagali, kako naj bi se razvijali v prihodnje. Imenovali bodo odbor za proslavo 30-letnice prvega kongresa AFŽ v Dobrniču.
NOVO MESTO - Danes bo obiskal Industrijo motornih vozil v Novem mestu minister romunske strojegradnje tov. Av-ram. Ogledal si bo tovarno in se pogovarjal o razširitvi kooperacije pri proizvodnji osebnih in dostavnih vozil.
KOČEVJE - Občutno škodo povzroča kočevskemu gospodarstvu nenačrten odvzem električnega toka. Gospodarstvo se ne more prilagoditi temu položaju. Tako so ugotovili na torkovem posvetu predstavniki gospodarstva.
KRŠKO - Delavska univerza je v ponedeljek dala v tisk program izobraževanja odraslih v sezoni 1973/74. Oddelek višjih razredov osnovne šole bo letos odprla tudi na Senovem. Vpis traja do 1. oktobra.
BREŽICE - Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter upravni odbor kmetijsko pospeševalnega sklada sta v torek obravnavala pripombe k družbenemu dogovoru za organizacijo kmetijsko pospeševalne službe in vire za njeno financiranje.
METLIKA - V torek bo tovarno BETI obiskala 6-članska delegacija francoskega sindikata tekstilnih delavcev.
BREŽICE - Pri občinskem sindikalnem svetu bo v ponedeljek prevzel dolžnosti političnega sekretarja dosedanji predsednik občinske konference ZMS Tone Jesenko.
KRŠKO - Na tradicionalni tomboli, ki je bila v nedeljo na Stadionu Matije Gubca, je zadel glavni dobitek - avto znamke Skoda-Maks Resnik, delavec v tovarni celuloze v Krškem.
NOVO MESTO - LABOD, novomeška tovarna perila, je v torek zvečer priredila v hotelu Grad Otočec modno revijo z naslovmo „Tendence mode 1974“.
C
OPRAVIČILO
V	lepem in sončnem vremenu so se v soboto, 8. septembra, na trgu v Dolenjskih Toplicah zbrali borci Levstikove brigade, ki je letos praznovala trideseto obletnico svoje ustanovitve.
Zbrane borce, predstavnike dru-žbeno-političnih organizacij in ostale goste je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Dolenjske Toplice Lojze Bradač, za njim pa so govorili general major Franci Sotlar - Pavijan, ki je imel osrednji govor, Vladimir Šenk - Gaber in Dušan Gorkič, ki je prisotne pozdravil v imenu XVIII. divizije, v sklopu katere je bila Levstikova brigada.
Med programom, ki so ga izvedli pevci iz Hrastnika, hrastniška pihalna godba in recitatorji iz Dolenjskih
ZA OSILNICO NI VODE
„V Osilnici že 3 tedne primanjkuje vode, zadnjih nekaj dni pa celo sploh nič ne teče,“ nam je 8. septembra telefoniral osilniški rojak akademski kipar Stane Jarm. Osilni-čani imajo skupen vodovod s Plešci na hrvaški strani Kolpe. Osilničani in Pleščani so ga skupno gradili. Osilničani si zdaj ne znaio pomagati in pijejo vodo iz Čabranke. Ta reka je bila včasih res čista in pitna, zdaj pa se vanjo zliva vedno več kanalov in zaradi tega lahko pride do epidemije. Pristojni organi naj pomagajo Osilničanom najti rešitev. Verjetno pa bo treba najti še en izvir pitne vode in ga priključiti na vodovod.
POLITIČNA SOLA PRED OTVORITVIJO
Za srednjo politično šolo, ki se bo začela 15. septembra v Novem mestu, je vpisanih 27 kandidatov: 9 iz novomeške občine, 2 iz trebanjske, 3 iz brežiške, 4 iz krške, 1 iz sevniške, 3 iz črnomaljske in 5 iz metliške. Predavanja bodo v novomeškem Domu JLA. Absolventi te enoletne šole si bodo pridobili srednjo izobrazbo.
KOSTANJEVICA: TRŠAR - PEKARNA
Ob uvodni besedi Aleksandra Ba-ssina bodo odprli jutri ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici razstavo del Dušana Tršarja. Gledališče Pekarna bo po otvoritvi uprizorilo delo Petra Božiča „Kako srečen dan“. Prireditvi sodita v okvir XVIII. Dolenjskega kulturnega festivala.
Toplic, sta predstavnika krajevne organizacije ZB iz Dolenjskih Toplic in terenske organizacije ZB iz Hrast-nika-II. teren izmenjala listine o pobratenju teh dveh organizacij in darila.
S pobratenjem želijo borci nadaljevati tradicije osvobodilnega boja in ohraniti ter poglabljati stike, ki so jih navezali že med borbo, ko so se skupno borili v krajih okoli Dolenjskih Toplic. Za nalogo so si v listini o pobratenju določili, da bosta organizaciji krepili kulturne stike in skupno spoznavali probleme današnje stvarnosti. V naši republiki je to prvi primer pobratenja v krajevnem merilu.
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Po izmenjavi listin o pobratenju sta predstavnika krajevnih organizacij ZB Dolenjske Toplice in Hrastnika skupno položila venca na spomenik padlih borcev. (Foto: S. Mikulan)
TOZD je pravica in dolžnost
„Prvič govorim kakšnemu proizvodnemu kolektivu o novih ustavnih spremembah/4 je dejal uvodoma dr. France Hočevar, član republiške ustavne komisije, 8. septembra Novoteksovim delavcem, ki so se zbrali v kinu Krka.
V	dveurni razpravi je dr. Hočevar največ časa cimeri! razlagi družbenoekonomskega sistema in odnosov, ki jih prinašajo nova ustavna določila. Poudaril je, da se bodo morali kolektivi poslej ukvarjati ne le z notranjimi, ampak tudi z zunanjimi zadevami. To vlogo bodo uveljavljali prek delegatov.
Govoreč o TOZD, je gost podčrtal, da gre pri tem za integracijo sredstev in dela. Brez tega v našem tržnem gospodarstvu ni možen napredek. Uvajanje TOZD ni dezintegracija, Zveza komunistov ima pri odpravljanju takega mišljenja veliko dela. TOZD je pravica in dolžnost delavcev, dolžnost zato, ker bi sicer ne mogel delovati sistem, ki ga usta-
Inž. Marko Bulc v pogovoru z Nikom Šilihom in drugimi gosti po nedeljski slovesnosti v Metliki. (Foto: R. Bačer)
Svoj veliki dan je v nedeljo, 9. septembra, Metlika dočakala čista, okrašena in v najlepšem poletnem dnevu. Nad 600 borcev je prišlo na jubilej XV. brigade, veliko je bilo cankarjevcev pa nekdanjih partizanov ob vsepovsod. Na prireditveni prostor so strumno prikorakali še Belokranjski teritorialni odred ter mladinci iz XV. in Cankarjeve brigade.
odločen boj zoper zavestne odpore, brez katerih tudi ne bo, saj samo-
Udeležence slavja je v imenu Belokranjcev pozdravil Ivan Žele, predsednik metliške občinske skupščine, nato pa je dvatisočglavi množici govoril inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ. Ko je na kratko orisal zgodovinsko in zmagoslavno pot 15. SNOUB, je govoril tudi o zdajšnjem družbeno-političnem trenutku in o ustavnih spremembah. Še posebej je ostala v spominu ena njegovih misli:
„Najboljši obračun je lastna ustvarjalnost. Potrebno bo trdo delo, neomajna upornost pri premagovanju težjiv, ki se bodo porajale, in
DANCI NA OBISKU
V	IMV
Novomeško IMV je v soboto dopoldne obiskalo 50 danskih trgovcev, ki prodajajo prikolice Adria. Industrija motornih vozil je letos izvozila na Dansko 1.200 prikolic v skupni vrednosti 5 milijonov danskih kron. Prihodnje leto nameravajo Novbmeščani izvoz prikolic še povečati.
upravljanje maje in spodmika prene-katerim posameznikom ali skupinam oblastniške stolčke. Obuditi moramo nekdanji partizanski zanos, enotnost v akciji in budnost zoper protisamoupravne tendence in sile. Kot nekoč med vojno gre tudi zdaj za biti ali ne biti in za osvoboditev. Tokrat za osvoboditev od odtujevanja, zato da bi interes in beseda slehernega delovnega človeka prišla do veljave povsod, kjer se odloča."
R. Bačer
• ••
250 NOVIH ČLANOV ZK
Na območju medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko so sprejeli letos v ZK 250 članov: v novomeški občini 150, v trebanjski 30, metliški 20 in črnomaljski 50. V tem letu so sprejemali predvsem delavce.
vne spremembe utrjujejo.
Na vprašanje, ali bo nova ustava vplivala na odpravo nezaposlenosti,
TRI DNI JAVNIH RAZPRAV
Od 15. do 17. septembra bodo v črnomaljski občini javne razprave o ustavah, na katere so občani vabljeni. 15. septembra ob .19. uri bo sestanek v vaseh: Bojanci, Cerkvišče, Desinec, Kot, Stražnji vrh in Vrano-viči; 16. septembra ob 9. uri se bodo sestali v Adlešičih, Dragatušu, Semiču in na Vinici, isti dan ob 14. uri pa v Dobličah, na Črešnjevcu, v Gribljah, Petrovi vasi in v Rožnem dolu. 17. septembra bo razprava ob 18. uri v sejni sobi črnomaljske skupščine, v prosvetnem domu in v Kanižarici v gasilskem domu, ob 19. uri pa bo sestanek v Črmošnjicah.
Mojstri oranja
Štefan Bukvič iz Murske Sobote je na XVII. republiškem tekmovanju traktoristov, ki je bilo v soboto in nedeljo pod pokroviteljstvom ObS Črnomelj iz KZ Črnomelj v Dragatušu pri Črnomlju, že tretjič osvojil naslov najboljšega slovenskega traktorista. Med 11 ekipami, v katerih je nastopilo 44 tekmovalcev (od tega -20 zasebnih kmetov), je zmagalo moštvo kombinata „Pomurka", druga je bila ekipa ljubljanskih, tretja pa ekipa gorenjskih poklicnih traktoristov.
Med hudo konkurenco dolenjski traktoristi, zlasti kooperanti, niso dosegli vidnejših mest, saj so imeli manj izkušenj od poklicnih mojstrov volana, zaostajali pa so tudi po opremljenosti strojev.
Sestavni del prireditve je bilo tudi strokovno posvetovanje, na katerem so v nabito polni zadružni dvorani v Dragatušu predavali o obdelovanju tal, spreminjanju steljnikov v obdelovalno zemljo in mehanizaciji dr. Tatjana Stupica, dr. Albin Stritar in mg. Zvone Miklič, kmetijski strokovnjaki iz Ljubljane.
M. L.
je dr. Hočevar dejal, da moramo predvsem poznati vzroke za nezaposlenost. Ti so: naravni prirastek, uvajanje avtomatizacije, odhod ljudi z vasi. Slovenija je že marsikaj od tega preživela, v drugih republikah pa je to vprašanje čedalje bolj pereče. ,,Na splošno velja, da odpiramo premalo delovnih mest," je podčrtal govornik.
I. ZORAN
Bralcem Dolenjskega lista se opravičujemo, če je v današnji številki morebiti prišlo do napak ali spodrsljajev. Zaradi izpada električne energije so stroji v našem tehničnem oddelku stali ves ponedeljek in torek, številko pa smo morali končati v veliki naglici v torek ponoči in v sredo zjutraj. Še posebno opravičilo velja bralcem | sevniške in trebanjske obči-| ne, ker zaradi izpada elektri-j čne energije obeh komun-
Iskih strani sploh nismo mogli pripraviti.
UREDNIŠTVO
V
Grafiki iz Katovvic
Ob navzočnosti peščice obiskovalcev je Vida Češnovar minuli petek zvečer odprla v krški galeriji razstavo poljske grafike. Po otvoritvi je prof. Jože Haluza na violino zaigral dve Bachovi skladbi.
Razstava, ki so jo pripeljali iz ljubljanske Moderne galerije, obsega dela osmih grafikov iz Katowic: Krystyne Filipowske, Mariana Maline, Jana Novvaka, Danute Osadczy, Ryszarda Osadczyja, Romana Stara-ka, Stefana Suberlaka in Ferdynan-da Szypule.
Izbor odlične poljske grafike je slovenskim obiskovalcem omogočila Zveza kultumo-pro svetnih organizacij Slovenije v okviru sodelovanja s Centrom za kulturo in prosveto v Woj\vodstvu Katovvice. Kot je poudarila Češnovarjeva v otvoritvenem nagovoru, so Poljaki razstavo svojih poslali na pot v Slovenijo s katalogom, natisnjenim v slovenskem jeziku.
Reprezentativen izbor poljske grafike si bodo obiskovalci v krški ...galeriji lahko ogledali do 21. septembra (galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. m od 15. do 18. ure).
Čeprav je prišlo pri zadnjih volitvah v vodilne organe ZK do velikih sprememb, so potrebne spet nove, velike spremembe. To pa ne velja le za ZK, ampak tudi za vse druge družbeno-poli-tične organizacije in občinsko skupščino. Taka je bila samokritična in kritična ugotovitev zadnje razšiijene seje občinskega komiteja ZK Kočevje 5. septembra.
Od sedmih sej občinske konference ZK so bile le tri sklepčne, ker ni bilo dvetretjinske večine. Osnovne organizacije ZK so bile obveščene, kateri njihovi člani, ki so člani kon-
ference, ne prihajajo na seje, a nikjer (Izjema je KOMUNALA) niso ukrepali.
Tudi komite ni odigral tiste vloge, ki bi jo moral. Zato bi bilo treba večino članov zamenjati. Tako so ugotovili sami člani komiteja. Ni bilo enotnosti, zato komite ni bil kos svojim nalogam in ni uspešno uresničeval nalog.
Čeprav so bili na to sejo komiteja vabljeni predstavniki vseh družbe-no-političnih organizacij in občinske skupščine, se je je udeležil le predstavnik ZB Drago Gril. ,,Ne razumem, zakaj današnji seji ne prisostvuje predstavnik SZDL, sindikata, ZB, občinske skupščine, Zveze
(Nadaljevanje na 6. strani)
S poslabšanjem vremena v ponedeljek, seje pri nas končalo obdobje zelo lepega vremena.
Do konca tedna pričakujemo deloma sončno, postopoma toplejše vreme. Večjih padavin ne bo.
Traktoristi so se pomerili v spretnostni vožnji, oranju ter v teoretičnem znanju. Tekmovanje je priredila kmetijska tehniška komisija pri Zvezi organizacij za tehničko kulturo Slovenije. (Foto: M. Legan)
tedenski
mozaik
Jamstvo za sedanjo ceno
Pomanjkanje prašičev je prineslo višjo ceno, toda kako dolgo bodo rejci zadovoljni?
Boljše pitane prašiče je moči prodati že po 15 din kg. Toliko plačajo nekateri mesarji oziroma kmetijske organizacije za prašiče iz pogodbene reje. Rejci prašičev sosi oddahnili, češ da so končno le zmagali v boju za ustrezno odkupno ceno. Nekatere kmetijske organizacije, kot npr. kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, pa so že začele uresničevati velike načrte o pospeševanju prašičereje. Kmete oskrbujejo predvsem s plemenskimi svinjami, da bi bilo dovolj pujskov za pitanje.
KAIRO — Te dni so se arabski prvaki — Husein (na levi), Sadat in Asad dogovorili, da bodo ponovno oživili tako imenovano vzhodno fronto. Ta predvideva skupne akcije proti Izraelu. Kakor znano, vzdržuje zahodno fronto Egipt. Po treh letih je bil jordanski kralj Husein zdaj spet v Kairu.
Evropa odkriva na Kitajskem še vedno čudežno deželo^To je v stilu filma ,Aliče in Wonder-land“ - A lisa v čudežni deželi.' Na Kitajsko gledamo s sentimentalnimi očmi, to sliko smo si ustvarili na podlagi romanov, ki smo jih brali še v študentskih letih.
Kadar potuje francoski predsednik Pompidou, je protokol in politika. Kamermani televizije nam najprej pokažejo protokol, zastave, vence. Naloga novinarjev je, da nam približajo ozadje, vsebino razgovorov. Kajti tu je bistvo, protokol je samo ostanek iz starih časov. Vendar bo še zelo dolgo ostal.
Suha dejstva so: Francija je leta 1964 priznala LR Kitajsko. Bila je druga velika država Zahoda, ki je to storila. Ta sklep je dozorel v glavi predsednika de Gaulla. Francija si je veliko obetala od tega priznanja, vendar se ta pričakovanja niso uresničila. Celo Zahodna Nemčija ima danes večjo trgovinsko menjavo s Kitajsko kot Francija. In Japonska je daleč na čelu vseh. Če bo Francozom uspelo prodati Kitajski supermoderna letala concorde, pa se bo Francija prerinila na drugo mesto.
To je ena, rekli bi francoska stran medalje. Druga je kitajska stran. Očitno je, da žele v Pekingu okrepiti svoje stike z zahodno Evropo. Kitajska je danes ena redkih azijskih držav, ki se zavzema za evropsko integracijo. Kitajska logika je: močna zahodna Evropa bo protiutež Sovjetski zvezi. V Pekingu opozarjajo na velik pritisk sovjetske armade na severno kitajsko mejo. Močna zahodna Evropa bi vezala Sovjetsko zvezo na evropsko areno, pritisk na Kitajsko bi se zmanjšal.
Prihodnji mesec bo prišel v Peking tudi britanski premier Heath. Kitajski interes za zahodno Evropo bo prišel tako še bolj do izraza. Vesti o nekakšni razširitvi Kitajske proti Jugu, Singapurju, so se izkazale kot navadna izmišljotina.
Ali bo dosedanji krizi v prašičereji sledil hiter vzpon? 15 din za kilogram žive teže mesnega pitanega prašiča je kar spodbudna cena za rejce, saj je nekako usklajena tudi z visoko ceno pitanih goved. Ni pa še dovolj zagotovil, da bo taka cena trajna oziroma da bi jo spreminjali tako, kot se bodo gibale cene krmil.
Mesarji plačajo za prašiče več, kot jim dovoljuje cena svežega mesa. Zato je v mesnicah tako težko dobiti svinino. Pitanje prašičev za trg ni bilo povsem opuščeno, saj so nekatera družbena pitališča bila ves čas polna. Mesarji pa so večino prašičev predelali v mesne izdelke, pri katerih niso imeli izgube. Sveže meso so poskušali podra-
žiti nad dovoljeno ceno — če so ga sploh dali v mesnico — tako, da so z njim prodajali tudi slanino in kožo.
Pred tedni se je cena pitanih prašičev zvišala še za en dinar, tako da družba daje tako premijo za prašiče, pitane v kooperaciji. Pitanje mora biti donosnejše, cena mesa pa naj se ne bi zvišala. Zdaj mesaiji spodbujajo rejce prašičev, da bi imeli kaj klati. Rejci so pripravljeni pitati za tako ceno, dokler bodo dobili krmila po sedanji ceni. Nekateri že sklepajo pogodbe za več 10 ali celo 100 prašičev. Družbena pitališča ne zaostajajo. Predvidevajo, da bo ob koncu leta že dovolj svinine.
Nekaj pa visi še v zraku.
Premija — 1 din za kilogram žive teže pitanega prašiča, ki da najmanj 26 % mesa — je zagotovljena le do konca tega leta. Kako bo prihodnje leto, se še ne ve. Cena svinine tudi ni usklajena z odkupno ceno prašičev.
Nekatere kmetijske organizacije pospešujejo pitanje prašičev, tako da s pogodbo zagotove rejcem določeno količino krmil. Take poskuse smo imeli tudi v minulih letih. Ko so se krmila bolj podražila, kot je
In tako smo četrt stoletja po najstrašnejši vojni ugotovili, da imamo popolnoma novo skupino držav. V Evropi pred prvo svetovno vojno smo imeli celo vrsto držav, ki so rezale kruh drugim. Po prvi vojni je Nemčija izgubila velik del ozemlja, Turčija pa se je praktično umaknila z evropskih tal.
Po drugi vojni se je svet razdelil na dva tabora: zahodni in vzhodni. Ta šablona se je razbila, na širokem področju od Azije, Afrike do Latinske Amerike se formira tretji svet, kakor pravijo tudi neuvrščenim državam.
Iz skromne ideje, ki so ji kumovali Tito, Nehru in Naser, se je formiralo močno gibanje. Četrta konferenca v Alžiru je bila svetovni dogodek, ki bo še dolgo odmeval. Mimo lahko predvidimo, da se bo to gibanje še bolj uveljavilo v svetu.
Že de Gaulle je ob priliki dejal, da pripada prihodnost neuvrščenim. De Gaulle je mislil simbolično — neuvrščeni so glas človeštva, ki se budi. Nobena mladih držav sveta noče vezati svoje usode z velikimi državami.
Naš predsednik Tito je edini državnik, kije sodeloval na vseh štirih sestankih neuvrščenih. Še se spominjamo, kako je leta 1961 sprejemal osebno na beograjskem letališču. šefe drugih držav. V Alžiru so ga pozdravili kot velikega državnika naše dobe. Vsi so hoteli govoriti z njim ali mu vsaj stisniti roko. Kajti Tito je simbol neuvrščenih, dal je gibanju smer pa tudi svojo osebnost.
V ponedeljek so Beograjčani z navdušenjem pozdravili našega predsednika po vrnitvi iz Alžira. Konferenca je bila zgodovinski dogodek, je izjavil Tito na beograjskem letališču. Neuvrščeni so se v Alžiru konkretno dogovorili o trdnejšem medsebojnem sodelovanju.
Seveda pa ne smemo prezentirati alžirske konference samo v tem stilu. Na svetu je danes skoraj 4 milijarde ljudi, od tega odpade na neuvrščene kar dve milijardi 600 milijonov prebivalcev. In v tej armadi je spet 500 milijonov nepismenih, milijarda jih je podhranjenih, 900 milijonov pa jih na dan zasluži manj kot 30 ameriških centov.
Ekonomisti govore o prepadu med razvitimi in nerazvitimi. Alžirska konferenca je temu posvetila precejšen del zaseda-
zrasla odkupna cena prašičev, pa so propadli. Ali naj se ponovi stara praksa ali se bomo znali s pravočasnimi ukrepi izogniti takim čerem? O tem je treba razmišljati že zdaj.
JOŽE PETEK
nja. Menda je bil prav alžirski predsednik Bumedien tisti, kije jasno in glasno opozoril na ta moment. Ze zdaj je dohodek na prebivalca v razvitih državah desetkrat večji kot v nerazvitih — dejansko je razlika še večja.
Tudi v tej luči moramo obravnavati alžirski zbor. Očitno je, da se v veliko svetovno zgodovino vključuje vse več držav. Človeštvo bo moralo mobilizirati vse svoje sile, če bo hotelo zagotoviti vsem pravičen kruh.
TELEGRAMI
KAIRO - V egiptovskem glavnem mestu so se končala posvetovanja šefov treh arabskih dežel. Egipt, Sirija in Jordanija so sklenili, da bodo obnovili tako imenovano vzhodno fronto proti Izraelu. To je načelen sklep. Ta fronta lahko oživi le, če bodo jordanske oblasti dovolile povratek palestinskih komandosov na jordansko ozemlje.
PEKING - Kitajski premier Ću En Laj za zdaj ne bo obiskal Združenih držav. Zanimivo jc, da so Kitajci posredovali to vest samo dva dni pred prihodom francoskega predsednika v Peking. Pač pa bo prihodnji mesec kitajski zunanji minister Ci Peng Fej obiskal Japonsko.
HANOI - V glavnem mestu DR Vietnama pričakujejo obisk 1'idela Castra. V torek se je Castro mudil v Bagdadu, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Castro je pred meseci obljubil, da bo prišel tudi v Jugoslavijo.
MEXICO CITY - Mehika doživlja pravi turistični boom. Predvidevajo, da bo turizem prinesel v država no blagajno kar 2 milijardi dolarjev. Reka ameriških turistov se je usmerila iz Kube v Mehiko, tu imajo mnogi Američani bungalove pa tudi cela posestva.
BOGOTA — Romunski predsednik Ceausescu nadaljuje svojo tur- j nejo po državah Latinske Amerike. Te dni se je mudi) - Venezueli, ki je ena največjih petrolejskih držav na svetu. Po obisku v Venezueli jc prišel v sosedno Kolumbijo.
JERUZALEM - po konfercnci v Alžiru jc Kuba pretrgala stike z Izraelom. Vse kaže, da bo to storilo tudi več afriških držav, ki so sodelovale na sestanku v Alžiru.
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
)h.
- Morda imam res zgodovinsko vlogo, toda s temi dot hodki si lahko ogledam le zgodovinski muzej.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Slovenski izvršni svet je bil minuli teden zelo dejaven. Najprej je obravnaval izvajanje ukrepov -za pospeševanje manj razvitih območij Slovenije. Ugotovil je, da smo do sedaj v Sloveniji na tem področju vendarle dosegli določene pozitivne premike. Lahko celo trdimo, da smo uspeli vsaj ustaviti prejšnja negativna razvojna gibanja na teh območjih naše republike — res pa je, da se s tem ne smemo zadovoljiti. Nadaljnji razvoj teh območij mora ostati trajna, zavestna družbena naloga, saj brez akcijske spodbude ta razvoj ne bo sam napredoval.
Razvoj naših nerazvitih območij pomeni eno naših temeljnih postavk v celotnem slovenskem razvojnem načrtu. To pa ni le socialno vprašanje in pomoč šibkejšim, temveč gre tudi za povsem realne ekonomske kategorije našega splošnega razvoja. Naš nadaljnji razvoj pa moramo tako načrtovati, da se bodo v njem videli zares vsi Slovenci.
Organizacije združenega dela v slovenskem gospodarstvu so pri tem razvoju precej pomagale, saj so v preteklih dveh letih vlagale v nerazvita območja več kot za 150 milijonov din lastnih sredstev, pa še za 140 milijonov raznih kreditov. Pri tem pa bi se morali opreti še na močnejša gospodarska središča, ki morajo spoznati tudi lastno ekonomsko potrebo po sodelovanju v tej akciji.
Prav tako se je izvršni svet Slovenije obširno lotil trenutnih razmer v preskrbi z električno energijo.
Sedanja preskrba z električno energijo je kritična predvsem zaradi tega, ker je proizvodnja električne energije manjša, kot je bila načrtovana, to pa je posledica nizkih rek in pa nepredvidenega daljšega remonta v termoelektrarnah.
Remont termoelektrarne Šoštanj III se je namreč tako zavlekel, da je bilo treba pre-
makniti reden remont trboveljske termoelektrarne prav v obdobje, ko so reke zelo nizke. Vendar je bil remont trboveljske termoelektrarne nujen in ga ni bilo mogoče preložiti.
Ker se je proizvodnja električne energije iz teh vzrokov pri nas bistveno zmanjšala, v sosednjih državah in republikah pa je podobno stanje, ni mogoče nastalega primanjkljaja pokriti s prozvodnjo v termoelektrarnah, čeprav za to imamo zmogljivosti. Premoga namreč ni dovolj, čeprav bodo premogovniki storili vse, da bi količinsko izpolnili letošnjo začrtano proizvodnjo.
Stiska z električno energijo
Ta in pa prihodnji mesec se bomo morali zato sprijazniti s primankljajem električne energije, ki bo znašal okoli 20%. Ko bo v zadnjih dveh mesecih spet začela obratovati termoelektrarna Trbovlje, se bo primanjkljaj zmanjšal na 12 % vseh slovenskih potreb.
Vsak nepredviden izpad proizvodnih kapacitet pa bo v prihodnje imel za posledico še nadaljno redukcijo porabe, torej se v prihodnjih mesecih določenim omejitvam ne bo mogoče izogniti.
Izvršni svet pa ni le ugotavljal sedanjega stanja, temveč je tudi naložil svojim ustrez-
nim organom, da morajojna podlagi ocene in predlogov slovenskega elektro gospodarstva pripraviti predloge, kako omiliti pomanjkanje električne energije v prihodnjih mesecih. Predvsem je treba pomisliti na povečanje dobav premoga za termoelektrarne iz domačih virov, treba pa je tudi ugotoviti vse možnosti za nabavo električne energije in premoga zunaj Slovenije.
Združeno podjetje elektro gospodarstva Slovenije naj takoj pripravi svojo oceno, pa tudi pojasni vzroke za nastale izpade v termoelektrarni Šoštanj III.
Pri tem pa ne smemo zanemariti resnice, da cena električne energije še vedno ne vpliva na to, da bi varčevali z električno energijo in da bi jo bolj smotrno porabljali. Sedanjo krizo bi namreč po mnenju slovenskega izvršnega sveta lahko omilili tudi tako, da bi spravili porabo električne energije v racionalne okvire. Porabniki bi morali razumeti, da sedanja kriza v preskrbi z električno energijo ni le trenutna, zato naj bi preprečili še večjo družbeno škodo, ki bo zaradi tega nastala, tako da bi do skrajnosti povsod omejili in racionalizirali porabo.
lo seveda ni poziv le delovnim organizacijam, temveč vsem občanom, ki naj prispevajo svoj delež k omilitvi sedanjih energetskih težav.
Mnogi so ta poziv že začeli uresničevati. Tako so na primer velenjski rudarji sklenili povečati izkop premoga tako, da sedaj delajo tudi ob sobotah, hkrati pa so v tem rudniku omejili izvoz, predvsem v Avstrijo. Tudi v drugih delovnih organizacijah so del proizvodnje preusmerili na doslej proste dneve. Tako bodo skušali nadomestiti dosedanje, pa tudi prihodnje prekinitve proizvodnje zaradi pomanjkanja električne energije.
tedenski zunanjepolitični pregled
Veliki
zbor
dobro
ObUkOfttinc
PfOljVO&l
Za bližnji praznik sevniške občine bodo v Krmelju odprli nove proizvodne prostore obrata LISCE, Delavke LISCE so torej po 10 letih prišle do strehe, kovinaiji pa še ne. Na sliki: v teku so zadnja obrtniška dela. (Foto: Železnik)
Sobo herojev Jožeta Šeška in Ljuba Šerceija so odprli 7. septembra v gostilni Mihelič v Ribnici, kjer je Šeško med vojno pogosto organiziral sestanke in kjer sta se sestala tudi s Šercerjem. Otvoritve se je udeležilo več org&nizatoijev vstaje in borcev. (Foto: J. Primc)
Po več sto kopalcev je prišlo zadnji teden še vsak dan v bazene Ceteških, Šmatjeških in Dolenjskih Toplic; v soboto in nedeljo so jih našteli celo več tisoč. Poletje se poslavlja z vročimi dnevi, saj je temperatura zraka dosegala prejšnji teden v Novem mestu tudi do 30 stopinj. (Foto: T. Gošnik)
Letošnji jesenski zagrebški velesejem je spet rekorden po številu razstavljalcev in razstavljenih predmetih. Tudi tokrat so se predstavila naša znana podjetja. Novoles je dobil za pohištvo VTVA priznanje Znak dobro oblikovanega proizvoda YU—DESIGEN. (Foto: M. Vesel)
ZA KUMROVEC:
LE TRETJINA
Za graditev spominskega doma v Kumrovcu smo v devetih občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju do zdaj zbrali nekaj nad 341.000 din ali dobro tretjino predvidenih sredstev. Najboljša na našem območju je trebanjska občina z 69,3 odstotka zbranega denarja, najslabša pa ribniška občina, kjer so za. Kumrovec vplačali le 500 din. V drugih občinah so zbrali: Novo mesto 115.900 din, Črnomelj 35.100 din, Metlika 15.450, Brežice 50.000, Kočevje 26.000, Krško 21.900 in Sevnica 13.600 din.
TIP-TOP: PODPIS SPORAZUMA
Y soboto, 8. septembra, so y Bohinju na zboru delovnega kolektiva TIP-TOP svečano podpisali samoupravni sporazum. Zbora so se udeležili tudi člani TOZD tega podjetja iz Trebnjega. Po slavnostnem govoru generalnega sekretarja Zveze sindikatov Jugoslavije Marjana Rožiča in drugih govornikov je bilo prijateljsko srečanje s kulturnim programom, v katerem je nastopil tudi slovenski oktet. Ob tej priliki so priredili kratko modno revijo izdelkov tovarne TIP-TOP.
O •	•	\s	\s
Sejm/sca
BREŽICE - Na sobotni sejem v Brežicah so pripeljali 377 mlajših in 16'starejših prašičev. Prodali so 231 prašičev, mlajših od 3 mesecev in 13 starejših. Za kilogram žive teže mlajših prašičev so kupci plačali 24 do 26 dinarjev, za kilogram starejših pa po 18 dinarjev.
NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 343 prašičev, od tega 62 starejših. Prodali so 265 živali. Za mlajše so zahtevali 380 do 440 dinaijev, za starejše pa 445 do 750 dinarjev.
Kočevje - tokrat na neslavnem vrhu
Iz informativnega biltena, ki ga za svoje območje izdaja ljubljanska skupnost zdravstvenega zavarovanja, je razvidno, d% je po številu izgubljenih delovnih dni kočevska občina na vrhu, sosednja ribniška občina pa pri dnu lestvice, ki velja za to skupnost. Za kočevsko občino bilten tudi ugotavlja, da se
V Ribnici manj izgubljenih delovnih dni kot v sosednjem Kočevju.
število izgubljenih delovnih dni iz leta v leto povečuje, pri čemer znatno presega republiško povprečje. Letos so tudi v ribniški občini zabeležili znatno povečanje števila izgubljenih delavnikov, pripomniti pa je treba, da je ta občina še precej pod republiškim povprečjem.
Največ izgubljenih delovnih dni imajo v ljubljanski skupnosti zaradi bolezni in nesreč, ki se zgodijo zunaj delovnega mesta. Desetkrat manjša izguba
Kmetijski nasveti
Ko vino potegne po sodu
Pridelati ga znajo, shraniti pa ne. To velja za marsikateri dolenjski hram, kjer se kar hudo stori pivcu, ko okuša vino, ki potegne po sodu. Takrat je že prepozno. Pa ni toliko treba, da bi ne mogli imeti zdrave pijače. Rekli bi, da potrebujejo predvsem več vestnosti in smisla za red.
„Najstrožji red in snaga sta glavni pogoj za urejeno, dobro kletarstvo,“ je pred leti zapisal pokojni vinarski strokovnjak inž. Ivo Zupanič. Gostinci z nemarnimi, neurejenimi kletmi ne zaslužijo gostinske koncesije, je še pribil.
Red, snaga, zračnost, primerna 'svetloba ter primerna stalna temperatura, ki naj znaša približno 12 stopinj C, to naj ima klet. Se. bolj od prostora pa je odločilna vinska posoda, saj se tudi najboljše vino v slabem sodu kaj kmalu pokvari.
-Preden damo vanje vino, morajo biti sodi deležni posebnega postopka, ki mu strokovno pravimo ovinjenje. To je drugačno za nov kot za star sod. V novega je treba najprej za teden dni natočiti vodo, da se izjužijo čreslovina in barvila. Manjše sode lahko ovinimo z vrelo vodo, izvrstno pa se obnese tudi para. Seveda sode po vsakršnem postopku izplakujemo tako dolgo, da iz njih priteče čista voda.
Vedno velja temeljno pravilo, daje treba sod pomiti, izcediti, naglo osušiti ter narahlo zažveplati takoj, ko iz njega izpraznimo vino. S tem preprečimo naselitev plesni. Skorij vinskega kamna, ki se naložijo na notranji strani dog, ne odstranjujemo, saj koristno zapirajo razpoke v sodu, delno pa tudi uravnavajo količino vinske kisline.
Velik vpliv na kakovost ima tudi ravnanje z vinom.
Sode je treba dolivati, da so vedno polni, vino pretakati, Čistiti, prav uporabljati žveplo, potrebni pa so še nekateri drugi postopki, ki pomagajo, da preprečimo bolezen in napake vina, zaradi katerih naši vinogradniki izgubljajo milijone.
i	Inž.	M.	L.
delavnikov je zaradi nesreč pri delu in zaradi poklicnih bolezni. Kočevska in ribniška občina sta na tem področju presegli republiška povprečje, kar pa ima, kot ugotavlja tudi bilten, korenine v manjši razvitosti ter slabši socialni in gospodarski strukturi območij.
Predpisi iz januarja 1971 tudi v ljubljanski skupnosti niso vplivali na zmanjšanje stroškov delovnih organizacij zaradi izgubljenih delovnih dni. Del izostankov, za katere plačuje nadomestila osebnih dohodkov skupnost, se je po pričakovanju povečal, ne da bi se hkrati zmanjšal del, ki gre v breme podjetij. Zdaj zahtevajo analize, ki naj nakažejo, kako zavreti brezglavo naraščanje števila izgubljenih delavnikov in kako zmanjšati glavobol, ki ga čutijo pri zdravstvenih skladih in v delovnih organizacijah.
I.Z.
Še bo mrknilo
Republiški izvršni svet je, kot pravi sporočilo, ki smo ga prejeli, ugotovil, da manjka električne energije predvsem zaradi manjše proizvodnje. Energije je manj zaradi daljše
Toka pa še ne bo dovolj. Predvidevajo, da bo znašal v septembru in oktobru primanjkljaj kar eno petino celotnih potreb, v zadnjih dveh mesecih leta, ko bo obratovala tudi termoelektrarna Trbovlje, pa 12 odstotkov potreb. Termoelektrarne nimajo dovolj zalog premoga in so odvisne od sprotnih dobav.
Izvršni svet je ugotavljal, da bodo morali vsi prizadeti kar najtesneje sodelovati. Vztrajal bo, da morajo elektrogospodarstvo in premogovniki dosledno in pravočasno izpolnjevati svoje obveznosti. Zaradi izjemnega položaja je zahteval, da je treba do' 20. septembra skleniti družbeni dogovor, ki bi veljal, dokler ne bo uveljavljen zakon o elektrogospodarstvu.
Ob tej priložnosti je bilo vnovič ugotovljeno, da z električno energijo ne ravnamo vedno dovolj smotrno in da njena cena še vedno ne vpliva na racionalno porabo in varčevanje. Izvršni svet je pozval vse porabnike, naj razumejo sedanjo krizo, ki ni le trenutna, in varčujejo z elektriko.	*
Če se zatika
„Z ljudmi, ki se niso odzvali pozivu za prijavo premoženja, je potreb-
ta ZK za Dolenjsko je do roka (30. junija) prispelo 723 obvestil o premoženjskem stanju, od tega dve tretjini tretjini v novomeški, kjer je komisija za ugotavljanje izvora premoženja vzela sumljivejše primere tudi že v podrobnejši pretres. Prijave o premoženju še vedno prihajajo, zato bo končno število bistveno večje od prej navedenega.
Sekretar Golob je na pogovoru poudaril, da komisije za ugotavljanje izvora premoženja niso bile dovolj aktivne. O nedelavnosti ali nemoči le-teh govori dejstvo, da niso še nikjer privedli do konca nobenega primera.
»Bomo, ko bodo«
Notranja zakonodaja pri podjetjih v črnomaljski občini počasi napreduje. Značilno je čakanje, odlašanje in gledanje na soseda: „Kot bo on bomo še mi! Ponekod so hoteli dosedanje gospodarske organizacije ali obrate enostavno proglasiti za TOZD, ne da bi prej obravnavali družbeni dogovor.
Prej poplava, zdaj suša: kriza ni le trenutna
splošhe suše in nizkega vodnega stanja ter zakasnelih popravil v termoelektrarnah.
Ludvik Golob: Ni razlogov za zadovoljstvo
no takoj začeti razpravo o njihovi moralno-politični odgovornosti," je dejal Ludvik Golob na nedavnem pogovoru s sekretarji občinskih komitejev ZK iz Novega mesta, Črnomlja, Metlike in Trebnjega. Pri tem je imel medobčinski sekretar v mislih predvsem vodilne in vodstvene delavce, ki so člani ZK.
Na območju medobčinskega sve-
BELT: ena TOZD in več obratov?
Za zdaj je sicer nekaj formalno ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela, toda notranje zakonodaje nimajo pripravljene, častni izjemi sta Ljubljanska banka in Viator. Obrata GG v Crmošnjicah in Črnomlju sta se tudi odločila za samostojnost, vendar prav tako nimate še samoupravnih sporazumov. Dolenjka in Beti še nista predložili svojih dokončnih predlogov za organizacijo podjetja, v Beltu, Rudniku in Iskri pa želijo eno TOZD, a je v okviru podjetja že zdaj več obratov.
Z nastopom jeseni, ko se je končalo počitniško razdobje v političnem delu, pa bo treba zadevo „TOZD“ pripeljati iz obdobja razprav in tipanja do konkretnih sklepov.
— Očka, kaj pa pomeni ta znak na daljnovodu?
— Da bo elektrika vsak čas spet crknila!
(Karikatura: Marjan Bregar)
vredno le zapisat* •••
Prvi primer. V eni izmed občinskih uprav na Dolenjskem, kjer so, mimogrede rečeno, prvi poklicani, da varujejo zakonitost in red, velja mimo sporazuma še tihi, „interni“ dogovor o kilometrini. Uslužbencu, ki se po terenu službeno vozi z lastnim osebnim avtomobilom, prizna „odredbodajalec" več kilometrov, kot je bilo v resnici prevoženih, da dobi voznik večje povračilo. Za tak korak so se odločili, ker nihče ni hotel več voziti po 90 par od kilometra.
Klice
nereda
Administrativni mlini meljejo počasi
Diugi primer. Ko so v novomeškem podjetju Rog, ki se peča z montažo radiatorjev, zavrteli telefonsko številko celjske tovarne EMO, so tam dobili naslednji odgovor: Da, imamo radiatorje na zalogi, prodajamo jih po ceni, ki jo dovoljuje zvezni zavod, vendar pa nam morate plačila nakazati na drug račun še 80 odstotkov tega, kar stanejo radiatorji.
Nezakonitost v prvem in drugem primeru, toda v obeh najdejo kršilci opravičilo za to početje.
Kilometrina je bila omejena, da ne bi bila vir neupravičenih prejemkov. Tako je edino prav, vendar pa bi morala biti približno tolikšna, da bi povrnila resnične stroške prevoza vsaj za tiste vožnje, kjer ni javnih prevoznih sredstev. Tolikšna pa že lep čas ni več. Kljub temu da se da ta strošek natančno izračunati, sporazum vztraja pri 90 parah.
Se bolj značilen je primer z radiatorji. Navzlic temu da stane, kot je bilo rečeno v zvezni skupščini, samo material za izdelavo radiatorja več kot radiator sam, zavod za cene ne dovoli podražitve in s tem ustvarja plodna tla za kršitev reda in zakonitosti. Za kršitve, v katerih se kršilci niti ne počutijo krive.
Ali je sploh treba ponavljati besede o neživljenjsko-sti administrativnih ukrepov?
M. LEGAN
Prof. Veljko Troha
Spet se začenja pouk
Niti roditeljski sestanki niti govorilne ure nimajo namena, da starši zvedo, kakšen je qjihov otrok v šoli, temveč imajo namen, da starši in učitelji izmenjajo misli o otroku in se dogovorijo, kako je potrebno ravnati v prihodnje. To pa pomeni, da mora to biti razgovor dveh enakopravnih ljudi, ne pa da drug drugemu soli pamet, kot se včasih dogaja.
Učitelji opažajo, da starši tistih otrok, ki v šoli ne uspevajo dobro, prihajajo v šolo zelo redko ali pa sploh ne. Ali ni otrokov neuspeh v šoli tudi posledica tega, ker se starši ne zanimajo zanj? Čeprav je res, da starši radi slišimo o otroku predvsem dobre stvari, je pa tudi res, da moramo kaj več sami storiti za to. Če se starši in učitelj srečajo ob prvem znaku otrokovega neuspeha ali slabega obnašanja, je upanja, da bomo drugič slišali več dobrega o našem otroku, več, kakor če sploh ne gremo na razgovor. Sicer pa gremo tudi k zobnemu zdravniku, čeprav vemo, da nas bo bolelo, toda gremo zato, da nas potem ne bo • več.
KAJ LAHKO ŠE STORIMO, DA BI BIL UČNI USPEH BOLJŠI?
Žal še vedno ugotavljamo, da precej otrok ne konča z uspehom osnovne šole. Ni moj namen govoriti o vzrokih, pa tudi ne o ukrepih, ki bi
jih morali storiti, da bi omogočili vsem normalno razvitim učencem uspešno končati osnovno šolo. Prav gotovo pa ključ za rešitev tega vprašanja ne leži le v učiteljskih zbornicah. Vendar je nekaj takih ukrepov, ki lahko privedejo do boljših razul-tatov in so v mnogočem odvisni od učiteljev in staršev.
Eden med njimi je preizkušanje zrelosti šolskih novincev. Ta ukrep vsekakor do neke mere pove, ali so otroci za osnovno šolo dovolj zreli ali ne. Spoznanje o otrokovih zmožnostih pa nam omogoči lahko nekatere druge ukrepe: za osnovno šolo nesposobne otroke lahko usmerimo po dodatnih preizkušnjah v posebne šole, na drugi strani pa lahko odložimo vpis v prvi razred otroku, katerega zrelost še ni dosegla tiste stopnje, ki jo zahtevamo za uspešno sodelovanje v šoli. Oba ukrepa imata predvsem namen olajšati delo učencem. Pa vendar usmerjanje otrok v posebne šole, kjer otroka poučujejo Za to posebej usposobljeni učitelji, ne gre tako gladko. Posebnih šol nimamo veliko, tudi še ni dovolj specializiranih učiteljev, primanjkuje tudi denarja za vzdrževanje otroka v posebni šoli, če je otrok oddaljen od take šole. Vendar pa tudi tam, kjer take šole obstajajo, nekateri starši ne dajo svojih otrok vanje, temveč vztrajajo, naj njihov otrok obiskuje normalno osnovno šolo. V njej pa doživlja neuspeh za neuspehom. Prav gotovo to ni ustre-
bi otrok pod zanesljivim strokovnim vodstvom lahko razvijal svoje sposobnosti in doživljal uspehe, bil srečen in zadovoljen, vztrajamo včasih na poti, ki ne vodi k uspehu. Menim, da bi morali storiti vse, da bi takemu otroku omogočili ustreznejše šolanje, kot d.ružbeni delavci pa bi si morali prizadevati, da bi posebne šole bile ustanovljene tudi tam, kjer jih še ni. Ne kaže vztrajati na napačni poti in tako prispevati k nesreči lastnega otroka. Seveda pa je primerno opozoriti tudi na nehuman in nekulturen odnos nekaterih ljudi do kakorkoli duševno prizadetih otrok in ljudi sdIoIi.
Ob preizkušanju šolskih novincev seje pokazalo tudi,daje nekaj takih otrok, za katere bi kazalo vpis v.šolo za eno leto odložiti. Gre za to, da njihova zrelost ne zagotavlja, da bi lahko v šoli uspešno sodelovali. Tudi v tem primeru je potrebno razumevanje staršev. Proučevanja so pokazala, da se je večina napovedi psihologov o težavah, ki jih bodo taki otroci imeli v prvem letu šolanja, v praksi uresničila. Gre namreč za to, da otrok ne bi že v prvem letu doživljal neuspehov in si izoblikoval odpora do šole.
Tudi ustanavljanje malih šol sodi med ukrepe, ki naj prispevajo k boljšemu uspehu otrok. Mladi starši so
pokazali presenetljivo naklonjenost tem šolam, zato si je potrebno j devati, da bi male šole podaljša:
zna pot k otrokovi sreči. V času, ko Med ukrepi, ki naj otrokom olaj-
šajo uspešno napredovanje v šoli, je tudi ta, d. šole organizirajo tako imenovani dopolnilni pouk za učence, ki med šolskim letom ne uspevajo v redu. Ta pouk je časovno dodatna obremenitev za otroke, vendar je zelo ustrezen način za vse tiste otroke, ki počasi dojemajo, ki se jim pri katerem predmetu zatakne, ki so potrebni dodatne preprostejše razlage, drugačnega dela, ki naj otroka bolj kot redni pouk pripravi, da bo lažje dojemal snov in si izoblikoval delovne navade. To je seveda tudi dodatna obremenitev za učitelje. Opaziti pa je, in to želim posebno poudariti, da nekateri starši ne pošiljajo otrok k dopolnilnemu pouku ter s tem zapravljajo lepo možnost, da bi njihov otrok v šoli uspel. Včasih .«e potrebno, da otrok obiskuje dopolnilni pouk le mesec ali dva, pa že toliko uspe, da lahko naprej sodeluje pri rednem pouku. Ce pa dopolnilnega pouka ne obiskuje, ne more uspešno sodelovati in neuspeh je tu. Res je tudi, da vse šole ne morejo za vse predmete organizirati dopolnilnega pouka, zato si moramo prizadevati, da bi v korist otrokovega uspešnega napredovanja storili vse, kar je res možno uresničiti.
PROBLEM „OBDAROVANJA" UČITELJEV
Opaziti je, da se otroci v prvih letih šolanja tesno čustveno navežejo na učitelje. Le-ti predstavljajo za otroke nekaj novega, pa tudi življenje v skupini sovrstnikov je prijetnejše. Posledica take navezanosti na učitelja je med drugim tudi to, da želijo otroci učiteljicam nekaj dati
ob koncu šolskega leta, nekaj, s čimer jih razveselijo. S tem otroci zadovoljujejo povsem naraven odnos do človeka, do katerega čutijo, da jim nekaj da, čeprav morda samo slutijo, kaj to je. Vendar pa pozneje to povsem naravno stran odnosov učitelj - učenec spodrivajo nekatere razvade, zaradi katerih je prav, da je tudi v tem prispevku kaj več govora o njih.
V	vsakdanjem življenju je opaziti precej razširjen pojav, navade, ko ljudje mislijo in tako tudi delajo, da je potrebno tudi za uslugo, ki jo nekdo nekomu opravi iz službene dolžnosti, dati darilo, se mu tako še posebno zahvaliti in morda tudi priporočiti za morebitno poznejšo uslugo. Ni vedno nujno, da pomeni darilo podkupnino v materialnem smislu, prav gotovo pa pomeni obvezo za tistega, ki ga je sprejel, obvezo, ki človeka dela tem manj svo-
2/1
vim
bodnega, čim večja je vrednost darila. Ker otroci ne morejo biti izolirani od teh navad, ker so starši prav tako v določenem ,,službenem" odnosu do šole in ker bi lahko bili tudi učitelji vezani pri svojem delu z učenci, je prav, da razčistimo tudi ta pojav med učitelji in starši.
Nedvomno je šopek cvetja za novo leto ali za 8. marec ali ob koncu šolskega leta z iskrenimi čustvi vseh učencev v razredu, ki ga da učenec v imenu celega razreda, najlepša in najčistejša zahvala učitelju za njegov trud. Sc posebno je tak šopek cvetja pomemben, če je odsev res iskrenih
čustev in razumevanja, ne pa zgolj navada, ki je v tem primeru lahko posledica prepričanja, da je pač treba nekaj dati, ker se, recimo, na koncu šolskega leta „spodobi”. Take zahvale z iskrenimi čustvi hvaležnosti bi kazalo spodbujati in negovati, saj na tak način oblikujemo Kulturen odnos med ljudmi sploh, in ne samo v odnosu do šole in učitelja.
Vsekakor pa ni prav nekaj drugega. Ponekod se namreč poskušajo posamezni učenci posebej zahvaljevati učiteljem, kar povzroča nezdravo tekmovanje, kdo bo dal več, kdo boljše, vrednejše, bolj originalno. Na tak način se prenašajo razlike med ljudmi v šolo, in to na najbolj občutljivem področju, ko se lahko zgodi, da otrok poistoveti vrednost darila s pričakovano stopnjo bolj naklonjenega odnosa učitelja do njega. Tako se lahko ustvarijo med učenci nezdravi odnosi, da tu posebej niti ne omenjamo neprijetnega položaja, v katerem se znajde učitelj. Zal je mogoče ugotoviti, da si tega početja ne izmišljajo sami otroci, temveč da ga spodbujajo ali pa vsaj podpirajo tudi njihovi starši. Mnoge šole so uradno prepovedale tako „obdarovanje" učiteljev, vendar je za to potrebna tudi podpora staršev. S popolno odpravo takih nezdravih navad nekaterih učencev bomo prispevali k še čistejšim odnosom med šolo in domom. Tako bo odpadlo tudi sumničenje o protežiranju tistih, ki dajo več, in podcenjevanje tistih, ki dajo manj ali pa nič ne dajo. Potem tudi učitelj ne bo v položaju, v katerem se ne more braniti, kajti sumničenje nikdar ne prispeva k čistim medčloveškim odnosom.
Čeprav ta pojav ni tako razširjen, da bi ga morali obešati na veliki zvon, pa je prav, da ne kalimo čiste vode, če za to ni nobene potrebe.
Prvi dnevi septembra so tisti, ki prinašajo v življenje naše mladine največ sprememb. Eni se poslavljajo od šole, eni vanjo šele vstopajo, drugi pa še naprej zbirajo moči za borbo z zapleteno učenostjo pridobivanja znanja. Vsem pa je skupno slovo od počitnic. Praznik je končan, začenja se delavnik.
Kar precej se nas je zbralo, učiteljev in profesoijev, ampak nekaj stolov je še praznih. Ne bo nikogar, da sede nanje?
Pri opremljanju šole pridejo prav tudi pridne roke učencev.
Fotoreportažo pripravila in uredila: SANDI MIKULAN IN MILAN MARKELJ
Nič več igranja! Čaka nas mala šola, ki, čeravno ni „ta prava“, že zahteva resne ljudi.
Kup potrebnih zvezkov in knjig raste, z njim pa tudi račun.
Samo še letos bo mamica pomagala.
Za nekatere so bile počitnice dolge in naporne. Po glavi so rojili angleški pisatelji, slovnica in besede, na jesenski maturi pa so „angleške" počitnice dozorele v opravljeni zrelostni izpit.
Prvič in prvi smo prestopili prag nove šole. Hvala vam!
Ljubezensko pismo ali učni zve tek?
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Narodne noše v Kamniku
Prvo nedeljo v septembru se je v Kamniku zbralo preko tisoč ljudi v narodnih nošah iz Slovenije in iz Travnika v Bosni. Folklorne skupine, ki so na Zboru narodnih noš nastopale, so v programu prikazale zanimive narodne plese in kola. Med njimi je še posebno navdušila skupi-na iz Semiča, ki je med pesmimi in plesi prikazala tudi nekaj zanimivih domačih običajev. Gledalce je navdušila „ohcet" njihovega mladega para in harmonikaš Alojz Željko. Ta skupina, ki jo vodi Martina Jakše iz Semiča, je znana med ljubitelji folklore, saj nastopa na vseh večjih tovrstnih prireditvah.
■Zbor narodnih noš se je zaključil s slavnostnim sprevodom po ulicah
Folklorno skupino iz Semiča spremlja na harmoniki kmet Alojz Željko
mesta Kamnika, in z zabavo, kjer je dolgo odmevala pesem in veselje vseh, ki so se te edinstvene prireditve udeležili.
BOŠTJAN NOVŠAK Ljubljana
ŠE: „ŽIVAHNO V KAPELAH"
K članku „Živahno v Kapelah44, natisnjenem v vašem listu 30. avgusta, samo nekaj pripomb oziroma pojasnil:
Najprej bi omenil, da je nepodpisani avtor omenjenega članka slabo seznanjen z gradnjo vodovoda v Kapelah. Ni v načrtu, da bi Kapele dobile vodo iz že obstoječega vodovoda Župelevec - Slogonsko, ker je to tudi tehnično neizvedljivo. Vodovodno omrežje, ki je v gradnji, bo priključeno na Malem Obrežu na dobovski vodovod in nato s priključkom tega 'omrežja na glavno vodovodno omrežje brežiškega vodovoda. Kar zadeva kopanje jarkov za glavni cevovod je treba reči, da je izkopana šele ena tretjina. Če ne bo priskočila na pomoč občina Brežice s svojim kopačem, bo delo zastalo, ker nimamo potrebnih sredstev. Zato Upravičeno upamo, da bodo predstavniki ObS Brežice le spoznali potrebo in nam odobrili pomoč.
ANTON POŽAR predsednik KS Kapele in vodovodnega odbora Kapele
Med obiskom so mati Majde Šilc in ostali sorodniki obiskali tudi mesto, kjer je Majda padla. (Foto: S. Mikulan)
Obiskala nas je mati Majde Šilc
Žal ne gre tako hitro
V	vašem listu ste 23. avgusta objavili fotografijo z dela modernizirane ceste Čmomelj-Ručetna vas s podnaslovom, da „gradnja ceste na tem odcepu zadnje čase hitreje napreduje“. Zal je v resnici stanje drugačno.
Res je, da je podjetje, ki je delo prevzelo, v teku enega leta asfaltira-
lo	1 kilometer in 700 metrov te ceste, približno tolikšen odcep pa je razrit in čaka na gramoz, pesek in asfalt. Okrog 2 km stare ceste od Lokev do Ručetne vasi pa je še nedotaknjeno. Vrhu vsega je podjetje na cesti pred dvema tednoma ustavilo vsa dela in so odpeljali tudi stroje in delavce.
Zaradi takega mečkanja - lahko bi uporabili še krepkejše izraze -trpijo prebivalci vasi, ki jim je ta cesta edina zveza s Črnomljem. V fiesto hodi namreč veliko delavcev .v službo in šolskih otrok v šole. Šolski avtobus so morali ukiniti, ker je bila vožnja po razriti cesti nevarna, drugi uporabniki pa so mučili svoja vozila po cesti, kakor so vedeli in znali. Ob mokrem vremenu je bila
vožnja in hoja po lepljivi ilovici sploh nevarna.
Na množičnem sestanku vasi ] Ručetna vas,. Mihelja vas, Petrova vas. Gor. Paka, Rožanec in Lokve, ki je bil pred dvema letoma v gasilskem domu v Petrovi vasi (prisostvoval mu je takratni tajnik občinske skupščine Črnomelj), smo sklenili, da podaljšamo krajevni samoprispevek za pet let^ vendar s pogojem, da bo cesta od Črnomlja do Ručetne vasi asfaltirana. Navzoči funkcionar je tedaj obljubil, da bo občinska skupščina prispevala primeren znesek iz proračuna, če bo republika obnovila cesto samo do Lokev. Jesen je pred durmi, z njo nestalno vreme. Imeli smo idealno vreme za dela na cesti, vendar jih podjetje iz nerazumljivih vzrokov ni znalo ali pa ni hotelo izkoristiti. Odgovorni ljudje bi morali misliti tudi na domačine, ne samo na petične in inozemske turiste. Sicer pa bo ta cesta, ko bo v celoti asfaltirana do Podturna, v turističnem pogledu zelo zanimiva in privlačna.
JOŽE ŠTUKELJ »RUČETNA VAS
PREJELI SMO
Mladina Dijaškega doma Majde Šilc že dolgo vzdržuje prijateljske stike z borci X. brigade, v kateri je aktivno delovala Majda Šilc kot brigadna sekretarka, ter s Šilčevo družino. 6. septembra so jih nepričakovano obiskali Majdina mati Nežka, njeni sestri Ivana in Ela ter brat Tone. Gostje so se v prijetnem pogovoru z mladinci zadržali nekaj časa, potem pa so si ogledali prostore doma.
Mati Nežka je želela spet videti kraj, kjer je njena hči padla, zato so se odpravili proti Koroški vasi. Na poti skozi vas so Majdino mater starejši vaščani takoj prepoznali, čeprav se niso videli vse od otvoritve spominske plošče. Nedaleč od Hro-vatičevega doma, kjer je mati Nežka dobra znanka, stoji spominsko obeležje. Ko je prižgala svečo, so ji po starem obrazu spolzele solze, kajti spomin na hčer je po devetindvajsetih letih še močno živ v njej.
„Majda mi je vedno govorila; da bomo zmagali," je povedala sestra Ivana. „Slutila je, da bo padla. Rekla mi je, da bo njena smrt prinesla drugim lepše življenje.“
Slutnja se je uresničila 14. julija 1944. Partizani so bili na poti skozi gozd v bližini vasi, ko je Majda odšla v izvidnico. Toda že pri prvi hiši jo je čakala zaseda. Zadel jo je strel in obležala je ob veliki češnji na travniku .. .
Ob vrnitvi v Novo mesto so se
Uničevanje ptic
/
Pismo našega bralca iz Makedonije
V	vašem časopisu sem prebral članek „To je ropanje narave44 in povedati moram, da se popolnoma strinjam s piscem. Veliko ste pisali o uničevanju ptic v vašem listu, toda še vedno premalo.
Tudi k nam jc spomladi priletela divja grlica in se kljub hrupu in velikemu prometu privadila na nas. Nekega dne pa je izginila. Verjetno
Turizem in šport sprta - od kdaj?
»Tak je v resnici odnos sevniškega gostinskega podjetja do rokometa...«
Avtor kratkega sestavka v vašem listu z dne 30. 8. 1973 je popolnoma neobveščen o športnem dogajanju v Sevnici, še manj pa lahko komentira odnose med Gostinskim podjetjem Sevnica in TVD „Partizan14 Sevnica oziroma njegovo upravo rokometnega kluba v takšni obliki, kot govori ta članek.
Rokometni turnir smo 18. 8. 1973 priredili že drugič. Bil je to eden najkvalitetnejših v Sloveniji, posvečen pa je bil spominu tragično preminulega igralca Lovreka - to je torej LOVREKOV MEMORIAL. Albertov memorial pa se odvija v zimskem športu - smučanju. Sovjetske športnike smo pogostili v
Tončkovem domu na Lisci, da se nekoliko oddolžimo Konfekciji Lisca, ki nas izdatno finančno podpira pri tekmovanju naše rokometne ekipe v drugi zvezni ligi. Pri vseh dosedanjih aranžmajih ob gostovanjih jekip iz drugih krajev smo se vedno posebej dogovarjali z Gostinskim podjetjem Sevnica in vedno dosegli najnižjo možno ceno. Konkretno pa smo pri gostovanju rokometne ekipe Kvarner z Reke dobili še dodaten popust. Vsako leto pa nam Gostinsko podjetje tudi nakaže dotacijo za reklamni pano.
Želimo, da bi poročali resnično. Ob poročanju, kako in kje imajo sevniški rokometaši nočne treninge na Mirni, vam nismo poslali nobenega protesta niti komentarja. Ne strinjamo se, da je novinar to dejanje
enostavno pripisal sevniškim rokometašem, saj tov. Androjna je samo tov. Androjna in uprava rokometnega kluba za njegova dejanja zunaj igrišča ne odgovarja, pa tudi sicer on ni član prve ekipe.
Uprava rokometnega kluba ima veliko težav pri formiranju ekipe za prvenstvena tekmovanja, pri organizaciji prijateljskih, prvenstvenih in mednarodnih tekem, da bodo pravočasno zagotovljena finančna sredstva, itd. Želimo, da bi nam vaš list pomagal uspešneje reševati te probleme, doživljamo pa ravno nasprotno. Sicer pa takšni članki mečejo slabo luč na vaš list, ker so neresnični, nepreverjeni in dosegajo ravno nasprotne učinke.
DRAGO BIZJAK predsednik TVD Partizan
jo je doletela usoda, ki grozi pticam pri nas. Ko sem nekega dne odšel v park poleg Ohridskega jezera in poslušal gruljenje grlic, ki je odmevalo nad šotori turistov, sem pomislil, da bi lahko že en sam strel vso to lepoto uničil in grlice pregnal. Ali je sploh kje takšen denar, ki bi bil tega vreden? Po moje ga gotovo ni! •
Vaš članek me je tudi spomnil na Dub ob Dojranskem jezeru, kjer so pred leti tuji lovci prihajali na lov na jerebice kamenjarke. Vodiči in psi so lepega dne zaman iskali jerebic, nikjer jih več ni bilo. Naleteli so sicer na jate navadnih jerebic, a jih niso streljali, češ da so to tako domače živalce kot kokoške in jih nima smisla streljati. Ali niso tudi divje grlice tako droben in nepomemben plen, da bi se mu lovci lahko odrekli?
FRANCE FERBEŽAR Struga, Makedonija
gostje za kratek čas ustavili pri Hrovatičevih, ki so bili obiska zelo veseli,, potem pa so nadaljevali pot.
V	domu so jih že čakali predstavniki družbeno-političnih organizacij. Po kosilu se je predsednik občinske skupščine Avgust Avbar zahvalil za obisk in izrazil željo, da bi se še srečali.
Ob slovesu je ravnatelj doma Sil-čevim izročil spominska darila.
IRENA GODEC
ULIČNE SKRIVNOSTI
V	Dolenjskem listu z dne 30. avgusta je bil na zadnji strani objavljen članek, ki je opisoval kako so novomeški gasilci iskali po Novem mestu Maistrovo ulico. Na srečo se ni zgodila večja nesreča, je pa dogodek opozoril javnost na neurejene razmere z novomeškimi ulicami.
Lani se je dogodilo nekaj podobnega. Šofer, ki je vozil s težkim tovornjakom siporeks za graditelja hiše, ni mogel najti Slančeve ulice. Zavil je v njeno neposredno bližino, v Naselje Majde Sile, kjer je spraševal ljudi po nji, a mu nihče ni vedel povedati, kam naj krene.
Vse to kaže, da je potrebna nova karta z načrtom Novega mesta, v katero bi morali vpisati nove ulice v novih naseljih, Potrebno pa bi bilo tudi urediti dovoz iz Zagrebške ceste v Maistrovo in ostale ulice. Načrti so menda že narejeni, denar zbran, dela pa se nikakor ne prično.
A. S.
VELIKA LOKA: DRUŠTVO POJDE V LJUBLJANO
Člani prosvetnega društva Ivan Cankar iz Velike Loke. se bodo v nedeljo, 16. septembra, v Ljubljani udeležili srečžmja pod geslom „Dobimo se za Kumrovec in Kozjansko44.
Ajda medi — ajdovih žgancev pozimi ne bi smelo manjkati v naših krajih! Po Krškem polju, pa tudi v mnogih vaseh trebanjske občine in v Beli krajini soje precej posejali. Na sliki: prostrani posevki ajde med Šentjernejem in Prekopo. (Foto: T. Gošnik)
Aktivisti Notranjskega okrožja!
Iniciativni odbor aktivistov OF nekdanjega Notranjskega okrožja in družbeno-politične organizacije občin Vrhnika, Vič-Rudnik, Logatec in Cerknica vabijo vse aktiviste, ki so delovali na območju medvojnega Notranjskega okrožja, da se udeležijo zbora aktivistov in proslave ustanovitve XIII. SNOU Mirka Bračiča, ki bo 15. in 16. septembra 1973 v Cerknici.
Spored:
SOBOTA, 15. SEPTEMBRA:
ob 11. uri otvoritev likovne razstave slikarja Franca Dremlja-Aca,
ob 15. uri: odkritje spominske plošče na Peščenku 18 v Cerknici, kjer je bil ustanovljen OK KPS za Notranjsko;
ob 16. uri: otvoritev razstave Notranjskega muzeja ljudske revolucije iz Loža v avli osnovne šole v Cerknici;
ob 17. uri: položitev venca prrspomeniku padlih borcev v Cerknici;
Ob 19. uri: koncert notranjskih pevskih zborov in godb v Cerknici;
Ob 21. uri: ognjemet na Slivnici in kresovi po okoliških hribih;
od 21.15 23.30 tovariško srečanje in zabava.
NEDELJA, 16. SEPTEMBRA:
ob 8. uri: nastop godbe na pihala iz Cerknice;
ob 9.30: zbor aktivistov Notranjskega okrožja OF, Bračičeve brignde, Notranjskega odreda, Notranjskega vojnega področja, jurišnega bataljona XVIII. divizije, bataljona VDV, delegacij domicilnih enot ostalih notranjskih občin, enote JA, enote teritorialne obrambe, gasilcev, športnikov in lovcev pred tovarno Brest;
ob 10.30: slavnostni pohod od spomenika padlih borcev do prireditvenega prostora.
Ob 11. uti: pričetek proslave na prireditvenem prostoru, govoril bo tudi predsednik CK KPS France Popit.
Po kulturnem programu bo partizansko kosilo, po kosilu pa tovariško srečanje in zabava. Ker posebnih vabil ni mogoče poslati vsem aktivistom, velja ta objava za vabilo. , „
Tabla čakanja
V novomeški porodnišnici, ki velja za eno izmed res dobrih, je neka pomanjkljivost, katere je kriva najbrž samo površnost. Gre za oglasno tablo, kjer piše, da so obiski porodnic vsako nedeljo in vsak praznik od 12. ure do 14.30. Žal pa je tole na tabli. Zadnjič sem med drugimi obiskovalci čakal cele pol ure, da so nam dovolili obisk. Meni, ki sem Novomeščan, sicer teh pol ure ne pomeni veliko, teže pa je za tiste, ki pridejo iz oddaljenih krajev in jim gotovo vsaka minuta, ki jo morajo prestati zunaj pred vrati namesto pri svoji družici, dragocena.
J. GOLOB Novo mesto
„CIGANČEK"
V	CVETU IN SADU NA ISTEM DREVESU
Po zadnji hudi toči, ki je tako neusmiljeno prizadela nekatere kraje v trebanjski občini, se je narava poigrala tudi v Poljanah ob avtomobilski cesti. Jablana pod malim vinogradom tov. Pepce Zičkarjeve je znova pognala cvetje: ves vrh je bil pred dnevi bel, na spodnjih vejah pa so visela zrela jabolka, ki jim pravijo domačini „cigančki44. Sadja seveda ni veliko, ker ga je stolkla toča. Zanimivo pa je, kako si je vrh okleščene jablane opomogel in konec avgusta znova začel cveteti.
V vinogradih' nad Poljanami, pa tudi marsikje drugod v trebanjski, občini je začela znova cveteti trta; tudi tu gre za primere po toči poškodovanih rastlin.
T. G.
HVALA, ROJAK ŠTUKELJ!
10. septembra je obiskal upravo našega lista rojak Anton Štukelj, ki že vrsto let živi v Kanadi, doma pa je s Starihovega vrha pri Semiču. Poravnal je zaostanek naročnine za letos in celoletno naročnino za 1974, razen tega pa je podaril za tiskovni
sklad Dolenjskega lista 5 kanadskih dolarjev. Rojak Štukelj lepo pozdravlja znance in prijatelje v Nimpki-chu, Lake Beaver cave v Kanadi, pa tudi sorodnike in sosede v domačih krajih.
Potemneli pokali
Ker je bilo zadnje čase precej napisanega o težavah dolenjskega nogometa ter o tem, kako bi ta šport popularizirali, vam pošiljam sestavek, ki bo osvetlil enega od možnih vzrokov za slabo stanje tega športa pri nas.
Nogometaši Šentjerneja, Kostanjevice, Brezovice in še nekaj ekip so organizirali več turnirjev za pokal. Kostanjevičani so z dobro igro osvojili pokal enkrat, doma in na Brezovici. 26. avgusta so spet organizirali turnir v Kostanjevici in povabili nanj več ekip, vendar sta se ob dogovorjenam času pojavili samo ekipi domačih nogometašev in ekipa iz Prekope. V tekmi so zasluženo zmagali Kostanjevičani Medtem pa so se s predstavnikom Šentjerneja dogovorili, da bodo kljub dveurni zamudi odigrali tekmo še z njimi Dogovorili so se tudi, da bosta obe ekipi odigrali finalno tekmo za pokal. Ko so na igrišču pomerili moči, so Sentjernejčani proti pričakovanju zmagali z rezultatom 1 : 0, čeprav so igrali z oslabljeno ekipo in je sodnik domačin tekmo „nategnil44 ža nekaj minut, ko so Kostanjevičani najbolj divje napadali.
Po končani tekmi pa so se domačini premislili in povedali, da bodo pokal kar oni obdržali. Padlo je nekaj ostrih besed, vendar so se Sentjernejčani še pravočasno zadržali in ohranili več športnega duha. Ne gre jim toliko za sam pokal, ampak za priznanje, ki so ga res zaslužili. Sent-jernejski nogometaši se ukvarjajo s tem športom kot izraziti amaterji, z veliko dobre volje in navdušenja. Zdaj sami urejajo novo igrišče in žal jim je, da so prisiljeni odpovedati nadaljnje nogometno sodelovanje s Kostanjevico, saj z ljudmi, ki imajo tako malo športnega duha, ni mogoče sodelovati.
SILVO VIDE
CERKLJE OB KRKI: VOJAKI O USTAVI
V	enoti tovariša Primožiča traja razprava o csnutku ustave že več kot mesec dni. Vojaki, starešine in občani, ki so zaposleni tam, so pokazali največ zanimanja za poglavja o ljudski obrambi. Med predlogi za dopolnitev je tudi ta, da bi v osnutku natančneje določili položaj delovn;h ljudi, zaposlenih pri uslu-žnostnih dejavnostih v enotah JLA.
V	ustavi želijo tudi jasnejšo opredelitev za tiste državljane, ki so se do sedaj izrekli za Jugoslovane ali narodnostno neopredeljene, če gre za pripadnost enemu od naših narodov in narodnosti
DUŠKO MARAŠ
5
Na zborovanju v Grčaricah je govoril Zoran Polič, podpredsednik republiške konference SZDL. (Foto: J. Primc)
Tudi danes je nujen boj
Vsakega na
(Nadaljevanje s 1. strani)
mladine,“ je poudaril član komiteja in poslanec Drago Benčina, “saj ne obravnavamo le partijskih kadrov, ampak razpravljamo o kadrih za vse odgovorne funkcije.“
„Vsi vedo, da so ob sredah popoldne seje komiteja, pa jih kljub vabilu ni na našo sejo ali so sklicali celo svoje seje. Sem niti namestnikov niso poslali. Vse te ljudi je treba zamenjati. Povedati jim je treba, da zaradi takega odnosa do ZK ne morejo biti na vodilnih mestih. Mi sedimo zdaj na 35. seji komiteja, ki zaradi takih odnosov vseh mogočih družbenih delavcev do ZK niso dale pravih rezultatov. Prej ko bomo zamenjali take ljudi, prej bo bolje. Riba pri glavi smrdi. Kje je zagon po pismu? Ni ga, ker smo le z jezikom podpirali neko politiko, delali pa smo drugače. Kdor dela tako, ne more biti niti član ZK. To naj velja za vsakega, tudi zame,“ je poudaril namestnik sekretarja komiteja Alojz Petek.
„Poudaril sem že enkrat ali večkrat, da je v Kočevju neke vrste mala mafija, ki ji nihče nič ne more. Dogovorimo se tako, izpeljano pa je potem čisto drugače. Na občinski skupščini je minirano vse, kar je komite predlagal. Če bomo delali tako, potem ne moremo biti člani ZK. Odločno je treba zahtevati dobro delo od vseh ljudi v občini, ki imajo odgovorne funkcije. Je pa res ljudi težko razreševati, celo v delovnih organizacijah in osnovnih organizacijah ZK. Vedno več je takih ljudi, ki se hitro prilagode zdaj temu, zdaj onemu položaju. Veliko komunistov „je pasivnih. Oglasijo se le, če gre za njihove osebne intereseje ugotovil član komiteja Janez Hočevar.
dolžnost ■ ■ ■
KOMU ZAUPATI ODGOVORNO DOLŽNOST?
Če se bo zamenjal sestav nekega organa, se bo zamenjalo tudi mišljenje in delo tega organa. Dokler se vrste isti kočevski kadri na različnih funkcijah, ne bo šlo prav naprej. Verjetno ni le naključje, da kočevska občina zadnja leta vedno bolj zaostaja pri narodnem dohodku na prebivalca za povprečjem republike.
Pri novih volitvah se verjetno ne bi smeli zaletavati iz skrajnosti v skrajnost, se pravi enkrat dajati prednost izobražencem, drugič le delavcem. Pravilna je bila ugotovitev inž. Staneta Letonje, da je treba pri evidentiranju kandidatov bolj upoštevati delavce, ki odkriteje povedo, kar mislijo, kot razne „diplomat: ske“ govornike, ki niso iz vrst delavcev, pa tudi njegova druga ugotovitev, da je treba upoštevati lik člo-veka-komunista. Za odgovorna mesta je treba evidentirati in kandidirati sposobne, poštene, delavoljne ljudi.	<
J. PRIMC
„NEUVRŠČENI"
Kot dodatek prvi številki mesečne revije za mladino Pionir je izšla posebna številka „Neuvrščeni", ki ima namen seznaniti mlade .bralce na poljuden način s tistimi dogodki v mednarodni skupnosti, ki vodijo k premagovanju blokovskih pregraj, k sodelovanju vseh držav neglede na različne družbeno-politične ureditve v boju za mir in napredek vsega človeštva. Številka je bila natisnjena v nakladi 40.000 izvodov.
„Tudi danes se moramo spopadati s sovražnikom, kjerkoli hoče zavirati napredek, kot smo se takrat, pred 30 leti-, tukaj, v Grčaricah,“ je poudaril na zborovanju ob 30-letnici borbe v Jelenovem žlebu,. 30-letnici zloma plave garde v Grčaricah in 70-letnici PGD Grčarice, ki je bilo 9. septembra v Grčaricah pri Ribnici, podpredsednik republiške konference SZDL Zoran Polič.
V	nadaljevanju govora je opozori-1, da sovražnik^ ki bi radi zavirali naš
razvoj, iščejo trdnjave, vendar bo slovenski delovni človek znal uničiti vsako takšno trdnjavo. Nadalje je govoril o posebnem pomenu aktivistov v današnjem času.in o nalogi ZK, ki mora biti učiteljica in voditeljica delavcem in kmetom.
Na zborovanju so podelili predstavniki občin Ribnica, Kočevje in Ljubljana-Vič-Rudnik domicilne listine ko čevsko-r ib ni ško-velikolaške-mu odboru OF. Prevzela jih je predsednica iniciativnega odbora za ustanovitev okrožnega odbora OF Vanda Škodnik-Stanovnik. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu.
Pred začetkom zborovanja je bila parada enot teritorialne obrambe, civilne zaščite, gasilcev, borcev, lovcev, tabornikov, mladine, aktivistov in drugih. Veličastnega slavja se je udeležSo več tisoč ljudi. Za to priložnost so bile Grčarice lepo okrašene in urejene, za kar gre hvala vsem Grčevljanom, od mladih do najstarejših.
Na predvečer zborovanja je bila v Grčaricah svečana seja družbenopolitičnega zbora krajevne skupnosti; mladina in pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi sta pripravila lep kulturni program, na katerem je sodeloval tudi pisatelj Miško Kranjec, ki je iz svoje knjige „Za svetlimi obzorji" prebral odlomek o uničenju plave garde v Grčaricah.
J. PRIMC
Zračna luka
V	petek opoldne so na letališču 3rnik pri Kranju odprli novo letališko zgradbo, ki ustreza najsodobnejšim zahtevam zračnega prometa. Letališko podjetje Aerodrom Ljub-ljana-Pulj je v zadnjih štirih letih temeljito obnovilo in povečalo obe letališči, ljubljansko in puljsko, ki ju upravlja. Za to so porabili 50 milijonov dinarjev. Stavba z vsemi pritiklinami lahko zdaj sprejme hkrati potnike 12 letal vrste DC-9. Gradnja je bila razmeroma enostavna, površinski meter pa je stal 4.700 dinarjev. Gradilo je SGP Grosuplje. In še majhna zanimivost: vso zasteklitev je opravil steklar Doljak iz Novega mesta.
Obe letališči sta zdaj usposobljeni za sprejem največjih potniških letal, tako imenovanih jumbo-jetov, vendar je na Brniku zmogljivost ploščadi samo 5 letal vrste DC-9, vzletno-pristajalna steza pa je za medcelinske polete prekratka, saj veliko leta-
lo	s polno zalogo goriva na njej ne more poleteti. To je drugi del naloge prizadevnega kolektiva. Hkrati pa bo v razvojni načrt slovenske letališke mreže treba vključiti še letališče Maribor in vrsto letališč v manjših krajih, med katerimi je tudi Novo mesto. Vlagarfja v letališko mrežo niso majhna, torej bo treba razumno in preračunljivo razvijati naš domači sistem zračnega prometa, ki mora biti dolgoročno vključen v transportne tokove in potrebe Slovenije. To je poudaril v govoru ob otvoritvi pristaniške zgradbe tudi republiški sekretar za gospodarstvo, saj letala lahko močno razbremenijo naš nekajkrat preobremenjeni cestni promet.
M.M.
KZ TREBNJE: KJE SO VODILNI?
V	ponedeljek je bila pomembna seja mladinskega aktiva pri KZ Trebnje, na kateri je sodeloval tudi sekretar republiške konference ZMS. Kljub temu da so bili vabljeni, se seje niso udeležili vodilni delavci zadruge niti sekretar osnovne organizacije ZK iz tega kolektiva. Vabilu se je odzval le predsednik sindikalne organizacije v zadrugi in predsednik občinske konference ZMS. Ali niso za sodelovanje in pomoč mladini poklicani vsi?
A. Ž.
TEMELJ: DELEGATSKI SISTEM
Temeljno izhodišče družbenopolitičnega sistema je, da upravljajo oblast in opravljajo druge družbene zadeve delavci in drugi delovni ljudje. Temeljna stvar za razumevanje dmžbeno-političnega sistema je delegatski sistem, ki omogoča uresničitev izhodišča, da delavec v temeljni organizaciji združenega dela odloča o celotnih razmerah v družbenopolitičnem sistemu. Delegatski sistem torej izhaja iz temeljnih organizacij združenega dela. Ustava določa, da mora vsaka temeljna organizacija združenega dela imeti svojo delegacijo, določa pa preko delavskega sveta; če pa je tako majhna, da ne more imeti delavskega sveta, potem ona v celoti predstavlja delegacijo. Delegacija je poleg delavskega sveta najvažnejši organ temeljne organizacije združenega dela, in če je delavski svet obrnjen v organizacijo, rešuje zadeve, ki se v njej dogajajo, potem je delegacija obrnjena navzven, tja, kjer se skupno urejajo družbene zadeve, to se pravi v družbeno-političnih skupnostih, samoupravnih skupnostih itd.
Za razumevanje . delegatskega sistema je izredno važno razumeti odnosč^med temeljno organizacijo združenega dela, delegacijo in delegati. Ustava o tem podrobno govori. Delegacija je organ temeljne organizacije združenega dela. Ustava določa, da mora delegacija biti v neprestanem stiku s temeljno organizacijo združenega dela, neprestano se mora informirati, mora črpati pooblastila, mora črpati stališča in obenem vanjo prenašati stališča, ki v družbi nastajajo. Delegacije se zbirajo v konference delegacij in one skupaj pošljejo potem določenega delegata v skupščino ali pa v neko samoupravno skupnost. Ustava tudi določa, v kakšnem položaju je delegat sam. Delegat se je dolžan držati smeri odločitve, katero je prejel, vendar je toliko samostojen, da se lahko sporazumeva tudi z delegati, ki predstavljajo druge interese. Zato ga ustava veže na smer in mu daje neko samostojnost ter mu jamči, da za svoje glasovanje ni odgovoren.
ŠIROKA POOBLASTILA SKUPŠČINAM
V	ustavi se na novo ureja družbeno varstvo samoupravljanja. To je zelo važno poglavje. Varstvo je poverjeno skupščinam. Skupščine imajo na podlagi tega varstva samoupravnih pravic zelo daljnosežne nove pravice. One imajo pravico razpustiti delavski svet in druge organe upravljanja, odstaviti direktorja in vsakega drugega delavca na vodilnem mestu, zadržati izvršitev sklepov in dejanj, s katerimi se kršijo samoupravne pravice in prizadene družbena lastnina. Ustava pa glede tega postavlja pogoje:
—	če organizacija ali skupnost ne -izpolnjuje svojih zakonov ah s po-
R1BNICA - Raziskavo in izdelavo načrtov za gradnjo akumulacijskega jezera pri Prigorici je treba'nadaljevati. Tako je bilo sklenjeno na torkovem posvetu predstavnikov občin Kočevje in Ribnica ter raznih strokovnih in drugih organizacij.
BREŽICE - Po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah je v ponedeljek tekla razprava o osnutku zvezne in republiške ustave, ki sta ju političnemu aktivu tolmačila dr. Jože Brilej in Miloš Poljanšek.
NOVO MESTO - V torek popoldne sta direktorja Miha Hrovatič in Vinko Bele podpisala dogovor o poslovno-tehni-čnem sodelovanju med Domin-vestom in Novogradom.
Nov predlog v Krki: 8 TOZD
Samoupravna ureditev temeljnih organizacij združenega Jela v Krki, tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Novem mestu, bo po novem predlogu razširila število delovnih enot, ki se lahko organizirajo v TOZD. Vodstvo podjetja in družbeno-politične organizacije v njem so dale v javno razpravo predlog, po katerem bi imeli v Krki osem temeljnih organizacij združenega dela: TOZD Zdravila, Zdravilišča, Zdravilna zelišča (oz. Zelišča), Kozmetika, ISIS, Bazična proizvodnja (Biokemija), Investicije in tehnična oskrba (Tehnoservis) ter Institut za raziskave in razvoj (skrajšano: Institut). Prvih šest TOZD je proizvodnih, zadnji dve pa sta storitveni delovni enoti. Za vse predvidevajo, da bodo v danih okvirih gospodarskih in družbenih odnosov poslovale rentabilno. Prvotni predlog je predvideval le 4 TOZD.
Obširneje bo o novem predlogu, celotni organizaciji poslovanja ter o osnutku samoupravnega sporazuma v slovenski kemični industriji poročala nova številka tovarniškega časopisa, ki bo izšla v začetku prihodnjega tedna v nakladi 2.200 izvodov. V njej bo med drugim tudi zanimiva razlaga pristojnosti in dolžnosti nove interne banke v Krki, ki bo začela poslovati s 1. januarjem 1974. Številka bo objavila več tehtnih sestavkov o nekaterih bistvenih določilih glede družbenoekonomske ureditve v osnutkih zvezne in repH- v bliške ustave.
godbo prevzetih obveznostrali
-	če je v njej bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic ali so huje oškodovane družbene pravice.
V	tem pogledu daje ustava zelo široka pooblastila skupščinam, dru-žbeno-političnim skupnostim v imenu družbe in v interesu družbe. Formirajo pa se tudi posebni samoupravni pravobranilci, ki jih ni zamenjati s sedanjimi javnimi pravobranilci.
ZAŠČITA
Ustava ima posebno določbo glede zaščite samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. Posebna „pooblastila" daje skupščinam družbeno-političnih skupnosti v primerih zlorab. Med drugim je občinski skupščini zagotovljena ustavna pravica o „vmešavanju" (n.pr. odstavitev generalnega direktorja).
DOHODEK NI PRIVATEN
Delavci odločajo o svojem živem (tekočem) in minulem delu. Pomembno je, da ima delavec materialno pravico do svojega minulega dela. Dohodek, ki ga ustvari kolektiv, je z novo ustavo družbena lastnina. To so v ustavi posebej zapisali zategadelj, ker so si to določilo marsikje po svoje razlagali.
IZHODIŠČE: DELAVEC
Izhodišče novega, z novo ustavo zagotovljenega družbenoekonomskega sistema sta delavec in delavski razred. To omogočajo ustavna določila z uvedbo delegatov, delegacij oziroma delegatskega sistema.
NESPREJEMLJIVO
V	bančništvu ni sprejemljiva pogostna praksa, da o program-nem denarju odloča ožji krog ljudi, navadno direktor s sodelavci. Nemalokrat se ti ljudje vedejo, kot da odločajo o svojem denarju. Banka je silno pomemben del v sistemu družbenih odnosov, zato je nujno, da imajo nanjo vpliv tudi delavci.
KONČC OBLASTI NAD LJUDMI
TOZD naj preprečijo, da bi se vodstva š^ nadalje odtujevala od delavcev, kar se rado dogaja zlasti v večjih kolektivih. Ko bodo TOZD zaživele, bodo posamezniki izgubili oblast nad ljudmi.
Temeljna izhodišča naše nove ustave
Poslanec dr. France Hočevar, eden izmed soustvarjalcev nove republiške ustave, je v soboto Novoteksovim delavcem govoril o ustavnih spremembah. Julija je o tem govoril na seji.občinske konference SZDL Novo mesto. Njegove uvodne besede s tega zbora objavljamo v delno skrajšani obliki, razen njih pa (v okviru) tudi nekatere pomembnejše misli s sobotnega shoda v dvorani kina Krka.
lastnina. S tem je seveda izpodseka-na vsaka možnost prisvajanja na podlagi katerekoli lastnine, n. pr. grupne lastnine.
KAM MONOPOLNI DOHODEK?
Ustava izhaja iz tega določila, da je dohodek družbena kategorija, da
Zakaj nova ustava? Nova ustava je logično nadaljevanje ustave iz leta 1963. Ustava iz leta 1963 je že bila ustava samoupravljanja, vendar so ustavni amandmaji, ki so bili po njej sprejeti, vnesli nekatere bistvene spremembe, dopolnitve v razvojnem smislu. To se nanaša predvsem na odnose med republikami in federacijo, na vlogo federacije in na vlogo in položaj republike in na tako imenovane delavske amandmaje o združenem delu. Ta ustava sprejema vse te temelje; vse to, kar je bilo bistvenega iz ustave 1963 in še posebej glede ustavnih amandmajev, ta celotni sistem družbeno-ekonomskih odnosov in politični sistem zaokroži ter vanjo vgradi nov skupščinski sistem.
Temelj skupščinskega sistema je delegatski sistem. Vloga delavcev, kot si jih zamišlja ustava v družbenem delu, pa pridobiva preko temeljne organizacije združenega dela in preko delegatskega sistema svojo ustavno osnovo. V republiško ustavo se prvič vnašajo svoboščine in pravice delovnega človeka. Teh določb nismo imeli v republiški ustavi, bile so samo v zvezni ustavi.
PREPREČENO PRISVAJANJE
Najprej nekaj osnovnih postavk nove ustave glede družbeno-ekonomskih odnosov. Glede tega temelji ustava na tistih določbah, ki so bile sprejete z ustavnim amadmajem leta 1971. Izhodišče teh določb je, da delavec dela s sredstvi v družbeni lastnini, neposredno in enakopravno odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije, uživa rezultate svojega dela in pridobitve družbenega napredka ter na tej podlagi zadovoljuje kaj je živo in kaj minulo delo, kaj je dohodek, kaj je skupna poraba, kaj je osebni dohodek itd.
Ustava definira tudi to, kaj je temeljna organizacija združenega dela. Idejno izhodišče pri tem je, da sredstva, ki jih je ustvaril delavec, njemu ne smejo biti odtujena, zato se o vseh teh sredstvih odloča na nivoju temeljne organizacije združenega dela, kjer ima delavec možnost, da neposredno odloča. Pri tem opravlja delavec izredno odgovorno družbeno nalogo, kajti ustava vnaša v tem pogledu zelo veliko jasnost, da je dohodek, o katerem on odloča, rezultat skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela in je zato del sredstev, ki so družbena
Dr. France Hočevar
je dohodek del sredstev, ki so družbena lastnina. Ustava posebej določa, da se dohodek, ki je rezultat tako imenovanega monopolnega ali sicer izjemoma ugodnega položaja na trgu ali podobno, obvezno uporablja za razvoj temeljnih organizacij združenega dela oziroma organizacij združenega dela. Ta dohodek, ki je pridobljen z monopolnim položajem organizacij združenega dela, se ne sme dehti, ne za skupno porabo ne za osebni dohodek, ampak se mora uporabljati za investicije. Ustava pa predvideva, da lahko celo republika z zakonom del takih sredstev uporabi za širše investicije.
Kako in v kolikšni meri pa je možno uresničiti pravico na minulo delo? V tem trenutku je gotovo stvar nadaljnje akcije, s sporazumevanjem in dogovarjanjem glede nadaljnjega proučevanja naše ekonomske moči. O minulem delu sc pri nas veliko piše kot o naši iznajdbi. To ni nikakršna naša iznajdba, to pozna vsak družbeni sistem. Drugi sistemi poznajo razne oblike priznavanja minulega dela, predvsem odpravnino. Razumljivo je, da je celotni pokojninski sistem zgrajen na minulem delu.
Ustava predvideva, da se del reprodukcije obvezno naloži za financiranje določenih planskih nalog. Ustava izhaja iz načela, da temeljne organizacije združenega dela svoja delovna sredstva svobodno združujejo. Odnose urejajo s samoupravnimi sporazumi o združitvi. Ustava pa postavlja glede tega združevanja samo en pogoj, da je to združevanje urejeno tako, da zagotavlja delavcem temeljne organizacije združenega dela ustavne pravice.
PRAVICE V TOZD
Ustava tudi določa, kdaj pride v delovni organizaciji do združitev
organizacij združenega dela in kdaj se lahko ustanovi nova temeljna organizacija združenega dela. Ustava daje pravico delavcem, to je ustavna pravica - da tako temeljno organizacijo združenega dela ustanovijo, kadar sc da rezultat njihovega dela samostojno izraziti kot vrednost ali na trgu ali pa tudi znotraj delovne organizacije in kadar delavci uresničujejo svoje samoupravljalskc pravice. Delavci v drugih delih delovne organizacije pa lahko tako odločitev izpodbijajo in take spore rešujejo na novo predvidena samoupravna sodišča. Temeljna organizacija združenega dela ima tudi pravico, da se izloči iz sestava delovne organizacije pod pogojem, da uredi svoje obveznosti do drugih temeljnih organizacij združenega dela in celotne organizacije združenega dela. Izločitev pa ne sme biti v nasprotju s splošnim interesom in ne sme pripeljati do bistvene otežitve delovnega procesa ali do
tega, da bi bilo drugim temeljnim organizacijam združenega dela onemogočeno delo. Tudi spore, ki bi iz tega nastali, bo reševalo samoupravno sodišče.
Ostala izhodišča v družbenoekonomske odnose so ostala v bistvu enaka, kot so bila ali pa so v ustavnih amandmajih, bistveno ni nič novega, edino, da je veliko bolj dosledno izpeljano in do Konca izpeljano.
VELIK POMEN KRAJEVNE SKUPNOSTI
V	ustavi so določbe glede krajevnih skupnosti deljene. Krajevna skupnost je najprej obravnavana v I. poglavju („družbenoekonomska ureditev") in v II. poglavju, kjer je vključena med temelje družbenopolitičnega sistema. Krajevna skupnost ni teritorialna skupnost, ni teritorialna enota kot občina, ampak je to samoup'avna skupnost, v kateri se združujejo ne samo prebivalci kraja, ne samo deiovm ljudje naselja/ ki tam živijo in delajo, ampak tudi delovne skupnosti. Da bi te krajevne skupnosti zaživele tako, kot si jih zamišlja ustava, vsebuje republiška ustava razmeroma veliko določb o krajevni skupnosti. Tudi glede samoupravnih interesnih skupnosti ustava ne vsebuje bistvenih novih določil, ampak se naslanja na amandmaje iz leta 1971. Izhodišče je, da delavci, ki delajo v teh organizacijah, in tisti, ki uporabljajo njihove storitve, skupaj ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti in medsebojna razmerja urejajo s samoupravnim sporazumom, s statutom ali s pogodbo.
<
S sobotne ustavne razprave v Novem mestu
* *********** * * *** *** * ** * ************** *** * ** ★ ★ *
* Borcem XII, SNOU brigade »Štajerske«!
^	v
*	i
* *
* Proslava 304etnice ustanovitve XII. SNOUB, na katero *
* vabimo vse nekdanje borce, svojce padlih in umrlih borcev in J
* občane, bo v nedeljo, 16. septembra, v Novem mestu.	★
* Zbor bo ob 10. uri pred kinom „Krka“, nato bo odhod na *
* slavnostni prostor. Posebnih vabil ne bo!	£
*	SKUPŠČINA	OBČINE	NOVO	MESTO	★
* *
★	in	★
{	DRUŽBENO-POLITIČNE	ORGANIZACIJE	J
★ ★ ********************* *********************** *
DVANAJSTA BRIGADA BO V NEDELJO. 16. SEPTEMBRA. V NOVEM MESTU SLAVILA TRIDESETLETNICO USTANOVITVE
Cvet svobode iz krvi rdeče
30 LET, ki so potekla od takrat, ko je XII. SNOU brigada (rekli so ji tudi Štajerska) začela svojo bojno pot, ni zabrisalo v srcih njenih preživelih borcev spomina na veliko stvar, ki so jo kovali v neprestanih bojih in pohodih, nemalokrat raztrgani, lačni in prezebli, v neenakem boju s številčno in tehnično močnejšim sovražnikom. 30 let ni odvezalo naših delovnih ljudi in mladega rodu, še zlasti v novomeški in sevniški občini,
hvaležnosti in časti, ki ju, polni ponosa, izrekajo in izkazujejo preživelim borcem za njihov prispevek našemu boju in revoluciji, ob 30-let-nici ustanovitve XII. brigade.
Naj velja naša najbolj čista misel, najbolj iskrena čestitka in največja zahvala ob 30-letnici XII. SNOUB vsem tistim njenim borcem, ki so pod njeno zastavo padli na bojnem polju v času boja ali pa umrli pred današnjim praznikom!
*
*
¥
¥
V
*
*
*
♦
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
na mokronoškem koncu od De-benca do Boštanja in od Šentjanža do Trebelnega, na novomeškem na levem bregu Krke od Globodola do Škocjana in na desnem od Kočevskih Poljan do Gabrja, na trebanjskem od Temenice do Mirne in Gabrovke, ob Savi od Litije do Kuma, v Suhi krajini od Kremenjaka do Starega Loga in od Žvirč do Ajdovca, na grosupeljskem od Lavrice do Zdenske vasi in Višnje gore, v Beli krajini od Mavrlena do Sinjega vrha in Vinice, od Podzemlja do Adle-šičev in v okolico Ozlja in na Hrvaškem od Vukove Gorice do Bosiljevega.
Na svoji bojni poti je XII. osvojila sovražne postojanke Brezje, Šentjanž, Križišče, Boštanj, Dobje, Jagnjenice pri Radečah, Lavrico, Vinkov vrh in Zdensko vas in po večkrat sovražni postojanki na Hinjah in v Dobrniču.
V zadnjih bojih je XII. 1945. leta sodelovala pri osvoboditvi Kočevja in Višnje gore, 9. maja je vkorakala v Ljubljano, svojo bojno pot pa je končala 15. maja 1945 na Jezerskem.
Iz vrst borcev XII. bvrigade so izšli narodni heroji Radomir Božovič-Racoj Drago Jerman, Franc Krese-Coban in Ilija Badovinac.
»TOLIKO. DA NISMO NESLI BELIH ...«
„Že v bataljonsko kuhinjo nisem šel rad, še bolj pa sem se otepal, ko so me postavili za šefa kuhinje, vendar ni pomagalo. Hrana je v vsaki vojski važna, v naši partizanski pa je
Janez Lavrin živi v Rožnem dolu. Po kapitulaciji Italije je odšel 1943 najprej v XV. brigado. Ko je zbolel, je bil odpuščen domov, nato pa je prve dni 1944 odšel v XII. in bil v njej do konca. Kmalu po prihodu v XII. je bil dodeljen III. bataljonu kot kuhar in to je ostal do konca vojne.
- Največ bi morah dobiti iz proračuna oziroma na račun soudeležbe na ustvarjeni dohodek v občini. Nadaljnji dohodki naj bi bili: prispevek za uporabo mestnega zemljišča in sredstva OS za uresničevanje programa KS. Vsa ostala sredstva naj bi bila le dopolnilna in bi bila namenjena za financiranje vnaprej določenih del. OS bi morala z odlokom potrditi, da s temi sredstvi gospodari KS. Naša KS je na primer lani in letos na podlagi sporazuma KS-OS gospodarila s sredstvi za uporabo mestnega zemljišča, čeprav to ni bilo določeno s posebnim odlokom.
Staneta Otoničarja, predsednika krajevne skupnosti Kočevje, smo zaprosili za razgovor na temo „Krajevna skupnost v luči ustavnih sprememb“. Na naša vprašanja je odgovarjal tako:
- V 80 členu osnutka republiške ustave je našteto, katere zadeve naj bi urejala krajevna skupnost oziroma katere zadeve naj bi občani skupno urejali v okviru krajevnih skupnosti. Katere izmed naštetih zadev kočevska krajevna skupnost že uresničuje in katerih ne?
- Že zdaj uresničujemo malo vsakega, kar je našteto, največ pa s področja komunalnih zadev in upravljanja z objekti posebnega družbenega pomena. Menim, da ne bi bilo treba KS nalagati novih nalog, ampak le tiste, ki so naštete v 80. členu. Za sprejem novih nalog bi morale KS imeti tudi večji upravni aparat. Menim, da bi morala občinska skupščina vse naloge KS še natančneje določati in prenos pristojnosti uzakoniti. Mi smo od občinske skupščine na osnovi tihega sporazuma že zdaj prevzeli kup stvari.
- Nova ustava nalaga krajevni skupnosti veliko dela in pristojnosti. Bo krajevna skupnost vse to zmogla?
- Krajevna skupnost Kočevje bo to zmogla, manjše krajevne skupnosti pa ne. Vse to delo bomo opravili in ga že opravljamo preko pomožnih organov, kot so odbori in komisije.*
Ne bomo smeli zvečati upravnega aparata. Vendar pa menim, da bomo le potrebovali referenta za komunalne zadeve. Poudarim naj še, da* že. zdaj, s sedanjim kadrom, urejamo cclo več zadev, kot jih predvideva’ osnutek ustave.
- Kako si zamišljaš financiranje dejavnosti KS? Kdo naj da največ?
So možni še kakšni drugi viri razen' tistih, ki so našteti v 81. členu, na primer posojila občanov?
Stane Otoničar
- Med nalogami dela bodoče krajevne skupnosti so naštete tudi stanovanjske zadeve. So potem še potrebna stanovanjska podjetja ali naj bi se zlila s krajevno skupnostjo, saj tudi ona rešujejo nekatere skupne zadeve občanov?
- Menim, da bi bila združitev preuranjena. Vendar pa sem prepri-
čan, da bi morali postati hišni sveti spet pravne osebe, se pravi, da bi morali imeti več pravic in dolžnosti. Zdaj imajo v glavnem le dolžnosti. Noben stanovalec pa ni zainteresiran za tako samoupravljanje, kjer nima vpliva na gospodarjenje z denarjem, zbranim s stanarino.
- Kakšen naj bo po tvoje bodoči delegat KS ali kakšne druge skupnosti?
- Delegat ne bo smel biti več le govornik, ki bo znal govoriti o vsem, ampak bo moral dobro poznati zadevo in delo na posameznem področju. Takih ljudi-delegatov, ki bodo zadeve poznali in ki bodo zastonj delali, pa bo malo. Delegat bo moral živeti in delati v svoji skupnosti, ne zunaj nje.
- Ustava govori tudi o skupnosti krajevnih skupnosti.
Kje so možnosti in potrebe za takšno skupnost?
-Tako skupnost za območje krajevnih skupnosti Dolga vas, Rudnik-Šalka vas, Livold, Stara cerkev in Kočevje Ustanavljamo že od junija. Le zaradi dopustov taka skupnost krajevnih skupnosti pri nas še ni dokončno ustanovljena. Potrebo po njej smo začutili že pred letom in več, ko smo ugotovili, da je za reševanje nekaterih zadev območje ene KS premajhno.
- Krajevna skupnost Kočevje-mesto je ustanovila več odborov za posamezne dele mesta, ki že leto dni uspešno delajo. Zakaj je bila ta „drobitev11 KS potrebna?
- Z ustanavljanjem odborov KS za posamezna območja mesta smo vključili v delo in s tem v samoupravljanje kar največ občanov. Mislim, da so prav ti odbori za posamezna območja mesta nosilci osnovne samouprave.
bila še bolj, čeprav kaj prida nismo nikoli jedli. Največ* smo kuhali krompir, fižol in meso ali krompir, ješprenj in meso. Kadar je bil golaž z ajdovimi žganci, je bil praznik. Golaž je bil seveda partizanski: največkrat brez paprike in soli! Ob jutrih smo kuhali prežganko in žgance. Prežganje smo pozimi nosili kar v žepu ali zavito v krpo. Hrano smo nosili na položaj v kmečkih kabli-cah, meso kar v vrečah. Veliko smo otepali neslan močnik. Nemalokrat se je zgodilo, da smo hrano skuhali pa morali na hitro prevrniti, ali pa, da smo odcedili juho in pustili samo meso v kotlih, pa hitro naprej. Veli-kp je bilo dni, ko so borci dobili samo en obrok na dan. Po cel mesec smo jedli neslano, ker soli ni bilo.
Le malokdaj sem imel puško. Čez noč smo hodili z brigado in bataljonom. Ko smo prišli na cilj, so drugi pospali, mi, kuharji, pa kuhat! Sam sem z mulovodcem tovoril hrano na položaje: muli smo obesili po štiri kotle hrane. Imeli smo dve muli: ena je nosila kotle, druga zalogo hrane. Tista, ki smo jo uporabljali za nošenje hrane, je bila res strašno pametna žival! Med Jamo in Dvorom sta 1944 obe za las ušli poginu: v spopadu je eno vlekel mulovodec na verigi po štirih za seboj, pa je krogla prestrelila verigo, drugi pa se je krogla zadrla v uho sekire, ki jo je nosila, in za milimeter pogledala ven.
Pri Laščah nad Dvorom smo ob neki drugi priložnosti nesli hrano našim na položaj na neki hrib. Ves čas je močno pokalo in krogle so kar naprej švigale okoli nas. Preden smo prišli na vrh, je intendant rekel, naj malo počakamo, da gre naprej. Že čez nekaj minut je pritekel ves zasopel in povedal, da so na vrhu že beli, da so se naši umaknili... Toliko da nismo nesli hrano belčkom!"
Biti partizanski kuhar ni bilo lahko, pa tudi nevarnosti ni manjkalo!
SAMO EN GOSPODAR
Dve živi očesi sijeta kot nekakšno nasprotje iz obličja, ki ga je že Zaznamovala starost s svojimi črtami. Obraz je takšen, kot ga lahko najdeš v skorajda vsaki naši vasi. Tak je Janez Klemenčič iz Ždinje vasi, danes 70-letnik, ki je, 40 let star, šel 8. septembra 1943 v partizane in je bil ves čas v XII. SNOUB.
„Lahko si mislite, da bi v svojih letih raje ostal doma, kot pa šel kamorkoli! Doma sem imel na kmetiji ženo in dva otroka, tretji je prišel na svet še nato, med bojem, avgusta 1944. Kam bi torej rinil? Toda časi so bili takšni, da ni bilo moč prestajati: nenehno so me lovili, bil sem namreč terenec, zato sem raje šel.
V XII. brigadi sem bil od začetka do konca: najprej pomočnik puško-mitraljezca, nato pri lahkem minometu, potem kurir pri štabu bataljona in nazadnje, 1945. leta, sem bil dodeljen kuhinji. Doživljajev je bilo veliko. Kaj naj povem? V spominu mi je ostal napad na Žužemberk v maju 1944, ko smo napadah skupaj z gubčevci. Z jurišem smo pregnali Nemce in bele s Cviblja, nato pa so nam Nemci za hrbtom obrnili topove in udarili po nas, da je kar gorelo. Tudi na Šentjanž imam slabe spomine: napadali smo ga decembra 1944. Ponoči smo jurišah čez njive po bregu navzdol: padel sem čez pot in si zlomil dva prsta na roki in razbil čeljust. Ranjen sem bil vsega enkrat: pri Laščah v Suhi krajini me je zadel drobec mine v nogo.
Bil sem med najstarejšimi v brigadi. Razni malodušneži so mi večkrat na skrivaj prigovarjali, naj z njimi pobegnem. Jaz sem si vedno dejal: Drži se enega gospodarja, pa boš največ prislužil! In sem vzdržal do konca! “
TUD! V SOVRAŽNi UNiFORMI
Rudi Pintar je bil v XII. brigadi obveščevalni oficir. Spomine na vojna doživetja pred 30 leti pripoveduje zbrano in nekako obotavljaje se, saj je vsak dan, preživet v partizanih, pomenil svojevrstno preizkušnjo, tri desetletja pa so zabrisala že marsikak spomin.
„V XII. brigadi sem bil od ustanovitve pa do 8. aprila 1945, ko sem bil pri Vinkovem vrhu ranjen. Najprej sem bil obveščevalni oficir, od novembra 1944. dalje pa šef obveščevalnega centra XII. brigade.
Obveščevalsko delo je bilo zelo izpostavljeno in naporno, veliko obveščevalcev je padlo. Moral si poznati teren, kjer se je enota
gibala, in tamkajšnje ljudi. Poročila je bilo treba dajati vsak dan, neglede na vreme ali čas. Ugotavljali smo sovražnikov razpored, številčno moč, oborožitev, razpoloženje v njegovih vrstah, dejavnost, vrsto vojske itd. Imeli smo razpredene svoje mreže, kanale in javke, ponekod celo do najvišjih sovražnih štabov. Posluževali smo se raznih zvijač, tudi preoblačenja v sovražne uniforme in maskirnih oblek, zlasti belih pozimi.
Na jesen 1944 so domobranci ju-rišnih bataljonov iz Kočevja zajeli nekaj naših in borcev iz Gubčeve. Štab brigade je odločil, da jih bomo osvobodili. Bili smo na območju Žvirč in Hinj v Suhi krajini. Naš center je imel nalogo ugotoviti, kje so sovražni bataljoni. Ker se je mudilo, smo se odločili iskati podatke pri sovražniku. Trije obveščevalci smo odšli v Žvirče v najbolj domobransko hišo. Eden je ostal pred hišo za stražo, jaz pa sem z drugim vstopil. Gospodarju smo se predstavili kot domobranski kurirji, ki iščejo zvezo z bataljoni. Bilo je zvečer. Gospodar nas je postregel z vinom in cigaretami in povedal, da so bili sinoči sinovi doma in da so domobranci razporejeni po grebenih nad vasjo ter da se drugi dan zjutraj vračajo proti Ribnici in Kočevju. Na hitro smo se poslovili in čez nekaj ur že napadli ter večino naših osvobodili.
Takrat nam je s preoblačenjem uspelo, malo predtem pa so nam jo na tak način zagodli domobranci prav v Žvirčah. S se dvema obveščevalcema, mitraljezcem in pomočnikom, smo šli v bojno patrolo v
Žvirče. Bilo je opoldan. Malo pred vasjo so nam prišli naproti trije partizani. Eden je imel na prsih več kolajn. Na daleč smo se pozdravljali, z bližine 10 korakov pa je eden izmed njih z brzostrelko potegnil po nas. Bili so preoblečeni domobranci. Mi trije smo se umaknili v dolino, kar nas je rešilo, mitraljezec in njegov
pomočnik pa v Žvirče, ki so bile polne domobrancev, kjer so ju takoj potolkli.
Življenje nam je neprestano viselo na nitki in morda je bilo prav zato takrat neprimerno več pristnega tovarištva in medsebojne povezanosti kot danes, ko se držimo vsak zase. Posameznik je v boju pomenil zelo malo, tesna povezanost pa nas je delala močne. Veliko premalo seznanjamo mladi rod s tem!“
ŠE JE ČAS!
PRODAJAMO NA POTROŠNIŠKE KREDITE
ZASTAVA 101
IN
ZASTAVA 1300
PO STARI CENI!
ZAHTEVAJTE
INFORMACIJE:
Slovenija
V VSEH POSLOVALNICAH
XII. brigada se je rodila dobesedno v boju: prve spopade z nemškim okupatorjem je na območju od Okroga nad Šentrupertom do Kostanjevice vodila že od 19. septembra 1943, še preden je bila 21. septembra 1943 „uradno“ ustanovljena z odredbo Glavnega štaba NOV in POS. Prvič seje XII. brigada, že prekaljena v spopadih, v celotnem sestavu zbrala pri Gabrijelah med Vel. Cirnikom in Krmeljem 11. oktobra 1943. Naslednji zbor vseh enot XII. brigade je bil pod Trško goro 6. novembra 1943, potem ko so njeni bataljoni uspešno prestali nemško ofenzivo na osvobojenem ozemlju na Dolenjskem.
Območje, na katerem se je borila XII., je bilo zelo pomembno za razmah narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in zelo obsežno. Segalo je
Od delegatov bo veliko odvisno
V Kočevju so uveljavili že več stvari, ki jih ustava šele predvideva
Skokovit vzpon likovnosti
r
V dobri tradiciji smo obrnili še en list: v Šmarjeških Toplicah je prejšnji mesec delala 3. Dolenjska slikarska kolonija, v Trebnjem pa 6. Tabor slovenskih likovnih samorastnikov. V likovno zakladnico Dolenjske so prišla nova na „samem kraju“ ustvaijena dela. Izbor najboljšega bodo obiskovalci videli v Trebnjem in Novem mestu. Razstavo del desetih umetnikov, ki so se udeležili letošnje Dolenjske slikarske kolonije, bodo odprli v Dolenjski galeriji.
ZA GODBE IN DOMOVE ZMANJKUJE DENARJA
Krška kulturna skupnost nima denarja, da bi lahko pomagala krški in senovski godbi na pihala. Kulturna skupnost nima tudi za kulturne domove, čeprav so nujno potrebni popravila. Za obnovo tovrstnih prostorov bodo prosili za pomoč republiško kulturno skupnost.
SLIKAR V TRIKONU
6. septembra je podjetje TRIKON povabilo na ogled svojih proizvodnih prostorov Životina Nikoliča, naivnega slikarja iz Srbije, ki prav j zdaj razstavlja v Kočevju. Pokrovitelj razstave je namreč prav podjetje TRIKON. Slikar se je zanimal predvsem, kako imajo urejeno v TRIKONU kreiranje (oblikovanje) modelov, saj je to oblikovanje neke vrste umetnost.
Na letošnjem sarajevskem posvetovanju komunistov in vodij jugoslovanskih založb so udeleženci ugotavljali, da je položaj našega knjigotrštva zašel v temne vode. Po eni strani se negativno stanje kaže v težki dostopnosti knjige najširšim družbenim plastem, po drugi pa težnja založb v
Medtem so se hrami umetnosti že odprli. V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so predstavili retrospektivo odličnega grafika Franceta Miheliča, v Trebnjem je salon likovnih' samorastnikov sprejel dela karlovškega naivca Petra Grgeca, v Kočevju so v likovnem salonu odprli razstavo naivca Životina Nikoliča iz Vranovca pri Svetozarevu, v Krškem pa so ob koncu minulega tedna predstavili poljsko grafiko (dela osmih ustvarjalcev). Podobne likovne dogodke napovedujejo tudi v drugih krajih na našem območju, kjer premorejo ustrezne prostore.
Ob teh razstavah velja podčrtati, da so jih v precejšnji meri denarno omogočile delovne organizacije: trebanjsko — mirenska Dana, kočevsko - Tri-kon; podobno čaka razstavo Dolenjske slikarske kolonije, ki jo bodo že po tradiciji odprli
pod Novoteksovim pokroviteljstvom. Očitno je, da pomoč
delovnih organizacij kulturi ni fraza, čeprav nastopajo le-te zvečine kot meceni.
V tem zapisu nikakor ne smemo obiti ustvarjalcev, ki delajo ob akademcih in naivcih ter jih v likovnem žargonu imenujemo samouke oziroma slikarje amaterje.
Prazgodovina Šmarjete
Prispevek k najstarejši zgodovini Dolenjske
Pred kratkim je Narodni muzej v Ljubljani izdal knjigo Vide Staretove PRAZGODOVINA ŠMARJETE. Delo je izšlo kot deseti zvezek v seriji Katalogi in monografije, ki je namenjena objavam najpomembnejših kompleksov arheoloških najdišč iz Slovenije. Pod imenom Smarjeta razumemo v prazgodovinski arheologiji skupek vseh arheoloških najdb, ki so jih v zadnjih sto letih izkopali na Vinjem vrhu, na njegovih pobočjih in ob njegovem vznožju. Sem sodijo najdbe iz naslednjih vasi in zaselkov: Strelac, Šmarjeta, Družinska vas, Obrh, Vinji vrh, Bela cerkev, Kronovo, Toplice, Građenje.
V knjigi je objavljenih nad 1.200 kosov gradiva (grobne celote žal niso znane), ki ga hrani Narodni muzej, še večji del najdb, ki se nahaja v muzeju na Dunaju, pa žal še
res.
približevanju svojih izdaj najne-zahtevnejšemu okusu množic. Posledice tega so neangažiranost založniških hiš za izdajanje marksistične literature in vse večji prodor psevdoznanstvenih in literarno nevredriih knjig na tržišče. Založbe so postavljene v take finančne odnose, da ostajajo osamljene, brez zadostne družbene in materialne pomoči pri izdajanju marksistične literature, medtem ko jim ravno izdajanje „šunda“ prinaša potrebna sredstva za obstoj. Po končanem učinku takega delovanja je brez smisla vpraševati, ker je že sedaj razviden v splošnem odnosu ljudi do knjig. Ta je postal nezahteven in prost vsake kritične misli.
Knjiga, ki naj bi bila nositeljica omike, je tako padla v mehanizem tržišča, kjer ni prostora za tiste dobrine, ki se ne morejo izmeriti v dinarjih, metrih ali kilogramih.
M. MARKELJ
Petar Grgec: DEČEK IN KONJ, olje na steklu (40x50 cm), 1973
Poplesujoči konji
V Trebnjem razstavlja Peter Grgec iz Karlovca
„To, kar naj bi slikar delal, se ne da predpisati. Zamisel se rodi sama — v srcu, v glavi .. .
1^?'' i - s\ ' lil jil '''; ;:v';v>
VEČ KOT 1.000 GRAFIK - Za tretji grafični bienale jugoslovanskih pionirjev, ki bo oktobra v Kostanjevici, je prisilo že več kot 1.000 grafičnih listov iz osnovnih šol iz vse Jugoslavije. Pošiljke še vedno prihajajo. Strokovna žirija bo imela težav-
Franc Tavčar: DESETI BRAT, les, 1973 (detajl)
no delo, ko bo iz poslanega odbirala najboljše. Jugoslovanski pionirji, ki ustvarjajo pod geslom ,,'Le vkup, le vkup, uboga gmajna" podobe iz kmečkega življenja, bodo s to manifestacijo počastili 400-letnico hrvaško-slovenskega punta. Po!jo-vitelji te grafične prireditve bo hrvaški slikar, akademik Krsto Hege-dušič.
ROJSTVO NOVE REVIJE - V nakladi 10.000 izvodov je izšla te dni prva številka nove slovenske revije „Presek", ki so se jo odločili izdajati navdušenci pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Ob izidu so zapisah, da bo publikacija prikazala matematiko, fiziko in astronomijo na zanimiv in prijeten način, zato jo bodo mladi bralci, ki jim je predvsem namenjena, radi jemali v roke.
KAJ ZA ABONMA MGL? -Mestno gledališče ljubljansko je za abonmajsko sezono 1973/74 pripravilo po troje del domačih in tujih pisateljev. Med domačimi je na prvem mestu Cankarjev ,,Za narodov blagor", zatem pa še Borovi „Raztrganci" in Torkarjeve „Slovenske zdrahe". Tuja odrska dela bodo v novi sezoni zastopana s Shawovimi „Posli gospe Warrenove", von Hor-vathovimi „Pripovedkami iz Dunajskega gozda" in Feydcaujevo „Bolho v ušesu". Pričakujemo, da bomo več teh del videli tudi na dolenjskih, belokranjskih in spodnje-posavskih odrih, kjer Mestno gledališče ljubljansko že po tradiciji dopolnjuje domače sporede.
KRŠKI SLIKAR AMATER V ZAGREBU - Viktor Zemljak, ki se je letos že uspešno predstavil s samostojnima razstavama v Črnomlju in Trbovljah, razstavlja te dni v Zagrebu. V prostorih Slovenskega doma je občinstvu pokazal 32 olj in akvarelov. Letos bo ta slikar razstavljal še v Karlovcu (dom Zore), v Vrginmostu in Ogulinu.
ni objavljen. Knjiga velikega formata šteje 86 strani besedila, kije v celoti prevedeno tudi v nemščino. Sledi še 68 strani risb gradiva in 5 strani s fotografijami najznačilnejših predmetov.
Šmarjeta-Vinji vrh sodi med najvidnejša dolenjska arheološka najdišča, ki so vsa doživela svoj razcvet v halštatski dobi, sredi 1. tisočletja pred našim štetjem. Razsežna in močno utrjena prazgodovinska naselbina, katere obrambni nasipi so na nekaterih mestih še danes dobro vidni, je bila na temenu Vinjega vrha okrog cerkve sv. Jožefa, svoje rajne pa so prazgodovinski prebivalci pokopavali na pobočjih Vinjega vrha, največ na zahodni in jugozahodni strani. Po najdbah sodeč, je bila naselbina na Vinjem vrhu obljudena skozi vse prvo tisočletje pred n.št. in še do 6. stoletja novega štetja.
Vsakršno znanstveno raziskovanje je opravljeno šele tedaj,koje ustrezno objavljeno v tisku in na ta način dostopno širokemu krogu zainteresiranih bralcev ter kritični strokovni presoji doma in v tujini. Te preproste resnice se v Narodnem muzeju dobro zavedajo in jo v zadnjem času tudi zelo uspešno uresničujejo. Želeti je, da bi Narodnemu muzeju čimprej uspelo v podobnih kataloških edicijah objaviti gradivo še iz nekaterih odličnih dolenjskih arheoloških najdišč, kot so: Magdalenska gora pri Šmaiju-Sap, Stična, Novo mesto, Mokronog, Drnovo in druga, ki so že dolgo pojem arheološkega bogastva Slovenije.
TONE KNEZ
Ewin svet tišine
»O sebi in svojem delu ne govori,« pravijo kritiki za poljsko slikarko, ki je letos nekaj časa delala na 6. Taboru v Trebnjem
„Joj, jaz vendar nisem amaterka, “je vzkliknila Ewa Wasikiewicz - Wolnicka, akademska slikarka iz Biel-ske pri Katovicah, ko so ji v avli trebanjske šole pokazali razstavo samorastnikov. To je bilo na prvi dan nedavnega šestega taborskega srečanja, ko 39-letna Poljakinja še ni vedela, da je niso prav napotili. Zato se tudi ni prav vživela s samorastniki, ki so slikarili in kiparili v prostorih delavske univerze. ,,Saj bi delala z njimi, ampak kaj, ko potrebujem toliko prostora, in nemara bi se mi tudi smejali!“
Človek, ki hoče kaj zvedeti o njej, se mora pogovoriti z njenimi deli, “ pravijo kritiki.
Njene stvaritve so ena sama ekspresija: ozadje z drzno zeleno barvo prekrije z mozaikom utrinkov, simbolov, v ospredju je zamišljen človek, s hrbtom obrnjen proti gledalcu. To je svet samote, svet Wolnicke, ona sama.
Wolnicka ustvarja zares nenavadno. Risalni list položi na tla, nato pa nanj čepe nanaša barve, bolj s prsti kot s čopičem. S prsti doseže, da je njena slika še bolj lirična. Slika dolgo, ne na dušek, z zamahom. To je njen stil, njen način. Med delom ne pusti nikogar blizu. „Dajte no, saj še ni končano, “je zakrilila s čopičem v roki, ko sem jo hotel med obiskom fotografirati z nedokončano sliko. To se mi je naposled posrečilo, nič pa nisem spravil iz nje o njej sami, o njenem ustvarjanju, o delu, ki »e takrat nastajalo. „Tu je vse o meni,“ mi je potisnila neko revijo v poljskem jeziku.
„O svojem delu ne govori.
Z enostavnostjo doseže enkratnost. Enostavna je v sliki in skulpturi. Na Poljskem je znana kot ustvarjalka novega vala. Večkrat je že razstavljala in bila nagrajena. Trebnjemu je zapustila tam nastalo delo. Tabor, kamor je prišla po naključju, je zapustila pred drugimi. Odšla je v kolonijo v Ravne na Koroškem.
I. ZORAN
£
Umetnik, ki ne mara žalosti
Večino razstavljenih olj so takoj po otvoritvi razstave obiskovalci pokupili ■ Pokrovitelj razstave je TRIKON -Odprta bo še do nedelje.
Brez barv in čopičev bi bil kakor velja brez listja in plodov,“ mi je dejal karlovški naivec Petar Grgec lani, na 5. taborskem srečanju likovnih samorastnikov v Trebnjem.
Del svojega sveta - 45 olj na steklu in risb s tušem - je ta ustvarjalec z onstran Kolpe, ki si poklicno služi vsakdanji kos kruha kot gradbeni delavec, prikazal na razstavi, odprti pred kratkim v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov.
Grgec zajema snov „za obdelavo" predvsem iz neposredne okolice. Kritikovo oko (dr. Mirko Juteršek) je zaznalo, da se v skoraj deset let zajemajočem obdobju zdaj razstavljenih slik očrtuje „še vedno zelo ozka, v sebi zaključena tematika. Kritično opazovani portreti izbranih znancev, v nedogled se razprostira joča ravnina polja, mogočna debla vrb z redkimi vejami, posamični skromni podeželski domovi, v grm zraščen šopek preprostih cvetlic ali osamljeni, razigrano poplesujoči konji v ospredju - tvorijo običajno jedro slikarjevega kdaj pa kdaj v fantastičnosti dvignjenega zapisa."
R’azstava, s katero so počastili trebanjski občinski praznik, bo odprta do 16. septembra.
I. ZORAN
Miha Maleš: ZAMIŠLJENA
Takega komercialnega uspeha razstave del slikarja-naivca Životina Nikoliča se ni nihče nadejal. V dobre pol ure so obiskovalci razstave že na otvoritvi 5. septembra pokupili 12 olj, se pravi nad polovico razstavljenih oljnih slik, medtem ko za Niko-lićeve perorisbe ni bilo zanimanja. To je doslej tudi največji komercialni uspeh med dosedanjimi razstavljalci v Likovnem salonu.
Nikolićeve slike so blizu ljudem, so. jim razumljive, bistvo pa je gotovo v tem, da človeka razveseljujejo ali vsaj pomirjajo. Tako zvrst umet-pOsti imajo ljudje vsekakor raje kot kako težko, utrujajočo, žalostijo.
Nikolič je prikazal na eni sliki vse življenje kmetov iz Pomoravja, od rojstva do smrti, ali pa je posamezna obdobja, izseke iz življenja prikazal na posameznih slikah. Niso vse slike vesele, saj je življenje trdo, vendar so barve, liki veseli. Na njih vidiš veselje; pa tudi trpljenje teh ljudi, samo če se hočeš v sliko vsaj malo poglobiti.
Prav zaradi preprostosti, umlji-vosti in posebnega načina slikanja je
SPET BALETNA VZGOJA
Novomeški Zavod za kulturno dejavnost je začel te dni zbirati prijave za baletno vzgojo, ki jo bo tudi letos vodila koreografinja Milica Buh. K sodelovanju vabijo predšolske otroke in učence osnovnih šol.
UČBENIKOV NI
Šolsko leto se je začelo, vrste v knjigarnah so ostale, učbenikov in drugih pripomočkov za osnovne in srednje šole pa kljub temu ne dobe. V prodajalnah jih tolažijo, da „bodo paketi v nekaj dneh prišli", vendar tudi po preteku tega -časa kupci odhajajo praznih rok. Knjigarna Mladinske knjige v Novem mestu je poskusila pomanjkanje nekaterih učbenikov omiliti na originalen način: na izložbenem oknu je objavila, da odkupuje rabljene knjige. Kajpak to ni rešitev. Ni znano, ali so se založbe zamislile ob tem problemu, zlasti še, ker je pomanjkanje šolskih knjig že dolga leta kronična bolezen seveda najbolj' občutljiva ob začetku šolskega leta.
krog kupcev zelo pester in sega od visoko izobraženih (inženirji, doktorji) do bolj preprostih ljudi in celo šolarjev, saj je eno izmed slik (za 600 din) kupil s prihranki učenec osnovne šole.
Ljudem se niso priljubile le Nikolićeve slike, ampak tudi on, ki pravi zase, da ni nikoli žalosten. Ta svoj
optimizem prenaša tudi na druge. Naj omenim le, da je svojo rodno vas Vranovac preimenoval (preimenovanje je potrdila tudi občinska skupščina) v Zlatni Djerdan (Zlata ogrlica). To, pravi, da je storil zato ker ime Vranovac diši po vranah, črnini, žalosti, smrti.
J. P.
ZAKAJ PRI VZGOJI MLADOSTNIKA POGOSTO NIMAMO USPEHA? ?
Starši in učitelji si pogosto onemogočamo kakšne večje oblikovalne uspehe pri mladostnikih prav zaradi tega, ker se zadovoljujemo z različnimi slikami, opisi mladostnikovega vedenja, malo ali nič pa se ne poglabljamo v razčlenitev skritih vzrokov, ki takšno ali drugačno mladostnikovo obnašanje povzročajo, sproščajo. PraV v poslednjem pa je bistvo naših vzgojiteljskih dolžnosti...
F. Pediček, Mladostnikovo vedenje ČE IZGUBI UČITELJ STIK Z UČENCI
Tudi se zgodi, da učitelj sredi šolske ure naenkrat izgubi stik z učenci, začuti, daje postal osamljen, da njegova razlaga ne najde več odziva v učencih in da razlaga sam sebi. V takem dosti mučnem primeru naj učitelj ne zvrača vedno krivde samo na učence, temveč naj pomisli, ali niso mogoče učenci že utrujeni, ali je njegova razlaga še dostopna učencem, ali ni naredil mogoče pretežavnih logičnih skokov v sklepanju, ali ne hiti mogoče preveč, ali ne postaja njegova razlaga dolgočasna itd.
Dr. S. Gogala, Obča metodika SPOŠTOVANJE NA OBE STRANI
Odnos do mladine se kaže tudi v spoštovanju do mladega človeka. Ne gre namreč samo za zahtevo, da bi učenci spoštovali učitelja, da bi priznavali njegovo avtoriteto in da bi cenili njegovo osebnost. Gre za zahtevo-, da tudi učitelj spoštuje svoje mlade učence. Če pa se vprašamo, kaj naj vendar spoštuje učitelj na svojih učencih, je treba reči, naj spoštuje njihovo osebo,,njihovo človečnost, to je tisto elementarno človekovo vrednost, ki jo ima vsak človek . ..
Dr. S. Gogala, Obča metodika
rokomet
Sevnica in Brežice na dnu
Sevničani in Brežičanke so bili spet poraženi in po dveh kolih v drugi zvezni ligi sta obe ekipi na dnu lestvice. Praznih rok so ostale fudi rokometašice iz Črnomlja, zato pa so si prvo zmago dolenjskih predstavnikov sploh priigrali Ribničani v slovenski ligi in zdaj zaostajajo za prvim za dve točki.
INDUSTROMONTAŽA -SEVNICA 16:15
Vsekakor je večina sevniških navijačev pričakovala iz prvih dveh tekem z novinci v ligi vsaj 2 točki, vendar so bili Sevničani premagani tudi v Kutni, čeprav le za en gol. V 20. minuti so gostje še vodili 5:3, vendar so do polčasa popustili in domačini so prevzeli vodstvo - 9:7.
Začeli s porazi — Koprivnik iz Sevnice
Domači so nato povečali prednost na 16:11, potem pa so se Sevničani zbudili, vendar več kot izgubiti, čeprav le 15:16, vseeno niso mogli.
Sevnica: Možic, Radič 3, Simin-čič. Doblekar 1, Bizjak, Koprivnik 1, Srojs 2, Šilc 5, Trbovc 3, Simelj, Šilk.
E.R.
KOKA - BREŽICE 14:8
Domačinke so igrale grobo, tako da so Brežičanke na koncu igrale le s petimi igralkami. Tekma je bila izgubljena v prvem polčasu, saj so bile v nadaljevanju gostje enakovredne nasprotnice. Kljub vsemu je zmaga Varaždink zaslužena.
Sama več kot pol golov — Toplakova
Brežice: Zorko, Molan, Štauber 2, A. Mišič, Smerkolj 1, V. Mišič, Engel, Toplak 5, Hribernik.
ETA - ČRNOMELJ 12:9
V hudi pripeki so se Crnomaljke v drugem polčasu enakovredno borile z domačinkami, vendar so si igralke iz Idrije v prvem polčasu priborile tri gole prednosti, kar je zadoščalo za zmago.
Črnomelj: Starešinič, Spec 3, J. Geltar, Grgič 4, Svetič 1, Željko 1, Gizdavec, Švajger Rajgelj.
RIBNICA - RADEČE 29:14
Drugo tekmo na domačem igrišču so Ribničani zaigrali precej bolje kot proti Rudarju. 'Radečani so doživeli pravo katastrofo, saj so domači zlahka polnili njihovo mrežo. Tekma se je zaradi izpada električne energije začela z veliko zamu-do.
Ribnica: Lovšin, Abram, Zuk, S. Kersnič 2, Nosan, Matelič 2, Mikulin 4, Andoljšek 2, Ambrožič, Ponikvar 6, J. Kersnič 13, I. Kersnič.
F. L.
it
K
DA ALI NE ZA GORJANCE? Mednarodna gorska dirka „Nagrada Slovenije44 je še vedno pod vprašajem. Bodo 23. septembra zahrumeli turistični avtomobili prvega in drugega razreda na Gorjance? Odgovorni športni funkcionaiji pravijo, da bi bila velika neumnost, če dirke ne bi bilo. Tisti, ki odločajo, se najbrž ne zavedajo, koliko turističnega in propagandnega učinka lahko ima taka dirka. V Zeltwegu znajo to dobro izkoristiti: na fotografiji Boscheov ovinek, številne reklame in fotoreporterji. Se bomo na Gorjancih vsemu temu brez borbe odrekli? (Foto: Splichal)
košarka
»Beti« v polfinalu pokala
Nezadržen v napadu — J. soič
Ker-
»Dolenjski list« v vsako družino
DOBRI NOVOMEŠČANI
Novomeški kolesarji so s pomočjo Kolesarske zveze Slovenije v nedeljo pripravili tekmovanje v okviru XIII. Zleta bratstva in enotnosti. Med 45 tekmovalci iz Karlovca, Banjaluke in Novega mesta so se domači tekmovalci prav dobro odrezali.
Med kadeti je zmagal Božar iz Karlovca, Keran iz Banjaluke je bil drugi, Batelja iz Karlovca pa tretji. Med ekipami je zmagal Karlovac
Pred Banjalučani in Novomeščani. ri članih so bili na prvih treh mestih Novomeščani Barbič, Zrimšek in Antonič, prav tako pa je Novo mesto pobralo prva tri mesta v ekipni uvrstitvi.
Košarkarji metliške Beti so se po izdatni zmagi v Postojni uvrstili v polfinale košarkarskega pokala za območje Slovenije. Zdaj bodo doma igrali z Mariborom, drugi polfinalni par pa je Domžale: Olimpija. Sicer pa je Novoteks z dvema zmagama in skupno razliko 100 košev v tekmah z Branikom in Litijo ponovno dokazal svojo moč na domačem igrišču, prav i&ko pa je zanesljivo zmagala tudi Beti s sežanskim Krasom.
gledalci zadovoljni, ker so videli toliko košev. Najhuje je Litijo zdelalo, ko je Novoteks sredi prvega polčasa zaigral presing po vsem igrišču: gostje si potem niso opomogli do konca tekme, tako da so se domačini enostavno sprehajali skozi njihovo obrambo.
NOVOTEKS-BRANIK 99:60
Novomeški košarkarji so brez težav premagali Mariborčane, ki jim tokrat nista pomagala sodnika kot spomladi v Mariboru. Novoteks je prepričljivo vodil od začetka do konca in neprestano povečeval vodstvo. Ob koncu so Mariborčani zadrževali žogo, da bi ne dobili stotice, in so se celo odpovedali metanju prostih metov. Kljub temu pa so izgubili s katastrofalno razliko. Še zanimivost: trojica mariborskih liga-šev je na Loki izgubila vse tri tekme s skupaj 98 koši minusa!
Novoteks: Splichal 14, Papič 4, 2. Kovačevič 22, Kopač 2, S. Kovačevič 24, Ivančič 23, Piletič 4, Po divina 4, Pirc 2.
NOVOTEKS - LITIJA 114:53
Razlika v kakovosti je bila več kot očitna, kljub temu pa so bili
I. Štrasner prvi na aerorallyju
V soboto in nedeljo so motorni piloti novomeškega aerokluba startali na dolenjskem kvalifikacijskem letalskem rallyju za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo letos 7. oktobra tekel po Sloveniji. Dolenjska maršruta je vodila od letališča v Prečni na izvir Krke, potem do Šentjerneja in od Bučke spet nazaj na letališče. Na 105 kilometrov dolgi poti so imeli piloti 10 nalog: ugotoviti, kateri objekti so na fotografskih posnetkih, ki so jih dobili v zapečatenih ovojnicah, izmeriti so morali velikosti drugih objektov ali narisati med poletom njihove tlorise, mimo tega pa do sekunde natančno preleteti kontrolne linije in pristati v 20-metrski pas na letališču. Tekmovalci so morali vse te naloge opraviti sami, saj niso smeli imeti sovoznika.
Uvrstitev: 1. Ivan Štrasner 220 točk, 2. Franc Klemenčič 212 točk, 3. Adolf Šuštar 190, 4. Anton Gorenc 177, 5. Marko Zavrl 136, 6. Jože Uhan 81.
ŠPORTNI KOMENTAR
Zelena luč za vse?
Primer iz metliške občine: iz proračuna tdajo za šport po 4,7 dinarja na prebivalca. Številka je sorazmerno nizka, vendar imajo v Metliki pravzaprav en sam šport, ki mu krepko pomaga še domača industrija. Nič čudnega ni zato, da košarkarji Beti tako hitro napredujejo. Ob solidnem sodelovanju občinske zveze za telesno kulturo, političnih organizacij in industrije pač kaj drugega tudi ni bilo pričakovati!
Žal je to osamljen primer v dolenjskih občinah: zvečine drobijo denar, namenjen športu, v najrazličnejše panoge. Na boljšem so še v Ribnici in Sevnici, povsod drugod pa skoraj nimajo primernega ključa za delitev sredstev. To pomeni, da pride do denarja vsak, kdor je na papirju vpisan v seznam športnih društev, ne glede na to, kakšni so njegovi uspehi in kakšno je njegovo delo.
Še najbolj očitno je to v Novem mestu, kjer tekmovalni šport očitno hira: pred več kot desetletjem je imelo mesto svojega predstavnika v zvezni ligi in dokaj množično razvejane športe v slovenski konkurenci.
Ta hip ima Novo mesto komaj tri ekipe v slovenski ligi: košarkarje, odbojkarice in šahiste! Najbolj zanimivo pa je, skoraj vsi klubi dobijo enako vsoto denarja za svoje delo. Košarkarji s člansko in mladinsko ekipo bi lahko še pred polovico tekmovanja zaradi pomanjkanja denarja zaprli trgovino, ko bi jim ne bil priskočil na pomoč Novoteks.
O prednostnih listah je bilo že veliko rečenega, a nič narejenega. Krešimir Petrovič in Jože Šturm sta pripravila ,„valorizacijo in klasifikacijo športnih panog v Sloveniji“. S to raziskovalno akcijo sta po kriterijih koristnosti, pomembnosti posameznih panog za rekreacijo in pomembnosti posameznih športov za splošni ljudski odpor prišla do naslednje deseterice najbolj koristnih: atletika, plavanje, alpinizem, tek na smučeh, alpsko smučanje, planinstvo, košarka, vaterpolo, judo in hokej na ledu. Če bi temu dodali še možnosti za razvoj posameznih športov (ocenila sta jih 45!) pri nas, pač ne bi bilo težko narediti take liste!
J. SPLICHAL
koš gostov iz Sežane. Ze do polčasa so si priigrali 25 košev prednosti, v nadaljevanju pa so razliko še povečali, potem ko so s hitro igro spravili goste ob sapo.
Beti: Gršič 2, Kosovac 3, Dauto-vič 36, 2. Vergot 13, Lalič 13, Rožič 18, Arbutina 18, Popovič 8.
M. P.
POSTOJNA - BETI 71:98
Domačini so pred rekordnim številom gledalcev računali na zmago in uvrstitev v polfinale, vendar so se grdo ušteli: Beti je krepko držala vse niti v svojih rokah. Medtem ko so se prvi polčas domači še nekako upirali Metličanom, so jih ti v nadaljevanju popolnoma pritisnili ob zid.
Beti: Kosovac 12, Dautović 16, Vergot 8, Lalić 8, Milek 4, Rožič 6, Medek 26, Arbutina 10, Popovič 8.
Izkazal se je z Litijo — Blažič
Novoteks: Splichal 18, 2. Kovačevič 15, Kopač 12, S. Kovačevič 24, Ivančič 11, Šepetave 4, Blažič 14, Počrvina 12, Pirc 4.
BETI - KRAS 111:76
Po začetnih netočnostih so se Metličani razigrali in začeli polniti
BO „ISKRA" PREVZELA PATRONAT?
Na občnem zboru šentjemej-skega športnega društva so ugotovili, da je bil najbolj delaven smučarski klub, velik uspeh pa je dosegel tudi namiznoteniški klub, saj so dekleta v prvi slovenski ligi osvojila šesto mesto. Prav tako so začeli v zasavski ligi nastopati rokometaši: dekleta so bila v prvem delu celo prva. Slabše je delal atletski klub, predvsem zaradi slabih pogojev, aktivni pa so bili nogometaši.
Denar za tekmovanja je dala občinska zveza, nekaj pa še krajevna skupnost in Iskra. Na občnem zboru so ugotovili, da je bila športna dejavnost premalo podprta. Mnogi menijo, naj bi patronat nad društvom prevzela domača Iskra. Na občnem zboru so za novega predsednika izvolili Franca Kostrevca, podpredsednik pa bo Peter Mavrin.
speedway
Bo Krčan Vene drugi?
V peti dirki državnega prvenstva v speedwayu, ki je bila v nedeljo v Mariboru, se je Krčan Vene odlično držal in zasedel tretje mesto za domačinom Kekcem in prekaljenim Zagrebčanom Oršičem.
Vene je po mlajšem Babiču in Nunčiču še tretji odlični tekmovalec iz Krškega, ki se mu že letos obeta izvrstna uvrstitev. Pred zadnjo dirko, ki bo 30. septembra v Crikvenici, ima namreč Krčan 55 točk in je na drugem mestu, 11 točk za Kekcem in 6 pred Oršičem. Bržkone
KOČEVJE - V prvenstveni nogometni tekmi 1. razreda ljubljanske podzveze je Kočevje igralo s Hrastnikom 1:1. Gol za domače je dal Kopač. (Z. F.)
ČRNOMELJ - Nogometaši Bele krajine so premagali goste iz Rakeka 8:2. Kramarič in K. Weiss sta dala po tri gole, Ferfolja in Švajger pa po enega. Mladinci so zmagali 6:0 (T.
ČRNOMELJ — Rokometaši Črnomlja so premagali Šentjernej 20:7. Oblikoval se je mladi Adlešič, ki je dal 5 golov, medtem ko jih je dal Svetič 8. (T. L.)
i
lili % t S z
m i i I ^ m Z
KRŠKO - Na slovenskem prvenstvu za mlajše pionirje in pionirke in za moštveno nagrado Plavalne zveze Slovenije sta plavali tekmovalki 9 slovenskih klubov. Domači Celulo-zar je s Celjani delil četrto mesto. Nikolič je bil tretji na 100 m prsno, kar je bil najboljši rezultat domačih plavalcev. (B. 2.)
LJUBLJANA - Na medklubskem atletskem mitingu so nastopili tudi Novomeščani: Dragaš je zmagal v daljavo s 637 cm, Penko je bil z 39,30 m tretji v metu diska, Novo-meščan Penca, ki zdaj tekmuje za Olimpijo, pa je dosegel najboljši rezultat tekmovanja, saj je 800 m pretekel v času 1:54,7. (I. J.)
NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za avgust je bil med 12 igralci najboljši Stokanovič z 8,5 točke. Slede: Avsec 8, Istenič 7,5, Petkovič 7, Penko 6,5 itd. (J. U.)
RIBNICA - V dolenjski rokometni ligi so bili v drugem kolu doseženi naslednji rezultati: Ribnica -Grosuplje 16:19, Sodražica - Semič 20:21, Šmarje - Itas 18:19, Gradišče - „Višnja gora 33:17, Črnomelj - Šentjernej (ni zapisnika). (F.
2u2EMBERK - V prvenstveni odbojkarski tekmi druge slovenske lige je 2užemberk izgubil v Bohinju 3:0, vendar se je nepopolna ekipa vse tri sete močno upirala domačim odbojkarjem. (R. P.)
NOVO MESTO - Novomeški 'odbojkarji, ki so lani izpadli iz slovenske lige, so v prvem kolu v drugi slovenski ligi zmagali v Kropi s tamkajšnjim Plamenom 3:1 (J. K.)
NOVO MESTO - V prvenstveni rokometni tekmi conske lige je Labod izgubil v Ljubljani s Slovanom 20:23. (J. S.)
LESKOVEC - V prvem kolu zasavske rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Usnjar -Krmelj 30:19, Artiče - Hrastnik 20:16, Leskovec - Dobova 19:19, Zagorje Brestanica 23:16. Preseneča
zmaga Artič, pa tudi neodločen rezultat Leskovca. Krmelj in Brestanica sta se v gosteh še upirala, v nadaljevanju pa sta Usnjar in Zagorje gospodarila na igrišču (L. Š.)
BRE2ICE - Brežiški rokometaši so v Škofji Loki doživeli pravo katastrofo, saj so v tekmi conske lige izgubili s Seširjem 19:32. Bili so neiznajdljivi v napadu in premalo odločni v obrambi. (V. P.)
NOVO MESTO - Elanovi nogometaši so v nedeljo doživeli kar tri poraze: mladinci so v gosteh izgubili z Dobom 3:4, člani pa prav tako z Dobom 1:2, medtem'ko so pionirji doma izgubili z Olimpijo 2:6 (J. I.)
BREŽICE - V tekmi II. slovenske lige-vzhod so Brežičani v Velenju igrali neodločeno z Rudarjem 2:2, čeprav so igrali brez dveh standardnih igralcev. Gola za Brežičane sta dala Stanojevič in Lapuh. V predtekmi so mladinci izgubili z istim nasprotnikom 3:0 (V. P.)
LESKOVEC - V prijateljski nogometni tekmi je Kovinarska premagala Grad 4:2. Gole za Kovinarsko so dali Šibila, Košale, Colarič in Strle, za Grad pa je dal oba gola Zorko. (L. Š.)
BREŽICE - Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je razpisala letošnje delavske športne igre, ki bodo posvečene občinskemu prazniku. V letošnjem jubilejnem, 10. tekmovanju pričakujejo v 13 športnih panogah veliko število nastopajočih. (V. P.)
KOČEVJE - Kočevski košarkarji so izgubili tekmo v Kamniku 58:97, mladinci so izgubili doma z Olimpijo 59:85, pionirji pa prav tako doma s Triglavom 37:51. (Z. F.)
KOČEVJE - V prvenstveni rokometni tekmi je Kočevje v Šmarju premagalo domačine 18:17. Itas je že ob polčasu vodil z golom razlike. (Z. F.)
LESKOVEC - Nogometaši Kovinarske so v prijateljski nogometni tekmi premagali Leskovec 9:6. Najboljši strelec je bil Šibila, ki je dal štiri gole. (L. S.)
bo tudi ob koncu vrstni red najboljših treh enak, kar bi bil za Veneta kajpak lep uspeh, za Krčane pa tolažba po hudih poškodbah Babiča in Nunčiča.
V Mariboru sta vozila tudi Nun-čič in Drobež iz Krškega, vendar sta se uvrstila precej nizko: - Nunčič je bil 12. - 13., Drobež pa 15.
Po poškodbi na progi - Nunčič
atletika
Trije naslovi Novomeščanom
Na slovenskem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v atletiki, ki je bilo v soboto in nedeljo v Velenju, so Novomeščani pobrali tri prva mesta, eno drugo in eno tretje. Najuspešnejši je bil Keržan s fremi prvimi mesti!
Rezultati — 100 m: 2. Keržan 11,5; 200 m: 1. Keržan 23,5; 4 x 100 m: 1. Novo mesto 46,2; 4 x 100 m: 1. Novo mesto 3.39,9 (obakrat sb tekli : Križman, Brajer, Nagode in Keržan); troskok: 3. Križman 12,65 m; 300 m ovire: 4. Nagode 44,0; kopje: 7. Bukvič 40,12; višina: Šuštar 165 cm, Ran-gus 160 cm. - Ml. mladinke - daljava: 9. Šmid 435 cm; kopje: 6. Valentič 25,05 m; disk: 7. Valentič 21,98 m.
Z. SLAK
§
BREZ BESED
’ /n&AvV
iW,tJ,vS^.M»:!«'!v\,^VJ«AIA!.V.V»'\'WAVi.tMl«»V»Vi
rj.iiiriiVtiViH .mmi• *ii
ii »»'iitiMS'**"’11 • i'1 "• •• '*l
BREZ BESED
• l| I HM • (* I II Itttltf’ HI
Pote»Mri ll«< pre(| 20 leti
Preradi sekajo les
LJUDJE IZ OBČINE Mokronog še vse prepogosto in preradi sekajo brez sečnega dovoljenja. Les prodajajo pod roko in ga vozijo na postajo na Mirno. Vse to pa, kaže, logarjev popolnoma nič ne skrbi. Zelo radi zatisnejo oko, kadar jim kaj kane skozi grlo ali v žep, vsaj tako pravijo v Mokronogu. Gozdno bogastvo, ki je naša najpomembnejša surovina in nam največ daje, naj bi upravljali tudi v mokronoški dolini vestni in pošteni ljudje.
IZ LOŠKEGA POTOKA. Kmet Janez Knavs iz Malega Loga je deval deteljo v ostrnico in nesrečno padel z lestve. Pri padcu si je zlomil sedem reber in dobil težje notranje poškodbe. Ze od 24. avgusta se zdravi v ljubljanski bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom. Tovariš Knavs je naročnik Dolenjskega lista in ga z vnemo prebira. Priporočal gaje tudi sosedom in ga jim posojal v branje. Ko ga je žena v bolnišnici obiskala, je potožil, da mu je zelo dolgčas, ker zaradi slabosti ne more brati. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
NA LESTVICI najboljših slovenskih-atletinj v teku na 80 m zavzema skromna Novomeščanka Svetličičeva 5. mesto z izvrstnim rezultatom 8,2, kar je samo za 4 desetinke slabše od rekorderke Knezove iz Maribora. Svetličičeva, ki dosega izredne uspehe tudi v ostalih disciplinah, je v letošnjem polletju obiskovala in z uspehom dovršila zvezni tečaj za telovadbo v Mozirju.
LEP ZASLUŽEK nudimo tovarišem in tovarišicam, ki imajo svoje kolo na območju okrajev Črnomelj, Kočevje ali Novo mesto. Ponudbe na upravo Dolenjskega lista, kjer dobite podrobnejše podatke.
Iz Dolenjskega lista H. septembra 1953
Zgodilo seje.V.
JEZUS V TEŽAVAH - Danci so “nameravali posneti film o Jezusu in 'SCKizbrali južno Francijo. Ker je papež označil scenarij za bogoskrunski, so Francozi filmski ekipi odpovedali gostoljubje. Zdaj iščejo za Jezusa bolj prijetno okolje. Ubogi revež, še po toliko stoletjih ima težave . .,.
RASISTIČNA - V južni Afriki se je hudo poškodoval 19-leten fant. Poškodovanemu v prometni nesreči je pripeljal na pomoč rešilec, ki pa je bil namenjen izključno prevozu temnopoltih. Policaji so zato zahtevali drug avto - fant pa je na cesti izdihnil. Toda - vse je bilo po predpisih!
SRCE BIJE - Američanom bije srce hitreje kot Angležem. To trdi direktor firme Paignton, ki dela aparate za pešajoča srca. Mož že ve, kaj pravi, saj je strokovnjak. Aparati za ameriška srca imajo poprečen pulz 75, za Angleže pa 72 na minuto. Kakršen tempo življenja . ..
SEKS - Zgodovinar Degler je v kalifornijskem arhivu našel analizo ameriške zdravnice, ki je leta 1900 opisala seksualno življenje 45 žena. Odgovori so bili že pred več kot 70 leti - zelo odkritosrčni. Seks se torej ni bistveno spremenil!
AVTO Z NAPAKO - 112.000 avtomobilov tipa karman ghia, ki jih je Volkswagen prodal Amerikancem, bo morala tovarna pregledati na svoje stroške, ker pri več kot polovici vozil bencin prodira v notranjost avtomobila. Kdor kadi, mu grozi eksplozija . ..
VIKINGI — V morju pred nizozemsko vasjo Ismun so amaterski arheologi odkrili približno 1.000 let staro vikinško ladjo. Po mnenju strokovnjakov je šest metrov dolga ladja grajena pod slovanskim vlivom. Nov kamenček v mozaiku zgodovine ...
PRISTNE SVETLOLASKE -Ankete so pokazale, da se današnja dekleta redkeje odločijo za barv&nje las. Svetlolaske so zato pristnejše, toda pozor: mnogo več porabijo dekleta laka za lase ter ličil za veke in trepalnice. Vse za lepoto!
DVE KAĆJI GLAVI - V ameriški državi Oklahoma so v poldrugi meter dolgi strupeni kači vodni mo-kasinki našli tudi mladiča, ki je bil dolg 18 cm in je imel dve glavi. Obe glavi sta bili pravilno oblikovani. Dvakratni strup ...
NAJHITREJSl - Med živalmi je rekorder v hitrosti konjski obad, ki doseže hitrost do 1200 km na uro! Sicer pa med živalmi, ki ne letijo, nosi naslov rekorderja noj s 115 km na uro, medtem ko plavajo ribe do 55 km na uro. Delfini, na primer , plavajo 40 km na uro. Kje je še človek s svojimi 9,9 sekunde na 100 metrov ...
PREPOVEDAN LOV - V Keniji bi radi zaščitili še 50.000 slonov, kolikor jih je ostalo v deželi, zato so prepovedali lov. Cena za kilogram slonove kosti je na črni borzi skočila že na 1400 dinarjev. Divji lovci pobijejo vsak mesec več kot tisoč slonov. Za kršitelje so predvideli hude kazni. So tč> rešilo slone?
VSE PRAV PRIDE - Molznemu stroju v neki angleški mlekarni se je odtrgal vijak in padel v hlebec sira. Ko so odkrili, kaj seje žgodilo, niso več vedeli, v katerem hlebcu je vijak. Ko so hoteli pregnesti vse hlebce in tako uničiti sir, se je eden izmed delavcev spomnil na svoja vojaška leta. Sposodil si je napravo za iskanje min in z njo kaj hitro našel odlomljeni vijak. Mlekarski pomočniki so bistri...
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Tat je kradel v Šmihelu
(T a t) je kradel 5. t. m. v Šmihelu pri Novem Mestu in sicer pri belem dnevu. Zasačili so ga, vrgel je denar od sebe in ubežal. Takih postopačev je vedno več ob celi progi, kjer se dela dolenjska železnica. Treba jim bo ostrejše stopiti na prste.
(Na Češkem) so že dolgo časa hudi prepiri med Čehi in Nemci zaradi uličnih napisov. Vlada hoče, da so v Pragi poleg čeških tudi nemški napisi. Cehi bi se udali temu, a s tem pogojem, da se v druzih čeških mestih poleg nemških napisov narede tudi češki. S tem so Nemci sami sebe ujeli, a udati se ne marajo. Ako jim velikonemška strast še ni popolnoma zmešala glav, morajo izpreviditi, da delajo krivico Čehom, ko tirjajo od njih to, kar sami nočejo dati.
(Slovanski dan) je bil na svetovni razstavi v Chikagi 12. avgusta t. L Zbrali so se vsi Slovani razven Poljakov, ki so se zaradi Čehov skujali in s tem pokazali svojo prirojeno sebič-
10 dogodkov do leta 2000
Včasih so kralji spraševali astrologe in preroke, kaj se bo zgodilo v naslednjih desetih, dvajsetih, tridesetih letih. Danes na taka vprašanja odgovarjajo matematiki, ekonomisti in strokovnjaki za informacije, vendar ne s pomočjo zvezd in vraž, ampak po podatkih iz elektronskih računalnikov.
Decembra 1971 je bil v Benetkah mednarodni seminar o smereh v matematičnem modeliranju. Zbralo se je 25 strokovnjakov iz 7 držav, njihovo poročilo pa so objavili šele sedaj. S pomočjo računalnika in po delfskem sistemu kolektivnega prerokovanja so naredili seznam 10 najvažnejših dogodkov za dobo 30 let:
— prebivalstvo našega planeta ne bo več naraščalo tako vrtoglavo,
— „narodi, ki nimajo“, bodo začeli široko akcijo proti „narodom, ki imajo“,
— omogočen bo cenen način razsolitve morske vode,
— odkrita bo ekonomsko sprejemljiva proizvodnja umetnih beljakovin,
— izpolnjen bo način za konzerviranje energije,
— Organizacija združenih narodov bo dobila večji pomen in vzpostavljena bo nekakšna svetovna vlada,
— avtomatizacija v razvitih deželah bo omogočila skrajšanje delovnega časa na 25 ur na teden,
— ekonomski prepad med razvitimi državami in „tretjim svetom“ se bo še povečal.
Kaj bi morali storiti, da bi pripravljeni pričakali leto 2000?
— Z mednarodnim pravom preprečiti zastrupljanje okolja,
— z mednarodnim sporazumom ustaviti oboroževalno tekmo,
— ustanoviti centralno mednarodno agencijo za razvoj tehnologije,
— zagotoviti Združenim narodom večjo moč in
— osnovati svetovno vlado.
Viljem Stajko na Viveri
,STRUGA PR* OTOČCU
Na konjskem hrbtu
Dreserjev zemeljski raj
Bilo je leta 1926; Viljem Stajko, dijak šestega razreda gimnazije, je osvojil naslov državnega prvaka v preskakovanju ovir. Danes, skoraj pet desetletij pozneje, ima Stajko še zmeraj isto ljubezen. Na Strugi pri Otočcu na hrbtu kobile Vivere brusi zadnje podrobnosti za nova tekmovanja ... Po letu 1926 ta veterinar iz Ljutomera nikoli več ni stopil na prestol, vedno pa je tik pod vrhom. V hlevu na Strugi ima štiri konje: trije so namenjeni obiskovalcem, ki se za pičlih 50 dinarjev na uro lahko preskusijo v spretnostih in jahalnih veščinah, Vivero pa zajaha le lastnik.
Večkrat je bilo slišati, da je sodelovanje med Otočcem in Stajkovo jahalno šolo slabo. Zakaj? „Otočec slabo reklamira jahanje na Strugi, še huje pa je, da tu ni sanitarij, pitne vode niti bifeja,“ meni Stajko. „Hipodrom, če mu sploh lahko tako rečem, je slabo opremljen, pa tudi Novomeščani sene zanimajo za jahalni šport. Še več: tisti, ki pridejo, bi radi do onemoglosti podili konja, česar kajpak ne pustim. Tega si ne morem privoščiti, vzdrževanje me stane skoraj pet starih milijonov na leto, jahalne konje pa slabo cenimo. Njihova cena je enaka konjem .namenjenim v zakol ..
„Zemeljski raj je na konjskem hrbtu,“ je zapisal star arabski pesnik in ta rek je Staj-ku hudo pri srcu. Kadar ni obiskovalcev, se pripravlja na prvenstvo v dresuri...	»
Č. NEGOVANO VIČ
nost. Bili so zastopani Rusi, Čehi, Slovenci, Slovaki, Hrvati, Srbi in Črnogorci. Posebno so se odlikovali Čehi, ki so bili najbolj mnogoštevilno zbrani in so vso stvar vodili. Sprevod je bil velikanski, udeležilo se ga je mnogo ženskih in moških društev. Štel je do 20.000 ljudi.
(Razstava krompirja.) V kmetijski bralnici v Novem Mestu bodo v nedeljo dne 24. t. m. dopoludne razstavljene različne vrste letošnjega krompirja, pridelane na deželni kmetijski šoli na Grmu. Razstava bode združena s poukom, katera vrsta krompirja je za nas najboljša.
(V Mariboru) je umrla nedavno žena stara 103 leta.
(Nova iznajdba.) Avguštinski menih, Španec P. Teodor Rodriguez je iznašel jako rabljiv stroj, s katerim se bo lahko zabranilo, da vlak ne bo trčil ob drug vlak.
Iz Dolenjskih novic 15. septembra 1893
Izzivanje
Štirje fantje so se peljali v vozu brez konj, ki mu pravijo fičo. Vriskali so in peli, saj se je eden od njih ženil. Vozili so pijačo za ohcet, kajpak je je za tako priliko vedno premalo. Vozili so po kotanjastih in razritih cestah ter razbili steklenico žganja. Pijača se je razlila po sedežih in morebiti nalašč še malo po oblačilih, dokler niso vrgli steklenice proč ter odprli okna, da bi se razlita pijača preje posušila.
Smola pa taka! Kadar se najmanj nadejaš in kadar si ga najmanj želiš, takrat se prav gotovo postavi pred nos mož postave. Tudi pred njimi se je prikazalo njegovo obličje. Ustavil jih je, zahteval papirje, ki so potrebni za vožnjo, in jih pregledal.
„Ste kaj pili? “jih je vprašal po stari navadi.
„O, to pa ne, “ šo mu odvrnili v en glas.
,,Pili ste. Saj kar smrdite
po pijači, “ je pribil.
Nič ni pomagalo izgovarjanje. Treba je bilo iti za možem postave in pihati balonček. Pihali so, pa nič. Namesto balončka je bil zelen mož postave, ki je bil jezen, kot že dolgo ne.
„Kri boste dali: S krvjo naj se izkaže resnica/“ je ukazal in jih odpeljal k zdravniku. Opravili so, kar jim je bilo naročeno, vendar tudi v krvi ni bilo niti kaplje alkohola.
Po vsem tem so se fantje odpeljali in se smejali možu postave v brk, vendar ne za dolgo. Dobili so pismo od sodnega pečata, kjer so jim naložili kazen. Ne zavoljo pijače, ki je niso pili, marveč zavoljo izzivanja moža postave.
Zato bodite na cestah previdni in tudi ponižni, kajti kdor se zadnji smeje. . ., ta je mož postave.
MARTIN KRPAN
HRANA
Škodljiva
teletina
Sočni telečji zrezki so lahko nevarni
Človek se po obilnem telečjem zrezku že tako počuti malo utrujenega, vendar do sedaj ni nihče pomislil, da je ta utri,j£j. nost morda posledica kemičnlT.’ medikamentov. Znano je, da gojitelji telet za hitrejšo in boljšo rast telet dodajajo krmi hormonske preparate, antibiotike in druge podobne farmacevtske proizvode, ker le tako lahko dosežejo hitre uspehe v gojenju. Samo z uporabo antibiotikov doseže gojitelj živine od 20 do 30% hitrejšo rast ob 10/» manjši porabi krme. In ker je povpraševanje po mesu veliko, se kemijski preparati na velik0 dodajajo krmi. Ne pomislijo pa gojitelji, da ostane v mesu teleu po zakolu tudi do 50% anti biotikov. Potrošnik tako z uži vanjem sočnih in velikih zrez kov vnaša vase tolikšne količine antibiotikov, da se lahko zgodi da ostane redni potrošnik take ga mesa brez zaščite pred bakterijami, ki so postale odporne do teh antibiotikov. Strokov njaki sicer ne vedo zatrdno kakšne so vse posledice tega pr: človeku, ker z njim pač IjL mogoče delati kemijslr' eksperimentov, strinjajo pa se ' tem, da dobre ne morejo biti
Z ha&A vttov
PROLETARCI POSTAVLJENI NA GLAVO
Sevnica ni, posebno v konfekciji LISCA, imajo lepo navado, da ob obiskih raznih osebnosti izobešajo tudi zastave. Ob obisku sekretarja sekre-. tariata CK ZKS Franca Šetinca je v IJSCI nad sobo, kjer je bil razgovor z občinskim političnim aktivom, visela partijska zastava z narobe obrnjenim srpom in kladivom in seveda tudi napisom. Sicer pa niso bili izjema: enako je bila izobešena tudi zastava na zgradbi, kjer domujejo vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij!
»Dolenjski list« v vsako družino
VRSTA IVELIK SMREKE' KUP
DUŠIK
ŽIVAL KI SE HRANI Zj
MRHOVINO.
DVITEK
DNEVI V SIRIM, j KOLEDARJI)
OHO L ČLOVEK
GESLO
E LI 0 VITTORINI
ZAJC D L LUDVIK PODOBA
TKANINA
POLOŽAJ
SMEROKAZ
ISTRSKI : RUDNIK !
VR BA
IZLATNIK
- 4 —
"tiŠKALEČT
LILMAJ
TRTA
KRAPINA
ANTON
AŠKERC
A Z. DEŽELA
OPOMBA
VALJEVO
TURNER
ISTRATI
PANAIT
NAPETOST
BOGINJA
MODROSTI
NASA
REKA
E TIG P. NOVEC
LUTKA
ZELENI
VOLK
srsft«*-
TIPANJE INJEVALEC
PSU PODCHSI SNA ZVER
PREDST.
samostoK
DEDNI
NAJEMNIK
POSESTVA
1ULTAN0V
UKAZ
A. RANSLOY:
OKOV
LAURENCE
OLIVIER
PERU
r
■
Zakaj podcenjevati razum našega delavca? Veliko naših izumov gre v tujino, pa jih moramo potem tam kupovati za devize
Povsem sveža novica, da bosta dva zagrebška izumitelja skupaj s podjetjem Efektor dobila za izum naprave, ki močno‘zmanjšuje količino strupenih izpušnih plinov pri motornih vozilih,	za	odkup patenta od ameriškega
kapitalističnega podjetnika 10 milijonov dolarjev in da pričakujejo še desetkrat večjo vsoto od udeležbe pri prodaji po vsem svetu, je, razumljivo, vzbudila pozornost javnosti.
Gre pač za velike denarje lastnih podjetjih. In če nji-
Raziskovalci opozarjajo na škodljivost teletine
Zdravniki in kemiki zahtevajo, naj se dodajanje primesi krmi daje samo pod strokovnim nadzorstvom veterinarjev, ki bi morali paziti, da preteče dovolj časa od dodajanja primesi do klanja živine.
Antibiotikov ne moremo odstraniti iz mesa, nasičenega z njimi, s tehnološkim procesom niti s kuharsko umetnostjo, zato je morda kar prav, da je teletina tako draga, saj njena visoka cena ščiti potrošnika PT> morebitnimi nezaželenimi p°-sledicami______________________
UČINKOVITO - V Libiji * avtomobilistom nc bo več potrebj10 bati, da bodo za cestne prelaske pla; čevali globo. Obeta se jim še ne^l hujšega: prometna policija jim 1)0 enostavno zaplenila avtomobile ra teden ali dva. Prisilni pešci!
Milijoni za izpušne pline...
I
A M i
i
i
i
1 i
i
in to pot tudi za družbeno korist, ker je krajevna skupnost, ki je obema izumiteljema pomagala, prav zaradi njune iznajdbe takoj ustanovila gospodarsko organizacijo in poiskala kupca patenta v svetu. Doma ni bilo pravega zanimanja za to novost. Desetine takih sicer manj pomembnih izumov pa gre mimo našega gospodarstva in neredko potem iste novosti domačih izumiteljev kupujemo iz tujine.
Skratka, novatorska dejavnost je pri nas vse preveč zanemarjena. Ni nam treba ponavljati že znanih podatkov, da je naša država po številu izumov prav na repu evropske lestvice. Še tako prizadevni izumitelji, nova-torji in racionalizatorji pogo-ito ne naletijo na razumeva-ije za svoje iznajdbe niti v
hov izum v praksi koristno porabijo, dobijo le malenkostno nagrado. Včasih morajo celo na sodišču uveljavljati pravico do skromnih denarcev. V naših naporih za modernizacijo proizvodnje še vse preveč s spoštovanjem gledamo le na tuje novosti, domiselnost in razum našega delavca pa sta podcenjevana. Zato ni čudno, da je jugoslovansko gospodarstvo v povojnem obdobju kupilo v tujini nad 1.000 licenc, ki pa niso vedno zagotovile pričakovanega tehnološkega napredka. Kupci licenc so se neredko znašli v smešnem položaju: medtem ko so se trudili osvojiti proizvodnjo po novi licenci, je tuji partner, prodajalec licence, uveljavljal že povsem nove postopke, seveda - sodobnejše od prodanih. Razumlji-
vo je, da vložena sredstva naši družbi zato niso prinesla. pričakovanih koristi.
Ne mislimo, da se lahko odrečemo vsemu tujemu znanju, in prav tako ne, da nad 1.000 znanstveno raziskovalnih in razvojnih institucij v Jugoslaviji daje dovolj inovacij gospodarstvu. Prav gotovo premalo. Vendar pa je nujno bolj spodbuditi delavce k izumiteljski, novator-ski in racionalizatorski dejavnosti. Podjetja, ki dobro skrbijo za tovrstno spodbudo delavcev, kot na primer jeseniška Železarna, vedo, da se to res izplača. V obdobju izrednih naporov za stabilizacijo, varčevanje in posodobljanje proizvodnje lahko izumiteljska dejavnost prispeva vidnejši delež. Vendar samo, če jo bodo v delovnih organizacijah obravnavali kot eno izmed važnih pravic delavcev in zanjo ustvarili ustrezne pogoje, veliko boljše od dosedanjih. Leto 1974, ki naj bi bilo leto izumiteljske dejavnosti, lepa priložnost za to.
TONE KRAŠOVEC
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
J02E SPUCHJLL
Ni čudno, da so spet redukcije toka, ko pa je Silvester Mihelčič v Trebnjem tako gonil električne orgle!
Sekretar dirke na Gorjance Marjan Moškon iz vsega srca upa, da dirka letos bo, da se bo spet enkrat lahko peljal s svojim razpadajočim MG... in odprl dirko!
Predsednik sindikata v Novem mestu Adolf Šuštar gre spet med redne študente, a je že v začetku naletel na težave: niso ga sprejeli v dom visoke šole za politične vede...
Rešitev prejšnje križanke:
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
19. V nečem pa se je ven^^e tudi ta prazgodovinski čas približal našim razmera1’- Kot dandanes tako se je v sivi davnini na zgodovinsk”1 tleh Košate praproti pojavil zlikovec, ki je zastal svojo gradnjo na črno, obšel umne predpise!
Dolgonogi A — Ui je bil Paradižnik ga je zasačil, ko se je po trudapolnert dnevu sprehajal po novih ulicah. Gradil je na najlep^1 mestu, v zelenem pasu! J Kraj, ki. si ga je Paradižih *apomnil za eventualno
gradnjo svojega pravikenda...
Možakar je imel svojo kočo že pod streho. Tako je vedno: preden je inšpekcija na licu mesta, se že maje smrečica v slemenu! Pasje je pogledal Paradižnik A — Uija. Naj da razstreliti sramoto? Kako, ko pa smodnik še ni bil odkrit!
In se je odločil Paradižnik za denarno kazen: 3000 školjk v osmih dneh! se je glasila odločba.
Preklinjal je in zmajeval z glavo dolgi A — Ui, ko je
bredel po ledeni reki in zbiral školjke. Ni vedel, da zbira prvi DENAR v zgodovini in da bo teh tri tisoč školjk, ko jih prinese na občino, predstavljajo skromno osnovo za občinski proračun...
Niste vedeli, dragi bralci, in zdaj veste, kako je prišel na svet denar, ta stokrat prekleti in tisočkrat oboževani proizvod. Pojavil se je na svetu prvikrat v Košati praproti in ni daleč dan, ko bo tam stala tudi prva banka, prabanka!
hes
*
6
MODRA
STEKLENIČKA
Pet let je minilo od poroke Luise Ekinns in Toma Lawrencea. Opravljanje je tedaj doseglo višek. Zlobni jeziki so celo zatrdno govorili, da bo njun zakon kratkotrajen.
Opravljanje je bilo najbolj zabavna glasba za ušesa družbe, v kateri je bila Ella Brown. Bila je pravzaprav duša in glavno gibalo tega ,,čvek-kluba“. Leto dni — to je bila v najboljšem primeru napoved za trajanje Louisinega in Tomovega zakona. Elltf je več tednov s kopico podatkov utemeljevala svoje trditve.
— Louise je odlična gospodinja, neverjetno natančna. Njenemu očesu ne more nič uiti. V hiši ni niti senčice prahu. Moram vam povedati, da sem si jo res dobro ogledala. Tom pa je po drugi strani len človek. Za nič se ne briga, na Luisine očitke pa se požvižga. Samo poglejte njegovo trgovino! Niti ena stvar ni na svojem mestu. Doma je isto. Kamorkoli pride, napravi nered. To, da štrene pepel, kjer mu pač pade na pamet, spravlja Luiso v besnost. Bolj različne dvojice še svoj živi dan nisem videla! Zato trdim, da bo njun zakon trajal le malo časa.
Ko je končala predavanje o krizah bodočega Luisovega in Tomovega zakonskega življenja, je Ella globoko vzdihnila in se zavalila v naslonjač. Njene prijateljice so ji glasno pritrjevale.
Kljub napovedim pa do ločitve ni prišlo v predvidenem letu dni. Čas je hitel naprej, skupnost opravljanega para pa je le vzdržala celih pet let. Celo sama Ella Brown je že mislila, da se je zmotila. Skupaj s svojo družino je morala priznati poraz. Nato je vse svoje moči preusmerila na nove teme za opravljanje.
Tom Lavvrence, zaradi katerega se je dvignilo toliko prahu, je z zanimanjem gledal temno modro stekleničko v kotu umivalnika. Čudil se je. Luise navadno ni dopuščala, da bi nepotrebne stvari ležale naokoli. Njena natančnost je bila pregovorna. Vsaka stvar je imela svoj prostor in tu ni bilo izjeme' Ta njena lastnost gaje najbolj motila.
Po stari, grdi navadi si je Tom začel mršiti lase. To je Luiso vrglo iz tira.
— Podoben si nasršenemu petelinu, — mu je rekla z ironijo!
Če je Louise kaj oboževala, je oboževala red. Prala je v ponedeljek, likala v torek in tako naprej - vse po točno določenem redu do konca tedna, nato pa spet od začetka. Hiša je bila podobna bolnišnici. Življenje je teklo po ustaljenem redu, brez spremembe.
O tem je razmišljal Tom in se spraševal, odkod modra steklenička s strupom za miši v umivalniku. Vzel jo je, šel proti omari, kjer je ta steklenička navadno stala na polici. Vrnil se je v hišo in se hotel zavaliti v stari, priljubljeni naslonjač v predsobi pri kaminu.
Pa ga ni bilo tam. Res je bilo, da je bil star in dotrajan, vendar ga je imel zelo rad. Luise je godrnjala in mu stalno dokazovala, da ga morata vreči ven, ker kvari podobo celega stanovanja. Tom je nasprotoval in trdil, da je navajen nanj, in je za nekaj časa prisilil Luiso k molku. Sedaj pa . ..
— Grom in strela, moj naslonjač je vrgla ven! - je zavpil Tom. Še nekaj časa je godrnjal, nato pa je odšel v kuhinjo ter zaloputnil vrata za seboj.
— Ej, pri bogu, tudi ona bo odšla z njim! Dovolj imam tega komandiranja! Nikoli več!
Tom je, preden se je oženil z Luiso, iz globine duše obsojal morilce. Ni si mogel zamisliti, da lahko kdo hladno in premišljeno pripravlja smrt sočloveka. Toda nenehno godrnjanje in očitki lahko tudi iz najbolj mirnega človeka napravijo pobesnelo zver. Tega ni mogel več prenašati. Že stotič je pregledoval načrt, ki ga je skoval pred nekaj tedni.
Omenil je Luisi pred znanci, med katerimi je bila tudi Ella Brovvn, da avtomobil lahko pošljeta v generalno popravilo. Dobro je vedel, da Luisi ni všeč, da ji je to rekel. Izzval jo je, daje pred vsemi zasmehovala njegovo nestrokovnost.
— Avto je popolnoma v redu in bolje bi bilo, da se ne vmešavaš v stvari, ki jih ne razumeš. Res ne vem, zakaj tako rad' igraš preciznega mehanika? Sicer pa se jaz na to mnogo bolje razumem.
In odbila je, da bi se o tem sploh še pogovarjala. Tako je Tom poskrbel za priče in ni okleval, ko je bilo treba pokvariti zavore, ko je videl, kaj seje zgodilo z naslonjačem. Časniki bodo naslednji dan objavili vest o tragičnem primeru na cesti.
Nenadoma je začutil grozno lakoto. Iskal je kaj za pod zob. Z mize gaje vabil krožnik, poln kolačev. Zamišljal sije, kakšen obraz bo napravila Luise, ko bo videla, da nekaj peciva manjka. Štetje kosov peciva je bilo ena njenih ,^epih‘‘ lastnosti. Vedela je, da ima rad sladkarije, pa jih ni nikoli delala zanj, ampak samo za svojo družbo.
— Vse ji bom požrl, pa če me tudi ubije!
Skoro zaljubljeno je gledal kolačke. Planil je nadnje. Z neprikritim zadovoljstvom je gledal, kako padajo drobtinice na zloščena tla. To bo zadnjič, ko bo poslušal Luiso, da vpije in preklinja moža, češ daje lenuh in nemarnež. Pomiril jo bo za vselej!
Obliznil si je prste. Obstal je. Le kje je prej videl tako modro barvo, kakršno je sedaj imel na prstih?
Kriknil je. Iste barve je bila tudi steklenička s strupom za miši. Nenadoma je dojel, da je Luise pustila kolače na mizi, da bi jih videl in pojedel. Spoznal je vzrok njene darežljivosti in se zrušil na tla.
(3REZ BESED
Dežurni
poročajo
OPIT OVIRAL PROMET - 5. septembra so miličniki v Dol. Toplicah pridržali do iztreznitve Franca Novaka iz Hinj, ker se je opil in oviral cestni promet.
SPET VLOM NA OTOČCU - V prvih dneh preteklega tedna je bilo na Otočcu spet vlomljeno v osebni avtomobil. Tokrat je bil avto parkiran pri hotelu, tat pa iz avtomobila Blaženke Kaučič iz Velike Gorice ni nič odnesel.
NEKDO BO BRUSIL - V noči na 8. september je bilo vlomljeno v. priročno skladišče SGP PIONIR v bližini tovarne KRKE v Ločni. Neznani vlomilec je vdrl skozi vrata, odnesel pa je električni varilni aparat in 2 brusilna stroja v skupni vrednosti 4.000 din.
V TUJ AVTO - V noči na 9. september je bilo vlomljeno tudi v osebni avto Martina Pungerčarja v Ulici Majde Šilc. Neznanec je odnesel vetrobransko steklo z avtomobila Zastava 101.
RAZGRAJAL V „BELI KRAJI-NI“ - Metliški miličniki so morah 9. septembra pridržati Ivana Guština iz Drašič, ker je v hotelu Bela krajina opit razgrajal in delal nered.
VINJEN NA KOLESU - Novomeški miličniki so 9. septembra pridržali Petra Šuštaršiča iz Dol. Mraševega: vinjen se je vozil s kolesom in oviral mestni promet. Prijavljen je tudi sodniku za prekrške.
LEDECA VAS: CEZ CESTO POD NASIP - 1. septembra zvečer je Ivan Premru s Prekope vozil avto iz Šentjerneja proti Kostanjevici. Pri odcepu za Ledečo vas pa je avto zaneslo čez cesto pod nasip. Zasukal se je v smer, od koder je pripeljal. Pri tem so se hudo poškodovali voznik in sopotnika Toš Dovšič in Vidoslav Grubar. Vse tri so odpeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za 10.000 din.
GROBLJE: PODRL NOVOME-ŠČANKO - 60-letna Ana Bauer iz Novega mesta je 1. septembra dopoldne stopila iz avtobusa v Grobljah pri Šentjerneju in prečkala cesto, ko je pripeljal po njej osebni avto avstrijske registracije. Vozil ga je Franc Vavpič. Zadel je Bauerjevo in jo zbil na tla, da se je laže poškodovala.
Spet šolska tekmovanja
Prometna tekmovanja za šolarje so iz leta v leto bolj zanimiva, zato beležimo tudi več aktivnosti šol, mladine in zainteresiranih družbenih organizacij. Tudi v letu 1974 bo pri nas in v tujini vrsta različnih šolskih prometnih tekmovanj in drugih prireditev, ki imajo namen prispevati k večji varnosti otrok in mladine v prometu. Četudi niso še dokončno določeni datumi prireditev, že vemo naslednje:
Šesto zaključno republiško šolsko prometno tekmovanje bo v organizaciji občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Krškem, predvidoma v drugi polovici
Tatova zbažala
Znani ribniški tat avtomobilov in drugega, 22-letni Ludvik Lesar, je pred kratkim pobegnil iz celjskih zaporov v družbi z 19-letnim ,,ka-meradom“ Nesirjem Dokazom, kije sedel zaradi sličnih podvigov. Oba sta se 2. septembra peljala skozi Ribnico z avtom celjske registracije. Krenila sta v Loško dolino in Cerknico, tam opravila več vlomov, končno pa ukradla še moped in pony ekspres in se 4. septembra pripeljala spet na obisk v domačo Ribnico.
Tu sta vlomila v avto Franca Zobca, a ga nista mogla spraviti v pogon. Nato sta vlomila v avto Toma Vuče-miloviča in pokvarila ključavnico za zaklepanje volana, vendar tudi tega nista mogla spraviti v pogon. Sreča se jima je nasmehnila šele pri fičku Jožeta Andoljška, s katerim sta se odpeljala neznano kam.
Zanimivo je, da oba nepridiprava puščata za seboj veliko sledi, vendar ju miličniki kljub temu ne morejo prijeti. Vendar je vsakega veselja enkrat konec, pa bo tudi njunega.
aprila. Pred tem pa bodo šolska občinska in medobčinska tekmovanja.
Šesto republiško srečanje pioniijev prometnikov bo v Ajdovščini, organizatorja: občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter občinska Zveza prijateljev mladine. To srečanje bo v prvi polovici maja. Kot običajno se bodo predtem pionirji prometniki na občinskih srečanjih pomerili v orientacijskem pohodu. Tu bodo izbrali tudi občinske ekipe za udeležbo na republiškem tekmovanju.
Peti jugoslovanski prometni pokal šolske mladine bo leta 1974 v Sarajevu, predvidoma konec prve polovice maja. V vseh republikah in pokrajinah pa bodo pred tem tekmovanja v spretnostni in ocenjevalni vožnji s kolesom.
Dvanajsti mednarodni šolski prometni pokal bo podeljevala Francija v Parizu, predvidoma v drugi polovici maja. Na tem tekmovanju bodo sodelovale šolske mladinske ekipe držav,
članic mednarodne organizacije za preventivo na cestah.
Drugo republiško prometno tekmovanje za mladino srednjih in strokovnih šol bo poverjeno organizaciji ljubljanskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter mladinski organizaciji v Ljubljani. Računamo, da bo to tekmovanje v prvi polovici oktobra, maja pa bodo izbirna medobčinska tekmovanja.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravlja posebno knjižico pod naslovom „Kaj veš o prometu“, v kateri bo natisnjeno celotno gradivo za organizacijo in izvedbo navedenih republiških šolskih prometnih tekmovanj.
DRAGO SUHI
»Dolenjski list« v vsako družino
Šole so odprle vrata in otroci so spet izpostavljeni novim nevarnostim. Ni odveč, če jim v šoli in doma vsak dan ponavljamo, kako morajo čez cesto in kako naj se vedejo na poti domov. Ne pozabimo, da je običajno september mesec „črnih rekordov“, v katerem na cesti tonejo otroška življenja. (Foto: Sandi Mikulan)
Trezen tega ne bi naredil...
Podatki kažejo, da v štirih dolenjskih občinah predrzno vedenje in pretepe največkrat povzroča prevelik pogum, posledica pijače
Nemalo strahu, pa tudi jeze je 4. septembra užil 37-letni Hamet Bečič s Sevnega pod Trško goro. Vračal se je iz Mačkovca proti domu, ko sta v križišču predenj stopila dva moška in grobo zahtevala denar, Bečič se je izgovarjal, da denarja nima, in upal, da bo roparja odgnal, toda se nista dala. Bečiču sta iz hlačnega žepa nasilno vzela 350 din, potem pa jo jadrno odkurila. Napadeni je invalid, nesposoben
za delo in živi samo od 650 din mesečne invalidnine. Ko je rop prijavil miličnikom, so takoj s kriminalisti stopili v akcijo in nepridiprava sta že za zapahi.
Osumljenca Huseina in Me-hmeda Mušinovića, ki sta medtem že odšla v Bosno, so 8. sep- ^ tembra priprli, zaradi ropa pa jc ž bila podana ovadba javnemu to- ^ žilstvu.	g
r. i
V.
Število prekrškov zoper javni red in mir se v dolenjskih občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj zadnja leta bistveno ne spreminja. Že nekaj let imajo miličniki opravka s 1200 do 1300 kršitelji. Tudi v prvem polletju letošnjega leta kaže, da bomo glede tega ostali v dosedanjih okvirih. Pet primerov je bilo celo manj kot v lanskih prvih šestih mesecih.
Na področju uprave javne varnosti Novo mesto so doslej obravnavali 445 kršitev javnega reda in miru, ugotavljajo pa, da sta v primerjavi z lani dva primera več hujših oblik prekrškov, kamor sodijo drzno vedenje, pretepi in prepiri.
Iz podatka, da je bilo 63 odst. prekrškov zoper javni red in mir stoijenih pod vplivom alkohola, je mogoče zanesljivo sklepati, da zaradi pijače marsikdo pobesni. Zaradi hujših kršitev v vinjenem stanju je bilo letos pridržr.iih že 62 ljudi.
Zaskrbljujoče so letos tovrstni prekrški narasli v metliški občini, kjer so imeli lani v pol leta 85 primerov, letos pa kar 151. V črnomaljski občini je drugače; tu so zabeležili 14 kršitev javnega reda in miru manj kot v tem času lani, vsega skupaj pa so doslej obravnavali 56 Eiimiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiž
»Zet nas bo ubil...«
Ko se razgrajaču, ki ga morajo miličniki čez noč spraviti v pripor, povrne treznost, se opravičuje: „Da sem razgrajal in razbijal, se ne zavedam. Oprostite ... Bil sem pijan/' Toda po toči zvoniti je pozno.
kršiteljev. Tudi v občini Novo mesto gre za padec takih primerov, saj so letos dosegli številko 205, lani pa so imeli opravka z 260 primeri. V občini Trebnje pa so v prvem polletju 1972 obravnavali 25 kršiteljev, v
istem obdobju letos pa 8 primerov več.
Velika večina občanov, ki s trdim delom služi vsakdanji kruh, s simpatijo spremlja nastop miličnika, kadar pijanega razgrajača žene v pripor. In marsikateri očividec takega dogodka pripomni: „Do pijancev je bila naša družba doslej vse preveč popustljiva."
V NESREČO BREZ IZPITA
17-letna Marija Rajer s Senovega, ki še nima vozniškega dovoljenja, si je 5. septembra zvečer izposodila prijateljev avtomobil nemške registracije. Lastnik avta Franc Klobasa iz Dovškega je bil zraven, ko je dekle zapeljalo na avtocesto pri Drnovem in zavilo proti Novemu mestu. Pri odcepu na Gmajni je Rajerjeva zavila na priključek, pri tem pa zaradi pomanjkanja vozniške spretnosti in prevelike hitrosti trčila v osvetljen tovornjak s prikolico, ki je parkiral ob cesti. Pri trčenju sta se Rajerjeva in lastnik avta poškodovala in so ju morali odpeljati v bolnišnico, na vozilih pa je za 7.500 din škode. Drag izlet!
Za rešetkami nov zmenek
Vlomilca v fička so v Novem mestu odkrili, ko sta prosila za vžigalice, sledila pa je kazen
Kdove kolikokrat so se Tomčevi z Grma že zatekli na milico po pomoč. Prejšnji teden je morala 71-letna Terezija Tomc celo k zdravniku. Zet Peter Čavič, 36-letni delavec v obratu IM V Črnomelj, jo je pretepel, da je imela vse modro okrog očesa. Spravil pa se je tudi na 73-letnega tasta in ga davil.
' Vsa družina s Cavičevo ženo in štiriletnim otrokom je živčna. Dostikrat morajo spati pri sosedih, doma pa je prazna hiša in v njej razgraja pijani zet. Če se mu kdo od domačih približa, kadar je vinjen, ppbesni. Grozi, da bo vse pobil, domačijo pa zažgal.
Že tri tedne skupaj traja pri Tomčevih pekel, kajti odkar je Čavič dobil avgu-
stovsko plačo, še ni bil trezen. Tako neurejeno življenje imajo pri hiši že pet let. Okrog Tomčeve hiše prej nikdar niso hodili miličniki, nikdar se niso tožarili, zdaj pa imajo kar naprej opravka z milico. Žalostno, domačim pa se zdi tudi sramotno.
Kdaj bo trpljenja na Tomčevi domačiji konec? Bo kdo pomagal živčno razrvani in preplašeni Čavičevi ženi izpeljati ločitev, ki jo vsi nasvetujejo? Ženska se boji, da bi to sprožilo še hujšo nesrečo.
In najbolj žalostno je, da je podobnih primerov še več, družine pijancev pa si ne vedo pomagati. Le kaj bo iz otrok, ki se jim drobne ročice že zdaj tresejo. ..
B.
Niso redki primeri, da se med prestajanjem zaporne kazni tiči istega kova spoznajo, sklepajo prijateljstva in kujejo načrte za nova stran-pota. To se je pokazalo tudi v primeru 23-letnega Steva Markoviča iz okolice Tuzle, ki mu je konec avgusta sodilo okrožno sodišče v Novem mestu. Zaradi klateštva sta se maja in junija letos znašla v zaporu obtoženec in Hasan Štulanović, prav tako iz Bosne, in tu se je skovalo njuno nadaljnje skupno „delovanje Ko sta prišla na svobodo, je štulanović vzel Markoviča s seboj na Otočec, kjer sta delala pri nekem zasebniku. Po nekaj dneh je dobil Štulanović predujem 500 din in 300 din za hrano, z denarjem pa je odšel v Novo mesto. Markovič je šel za njim. Popivanje se je začelo v bifeju pri avtobusni postaji, končalo pa
Pozno zvečer v hotelu Kandija. otem sta peš kolovratila po mestu in pri nekem fičku v Ulici like Va-štetove se je Markovič baje znašel sam. Z železnim predmetom je odprl trikotno okence, nato še vrata, da bi prišel do plena, toda v avtu ni našel prav nič. Vlom pa je ostal in namen kraje tudi.
zato so Štulanovića izpustili.
Na razpravi se je izkazalo, da je šlo za neprimeren poskus velike tatvine, glede na Markovičevo pred-kaznovanost pa mu je sodišče odmerilo 6 mesecev zapora nepogojno. Sodba še ni pravnomočna.
ZLOMLJENA NOGA
7. septembra ob 14.10 se je v križišču Ljubljanske in Kolodvorske ceste v Kočevju zgodila nesreča, v kateri si je zlomil nogo mopedist Milan Mihelič, 38 let. iz Mrtvic 3, škode pa je za okoli 500 din. Do nesreče je prišlo, ko je voznik osebnega avta Milan Tanko, 36 let, iz Male Hrovače naglo zavrl, ker jc predenj zapeljal, ne da bi nakazal spremembo smeri, kolesar Alojz Rupnik iz Kočevja. V tem seje zaletel zadaj v avto zaradi prekratke varnostne razdalje mopedist Mihelič. Vinjen ni bil nihče.
V bližini stanujoči Jože Matekovič, delavec UJV, je med spanjem zaslišal, da nekaj škripa. Pogledal je skoz okno in opazil neznanca. Takoj je šel na dvorišče, a že ni bilo nikogar, zaslišal pa je glasove iz garaže. Začel se je z neznancema pogovarjati, in ko sta ga prosila za vžigalice, je rekel, da gre ponje. Medtem je poklical miličnike. Tako st£ bila vlomilca prijeta. Med preiskavo pa je Markovič ves „greh" prevzel nase,
OSOJNIK: TRČIL V VSEK - 4. septembra sta v Osojniku pripeljala naproti voznik osebnega avtomobila Anton Derganc, domačin, in voznik tovornjaka Jože Momčilovič iz Grosupljega. Med srečanjem v ovinku je Derganc zapeljal s ceste in trčil v skalni vsek. Gmotne škode je za 7.000 din.
VRANOVlCl:	TOVORNJAKA
STA SE OPLAZILA - Ko sta se 4. septembra “popoldne v Vranovičih srečala tovornjak, ki ga je vozil Metličan Milan Jaklič, in prikoličar z voznikom Justinom Hirnom iz Regerče vasi, sta se vozili oplazili, škode je za 8.000 din.
NOVO MESTO: MOTORIST y AVTO - 5. septembra popoldne je Martina Hribar iz Družinske vasi zapeljala s Ceste herojev proti tovarni LABOD, naproti pa je pripeljal motorist Alojz Starič iz Bitne vasi pri Trebelnem. Pri zavijanju na prednostno cesto je motorist trčil v avtomobil. Škoda znaša 6.000 din.
MEDVEDJE SELO: ZRINIL JO JE S CESTE - Ko je Mihaela Zlam-bergar 5. septembra zvečer vozila avto iz Trebnjega proti Mirni, jo je v Dol. Medvedjem selu dohitel neznanec z osebnim avtom in jo prehitel. Pri tem pa je oplazil vozilo Žlamber-
Zakaj mu nič ne morejo?
Veliko razburjenje in zgražanje je v Kočevju povzročila huda prometna nesreča, ki jo je povzročil pijani Anton Kavran, 47 let, iz lovske koče Rimsko pri Kočevju.
Kavran je 5. septembra ob 17.50 vozil iz Kočevja proti Dolgi vasi po skrajni levi strani ceste. Tik pred nesrečo mu je s ceste pobegnil z avtom inž. Anton Prelesnik, ker bi sicer trčil že vanj. Nato pa se je Kavran zaletel v 12-letnega kolesarja Milorada Dragariča iz Ulice Veronike Deseniške v Kočevju, ki je vozil povsem pravilno po svoji desni strani ceste. Mladi šolar je bil hudo poškodovan. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Alkotest je pokazal, da je vozil Kavran zelo pijan. Kavrana so zato odpeljali še na odvzem krvi. Na avtu je škode za okoli 3.000 din.
Na postaji milice smo se pozanimali, če je res, kar govore ljudje, in sicer, da je bil Anton Kavran zaradi vožnje v pijanosti že večkrat predlagan v kaznovanje, vendar nikoli ni bil učinkovito kaznovan. Povedali so nam, daje postaja milice Kočevje Kavrana predlagala v kaznovanje zaradi vožnje v vinjenem stanju že petkrat. Pri sodniku za prekrške je bil 3-krat kaznovan. Zoper kazni sc je pritožil, njegovo pritožbo pa so dvakrat v Ljubljani tako dolgo reševali, da je zastarela in je bila Kavra-nu kazen brisana.
Morda je bilo to zaradi preobilice dela, vendar to hkrati pomeni, da je krivec za .ogrožanje življenj ne le
Kavran, ampak še nekdo drug, ki ima za to morda opravičljive vzroke (preobilico dela) ali pa tudi ne.
Zvedeli smo tudi, da je nekoč Kavran že grozil miličniku, ko zaradi odvzema dovoljenja ne bi smel voziti: „Kavran bo vozil. Puška pa je tam zadaj v avtu.“
Ce organi varnosti in pravosodni organi ne morejo ukrotiti ogroževal-ca življenj, kdo bo potem zameril nesrečnim staršem, ki po izjavi občanov pravijo, da če bo prišlo do najhujšega (če bi jim sin zaradi nesreče umrl), bodo morali pač sami kaznovati krivca.
J. PRIMC
NESREČEN PADEC
3. septembra zvečer seje 10-letni Roman Lešnik iz Šmarja peljal s kolesom v Šentjernej, tu pa se mu je na trgu dinamo zapletel v kolo. Deček je izgubil ravnotežje in padel na tla tako nesrečno, da je obležal nezavesten in s hudimi poškodbami. Odpeljati so ga morali v bolnišnico.
VLOM NA POSTAJI
V noči na 3. september je bilo vlomljeno v železniško postajališče Gomila pri Trebnjem. Vlomilec je prišel v stavbo skozi skladiščno okno, razbil steklo na vratih pisarne ter s pločevinaste omarice za vozovnice odnesel 55 din. Za storilcem poizvedujejo.
gerjeve in avto zrinil s ceste na travnik. Neznanec je po nesreči nag]o odpeljal, za njim pa je ostalo za 2.000 din škode.
OTOVEC:	KOLESARJA STA
RANJENA - Jože Cimerman iz Otovca se je 5. septembra peljal s kolesom iz Črnomlja proti domu, peljal pa je še sopotnika Jožeta Groblerja iz Gor. Pake. V Lokvah je kolesar zapeljal na bankino, izgubil ravnotežje, nakar sta oba z Groblerjem padla. Obležala sta s hujšimi poškodbami, medtem ko na kolesu ni velike škode.
METLIKA: V OVINKU GA JE ZANESLO - Ko je Anton Gršič iz Bojanje vasi 5. septembra zvečer z avtom pripeljal po Cankarjevi ulici po klancu navzgor, ga je v ovinku zaneslo na parkirni prostor pred mehanično delavnico Janeza Pečariča. Tam je trčil v osebni avto Jožeta Klobučarja iz Novega mesta in povzročil na 2.000 din škode.
NOVO MESTO: SPREGLEDAL SMERNI KAZALEC - Novome-ščan Rašo Rifelj se je 6. septembra popoldne peljal z avtom čez.Glavni trg, in ko je hotel zaviti na parkirni prostor pred Novotehno, je nakazal smer. Za njim vozeči kolesar Anton Ban iz Vel. Brusnic je spregledal smerni kazalec in je trčil v avtomobil. Telesnih poškodb ni bilo, pa tudi gmotna škoda ni velika.
NOVO MESTO: POT NI BILA PROSTA - 8. septembra dopoldne se je Franc Gregorčič z Vrha pri Ljubnu peljal na kolesu s pomožnim motorjem po Volčičevi ulici. Ko je zapeljal na cesto proti Dol. Toplica-m, se ni prepričal, če je pot prosta, zato je prišlo do nesreče: v smeri iz Dol. Toplic je z avtom prav tedaj
Eripeljal Alojz Klobučar, trčil v olesarja in ga zbil na tla. Pri padcu se je kolesar poškodoval, gmotna škoda pa znaša 2.000 din.
ŠENTJERNEJ:	TRČENJE V
KRIŽIŠČU - Ljubljančan Franc Pibernik se je 8. septembra zvečer z avtom pripeljal v Šentjernej. V križišču je s stranske ceste zapeljal na prednostno osebni avto nemške registracije, ki ga je vozil Ilija Popovič iz Sopote. Vozili sta trčili; gmotne škode je za 6.000 din.
BISTRICA: ZAVORE SO ODPOVEDALE - Štefan Škulj iz Kočevja je 8. septembra dopoldne vozil tovornjak iz Kočevja proti Črnomlju,
Eri Bistrici pa mu je pri vožnji po lancu navzdol pripeljal naproti drug tovornjak. Ko je Škulj pritisnil na zavore, je opazil, da so odpovedale. Hitro je zavil v levo, ker se vozili na ozki cesti ne bi mogli srečati, in tovornjak je zapeljal s ceste ter se prekucnil na bok. Pri tem je nastalo za 9.000 din škode.
PRIMOSTEK: AVTO NA STREHI - Ljubljančan Stanislav Veršič je 8. septembra zvečer vozil avto iz Črnomlja proti Metliki, pri Primo-stku pa je vozilo začelo zanašati: avto se jc prekucnil čez streho in obstal na kolesih. Škoda znaša 3500 din.
{»Sem z denarjem...«
ČETRTK0V INTERVJU
Turisti in mi
Turistična sezona se je v glavnem iztekla in turistični delavci z več ali manj zadovoljstva pregledujejo dosežene uspehe in neuspehe. Turizem v novomeški občini ni bil nikoli med zelo razvitimi dejavnostmi, vendar je kljub temu letos dosegel uspeh.
Niko Paulič, tajnik Dolenjske turistične zveze, nam je v intervjuju spregovoril o minulem in bodočem delu in izgledih dolenjskega turizma.
„ V letošnji sezoni je turistični promet v naši občini narasel za 18 %>, gostinski pa za 36 %. K povečanju so pripomogle nove zmogljivosti in porast cen. Ker je naš turizem tranzitnega in kontinentalnega značaja, nam je seveda gosta teže za dlje časa obdržati, oziroma to lahko storimo le z boljšo opremljenostjo in raznovrstnostjo storitev. Naši glavni aduti so zdravilišča in ravno v njih je najbolj opazen porast prometa tujih gostov. “
S	teh dobrih strani je pogovor zašel na bolj temne. Niko Paulič je z zaskrbljenostjo omenil vprašanje reke Krke, katere onesnaženje prinaša veliko škodo dolenjskemu turizmu. Velika naravna kopališča v Brežicah, Kostanjevici in na Otočcu so izgubila svojo privlačnost, obenem pa cela dolina Krke, ker sta kopanje in ribištvo važna postavka v turizmu. Če ne bomo ostro ukrepali, bo onesnaženje Krke zagotovo zmanjšalo število gostov pri nas.
„Nekaj težav imamo tudi z novomeškim kampom. Tak, kakršen je, ne more uspevati. Ima premajhne zmogljivosti, obenem pa je sam prostor problematičen. Verjetno ga bomo opustili. Premišljamo o tem, da bi postavili novega nekje v bližini avtoceste, ker bi bil tak za prehodne goste primernejši,
obenem pa bi lahko imel večjo zmogljivost. S tem bi se samo poslovanje in raznovrstnost storitev izboljšala Za prihodnje leto turistična zveza ne predvideva gradnje novih turističnih objektov, čeprav je v načrtu nadaljnjega razvoja predvideno razvijanje že obstoječih objektov in možna izgradnja turističnih postojank, ki jih je na Dolenjskem izredno malo. Dobrega rekreacijskega centra pa sploh nimamo, čeprav imamo zanj nekaj idealnih prostorov.
Niko Paulič
„Pripravljamo tudi turistični vodič po Novem mestu in bližnji okolici. Moral bi sicer iziti že prej, a nas stalne spremebe v urbanističnem načrtu mesta spravljajo v težave, zlasti ker ne moremo v tako zahtevno knjigo vložiti napačnih načrtov mesta. Turistični vodnik bo prvi te vrste za naše mesto. Na 70 straneh bo več barvnih in črno-belih fotografij, načrti turističnih poti v okolico mesta z opisom krajev, znamenitosti in turističnih zmogljivosti. Drugo leto do začetka sezone mora zagotovo iziti. “
Na koncu razgovora je Niko Paulič zastavil še odprto vprašanje dirke na Gorjancih, ■ ki ima velik turističen pomen za dolenjski in novomeški turizem.
M. MARKELJ
Kandijski most bodo povečali
Širiti bodo začeli prihodnje leto, ko bo začel čez Krko rasti tudi nov most Za asfaltiranje malo republiškega denarja
Omejitev tovora, ki sme čez kandijski most, na 15 ton resno otežuje in ogroža promet na magistralnih cestah, zlasti povezavo med Dolenjsko in Belo krajino. Taka omejitev mora stran. To so zahtevali predstavniki občin na regionalnem posvetu s predstavniki republiškega cestnega sklada prejšnji teden v Novem mestu, na katerega pa navzlic pomembnosti niso vabili novinaijev.
Predsednik novomeške ob-
činske skupščine Avgust Avbar meni, da je edina rešitev v rekonstrukciji: most naj bi razširili na 5,20 m, za pešce pa uredili prehod na konzolah. Projekti za obnovo so narejeni, republiški Zavod za raziskavo materiala pa
NOVOMESCANI!
V	nedeljo, 16. septembra 1973, bo na prostoru pri kmetijski šoli na Grmu proslava 30-letnice XII. SNOUB. Vabimo vas, da se proslave udeležite v čim večjem številu. Da bo Novo mesto čim lepše okrašeno, vas prosimo, da izobesite zastave. Posebej prosimo občane na Prešernovem trgu, Sokolski ulici, Glavnem trgu, Partizanski cesti, Trdinovi ulici in Cesti komandanta Staneta.
Družbeno-politične organizacije v	iz	Novega
mesta
Ozimnica
Sindikat: takoj v akcijo
„Akcija za ozimnico je že v precejšnji zamudi, saj bi morala trgovina že pred meseci vedeti, koliko jabolk, hrušk in krompirja naj bi preskrbela/4 je menil Albin Luzar iz novomeške kmetijske zadruge na četrtkovi seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu.
Novomeški ObSS akcijo podpira. Na seji so poudarili, da bi morali v banki, delovnih organizacijah, trgovini in drugje takoj ugotoviti, koliko denarja lahko namenijo za kreditiranje ozimnice. Tudi blagajne samopomoči in sindikalnih organizacij najbrž še niso tako izčrpane, da ne bi mogli zajeti njihovih sredstev.
Kot je podčrtal predsednik ObSS Adolf Šuštar, bi morali sindikati takoj ugotoviti, koliko delavcev (z najnižjimi osebnimi dohodki) bi potrebovalo pomoč pri nabavi ozimnice. Hkrati bi morali izdelati tudi merila za kreditiranje.
Brezskrbnost otrok skrb odraslih
V novem vrtcu na Ljubljanski cesti tudi jasli — Težave ostajajo
V ponedeljek, 3. septembra, je živžav otrok napolnil prostore novega vrtca nad Ljubljansko cesto. V mirnem okolju in čistem zraku brezskrbno uživa 116 otrok, medtem ko jih blizu dvesto te sreče ni deležno. Prijetna slika, ki jo nudi novi vrtec, ima v ozadju temno senco — kup nerešenih vprašanj.
Nova zgradba vzgojno varstvene ustanove ima šest oddelkov, od tega kot prva na Dolenjskem tudi jasli, v katere so sprejeli otroke od enega leta starosti naprej. Potreba po takem varstvu je največja in ravno za najmlajše ni v vseh vrtcih novomeške občine dovolj prostora. Starši so prisiljeni zatekati se v zasebno varstvo, ki pa je izredno drago, saj je cena oskrbnine v zasebnem sektorju dosegla v posameznih primerili tudi 800 dinarjev, medtem ko so oskrbnine v vrtcih med 135 in 315 din glede na dohodek na člana družine.
„Ne teži nas samo pomanjkanje stavb za varstvo,“je povedala Kristina Plut, upraviteljica, „ampak imamo tudi kadrovske težave. V 27 oddelkih dela samo 18 strokovno usposobljenih vzgojiteljic, tako da nam jih že sedaj manjka najmanj 9. Stanje bi se lahko popravilo s prilivom strokovnih moči iz tistih krajev Slovenije, kjer je takega kadra dovolj, saj prideta npr. v Mariboru kar dve vzgojiteljici na en oddelek. Vendar bi morali prej urediti stanovanjsko vprašanje. Za zdaj razpola-
MEDOBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE
Na stadionu Bratstva in enotnosti v Novem mestu je bilo v nedeljo, 9. septembra, medobčinsko gasilsko tekmovanje za sestavo najboljše gasilske desetine, ki bo zastopala Dolenjsko na zletnem tekmovanju 23. septembra v Novem mestu. Istočasno so tekmovale tudi ženske ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa industrijskega gasilskega društva Krka, ki je zbrala 789,5 točke, za njo pa so se uvrstile ekipe Novotek-sa, Metlike, Kočevja in Velike Loke. Med ženskimi ekipami so se najbolje uvrstile gasilke iz Novoteksa. ‘
gamo samo z eno garsonjero, ki smo jo kupili iz lastnih sredstev. Upamo,
da bomo dobili nekaj sredstev iz občinskega solidarnostnega sklada za stanovanjsko izgradnjo.”
Rešitev bo treba vsekakor najti, saj nameravajo prihodnje leto na območju Bršlina , Irče vasi ah Kan-dije postaviti nov vrtec, ki je v teh krajih zelo potreben.
bo pripravil strokovni predlog za samo izvedbo del.
Usposobitev sedanjega mostu za nemoten promet je nujna, ker novega še ne bo tako kmalu. Graditi naj bi ga začeli prihodnje leto, ko naj bi razširili tudi kandijski most. Lokacijska dokumentacija za novi most je narejena. Republika bo v kratkem razpisala tudi lokacijski ogled.
Razen pomoči pri obnovi starega oziroma gradnji novega mostu novomeška občina izdatnejše pomoči pri posodobljanju prometnega ožilja ne more pričakovati. To so med drugim povedali predstavniki republiškega
Tl CAS PRESNETI.. .
„Oj dopust, ti čas presneti!" bi lahko prosto po Prešernu minuli četrtek zarecitiral sekretar Janez Slapnik, ko je zaradi nesklepčnosti komiteja ZK objavil: „Dobimo se prihodnji teden." Potem Adolfu Sušarju ni preostalo drugega, kot da (sklepčno) sejo predsedstva ObSS vodi sam, kajpak s skrčenim sporedom. Vsaj nekaj od sklicane skupne seje!
Za njihovo brezskrbnost morajo poskrbeti odrasli. Na sliki: otroci v novem vrtcu na Ljubljanski cesti. (Foto: Mikulan)
LABOD V KENIJI?
V	Novem mestu pričakujejo delegacijo iz Kenije, ki naj bi se v Labodu pogovarjala o organiziranju tovarne srajc v tej afriški državi.
Vode, vode..
Vroči val je osušil polja in izvire. Vode so žejni ljudje in živina. Novomeško komunalno podjetje je dobilo te dni naročila za dovoz 61 cistern vode v 34 vasi, ki nimajo vodovoda. Največ prošenj za vodo je dobilo prejšnji teden. S svojo 4.000-litrsko cisterno ne more pogasiti žeje, zato je nekajkrat prišla na pomoč večja cisterna iz Ljubljane. Z gasilsko cisterno si ne morejo pomagati, ker je v popravilu.
V	novomeški občini so najbolj prizadete vasi: Cerovec, Gornje Sušice, Smolenja, vas, Češča vas, Mali vrh, Birčna vas, Uršna sela, Do-bindol, Dolž, Velika Bučna vas, Kuzarjev kal‘ Potočna vas, Dolenjske Toplice (novi del), Jelše, Ločna, Gornje Laze, Dolnje Kamence, Potov vrh, Bela cerkev, Krka, Jablan, Jurka vas (del naselja), Petane, Veliki Pod-ljuben, Muhaber, Stranska vas, Gabrje, Brusnice, Gum-berk, Češnjice, Sevno, Mirna peč, Plemberk in Veliki Cerovec.
Tudi v Suhi krajini vode hudo primanjkuje, vendar so tam pravočasno organizirali pomoč, tako da je cisterna vsak dan na poti.
Zaradi pomanjkanja pitne vode so pokonci poleg občinskega štaba za zaščito prebivalstva ob elementarnih nesrečah tudi SZDL in druge družbeno-politične organizacije ter krajevne skupnosti, ki organizirajo pomoč ogroženim krajem.
DELAVCE ZANIMA
V	delovnih organizacijah novomeške občine je do sedaj najavljenih že 180 javnih razprav o osnutkih ustav. Ta mesec bo 47 javnih razprav, 7 pa je že končanih. Udeležence razprav najbolj zanimajo odnosi v TOZD in med njimi, odnosi med proizvajalci in trgovino ter potrošniki, odnosi med denarnimi in zavarovalnimi zavodi in delegatski sistem. Predvsem je med delavci veliko zanimanja ža to, kakšen bo sistem volitev delegatov, področje njihovega delovanja in kako bo omogočeno n'ihovo aktivno delo.
cestnega sklada na novomeškem posvetu. Kljub temu bodo cesto od Žužemberka do odcepa proti spomeniku na Cviblju asfaltirali že letos, prihodnje leto pa naj bi prišli na vrsto cesta proti Mirni peči in asfaltirani podaljšek od Šmaijeških Toplic do Šmarjete. Predsednik Avbar je prepričan, da bo občina zbrala denar, ki ga bo treba primakniti k republiškim sredstvom za ta dela.
____________________ I.	ZORAN
NOVOLES: ANKETA O TOZD
V	Novolesu si še niso na jasnem, koliko TOZD bodo imeli. Trenutno je mnenje, ki so ga dobili od delegatov iz posameznih tovarn oziroma obratov, različno: polovica jih je za to, da bi TOZD ustanovili po obratih, polovica pa je prepričana, da bi bilo bolje TOZD oblikovati po sektorjih (delovnih področjih). Pripravili so anketni list, ki ga bo izpolnilo večje število zaposlenih. V razpravi je tudi že osnutek sporazuma. Le-tega bodo dokončno oblikovali, ko bo znano, koliko TOZD bo sestavljalo N o vole s.
Suhokrajinski drobiž
PRIPRAVE ZA OBNOVO DOTRAJANEGA ŽUŽEMBER-ŠKEGA MOSTU čez reko Krko so v polnem teku. Ustanovili so že odbor, ki bo skrbel za nemoten potek te akcije, in si porazdelili delo. Občani iz Budganje vasi so že pričeli urejevati obvozno cesto, ki bo izpeljana preko Tomaževega mostu za osebna vozila in vprežna vozila, strojna dela in glavne prevoze pa bo opravila krajevna skupnost. Ko bo obvoz urejen, bodo zaprli dotrajani most in pričeli odstranjevati dotrajan leseni del, ki ga bodo nadomestili z železobetonskim.
V	HINJAH BI RADI imeli industrijski obrat. Vodstvo hinjske krajevne skupnosti se o tem dogovarja s tovarno lahke obutve iz Šentjurja pri Celju. O njihovi želji bo razpravljal delavski svet tovarne.
ŽIVAHNO DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ je letos čutiti v Žužemberku. Odbori organizacij imajo zabeleženih več uspešnih akcij kot prejšnja leta. Posebno dobro je zbiranje prispevkov za spominski dom v Kumrovcu.
BRUSNIŠKI BLOK SE BREZ STANOVALCEV
Gradnja učiteljskega bloka v Brusnicah se je zavlekla in podražila. Tako z zagotovilom, da se bodo učitelji lahko vselili že s 1. septembrom, ni nič. Pričakujejo, da bodo zadnja dela v tem družinskem bloku te dni vendarle končali in potešili dolgoletna pričakovanja brusnrSkih učiteljev.
MINI ANKETA
O	naši dolenjski reki j&e veliko govori, piše, tudi stori se kaj zanjo, a je kljub vsemu temu še vedno predmet razočaranja. Morda bi kdo pomislil, da so ljudje že navajeni na vsakdanjo umazanijo in da jim-je vseeno, vendar naključno izbrani anketiranci pričajo drugače.
BORIS B LA ZON, komercialist: „Krka je v zgornjem in spodnjem toku še kar čista, medtem ko je njen srednji tok kot kanal. Od nekdanje lepotice ni ostala niti sled. Res, da so zgradili nov jez, vendar je to premalo. Za sanacijo Krke in gradnjo čistilnih naprav bi bil ob vseh samoprispevkih pripravljen žrtvovati še kakšen odstotek plače."
Krka
ALENKA SKRABL, uslužbenka,: „Včasih smo imeli kanale pod zemljo, zdaj pa je dovolj, da stopim na novomeški cestni most, in vidim velik naravni kanal, ki je bil nekoč Krka. Izboljšanja stanje naše reke se je nujno lotiti čimprej. Denar ne bi smel biti vprašanje."
ALBIN MRVAR, kovinar: „Krka še daleč ni več taka, kot je bila. Celo pri nas v Straži je že umazana, v Novem mestu je pa obupna. Dvomim, da živi še kakšna riba v tej svinjariji."
SINE BUDNA, študent: „Krka je v zadnjih letih močno propadla. Včasih sem se veliko kopal v njej, bila je polna živžava, zdaj pa. . . še prsta si ne upam pomočiti vanjo. Za Krko bi morali storiti vse, kar je potrebno, da ohranimo to eno od redkih ne povsem uničenih slovenskih rek."
EMA UDOVČ, študentka: „Letos se še nisem kopala v Krki, čeprav sem prejšnja leta vedno rada šla k reki na kopanje in sončenje. Preveč je umazana, da bi si upla vanjo. Zdi se mi škoda, da prepuščamo našo reko uničenju. Skoda bo nepopravljiva, če se pravočasno ne bomo odločili za pravičnejši in bolj kultiviran odnos do našega ožjega in širšega okolja."
IVAN SALEHAR, mizar: „V prostem času se ukvarjam z ribištvom in zato sem nad sedanjim stanjem naše reke zelo razočaran. Ribiči smo tesno povezani z reko in dobro poznamo njeno staranje v zadnjih letih. Tako ne sme iti! Z uničevanjem Krke se ne dela škoda samo ribištvu, ki je važna postavka v dolenjskem turizmu, ampak je škoda daljnosežnejša in zadeva splošno vprašanje ekologije."
M. MARKELJ
GENERAL TAVČAR OBLJUBIL POMOČ
V	sredo, 5. septembra, je prispel na Otočec poveljnik 9. amjade generalpodpolkovnik Franc Tavčar -Rok s sodelavci s poveljstva. Gostje so se zanimali za organizacijo SLO, pogovor s predstavniki novomeške občine pa se je nanašal tudi na tesnejše sodelovanje z JLA. Generalpodpolkovnik Tavčarje med drugim zagotovil pomoč vojakov pri graditvi novega novomeškega vodovoda. Pomoč bo prišla že te dni.
Novomeška kronika
TOPLEJE BO - V otroškem vrtcu v Kristanovi ulici urejajo centralno kurjavo, da otrok v zimskih dnevih ne bo zeblo in tudi nevarnosti, da se ob pečeh opečejo, ne bo več.
NEVARNOST ZA OTROKE - V kotu vrtne restavracije hotela Kandi-ja že dolgo zapuščen sameva nekdanji ribnik. Rib ni več v njem, samo mlakuža je še, polna smeti in listja. Otroci se radi plazijo okoli njega, nevarno pa je, da skozi odprtino v ograji ne pade kakšen v ta praribnik.
OZIMNICA - Kmetijska zadruga bo omogočila nabavo ozimnice v prodajalni Dom, v blagovnici v Žabji vasi, v Bršlinu in v skladišču na Prešernovem trgu. Da bo tudi sadja dovolj za kupce ozimnice, bo zadruga uvozila večjo količino jabolk iz Vojvodine.
STARI ČASI - V petek popoldne se je pred pekarijo nabrala dolga vrsta kot v starih, „dobrih" časih.' Zaradi redukcije toka peki niso mogli pravočasno speči kruha in so ga potrošniki lahko dobili šele v poznih popoldanskih urah.
TRŽNICA - Petkova tržnica je bila dobro založena, čeprav je bilo videti manj prodajalcev razne krame kot običajno. Cene živil so v glavnem nespremenjene, malo pa so padle cene sadju, posebno domačemu. Krompir je bil naprodaj po 2 din kilogram, paradižnik po 5 din, solata po 8 din, paprika po o om, fižol po 5 din, kumare po 3-4 din, melancani po 8 din in pesa po 4 din.
Od sadja je bilo dovolj jabolk po 4 din kilogram, hrušk po 5 din, grozdja po 7 din in breskev po 4 dinarje. Na tržnico so v petek zašli tudi prodajalci knjig in se tako pridružili tistim, ki skrbe za hrano.
ROJSTVA - Rodili sta: Darinka KOrasa izLobetove 45 - Natašo in Angela Blatnik iz Lamutove 11 -deklico.
SMRTI - Umrl je Jože Majerle* upokojeni železničar, v 65. letu starosti.
Ena gospa je rekla, da je nadvse hvaležna urbanistom, ki so dovolili stanovanjsko gradnjo okoli tovarne 1MV. Zdaj lahko poleg hrupa posluša tudi nočne narodno-zabavne koncerte, ki odmevajo iz tovarniških dvoran.
Ob Krki in v Cateških Toplicah je bilo drugo nedeljo v septembru malone več kopalcev kot sredi poletja. Kako tudi ne, saj je živo srebro poskočilo na 30 stpinj C. V čateških bazenih vodo že drugi teden močneje klorirajo. Ta varnostni ukrep so vpeljali, ko se je v Italiji pojavila kolera. (Foto: J Teppey)
Nič tolažbe, čimprej dejanja!
Kolektivi se drugod po Sloveniji bolje znajdejo — Ali bo res treba po kozarce čez mejo? — Organiziran odkup ozimnice še v zraku
To jesen so v zadregi mnoge gospodinje. Kaj pomagajo dobro založene trgovine in stojnice, če pa sadja in zelenjave ne morejo vložiti. Kozarcev za vlaganje ni nikjer, ne v Brežicah ne v Zagrebu in ne v Ljubljani. „Z lučjo jih lahko iščete, pa jih v Jugoslaviji ne boste našli,“ je dejala gospodinja Minka Mišič, s katero sva se srečali na brežiški tržnici. Kdo bi le vedel za pota našega uvoza in izvoza, kdo bi razumel omejitve, ki najbolj prizadenejo ljudi s skromnimi družinskmi dohodki?
In tako je pogovor nanesel na •ozimnico, na obete sindikatov za jesensko pomoč delavcem v stiski. „Navsezadnje bo moral sindikat skrbeti celo za kozarce," je hudomušno pripomnila Mišičeva. V trgovini z zelenjavo se je pravkar zanimala, če sprejemajo kaj naročil za ozimnico, in izvedela, da za organizirano akcijo še ni nobenega dogovora.
Na koledarju pa smo tisti dan zaznamovali že 5. september.
„Torej bo moral vsak plačati in zelenjavo po dnevnih cenah, kar po mojem ni prav,, je menila tov. Mišičeva in nadaljevala: „Čeravno je v občini precej pol-kmetov in vrtučkarjev, je v mestu še veliko ljudi, ki so odvisni samo od trgovine. Prepričana sem, da bi prizadevanja sindikata lahko veliko pomagala delavskim družinam. Vem za primere
drugod po Sloveniji. V nekaterih podjetjih so že lani organizirali nakup konzerviranih živil
po močno znižanih cenah. Včasih so bile cene za polovico nižje kot v trgovinah. O takih stvareh pri nas ne vemo nič. Pa kako prav bi prišlo, ko bi se ljudje lahko pravočasno
Rezervni in vojaški starešine so se zadnje mesece pridno usposabljali, praktično in teoretično. V nedeljo, 9. septembra, pa seje sedem ekip udeležilo občinskega tekmovanja v Mrzlavi vasi. Po preizkusu v streljanju so krenili na pohod po karti in azimutu, nato pa odgovarjali še na teoretična vprašanja. Najboljši posamezniki so bili Poldi Rovan, Tone Ajster in Franc Kene. Prehodni pokal je osvojila ekipa Brežice II. (Foto: Zupančič)
NOVO V BREŽICAH
GOSTOVANJA. Pri Zavodu za kulturo se je v petek sestala komisija za gledališka in druga gostovanja v sezoni 1973/74. Tokrat je bil dogovor predvsem načelen, o programu gostovanj bo stekla pozneje.
POD LASTNO STREHO. Posebna šola je dobila za svoje učence prostore starega šolskega poslopja, v katerem je do sedaj gostoval otroški vrtec. V k>li bratov Ribarjev je manj stiske, pa tudi sicer se učenci posebne šole pod sedanjo streho svobodneje počutijo.
MESNICE SE PRAZNE. Preskrba z mesom je v Brežicah še vedno pomanjkljiva. Samo govedina je stalno na zalogi, svinino le redko dobijo v prodajalnah. V hipu je zmanjka kadar jo pripeljejo.
PRIZNANJA IN NAGRADE. Ekipam nedeljskega orientacijskega tekmovanja je Združenje rezervnih vojaških starešin razdelilo pismena
Eriznanja. Trije najboljši posamezni-i so prejeli praktične nagrade.
NAD 200 SKUPIN. V Posavskem muzeju so imeli to leto na obisku
veliko skupin. Do sedaj so jih našteli kar 200. V poletnih mesccih ie prihajalo na ogled njegovih zbirk tudi
oskrbeli z raznimi konzerviranimi živili, zlasti letos, ko ni nikjer kozarcev za vlaganje.
In v zmoti je, kdor misli, da so Brežice kot podeželsko mesto cenejše od drugih središč. Cene se v Ljubljani in Brežicah sploh ne razlikujejo. Celo višje so pri nas kot na Gorenjskem, kjer dćbe pošiljke paprike po štiri dinarje, a tukaj jo plačujemo po šest dinarjev.-Lahko bi naštela še več primerov, o katerih sei.i se prepričala na svoje oči, in tako spoznala, v kako dragem mestu živimo.44
J. TEPPEY
precej tujcev, večinoma iz evropskih držav.
NOVE SOLE. Petnajstega septembra se bo iztekel rok za vpis v šole in tečaje pri delavski univerzi. Letos uvajajo tudi skrajšano šolo za poklicne voznike, ki so dokončali
E klicno šolo avtomehanične smeri, ndidate vpisujejo tudi v prvi letnik prometno-tehnične Šole, v prvo in drugo stopnjo gostinske šole in v prvi in drugi letnik komercialne šole.
CESTA SE KAR ZAPRTA. Na Trgu dr. Ivana Ribarja je velika prometna gneča. Cesta proti bolnici je še vedno zagrajena, kljub temu da so delo na gradbišču žc zdavnaj ustavili. Se dobro, da je to v Brežicah, kjer ljudje malo pogodrnjajo in potem z dobro voljo prenesejo tudi take zapore.
Na rešeto!
Predkongresna aktivnost ZK mora tokrat seči v sleherno okolje,
Občinski komite ZK v Brežicah bo to aktivnost usmerjal, spodbujal in pri tem vztrajal pri doslednem uresničevanju sprejetih programov. Ti pa vsebujejo sklepe za umiritev gospodarjenja, izpolnjevanje ustavnih dopolnil, naloge v kadrovski politiki, pri vzgoji in izobraževanju, stanovanjski politiki itd. Saj jih poznamo.
Osnovne organizacije ZK bodo tačas ocenile svoje delovanje, zabeležile še neopravljene naloge ter se dogovorile, kako bi sprejete sklepe čimprej in čim dosledneje uresničile. To je čas, ko bodo na rešetu posamezni člani ZK, čas, ko bodo ocenjevali njihovo prizadevanje in uveljavljanje v svojem okolju.
Vse tiste, ki so nameravali prevedriti revolucionarno obdobje zimskih in spomladanskih mesecev, bodo organizacije poklicale na odgovor in obračunale z njimi. Za nekatere bodo dovolj opozorila in opomini, vendar tudi brez izključitev ne bo šlo. Za popuščanje aktivnosti med članstvom ZK ni opravičila.
V. P.
VRNILI SO OBISK
V	hotelu Turist v Brežicah so v ponedeljek, 10. septembra, priredili sprejem za dvajsetčlansko delegacijo odbornikov iz Obrigheima v Zahodni Nemčiji. V Posavju so sc gostje mudili od petka popoldne. Obiskali so vse tri občine in si ogledali kulturne in druge zanimivosti.
VINSKI SEJEM NA ČATEŽU
Na Čatežu so v nedeljo, 9. septembra, imenovali prireditveni odbor za organizacijo lovske razstave in vinskega sejma. Prireditev bo od 7. do 11. novembra v prostorih stare čate-ške šole. Na poskušnji cvička bo komisija podelila plakete za najboljše vzorce. K sodelovanju bodo povabili kmetijske organizacije iz krške in brežiške občine ter zasebne vinogradnike z gorjanskih pobočij. Sejem bo poslej vsako leto na Martinovo.
„PO POTEH KOZJANSKEGA ODREDA"
„Na desno! Naprej, marš!“ Tako se je v soboto, 1. septembra, začela na Senovem dvodnevna mladinska akcija občine Krško ,,Po poteh Kozjanskega odreda". 26 mladink in mladincev mladinskih aktivov ter 14 vojakov iz garnizije Cerklje je najprej položilo venec na spomenik padlih borcev na Senovem, kjer je predsednik občinskega združenja ZB NOV Karel Šterban opisal delo aktivistov in OF tega področja. Med potjo so obiskali več partizanskih krajev, prvo partizansko bolnišnico na Bohorju in položili venec na spomenik padlih v vasi Ložca. Prenočili so v Dobravi pod Bohorjem v koči Netopir; čeprav utrujeni, so ob velikem tabornem ognju zapeli in zaplesali kolo. Naslednji dan so pohod nadaljevali do Planine, od koder jih je avtobus odpeljal v Kozje, kjer so se udeležili osrednje proslave zbora aktivistov OF Kozjanskega okrožja.
Smola pa taka! Še dobro, da se je vse skupaj srečno končal0-^. Grozina iz Zalok se je 4. septembra brez skrbi peljal s torjem čez savski most v Krškem. Nenadoma je počilo, ^yIoi in odkotalilo se je desno sprednje kolo in vozilo je zanes*0 f pločnika. Traktor znamke URSUS je star leto dni, kupili pa trgovini Agrokombinata v Krškem. (Foto: J. Teppey)
Pri Labodu vsi za izplačilo
Delavski svet TOZD »Libna« Krško je za enkratno neobdavčeno
Nenehna rast stroškov za vsakdanje potrebe nevarno ogroža življenjsko raven delavcev z majhnimi osebnimi dohodki. Jesen prinaša družinam kopico dodatnih skrbi, saj se morajo oskrbeti s kurivom, z ozimnico, obleko in obutvijo, če imajo šolarje, pa morajo odšteti precejšnje zneske za knjige in druge potrebščine. Akcija sindikata za pomoč je povsod naletela na odobravanje.
Družbeno-politične organizacije novomeške tovarne perila Labod in njenih temeljnih organizacij združenega dela v Krškem, Novem mestu in v Ptuju so se zavzele za to, da bi v
NEKAJ TISOČ IZVODOV ZA OBČANE
Izvleček iz predloga srednjeročnega razvoja Posavja bodo v žepni obliki razmnožili v nekaj tisoč izvodih, da ga bodo ljudje lahko prebrali pred javno razpravo. Predlog razvojnega koncepta je napravljen in vsebuje nad 200 strani gradiva. V celoti ga bodo prejele vse družbenopolitične in delovne organizacije ter interesne skupnosti, da se bodo lahko poglobljeno vključile v razpravo.
Odprte karte
Proti nezakonitosti
Na finančne težave ali nepravilnosti pri poslovanju opozori delovni kolektiv lahko le tisti, ki zanje ve. To opozorilo pa je učinkovito, če je pravočasno. V zadnjem hipu sc ne da več veliko popraviti.
Marsikdo bo vprašal, na kateri naslov naj se obrnejo samoupravni organi, če so v dvomih. Brez skrbi lahko vprašajo za podatke in za nasvet podružnico službe družbenega knjigovodstva. V Krškem je kolektiv podružnice že sam sprejel obširne naloge za boljše obveščanje organizacij združenega dela in njihovih samoupravnih organov.
Z opravljanjem nadzorne funkcije bo ta služba prispevala svoj delež pri krepitvi samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela. Cc bo treba, bo v perečih primerih opravila revizijo vsega poslovanja in potem obvestUa o svojih odkritjih organe upravljanja in vse delovne ljudi. Na pomoč bo priskočila tudi z nasveti, da bodo kolektivi laže spravili stvari v red.
Podružnica službe družbenega knjigovodstva obeta nadalje strokovno pomoč pri razvijanju notranje kontrole v delovnih organizacijah. Na zahtevo samoupravnih organov bo SDK nadzirala tudi izvajanje' normativnih aktov pri finančnem in materialnem poslovanju organizacij združenega dela.
K uspehu vodi le delo z roko v roki. Brez sodelovanja ni mogoče pričakovati pravočasnih opozoril, čeravno si bo SDK tudi sama prizadevala onemogočiti nezakonite pojave, nepravilno delo in škodljiva stranpota v delovnih kolektivih.
J.TEPPI Y
organizirano akcijo sindikata vključili tudi predlog, po katerem bi podpisniki družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov lahko izplačali iz sklad()v skupne porabe enkraten znesek za ozimnico brez obdavčitve.
Po tem predlogu bi dobili delavci z osebnimi dohodki od
1.500 din po 600 din pomoči na mesec, zaposleni s prejemki od 1.500 do 2.500 din pa 420 din. Pomoč naj bi prejeli tudi upokojenci, katerih pokojnina ne presega zneska 2.500 din. Za upokojence Laboda pa so družbeno-politične organizacije tega podjetja predlagale jesensko izplačilo 300 din.
Sindikalne organizacije pri Labodu bodo razen tega popi-
MLADINA JE POPRIJELA
Med letošnjimi počitnicami se je Turistično društvo Kostanjevica dogovorio s športno sekcijo mladinskega aktiva za delovno akcijo. Mladinci so očistili strugo Krke in Studene, okolico kopališča,-obnovili barako na kopališču in skopali 50 m dolg
iarek za vodovod, tako da so že lah-co uredili na kopališču prho in stranišče.
enci^
sale tiste družine, kis? S^Q$ najbolj ogrožene, da dikat po posameznih l« j! plačal še dodatno p svojih sredstev.	n	tjbJl
Delavski svet TOZ ^ Krško je o predlogu «W. sp, 29. avgusta in ga v c	^
jel. Dva dni kasneje	$
predlog izrekel tudi	^
delavski svet. Tako se j	^
je med prvimi vključMfrd
janji v vseslovensko s
akcijo.
ŽENSKE V MANJ^
Zveza komunistov v krs .1
šteje 565 članov: žensk pa 131. Letos j o&A sprejetih 25 žensk m‘ eJjc # : mlaj šili članih se razmeU
minja.	»uiST*™	i
ZAHTEVAJO uRf
NAČRT KOSTANJA ,
. uii V K°5‘® V ’
Prejšnjo sredo je v	\
ci razširjen sestane^ ;ij o drugim so se dogo v
Kostanjevičanov na -OF Kozjanskega rezultate zbiralne aKc J	,
Doma ZB in mladine ^ ne^2« , ugotovili so, da s° P $ f 3 ni akciji ter neprjW^^I v Kostanjevici -jji A okrog 5000 dm. ^kuPn05,^o^
skupaj s krajevno skuPijcjori^f rističnim društvom p . koj1^/ no Krško prošnjo, nj^ P
izdelajo urbanistični
vice.
KRŠKE NOVICE
BAZEN SE ODPRI - Lepo vreme in topla voda privabljajo na bazen pri tovarni celuloze in papirja številne kopalce. Bazen bo odprt, dokler bo lepo vreme še držalo in bodo krški plavalci tamkaj te dni organizirali še klubsko prvenstvo. Poleg tega bo v njem tekmovanje moških in žensk v okviru občinskih delavskih športnih iger.
OD KOD POMOČ? Člani izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti so na zadnji seji razpravljali tudi o problematiki dveh godb na pihala: krške in senovske. Menili so, da bi jim morale pomagati sindikalne organizacije v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj*4 in senovske-ga rudnika rjavega premoga, saj kulturna skupnost nima dovolj denarja.
ALI SAMO PRI BESEDAH? -Zamisel temeljne kulturne skupnosti, da bi tudi v Krškem organizirali gostovanja slovenskih poklicnih gledališč, bi res veljalo podpreti in uresničiti. Predlog o razpisu gledališkega abonmaja verjetno ne bo ostal brez odmeva, Četudi bi na ta način zbrali le del denarja za kritje vseh stroškov. Ostali denar bi zbrali s pomočjo kulturne skupnosti in s prodanimi kartami za gledalce, ki sc ne bi vključili v abonma.
ZNOVA „INF0£^ te JV { Turistično dr^tvo . info^tJ , novno izdalo ,, P- jezi^ jfl ^ > priljubljeni v°d, ’m vUH° *10« I
ne z voznim redom	V .
busov, z uradnin'1 ^ časom trgovin e|o$flJ marsičim driagi^ ^^jeV, stane pet nov* d»J	.
nrctledni načrt »J a	^
dovane »nforniat J	|
za občinsko tfcd«*	^
nico in Senovo.	V	't>
AMATER SEč^KfW/ * Viktor Zemljak- ^ let L
likovnih aniat ^0\,c^ s\oK f H stavno ^on°kojes^b0^r *1 dan". Po iem’^u in	i
stavljal vCrnond^^vo,	,,
petek odprl jon>a m v ^ V(^ t?,
riji pričeli jese«^	\
ure.'^P0*	°
V	Krškem se je te dni začela javna razprava o osnutku ustave, ki jo vodi izredno širok krog aktivistov in predavateljev. Razgovore o ustavi so napovedali v 30 krajih občine, tako da bodo z novostmi seznanjeni tudi v najbolj oddaljenih predelih občine. Vzporedno z akcijo Socialistične zveze teče tudi akcija sindikata, ki bo 15. septembra začel tolmačiti ustavo po delovnih organizacijah.
Z USTAVO
V	VSAKO OKOLJE!
'Z~'-
r$'&
?f\ 0-f?fa'/O -c?
i-r- ž	C	;	A^
&
*
^ .^Z/
t0NESEUSK^r
KOLINE... KOLINE
&atalj0n
! ^°venci-fart'zanov Je vihral ’ S?* oblak K-en^^ kakor hudo-f ,tanka. 7dl- n* nikjer ob-
* ^evske	P°8nalo skozi fi !l^Peniai n« ve* zdaJ SP61 se fl S, Dre,p(0 Pečinah nad Čab-
>sstraieKo|p».«“
*1 in86 spet na n? ^aški strani
J bftk^ikonU unad Kočevsko
□ A* Skn	0rcev so votl°
rQ podgane so
*	1 je bUa lako* £ d<»»^re*ekčez te po
/ BiK ženskp ’ ,v katerih so "V ®baniV«, ,SKe Peklo xQ
ffl lako’taUTaj kjer ieaL!lUdič’ ni \\> VM;: • ^ vseh 1	, k’ t3m Je
rA site vasi cestah> ki
$ 115 Orol-^ki tamP-a S0 zabrneli
?T«^t0^miJ„eKmrtigrala / Vn ,ne Že vih brzostrelk.
J$ SCa*‘ zemlji'ra>‘alj?n p° }*5 ^ v ■, °gnipni . °^njenega
f» % |>do £. 1 oe-iz zase’ $i C^t; s * b‘ie na življe* ,£ »Uti žlezen®'mraz’ lakota,
.Sjs'saaasr;
i^«ri2S
::i "frC?? b»wiJ?0
>r»i! Tre«; S‘P • • • Ne, • J*** Mr> i • * Rafel se ie dt , A	Četrti	„J!
tf/
/j ^jUi^0[i St'ei P0*40?1111 na
SSSfc > ittt'f‘5,,e,in
'X j Se *n°va stei. tnaJst-&> 'o\l>nao»okV- prvi • • • ’’ SLf S : Ne ^..eble noge! nr
) S jea Pol £"0 Je strmel v
islm atr«*; obe
mu le\^°u*ačen'
mu if J rknU "a
teare J?dnesl“ kronsko slraSeil y
!‘k'fcdan,ia
u Ra :®Ce svetniku rnil ji ,starosl raz-
zemljevij v
medlo svetlobo, zapičil pogled v pota in stezice ter dejal fantom:
„Ste pripravljeni nositit svoje kosti še dobršen kos poti na-prej? “
Osem ust je odgovorilo:
„Samo naprej, tu pogine-mo!“
Komandant je stal pod svetnikom, z nasprotne stene so se mu pačili hudički iz poslednje sodbe, s kora je sfrfotala sova in sedla na glavni oltar in njene velike okrogle oči so se svetlikale ko dve peklenski lučki: Komandant, ki je bil čeden fant, zdaj pa zaraščen v obraz kakor gmajna, se je zganil, potegnil svinčnik iz žepa in stopil k zidu. Na svetle peruti angela je narisal majhen krog in dejal fantom, ki so se gnetli okoli njega:
„Zdajle smo tu. Sli boste po tej črti," je govoril, ko je risal črto čez angelova peresa, „prav do Koprivnika, toda pod njim, tam, kjer nekje še poka, potlej pa po tejle črti na Knežjo lipo in do vrha Tanče gore ..
Vseh osem fantov je dahnilo, kakor da bi jim mora padla s pleč:
„V Belo krajino ... !“ „Uganili ste, fantje! Tam je ljudstvo, ki ima zlato srce za partizane, bataljon pa je lačen, grintav in do zadnje koščice pretegnjen. Je tako ali ne? No, fantje, kaj se vem zdi, koliko časa že nismo imeli toplih žlic v ustih? “
„Kar zračunajmo!“ je dejal mlad, mršav partizan. „Zadnjo mulo smo skuhali na Travni gori... To je bilo natančno pred tremi tedni. Potlej pa kakšna repa, iz njive potegnjena, korenček . .
V tem hipu je fant debelo pogledal, trikrat je zavrtel oči okoli in okoli, kakor da bi se ga hotela lotiti božjast in je omahnil med cerkvene klopi. Sova je prestrašeno sfrfotala z oltarja nazaj na kor.
„No, vidite, sila je velika!44 jc odločil komandant. „Odprite nam vrata do kruha.“
In tako je odšlo na pot samo sedem lačnih partizanov. Lakota pa je svinja brez primera. Lakota žre človeka; lačen želodec sebe žre, lakota žre srce, možgane, da, lakota je vlačuga, ki ji ni para! Sedmim fantom je misel na Belo krajino podžgala pete, da so pogumno hodili. Pred očmi so se jim v prividih kazali hlebci kruha, majolike z metliško črnino, v zraku so duhali česen iz klobas. Onkraj Koprivnika so se izognili nem-
ških tankom, čez Knežjo lipo so se zapodili kakor veter, in ko so prisopihali na vrt Tanče gore, so se sesedli v sneg in se smejali kakor otroci. Kako bi se ne? Kot nalašč, njim na voljo, se je zimska čemerna sivina pretrgala, v oblakih se je pokazala jasa čistega sinjega neba in sončni žarki so kakor zlati curki padli na Črnomelj in semiške gorice. Pa se fantje že spet ritenski rinejo v goščo. Nekaj se premika tamle na cesti... Poležejo na trebuh, šklocnejo zapirače na puškah, pa ni bilo treba. Fantje v grohot in kar bezljajo na cesto. Tri mlada belokranjska dekleta so!
„Kam pa, kam? “ dihajo fantje v dekleta.
„Po sol na Primorje! Ste kaj lačni, fantje? “
Vseh sedem fantov sedi na hlodu, tri belokranjska dekleta so med njimi in iz koša štrli hlebec kruha ... Oh, kako lepo je biti partizan. Na mah je vse hudo pozabljeno. Saj so vendar tu tri mlada belokranjska dekleta, ki so razrezale ves hlebec kruha partizanom in bodo same lačne na dolgi poti, oh, in teh sedem partizanov ve, da bi jim dale be-lokrajinska dekleta svojo srčno kri piti, če bi ne imele hlebec kruha s seboj. Oh, zlata belo-krajinska dekleta!
„Ne, Nemcev ni več pri nas, toda vse so pobrali!*4 so čebljala dekleta in potem so se ločili: fantje nazaj po bataljon, dekleta po sol in fantje so vso dolgo noč hodili nazaj z bataljonom, in ko je bil bataljon na vrhu Tanče gore, je že zadišalo iz doline po moki in zdravju.
Privlekli so se po strmem klancu v vas in komandanta je skrbelo, ker so Nemci vse pobrali. Šli so mimo velikih hiš, pa se niso nikjer ustavili. Komandantu je bilo težko potrkati na dveri in prositi kruha za bataljon. Toda fantje so začutili srce Bele krajine, te krušne mamice partizanov. Najbolj polomljeni so se zravnali, šantavi so krepko stopili in skozi vas so iz vsega grla zažingali o Slovencih kremenitih, in ko so prišli na konec vasi, so zagledali na levo roko leseno hišico in zadaj za hišico so vlekli prašiča iz kože.
„Zdravo, fantje!“ je zaklicala gospodinja. „Uvala vam, ker ste pregnali Nemce od tod.“
„Zdravo, zdravo, mamka!“ so odvračali fantje in ves bataljon sc je zgnetel na dvoiišče.
„Boste majceno počakali, koj bodo koline!44 jim je dejal gospodar in fantje so že lezli v
Odločili so se za poklic
Kako so se mladi na Dolenjskem odločili za svoj poklic, o tem najbolje govore podatki o vpisu v srednje in poklicne šole.
V Novem mestu sta dva tipa gimnazije: splošna in pedagoška. V oddelek splošnega tipa so letos sprejeli 93 dijakov, 16 so jih morali odkloniti Slednji so se večinoma vključili v pedagoški oddelek, kjer je vpisanih skupno 61 dijakov.
Ekonomska srednja šola ima dve smeri: ekonomsko in upravno-admi-nistrativno. Za obe smeri se je prijavilo precej več dijakov, kot so jih mogli sprejeti. Za ekonomsko smer je bilo 80, za upravno-administrativ-no pa 60 prijav. Sprejeli so v vsak oddelek le po 38 dijakov. Vse druge so morali zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. Zanimanje za to šolo je zelo veliko, saj je bilo poleg odklonjenih prijavljenih še 40 dijakov, ki so zamudili rok vpisa.
Na šoli za zdravstvene delavce imajo tri oddelke: splošno ambulantni, klinični in pediatrični. V vsak oddelek so sprejeli po 34 dijakov. Odklonili so jih 14, v glavnem zaradi pomanjkljivih dokumentov.
V novomeški kovinarski šoli je bilo število učencev neomejeno. Sprejeli so skupno 165 učencev, in
sicer 73 kovinarjev in 92 avtomehanikov.
Kmetijska šola na Grmu ima letos v prvem letniku 38 mladih bodočih kmetovalcev.
Na gimnazijo v Črnomlju se je vpisalo 46 dijakov, sprejeli so vse, ki so se prijavili.
Poklicna šola tovarne BELT ima 25, šola pri tovarni BETI iz Metlike pa 44 novih učencev.
V Brežicah se je vpisalo v gimnazijo splošne smeri 82 dijakov, pedagoške smeri pa 30. Sprejeli so vse, ki so izdelali osnovno šolo vsaj z dobrim uspehom.
V brežiško šolo za blagovni promet so v prvi letnik sprejeli 32 dijakov.
.V Krškem je tehnična srednja šola, kamor so sprejeli letos 120 novih dijakov, v poklicno šolo pa bo hodilo okrog 70 novih učencev.
Vse šole so že pričele pouk, le na novomeški gostinski šoli se prične pouk šele 15. septembra. Na to šolo prihajajo učenci, ki sklepajo pogodbe z gostinskimi podjetji, kjer bodo opravljali prakso. Zato dokončnih podatkov o vpisu še ni bilo mogoče dobiti.
Na nobeni šoli letos ni bilo sprejemnih izpitov. Kriterij za sprejem pa je bil v glavnem uspeh v osnovni šoli.	IVAKRŽE
bajto, eni na peč, drugi na tla okoli peči ter na mizo in v črno vežo in kar otrpnili so v toploti domačije. Ubožna slamnata streha se jim je zdela kakor krov palače, kakršno vidiš samo v sanjah.
Komandant pa na plan h gospodarju. Skrb ga je razjedala, nobene vezi še ni imel s štabom divizije, nobenega denarja ni bilo v njegovi torbici, fantje pa so na smrt lačni in zdelani. Hodil je okoli prašiča, ki ga je gospodar že razparal, inje vprašal:
„Hudirjevo majcen je tale prašiček, mar ne? 44
„Ha, majcen, majcen, še enkrat tolikšnega pa so mi Nemci požrli!44 je jezno zabrenčal gospodar.
„Pa je to vse, kar imaš? 44
„Na, poglej, svinjak je prazen!44
„Hm, hm, ne zameri, hišo smo ti posvinjali!44 menca komandant. „Ko se bodo fantje pogreli, jo bomo odkurili!44
„E, koline boste menda pričakali!44 se razburi gospodar, „Kata, Kata, daj fantom vina, da bodo laže čakali!44 je zavpil gospodar ženi, ki je rinila polena pod kotel.
„No, čaj, gospodar, tovariš, pametno spregovoriva!44 je pričel komandant. „Če bo moj bataljon svoja lačna usta razklenil, ti od prašiča ne bo ostalo niti za ričet.44
Gospodar je prenehal rezati, zapičil je nož v prašičevo stegno, nekajkrat požrl slino, resno se je zagledal v mladega komandanta, poklical še ženo k sebi in vprašal:
„Tovariš komandant, koliko mož je izgubil tvoj bataljon v borbah z Nemci? 44
„Šestnajst!44 je mrko odgovoril komandant.
„Glej, vi ste branili našo zemljo, naše žene in naše otroke. Šestnajst mladih možje plačalo ta krvavi račun. Jaz pa bom žrtvoval tega prašička. Moj delež pri tem računu je proti vašemu hudo majhen. Je tako, tovariš? 44
Komandant je začutil, da mu v grlu nekaj stoče, nekaj velikega mu lomi srce, mu rine solze v oči. Plane h gospodarju, objame ga okoli vratu in nič ne reče. Gospodinja ga mehko prime pod roko in ga pelje v hišo, in ko se ji pogled užge po vseh teh izmučenih očeh, gre od partizana do partizana in jih boža, ta neskončno dobra, plemenita belokrajinska mati.
Kmet v novi ustavi
Glede položaja kmetov in osebnega dela nasploh osnutek republiške ustave ne prinaša načelnih sprememb in se drži okvirov ustavnih dopolnil.
Ustava zagotavlja kmetom lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v velikosti največ do 10 ha, z izjemno v gorskih in hribovitih predelih. Lastninsko pravico omejuje ustava na zemljiščih v mestih in v naseljih mestnega značaja ter sploh na območjih, kjer je predvidena stanovanjska ali druga kompleksna gradnja. Kolikor je na takih zemljiščih že lastninska pravica, je predvidena razlastitev proti pravični odškodnini, kot je’ bilo že doslej. Poudarjeno je, da so zemljišča, gozdovi, gozdna zemljišča, rude in druga naravna bogastva dobrine splošnega pomena, ki so pod posebnimi, z zakonom določenim varstvom. Vsako zemljišče je potrebno zato smotrno izkoriščati.
Smortno je, da se kmetje prostovoljno združujejo v zadru-
gah in različnih oblikah kooperacije. Kmetje obdržijo lastninsko pravico na delovnih sredstvih, ki so jih združili v zadrugo, če ni s pogodbo določeno drugače. Kmetje, ki svoje delo in svoja sredstva združujejo v kmetijsko zadrugo ali drugo organizacijo združenega dela, enakopravno z delavci upravljajo to zadrugo in skupno z njimi odločajo o delitvi skupaj doseženega dohodka. Za odtujitev družbenih sredstev, ki so bila ustvarjena s skupnim delom kmetov, je potrebno soglasje združenih kmetov.
Gozd je dobrina splošnega družbenega pomena, zato je gospodarjenje z gozdovi v družbeni lastnini in z gozdovi v zasebni lastnini skupna. Kmetom, lastnikom gozdov, zagotavlja ustava sodelovanje pri upravljanju in gospodarjenju z njihovimi gozdovi, kot tudi gospodarjenje z dohodkom, ustvarjenim na podlagi njihovega dela in njihovih vloženih sredstev.
(Iz Kmečkega glasa)
Z VINSKEGA SEJMA:
Skromna bera kolajn
Na letošnji mednarodni vinski sejem v Ljubljani, ki je bil odprt v petek, 24. avgusta, in je trajal do 2. septembra, so poslali v oceno svoja vina, žgane pijače in sadne sokove tudi nekateri proizvajalci z območja Dolenjske. Vzorci so prejeli naslednje ocene:
AGROKOMBINAT KRŠKO -VINSKA KLET KOSTANJEVICA: Sremčan (konzumno belo vino), letnik 1972, srebrna kolajna, cviček 1972 nobenega priznanja oziroma odlikovanja.
KZ GABROVKA-DOLE-OBRAT PRESAD: srebrni kolajni za naravni brinovec 45 odst. (v kategoriji destilati in žganja), in za Jur-jev pelinkovec, 28 odst. (v kategoriji likerji in grenčice). Razen tega je KZ Gabrovka prejela pismena priznanja za ananasov sok, brusničev sok in ribezob sok, borovničev sok pa je ostal brez priznanja. Vsi Presa-dovi sokovi so bili uvrščeni v kategorijo ..naravni, pasterizirani, bistri sadni sokovi. “
Na letošnjem sejmu so bili najbolje ocenjeni sadni sokovi podjetja FRUCTAL ALKO, ki so dobili dve najvišji odličji „Grand Prix“ (GP), 6 zlatih kolajn itd., nadalje podjetje INF.X VINO 2UPA, dva GP, 5 zlatih kolajn itd., ter IPK SRBIJANKA VALJEVO en GP, eno zlato kolajno itd.
Na sejmu ima razstavni paviljon tudi DANA z Mime, ki letos ljubiteljev svojih pijač ni presenetila le z novima pijačama „Angeliko** in „Kosobrinom**, ampak tudi z dejstvom, da ni poslala v oceno nobenega vzorca sadnega soka in žgane pijače. Pravega odgovora, zakaj so to storili, ni d5 noben predstavnik DANE, čeprav jih je bilo na otvoritvi veliko. Nekateri so namignili le, da je DANA dobila doslej že veliko kolajn, ki pa jih niti na znala prav izkoristiti. Vendar tudi ta odgovor ni prepričljiv.
Kljub temu naj na zaključku omenimo, da je paviljon DANE na sejmu dobro obiskan, v njem so se razmeroma dolgo zadržali tudi vsi najvišji predstavniki domačega družbeno-političnega življenja in tuji gostje, ki so se udeležili otvoritvene svečanosti sejma VINO 73.
J. PRIMC
Okroglo »Vino 73«
VINO JE HRANA - Na sejmu VINO 73 je en izmed govornikov na otvoritvi poudaril: „Doseči moramo, da bo vino del prehrane, in se tako izogniti alkoholizmu**, nakar smo odšli na „prehrano** v spodnje prostore.
GORAK VINJAK - Se prej so odšli visoki gostje z vsem spremstvom na sprehod oziroma ogled razstavnih paviljonov. Najprej so jih ustavili pri paviljonu 2UPSKI RUBIN, kjer so jih postregli z vinjakom ,.Šampion 1973“. Ker je bilo gostom vroče, so jih postregli kar s toplim vinjakom, da se ne bi prehladili. Ko sem vprašal dekle, zakaj strežejo s toplim vinjakom in če nimajo ledu, je dejala: „Jaz sem tu, da strežem, na led in drugo naj pa drugi mislijo.**
ANGELIKA ZAME - V paviljonu DANE so me vprašali, kaj bom pil, in sem rekel, da ANGELIKO, ker na njej piše „Angelika prava še vraga premaga**. Ena izmed deklet mi je takoj prinesla celo steklenico, a se je zastopnik DANE ustrašil, da je ne bi odnesel, in je rekel dekletu, naj steklenico odnese in prinese le 0,3 dl za pokušnjo.
SLOVENCI IN ROŽE - Pred paviljonom DANE sem prestregel tole ugotovitev enega izmed obiskovalcev: „DANA uči Slovence spoznavati zdravilne rože. Vsako leto eno. Zvrstile so se že artičoka, hermelika... in zdaj angelika.*,
Septembra 1973
DOLENJSKI LIST
15
Mb J/l Zfcl filj |f ^fk
Za 2 odstotka boljši učni uspeh - Letos 9 učencev več - Učiteljev skoraj dovolj - Premalo prostora za eno izmeno - Nova centralna kurjava
Ob začetku novega šolskega	Jerše	in ji zastavili nekaj vpra-
leta smo obiskali ravnateljico	sanj.
osnovne šole Kočevie Dano - Koliko učencev je imela
r: V\'
Šolski umiki v teh dneh najbolj pritegujejo pozornost učiteljev in učencev. Nekateri so z razporedom zadovoljni, drugi ne. Na sliki: Tako so prve dni v novem šolskem letu „proučevali" umik učitelji osnovne šole Kočevje. (Foto: J. Primc)
Sto občanov taji premoženje
Taka je ocena komisije za ugotavljanje izvora premoženja - Za zdaj nič imen
Pri Darinki Novak, tajnici komisije za ugotavljanje izvora premoženja občine Kočevje smo zvedeli, da je obvestila o premoženju podalo do roka 158 občanov, nato pa do 1. septembra še dva.
Po oceni komisije so zaposleni v družbeno-političnih organizacijah, pravosodju, upravnih organih in vodilni v delovnih organizacijah v glavnem vsi, ki so bili to dolžni, tudi vložili napovedi. Menijo pa, da ni vložilo napovedi okoli 100 občanov, ki imajo nad 300.000 din premoženja. Teh 100 bo komisija osebno pozvala, naj vlože napovedi. Kdor tega ne bo storil po pozivu, je lahko kaznovan s 5.000 do 10.000 din denarne kazni, kljub temu pa ga bo komisija še obravnavala.
Komisija je že pregledala vsa dospela obvestila oziroma napovedi, zdaj pa bo obravnavala vsak primer posebej. Ugotavljala bo, od kod vsakemu premoženje. Postopala pa bo proti tistim, ki ne bodo mogli z dohodki utemeljiti svojega premoženja.
Razen teh 160 napovedi bo komisija proučila še 5 predlogov za ugotavljanje izvora premoženja, ki sta ji jih posredovala davčna uprava (2) in javno tožilstvo (3). Če bo komisija ugotovila, da je med dohodki in premoženjem razlika, bo uvedla postopek zoper posameznika.
Komisija ne bo objavila imen prijaviteljev premoženja. Po veljavnih predpisih - tako smo zvedeli — so vsi podatki do izdaje odločbe tajni. Javni so šele ko je za posameznika izdana pravnomočna odločba o odmeri davka od nenapovedanega dohodka. Za nenapovedan dohodke znaša davek kar 95 odstotkov.
J. P.
šola lani in koliko letos?
- Na našo, kočevsko šolo je vpisanih 1565 učencev ali 9 več kot lani. Za podružnične šole še nimamo podatkov, vendar menimo, da jih bo obiskovalo skupaj okoli 500 učencev.
- Kakšen je bil učni uspeh lani?
- Po popravnih izpitih, ki so bili konec avgusta, znaša učni uspeh 98,6 odst. in je za 2,13 odst. boljši kot leto prej.
- Imate dovolj učiteljev in prostorov?
- Manjka nam le učitelj v Strugah, na centralni šoli v Kočevju pa bi potrebovali enega za telesno vzgojo in dva za tehnični pouk. Za enoizmenski pouk bi potrebovali še 15 novih učilnic pa še staro Bračičevo šolo bi morali obdržati. Zdaj imajo še mnogi učenci od 1. do 5. razreda pouk popoldne. To je posebno težavno za tiste starše, ki imajo službo dopoldne, če imajo otroci pouk popoldne. Tako so otroci skoraj ves dan brez nadzorstva.
- Vendar imate za slednje organizirano podaljšano bivanje?
- Tudi letos bomo imeli le 3 oddelke podaljšanega bivanja: dva za višje razrede (predmetna stopnja) in enega za nižje (razredna stopnja). V teh oddelkih so otroci, ki jim gre slabo v šoli in ki bi bili brez nadzora, ker so starši v službi takrat, ko otroci nimajo pouka. Ti otroci so torej v šoli v varstvu, na hrani, razen tega pa napravijo še naloge in se nauče za naslednji šolski dan.
- Letos se je hkrati z redno šolo začela tudi mala šola.
,	- Mali šolarji imajo pouk dva-
krat na teden. Imamo 4 oddelke po 19 učencev. Razen tega jih še okoli 60 obiskuje malo šolo pri vrtcih, kjer so že sicer v varstvu.
- Ob zaključku nam povejte še, katere šole ste med počitnicami obnavljali ali jih boste še do konca leta.
- Največ denarja bo porabljeno za obnovo šole v Strugah, ki bo konec tega meseca slavila 100-letnico, in za urejanje centralne kurjave v stari Bračičevi šoli v Kočevju.
J. PRIMC
Hočete vedeti, .kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
Zagrebčani ob Kolpi
Živeti pri nas v Kolpski dolini ni lahko. Naj si bo kmet ali kajžar, vsak mora od zore do mraka trdo delati, da si prisluži skorjico vsakdanjega kruha. Vendar kljub težkemu življenju ne bomo nikakor dopustili, da bi Kolpska dolina, po nara/i tako lepa, izumrla.
Dolina Kolpe od izvira pod Snežnikom pa do Bele krajine je že zače-
DROBNE IZ KOČEVJA
OBNOVILI SO prehode za pešce. Zelo lepo je sedaj po mestu. Kakšna pa bo korist ali varnost pešcev, se bo pa še pokazalo. Vozniki so brezobzirni. Zelo redki dajo pešcu na prehodu prednost, zato se pešci ne upajo prečkati cesto, tudi če je tam označen prehod. Raje počakajo, da gre avtomobil mimo. Tako je ves trud m strošek zaman. Avtomobili drvijo svojo pot, pešci pa čakajo, ker se le tako izognejo zanesljivi nesreči.
ŠOLSKI POUK je pričel in po mestu je velik živžav pešcev, koles, mopedov in avtomobilov. Vsak želi priti čim udobneje do svojega cilja, ne oziraje se na pešce. Prve nesreče šolskih otrok so se že začele. Kaže, da so prometni znaki samo še za to, da imajo ponoči razgrajači kaj kriviti in lomiti. Pač svojevrsten TRIM, saj za pravega v Kočevju tako nimamo smisla.
PROSLAVE za 30-letnico prvega zbora slovenskih odposlancev, to je za občinski praznik, se že bližajo. V glavnem je domenjeno, kaj bo okoli praznika, niso pa prireditve še časovno usklajene. Prišlo je spet toliko novih predlogov, da bo treba program popraviti ali celo kaj opustiti. Ne bi pa bilo prav, da bi odpadali programi, ki so jih pripravljali domačini.
ISTA PESEM se je spet ponovila. Spet nas skrbi, kdaj in kako naj se zvrsti preko 1500 otrok dvakrat na teden za obvezno šolsko vadbo telesne vzgoje. Prostore doma telesne kulture uporabljajo kar štiri šole in vsa športna društva. Želeli bi, da bi
si odgovorni in tudi starši ogledali, kako je v domu od 7. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Kratkovidnost in nepoznavanje razmer na tem področju vzgoje nas že krepko tepeta.
AEROPLANI izkoriščajo lepo vreme za vaje in šolske polete. Pred vsem so to športna letala. Prav je tako, vendar čestokrat letijo nad mestom tako nizko, da se občani upravičeno razburjajo. Čemu to? Ali iji predpisov za polete preko mest in večjih naselji? Ali tudi v Ljubljani letajo tik nad dimniki? Kaže, da nas bo iztreznila šele poštena nesreča.
občan
vprašuje
la vidno x oživljati. Zgrajenih je že precej vikend hišic, celo tam, kjer nikoli ni bilo temelja in ne hiše. Največ vikendov imajo Zagrebčani, ki so tudi strastni ribiči. Kolpsko dolino obiskujejo največ ribiči, zato tudi ni nič čudnega, če ima v Kolpi že vsaka riba svojega ribiča. Tudi v vas Majlinca pri Kužlju, kjer je minulo zimo v vsej vasi, ki šteje tri hiše, prebival en sam človek, smo dobili novega soseda. V najem je vzel hišico le za ob sobotah ali nedeljah. Tudi on je Zagrebčan.
Zelo smo veseli dobrih in zelo prikupnih ljudi. Tako bodo tudi zapuščene hiše in vasi oživele, več bo ljudi in prometa, da ne bodo imeli medvedi proste vaške poti kar za svoje sprehajališče.
JOŽE KRIŽ
dvad odgovarja
— Kako bo kaj v Kočevju za 30-letnico zbora?
— Po sedanjih pripravah sodeč, bomo brez posebnih prireditev, po založenosti trgovin z mesom pa grozi celo lakota. Reši nas lahko le še mojster Lampe, če bo organiziral Sala-miado.
STOLETNICA
V Strugah v kočevski občini bodo 29. septembra proslavili 100-letnico šole. Ob tej priložnosti bo tu več prireditev, med drugim tudi dan prosvetnih delavcev iz vse kočevske občine.
Za to priložnost bo šola delno prenovljena, za kar bo porabljenih 130.000 din. Notranja dela so že končana, da se je pouk lahko začel, le v kleti morajo še dokončati urejanje tehnične delavnice. Pri šoli pa bodo uredili še drvarnice, okolico šole, šolsko športno igrišče pa so tudi že asfaltirali.
Osemrazredno šolo v Strugah obiskuje letos 96 učencev ali 14 manj kot lani. Poučujejo štirje učitelji, se pravi, da imajo enega premalo. V novem šolskem letu je vodja šole Jožica Fabjan, medtem ko je dosedanji vodja Milan Mabjan postal ravnatelj šole na Prevolah.
67 OTROK V ŠOLI V NARAVI
7. septembra se je vrnilo 67 otrok in 9 vzgojiteljev iz šole v naravi, ki je bila v Savudriji. To so učenci 5. razreda, ki bi morali že konec preteklega šolskega leta, ko so^biskovali 4. razred, imeti plavalno šolo. Za šolo v naravi se je odločilo le malo učencev, ker je draga in ker se dolgo ni vedelo, koliko bo kdo zanjo prispeval. Razen tega pa je bila šele zdaj, ker vodstvo šole ni dobilo prej prostora za šolo v naravi. Letos so ko čcvski šolarji gostovali v domu Po čitniškega centra Ljubljana.
Kar imajo, vse prodajo
INLES ne more ustreči vsem kupcem
Na dopustu v domu Počitniške skupnosti Ribnica v Novem gradu je bilo letos kar živahno. „Dopustniki“pa se niso le sončili in kopali, ampak so ob večerih l a prostom za domom spekli kaj na ražnju. (Foto: J. Prim")
26 NOVIH STANOVANJ
Na nedavnem sestanku vseh, ki bodo sodelovali pri gradnji stanovanjskega stolpiča v Ribnici, in predstavnikov izvajalca del podjetja ZIDAR iz Kočevja so se dogovorili o gradnji stanovanjske stavbe za gozdarskim domom v Ribnici. Svoj pristanek mora dati še svet za urbanizem pri občinski skupščini. Stolpič, v katerem bo 26 stanovanj (16 dvosobnih in 10 enosobnih), bodo gradili s sredstvi solidarnostnega sklada, Zveze borcev, upokojencev, nekaj stanovanj pa bo gradilo podjetje RIKO. Štiri stanovanja bo ZIDAR gradil za tržišče.
------------------------ y
Medtem ko v industriji in tudi industriji stavbnega pohištva zaloge naraščajo, jih v INLESU, industriji stavbnega pohištva Ribnica, skoraj nimajo. Povpraševanje po njihovih izdelkih je tolikšno, da sploh ne morejo zadostiti potrebam kupcev. Vodja organizacijsko splošne službe Mirko Anzeljc nam je na vprašanje, kje je vzrok za tako povpraševanje, odgovoril:
- Predvsem v ugledu, ki si ga je pridobilo podjetje med proizvajalci stavbnega pohištva, in v naši posrečeni organizaciji prodaje. Svoja prodajna skladišča imamo i^amreč že v sedmih krajih Jugoslavije, ustanavljamo pa še nova. Kaže, da kupci bolj zaupajo nakupu pri proizvajalcu kot v prodajalnah.
— Vzrok za večje zanimanje za vaše proizvode bi bile lahko tudi zamrznjene cene, če so za vaše proizvode nižje, kot za podobne proizvode drugih proizvajalcev stavbnega pohištva?
-To ne drži, ker so cene znotraj stavbne industrije usklajene. Sicer pa smo začeli proizvajati tudi nekatere nove izdelke, ki imajo primerne cene.
- Torej dosegate zaradi velikega povpraševanja doma višje cene kot v izvozu?
— Tudi to ne drži. Žagan les lahko izvozimo po 50 odstotkov višjih cenah, kot bi ga prodali doma, za naše ostale izdelke pa dosegamo v tujini za 20
do 30 odstotkov višje cene kot doma.
— Torej nima vaše podjetje nobenih posebnih težav?
- To pa spet ne. Prizadeti smo pri uvozu žaganega lesa. Uvozimo namreč precej ekso-tov in lesa iglavcev in vse to drago plačamo. Hkrati pa nekatera jugoslovanska podjetja izvažajo žagan les. Naš izvoz lesa in njegov uvoz nista usklajena. Vsako podjetje upošteva le svoje tre-* nutne interese, to pa tepe vse tiste, ki moramo uvažati surovino, se pravi tudi INLES.
J. P.
IGRIŠČE ZA KOŠARKO
Vsa ribniška dolina ima eno samo asfaltirano rokometno igrišče, in sicer za domom TVD Partizan v Kolodvorski ulici v Ribnici. Mladi člani TVD pa so se odločili, da bodo pripravili temelje za novo košarkarsko igrišče, ki bo tudi asfaltirano. Delo se je začelo. Ograja je že postavljena, predvsem pa je pohvalno, da bodo veliko dela opravili mladi člani TVD Partizan sami. Predvidoma bodo vsa dela veljala 60.000 din. S prostovoljnim delom mladih bodo prihranili 15.000 din, 20.000 din bo prispevala osnovna šola Ribnica, 20.000 din sklad za urejanje mestnega zemljišča, občinski sindikalni svet pa 5.000 din. Dela bodo predvidoma končana v drugi polovici septembra.
M. Z.
Spet so se odprla šolska vrata in spet si bodo mlade glave nabirale novih učenosti, ki jih bodo potrebovale ne le v višjih razredih in šolah, ampak predvsem v življenju. Na sliki so učenci enega izmed razredov ribniške osemletke, na kateri je minulo šolsko leto uspešno zaključilo kar okoli 99 odstotkov učencev. (Foto: J. Primc)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
POČASI DELAJO
Ze precej časa je preteklo, odkar so se Petkovi preselili iz hiše, ki je bila rojstni dom znanega foto reporterja XIV. divizije Jožeta Petka. Hišo so že zdavnaj podrli, urejanje tega prostora pa napreduje zelo počasi, saj se delo ni premaknilo vse do 20. avgusta. Tu je predvideno majhno parkirišče, križišče Ljubljanske in Vrvarske ulice, urejajo kanalizacijo Ljubljanske ulice, predvideno pa je še asfaltno cestišče s hodnikom za pešce. Vsa dela financira sklad za urejanje mestnega zemljišča. Pri programiranju sodeluje tudi svet krajevne skupnosti Ribnica. Predvidoma bodo vsa dela končana do 20. septembra.
M. Z.
NOVI RAVNATELJ - Dosedanja ravnateljica osnovne šole Loški potok Olga Mohar se je preselila iz tega kraja, zdaj pa opravlja kot vršilec dolžnosti to delo Darko Kraševec, predmetni učitelj geografije in biologije. Novi ravnatelj bo predvidoma imenovan na prihodnji seji občinske skupščine.
MESA NI - Kot drugod tako tudi sodraške gospodinje ugotavljajo, da ni svinine in teletine. Dobijo le še govedino, in še to slabo. Izbire ni. Vedno pa, da za to ni kriv le mesar.
DRUGA STRAN KRUHA - Pisali smo to in ono čez oskrbo s kruhom v raznih krajih in tudi v Sodražici. Pek Ajdič nas je opozoril, naj prisluhnemo še pekom, ne le potrošnikom. Če kruha zmanjka, ni prav potrošnikom, če ostane, pa ni prav pekom, ki ne vedo, kam s starim kruhom. Če bi ljudje potrpeli in vzeli drugi dan (zdaj ta občan, drugič drugi itd.) tudi star kruh, če bi slučajno ostal, potem bi pek lahko zagotovil potrošnikom, da kruha ne bi zmanjkalo. Za predelavo v drobtinice lahko v Sodražici porabijo na mesec le okoli 20 kg starega kruha, ker več drobtinic pač pekarija ne proda. Zato mora pele zelo paziti, da kruh ne bi ostajal, ker bi delal v izgubo.
SLAB PROMET - Trgovina podjetja KRIM v Sodražici, kjer prodajajo konfekcijo, pletenine, perilo in drugo, nima preveč dobrega pro-
meta, ker ljudje ne vedo zanjo. Potrebna bo reklama. V tej trgovini se pogosto dobi to ali ono s popustom.
KONČNO STROKOVNA MOČ - Ribniški vrtec je končno le dobil vzgojiteljico, ki je popolnoma usposobljena za to delo. To je Andreja Gelze, ki jo je štipendirala TIS. Zdaj vpisuje otroke v vrtec. Vpis bo zaključen 20. septembra. Kaže, da bo toliko otrok, da bo potreben še eden, že četrti oddelek. Zato bodo vrtcu verjetno potrebne tudi vse dosedanje varuhinje oziroma pomožne vzgojiteljice. Seveda pa je potrebna tudi gradnja novega vrtca.
— Zakaj bi moral kupiti še pet kil kosti, če bi rad le pet kilogramov mesa?
— Saj si mi tudi ti v MEGRA-DOVI štacuni vsilil še 500 kg ruskega cementa, čeprav sem hotel le 500 kg trboveljskega.
Le 1,4 odst. učencev ni izdelalo
m
Novi industrijski predel Črnomlja nastaja pri vhodu v mesto iz metliške strani. Tu gradi semiška ISKRA svoj obrat, obrtno komunalno podjetje zida poslovni objekt, podjetje VIATOR pa mehanične delavnice. Tako velikega gradbišča doslej v Črnomlju še niso imeli. (Foto: R. Bačer)
Zdaj uspevati niso mačje solze
Več gospodarskih organizacij črnomeljske občine je v prvem polletju izkusilo stabilizacijo - Izgubo ima 5 podjetij, resno le v BELTU
Od 159,691.443 din celotnega dohodka v 18 gospodarskih organizacijah gre pretežen delež industriji in rudarstvu, saj predstavlja ta dejavnost 69,7 odst. vsega poslovnega uspeha v občini. Občutno pa se pozna tudi boljši uspeh semiške Iskre. Dalje se napredek vidi v kmetijstvu, ki je v primeri z lanskimi šestimi meseci narasel za 16,8 odst. Gradbeništvo je edino področje, ki v prvi polovici leta ni doseglo niti lanskoletne ravni.
To ni tako zaskrbljujoče kot dejstvo, da so bfla porabljena sredstva za 30,7 odst. večja kot v prvem polletju lani in da so naraščala hitreje kot poslovni uspeh. Poudariti moramo, da so v gospodarstvu močno občutili porast cen, saj zavzemajo stroški za porabljeni material nad dve tretjini vseh porabljenih sredstev.
Za gospodarstvo je v prvi polovici leta 1973 značilno, daje amortizacija zelo malo narasla nad minimalno raven, da so se močno poznah odpisi terjatev in da so za blizu 50 odst. narasle razne zakonske obveznosti.
Navzlic vsem naštetim slabim stranem pa dohodek vendarle ni
tako slab, saj ga je za 17,5 odst. več kot v primerjalnem obdobju lani in je bil nadpoprečen v kmetijstvu, gostinstvu in obrti ter v stanovanjsko-komunalni dejavnosti. Manj obeta ostanek dohodka, če upoštevamo, da bo šel del teh sredstev še za plači-
lo	davka na dohodek.
Število zaposlenih letos ni raslo tako naglo kot lani, ugotavljajo pa, da se je produktivnost na zaposlenega povečala za več kot 11 odstot-
kov. Najslabša stran letošnjega poslovnega uspeha črnomaljskega gospodarstva je v tem, da je 5 podjetij izkazalo izgubo v skupnem znesku 9,425.249 din in daje v teh kolektivih zaposlenih 1204 ljudi ali skoro polovica vseh zaposlenih v gospodarstvu. Izgubo imajo: Rudnik Kanižarica, Belt, Belsad, menza v Begradu in Opekarna Kanižarica. Zlasti preseneča izguba pri slednji, je pa v celoti le posledica odpisa terjatev preko dovoljenega roka.
Še beseda o osebnih dohodkih: v poprečju so se dvignili za 9 odstotkov in so znašali (prav tako poprečje) 1.715 din, lani v prvem polletju pa 1.574 din. Zaslužek se je očitno izboljšal, še vedno pa ne dohaja' republiške ravni. Črnomaljčani v tem še zaostajajo za 260 din.
R. Bačer
V enem letu velik napredek
Za 41 odstotkov je bil lani presežen plan investicij v zasebni sektor kmetijstva
VINICA: KMALU BO VODA
Kot lepo napreduje gradnja Novoteksove tovarne, ki je tik pred otvoritvijo, je tudi vodovod za del Vinice v zaključni fazi. Vodovod gradi Obrtno komunalno podjetje Črnomelj, dela pa bodo končana še to jesen. Del Vinice pri novi tovarni bo prvič dobil pitno vodo.
KAKO CIMVEC GRADITI?
Občinski sindikalni svet sporazumno z drugimi družbeno-politič-nimi organizacijami sklicuje 13. septembra posvet s člani iniciativnega odbora za gradnjo stanovanj. Razpravljali bodo o možnostih za bodočo hitrejšo izgradnjo družbenih stanovanj, s tem v zvezi pa bo v obravnavi osnutek zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti in novi pravilnik Ljubljanske banke o Usmerjeni in načrtni podpori stanovanjski izgradnji.
Iz podatkov, ki jih imajo na razpolago hranilno-kreditna služba črnomaljske zadruge ter pospeševalna in kooperacijska služba, je- videti, da je bilo lani investirano v zasebni sektor kmetijstva 1,730.000 din družbenih sredstev. Pri tem gre, za udeležbo več virov: bilo je okrog 60 odst. bančnih sredstev, 10 odst. republiškega denarja in 30 odst. sredstev hranilno-kreditne službe in zadruge.
S tem denarjem so ljudje kupovali stroje, gradili gospodarske objekte, nabavljah plemensko živino in razne priključke za kmečke stroje. Za mehanizacijo je šla lani polovica investicij.
Pri naložbah v zasebno kmetijstvo ne smemo pozabiti, da so te v resnici dosti Večje, kot jih prikazuje hra-nilno-kreditna služba, ker mora imeti kmet tudi lastno udeležbo. Cenijo, da je bilo torej ob 50-odst.
NOV BLOK ZA BORCE
Zveza borcev v Črnomlju precej napreduje v gradnji družbenih stanovanj za svoje člane. Lani so zgradili en blok, letos pa bo oktobra vseljiv l_5-stanovanjski blok za borce v Črnomlju, medtem ko v Semiču gradijo v bloku 6 stanovanj.
lastni udeležbi investiranih v zasebno kmetijstvo kar 3,360.000 din. To pa je za 41 odstotkov več, kot je predvideval akcijski program.
Za letošnje leto je predvidenih za
3,771.500	din naložb v zasebno kmetijstvo, bati pa se je, da ves denar niti ne bo izkoriščen. Ne zato, ker ne bi bil potreben, ampak zaradi pomanjkanja primernih strojev za dinarje na našem tržišču in zavoljo pomanjkanja gradbenega materiala, potrebnega za obnovo ali gradnjo gospodarskih objektov. Zataknilo pa se je še pri plačilu strojev za devize, ker mora imeti po novem vsak investitor svoj devizni račun.
Cenili so, da je bil v prvem polletju 1973 splošen položaj za investiranje v zasebno kmetijstvo slabši kot lani. Utegne pa se popravit, ker zadruga napenja vse kriplje, da bi namenska sredstva tudi letos dosegla kmeta.
R. B.
Čestitamo!
ČRNOMALJSKI DROBIR
BREZ PREDSEDNIKA - Krajevna skupnost v mestu je spet brez Predsednika, ker je dosedanji, Milan Simec, napovedal oktobra odstop zaradi utrujenostf in let. Sam je Predlagal, rjaj na njegovo mesto izvolijo katerega mlajših občanov.
NI VEČ DVOMOV — Po vsem mestu so pred kratkim postavili nove kažipote za.kraje, ki ležijo dlje od Črnomlja in kjer se cesta odcepi. Predvsem je bilo to potrebno za ^inico, ker so jo mnogi iskali, ko so bili prvič v teh krajih.
SPET ODDAJA KRVI - 25. septembra bo za občane črnomaljske občine v Novem mestu prostovoljna oddaja krvi. Računajo vsaj na 50 udeležencev akcije, predvsem iz delovnih organizacij, ker imajo imetje zdaj največ dela v vinogradih. Prijave že zbirajo'.
S TREMI AVTOBUSI NA RAB
-	Komisija za i internirance pri
občinskem odboru ZZB pripravlja oktobra za člane izlet na Rab, ob 30-letnici osvoboditve taborišča. Doslej je že za 3 avtobuse prijav, interesente pa še zbirajo. Izlet bo dvodnevni in bo veljal 100 din.
SLAVNOSTNO VZDUŠJE -Organizatorji republiškega prvenstva v oranju, ki je bilo čez minulo soboto in nedeljo v Dragatušu, in črnomaljska krajevna skupnost so meščane pozvali, naj okrasijo hiše in razobesijo zastave kot ob praznikih. Tako so gostom iz vse Slovenije izkazali dobrodošlico že v Črnomlju.
NAJVEČ ZA MLADE - Prejšnji teden so številni lepaki po vsem mestu in v okolici vabili na „Show Ivice Šerfezija“ in njegovih gostov, ki se je Belokranjcem napovedal za soboto, 8. septembra zvečer.
i
11.	septembra je praznovala petdesetletnico življenja Tanja Vidovič, računovodkinja v črnomaljski gimnaziji in dijaškem domu. Na sedanjem delovnem mestu je že 10 let, razen tega pa je delovala, deloma še deluje, v odboru in komisijah Socialistične zveze, pri Društvu prijateljev mladine, je član izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti, razen tega pa je še predsednica delovne skupnosti dijaškega doma.
Iz rodnega Trebnjega je tovarišica Tanja kot triletna deklica odšla po svetu in se z družino leta 1963 vrnila v Črnomelj. Vsa drugod prebita leta ji niso izbrisala iz spomina ljubezni do Bele krajine, katero ji je še kot otroku vcepil oče, Metličan.
Skromnost in tovarištvo Tanje Vidovič lahko občuti vsak, kdor ima z njo opravka. Ob njenem življenjskem prazniku ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko \zdravih in srečnih let. ^
Prešati se ne izplača več
Kmetom se bo letos bolj izplačalo zadrugi prodati grozdje, kot ponuditi vino,« pravi inž. Julij Nemanič iz metliške vinske kleti
Na odkup grozdja se v Vinski kleti letos pripravljajo mnogo bolj kot vsa poprejšnja leta. Tržišče je bilo v letu 1973 velika preizkušnja za belokranjske vinogradnike in za vinsko klet. Pokazalo seje, da je kmetom ostalo precej vina še od minule letine. Prodaja vina se je zmanjšala v gostiščih, narasla pa je prek trgovskih podjetij. Se pravi, da ustekleničeno vino kupci raje pijejo.
Tako kmetje zdaj na veliko ponujajo svoj vinski pridelek zadrugi, in to tik pred novo trgatvijo. Kaj takega se doslej še ni zgodilo. Za vinsko klet lanska vinska letina ni več zanimiva, kajti v zidanicah je vino zaradi visokih temperatur že dobilo napake in bolezni. Razen lega „kmečko" vino samo ni dovolj kvalitetno za prodajo na trgu. temveč ga je potrebno izboljšati s pridelkom nove letine.
Zadruga potrebuje prostor in posodo za novi odkup grozdja in vina, ^ato mnogim vinogradnikom ne more pomagati. Sprva so vino še odkupovali, samo zato, da bi ljudem pomagali in jim pokazali dobro voljo do sodelovnja v bodoče. Ker pa je ponudbe preveč, ne morejo ustreči vsem. Kaj bodo zdaj kmetje Z" lanskim vinom, niti sami ne vedo.
„Pripravljeni pa smo kupiti vsak
kilogram grozdja, ki bo zrasel na belokranjskih tleh,“ pravi inž. Julij Nemanič, vodja vinske kleti. „Odkupne cene grozdja bodo letos za vinogradnika zelo spodbudne. Očitno pa je, da se kmetom ne bo več izplačalo grozdja stiskati. Za rdeče grozdje bodo cene take, da bo kmet več dobil za pridelek, če ga bo takoj prodal, kot če bi mu plačah vino po 9 din. S prodajo belih vrst grozdja pa bo na boljšem, kot če bi vino prodal po 7 din liter.“
• Vinska klet bo sicer odkupovala tudi vino po trgatvi do marca prihodnjega leta, toda namenoma bodo cene nižje. Če bo kmet vzel v roko svinčnik in papir, bo kaj hitro izračunal, da je zanj prodaja grozdja finančno ugodnejša.
Strokovnjaki pravijo, da bo letošnja letina mnogo boljša od lanske, predvsem v kvaliteti. Računajo na odlično frankinjo in žametovko,
Nov rod v poklicni šoli BETI
Šolsko leto se je začelo s 125 učenci, ki so lepo zastavili tudi svobodne dejavnosti
V šestih oddelkih metliške poklicne šole konfekcijske in pletil-ske smeri so dekleta spet v večini, med njimi pa je tudi 25 fantov. Prišli so iz raznih krajev Bele krajine, Dolenjske in sosednje Hrvaške.
Poklicna šola BETI je med redkimi, ki je novo šolsko leto začela brez zamude. Ima namreč dovolj učnih moči, kar je drugod prava redkost. Letos imajo 7 stalnih predavateljev in 16 honorarcev; ti so pretežno strokovnjaki iz BETI, iz domače osnovne šole in zdravstvenega doma.
Pouk imajo v dveh izmenah, prostori so urejeni, pogrešajo pa telovadnico, ker morajo učenci zdaj peš skozi vse mesto na telovadno igrišče na Pungartu. To pomanjkljivost bi lahko odpravili z ureditvijo igrišča pri tovarniškem poslopju.
Poklicna šola pa ne vzgaja le strokovnih kadrov, temveč ima tudi dobro razvito kulturno in družbenopolitično življenje. Na šoli delujejo šolska skupnost, mladinska organizacija, športno društvo, dramski in recitatorski krožek, marksistični in tehnični krožek, razen tega pa še pevski zbor. Ta nastopa tudi na vseh javnih prireditvah v mestu. Vsi krožki imajo svojega mentorja iz vrst prosvetnih delavcev in pri vsakem poteka delo po načrtu.
Težava, s katero se srečujejo že več let, je, da šola nima internata. Učenci se k pouku vozijo ali pa stanujejo pri zasebnikih, kjer pa je bivanje zelo drago. BETI je poskrbela, da imajo šolarji toplo malico in na voljo tudi kosilo, razen tega so povečali mesečne nagrade. Letos znašajo
200 din za učence prvih letnikov in 250 din za drugošolce.
medtem ko portugalki ne napovedujejo posebne slave. Zaradi nedavnega dežja jo bodo morah prej potrgati in bati se je, da ne bo imela dovolj sladkorja. Trgatev zgodnjih sort grozdja se bo začela 17. septembra. Čez mesec dni bomo že sami lahko pokušali, če so napovedi pravilne ali ne.
R. B.
Gori! Gori!
Takole so v soboto, 1. septembra, spet vpili po Metliki, pa ni nikjer gorelo, le gasilci so si privoščili alarm, da so sklicali članstvo na delovno akcijo. Postavljali so mize in stole za veselico pri gasilskem domu. Baje so gasilci tekli na vso moč, ko so prišli do orodjarne, pa so namesto cevi morali prijeti za lopate in kladiva.
Tako šalo so si v Metliki letos že dvakrat privoščili. Je sicer duhovita, ni pa dovoljena. Gasilska sirena sme tuliti le takrat, če gre za požar ali drugo resno nevarnost. Ker so to izkoristili, se lahko prihodnjič zgodi, da bo sirena tulila, ko bodo ognjeni zublji uničevali stavbo, gasilci pa bodo rekli: „Spet potegavščina ... “
V	'
REVNE SO OBLEKLI
Pred kratkim je občinski odbor Rdečega križa v Metliki razdelil krajevnim organizacijam okrog 2500 kilogramov oblačil, ki so jih za socialno ogrožene metliške občane spet zbrali prebivalci Tržiča na Gorenjskem. Pomoči potrebne družine so dobile pred jesenjo izdatno pomoč, deležni pa so je bili tudi Romi.
PRIJAVE ZA RAB
Tudi letos organizira metliški odbor ZZB NOV za svoje člane izlet na Rab, kjer so med vojno v italijanski internaciji umrli mnogi domačini. Tisti, ki so se vrnili domov, nosijo podobo Raba in njegovih strahot še vedno v srcu. Letos računajo na še večjo udeležbo, ker poteka 30 let, kar je bilo taborišče osvobojeno, izlet bo 21. oktobra, prijave pa sprejemajo do 5. oktobra v pisarni občinskega odbora ZZB. Del stroškov za prevoz plača organizacija. Zanimanja je precej, saj je že za pol avtobusa prijavljencev.
KMALU BO ZRELO
V metliški vinski kleti se že pripravljajo na trgatev zgodnjih vinskih sort. Strokovnjaki vsak dan pregledujejo vinograde in ugotavljajo količino sladkoija v grozdju. Portugalka bo kmalu zrela in računajo, da bo dobre kvalitete.
SEMINAR ZA PREDAVATELJE
V soboto, 1. septembra, so za politični aktiv metliške občine organizirali seminar, ki sta ga vodila člana predsedstva Republiške konference SZDL Miro Gošnik in Jože Kavčič . Seminar je bil namenjen družbeno-političnim delavcem, ki bodo na terenu vodili javne razprave o osnutku nove ustave in o občinskem statutu.
Šukljetovi iz Bereče vasi 17_ so prejšnji teden z njive pospravljali koruzo. Vsa družina je delala in zadovoljnih obrazov so se peljali domov, kajti letina je letos dobra. (Foto: R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
UPOKOJENCI GREDO NA IZLET - Podružnica društva upokojencev organizira za svoje člane 25. septembra enodnevni izlet na Gorenjsko in Bled. Do 20. septembra sprejema prijave tajnik podružnice. Cena ne bo zasoljena, vendar pa za zdaj še ni znana.
VSE POKOŠENO - Delavci komunale so prejšnji teden lepo očisti-
li	mesto in pokosili vse travnate površine, ki služijo za okras. Sploh so se. potrudili, da je bila Metlika za srečanje borcev čista in okrašena.
ŠE VSE RAZKOPANO - V stavbi občinske skupščine še trajalo preureditvena dela. Do nove kurilne sezone bodo starinske peči na drva zamenjali radiatorji in centralno ogrevanje.
SLAB ELEKTRIČNI TOK -Med 19. in 20. uro je navadno elek-
'//>
trična napetost tako slaba, da veliko prebivalcev ne more spremljati televizijskega programa. Prejšnji četrtek je mrknila tudi cestna razsvetljava čez dan in mesto je bilo več ur brez vode in elektrike. Tovarne so poslale delavce domov.
MLADI NA ZASLONIH -Oktobra bo ljubljanska televizija v Beli krajini snemala oddajo „Mladi za mlade“. O problemih metliške mladine bodo pripovedovali mladi iz Beti in Kometa, s kamero pa bodo obiskali tudi nekaj vaških aktivov.
OŽIVITI FOKUS - Mladi fotoamaterji so v vitrini pri bifeju zamenjali stare fotografije z novimi. Škoda je, da ljubitelji fotografije ne delujejo bolj organizirano. Klub FOKUS je še lani dosegal lepe uspehe, zato bi ga kazalo oživiti.
«
r
.
REŠETO REŠETO
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Vsa Sodražica ureja novo telovadišče
V Sodražici bo letni športnorekreacijski center, v Izberju pa zimski
več — Učitelji pridno študirajo
V šolah letos le en učenec
„V osnovno šolo v Sodražici se je letos vpisalo enako otrok kot lani, in sicer 254 (računajo, da se bosta še dva), v šolo Sv. Gregor 43 (dva več kot lani) in
šolo na Gori 21 ali eden manj kot lani. Skupno je doslej vpisanih na vse tri šole na sodraškem območju 318 otrok ali eden več kot lani,“je povedala Zinka
Ribnica: manjka učiteljev
Na podružnicah ni učiteljev za razredni pouk, v Ribnici pa ni učiteljev predmetnega pouka
Od 935 šolarjev osnovne šole Ribnica s podružnicami vred jih v preteklem šolskem letu ni izdelalo 14, od tega 4 sploh niso prišli k popravnim izpitom, čeprav so imeli pravico do njih. *
Med počitnicami niso porabili preveč denarja za obnovo šol, ker so .varčevali, da bi ostalo več za.ureditev oziroma obnovo šolske mlečne kuhinje na osnovni šoli v Ribnici. Vendar so kljub temu prekrili strehe na starih šolah v Ribnici in jih prebelili, obnovili ■pode v šoli Sušje in obnovili table v šoli Dolenja vas, kjer bodo morali zamenjati še kotel centralne kurjave.
Podružničnim šolam ribniške osnovne šole manjka tudi več učiteljev, predvsem za razredni pouk. Vrzel so zapolnili tako, da uči že upokojena učiteljica in da ostali dve učiteljici več delata. V Velikih Poljanah, kjer je na soh letos le 6 učencev (2 v prvem in 4 v drugem
razredu), poučuje upokojena učiteljica, v Ribnici pa poučuje 3. razred učitelj, ki ima' hkrati na skrbi tudi oddelek podaljšanega bivanja. Za predmetno stopnjo so bili vsi razpisi zaman in manjkata učitelja za likovni ih tehnični pouk, dva učitelja za telesno vzgojo in učitelj za oddelek podaljšanega bivanja predmetne stopnje.
SLOVO KOMANDANTA
V petek, 31. avgusta, so se predstavniki občinske skupščine Ribnica in družbeno-političnih organizacij poslovili od dosedanjega komandanta enote JLA v Ribnici polkovnika Stanka Ružiča, ki odhaja na odgovornejše delovno'mesto v Ljubljano. Predstavniki občine se mu zahvaljujejo za dosedanje dobro medsebojno sodelovanje.
N. A.
Benulič, direktorica šole Sodražica.
Na osnovni šoli Sodražica se je po nedavnih popravnih izpitih učni uspeh poboljšal skoraj za 3 odstotke v primerjavi z zaključkom šolskega leta in znaša 97,2 odstotka. Vendar je uspeh kljub temu za 0,1 odstotka slabši kot leto prej.
Na podružnični šoli Gora je znašal učni uspeh 95,5 odstotka. Zaostal je le en učenec, in sicer že drugič v prvem razredu. Je kategoriziran, vendar ga starši nočejo dati v posebno šolo.
Na podružnični šoli Sv. Gregor pa so izdelali vsi, le eden je bil neocenjen, ker je bil dolgo bolan. Se je namreč ponesrečil pri domačem delu.
Tako je preteklo šolsko leto uspešno zaključilo 308 šolarjev ali 97,2 odstotka, le 9 al> 2,8 odstotka pa jih ni izdelalo.
Učiteljev imajo dovolj, le pri Sv. Gregorju jim manjka en učitelj razrednega pouka. Učitelji pridno študirajo. Dva sta diplomirala že junija, trije bodo predvidoma jeseni, prihodnje leto pa bodo predvidoma diplomirali še trije.
Letos so pobelili vse šolske prostore v Sodražici, vključno z vrtcem in šolsko mlečno kuhinjo. Sanitarni prizidek pri šoli je popravilo kočevsko podjetje ZIDAR m pričakujejo, dd jim bo kmalu v uporabo.
Nove brazde zadružništva
KZ Ribnica ena TOZD
Sekretaija KZ Ribnica Franca Bojca smo zaprosili za razgovor o novi organizaciji zadruge. Njegove odgovore smo nekoliko skrajšali in jih priredili v obliki članka.
Novi zakon 9 združevanju kmetov in ustavna dopolnila zahtevajo
Franc Bojc
tudi novo organizacijo kmetijske zadruge, ki naj bo taka, da združuje
kmete, ki hočejo izboljšati svoj gospodarski položaj. To pomeni, daje potrebna vsem, kf želijo svoje proizvode prodati in bolje gospodariti. Kmetje imajo zdaj vse pravice pri upravljanju zadruge in tudi pri delitvi dohodka (dobička) v skladu z deležem dela v prometu KZ.
Na letošnjih sestankih delavcev KZ in na zborih zadružnikov smo sklenili, da bo zadruga delovala kljub različnim dejavnostim kot ena TOZD. Delovne enote pa so dobile široko samoupravo. Po novem statutu, ki ga je sprejel zadružni svet 27. maja, imamo v zadrugi 5 samoupravnih enot, organiziranih po gospodarskih dejavnostih, in tri zadružne enote oziroma proizvodne okoliše, ki so organizirani teritorialno. Te enote so: transportni obrat, trgovina na drobno, domača obrt (suha roba), hranilno-posojilna služba in proizvodni okoliši Dolenja vas, Ribnica in Sodražica.
V teh dneh se bodo na prvih sejah sestali vsi kmetijski odbori, ki so bili skupno z občnim zborom in drugi-
• Urejajo tudi telovadišče in športni park. Minulo soboto so organizirali prostovoljno delo za urejanje šolskega igrišča. Na udarniško so povabili učence 7. in 8. razreda, učitelje, predstavnike raznih organizacij in društev, podjetij, mladine in druge občane. Akcije za ureditev igrišča organizira režijski odbor za gradnjo telovadišča, ki ga vodi predsednik Ivan Petrič. Take akcije nameravajo nadaljevati in tako urediti letos športno-rekreacijski center, ki ne bo pomemben le za šolo in Sodražico, ampak tudi za razvoj turizma v tem kraju. Ta center se bo dopolnjeval z zimskim- rekreacijskim središčem, ki je v bližnjem Izberju.
V šestih tednih so Žlebičani dokončali svoj vodovod. Vsaka hiša je zanj prispevala 200 prostovoljnih delovnih ur in 4.000 din, računajo pa, da bo račune za 160.000 din poravnal še upravni odbor sklada novega samoprispevka. Takole smo ujeli Žlebičane, ko so kopali zadnje metre jarka za svoj vodovod. (Foto: J. Primc)
Zdaj zdaj bo v Žlebiču priteklo
Veliko so prispevali občani, pričakujejo pa še pomoč iz sklada samoprispevka v znesku 160.000 din — Dela so v glavnem zaključena
mi organi upravljanja zadruge izvoljeni na tajnih volitvah 24. in 25. junija.
Občni zbor je najvišji organ upravljanja zadruge, podobno kot delavski svet v podjetju ali bivši zadružni svet. Za predsednika so izvolili Alojza Oblaka člana zadruge in lastnika sodobne kmetije z Grabna 4, za njegovega namestnika pa Ludvika Češarka, dosedanjega predsednika zadružnega sveta iz Nemške vasi 27.
Kmetje, člani zadruge, imajo večino v občnem zboru, ki šteje 21 delegatov. Tudi v kmetijskih odborih proizvodnih okolišev imajo kmetje večino, saj je v vsakem odboru le po en predstavnik oziroma delegat delavcev zadruge, ki je hkrati tajnik odbora.
Kmetijski odbori sprejemajo kmete in njihove družinske člane v članstvo zadruge, sodelujejo pri organizaciji vaških skupnosti, pri preusmerjanju kmetij, pri organizaciji strojnih in pašnih odborov ter pri organizaciji strokovnih predavanj, ki so vse bolj potrebna za sodobno kmetovanje.
Kmetijska zadruga Ribnica že vrsto let uspešno sodeluje s kmeti, odkupuje njihove pridelke in daje kmetom strokovno pomč. S pospeševalno in hranilno-kreditno službo je dosegla že lepe uspehe pri razvoju zasebnega kmetijstva. Kmetje zaupajo zadrugi, saj jih je kar 558 vpisanih v njeno članstvo.
Doseženi uspehi in novi odnosi, ki se vzpostavljajo v zadružništvu, so največja zahvala zadružnim delavcem ob stoletnici zadružništva na Slovenskem in spodbuda za nadaljnje delo.
„Žlebiški vodovod je v glavnem končan,“ je povedal odbornik Janez Kozina iz Žlebiča. „Le pod cesto bomo zvrtali še nekaj lukenj in potegnili skoznje cevi, da ne bi bilo treba ceste prekopavati. Cestno podjetje Novo mesto nam bo posodilo tak sveder.“
DELAVSKE IGRE
Občinski svet Zveze sindikatov in občinska zveza za telesno kulturo Ribnica sta organizirali sindikalne športne igre. Do 26. septembra se bo pomerilo v streljanju, kegljanju, rokometu, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu 27 ekip iz sedmih sindikalnih organizacij. Tekmovale bodo ekipe iz INLESA, RIKA, DONITA iz Sodražice, ŽIČ-NICE, 1TPP Ribnica in Gozdne uprave Grčarice.
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, organizatorica tega tekmovanja, je sklenila, da bo organizirala prihodnje leto delavske športne igre v veliko večjem obsegu. Zdaj pa je pomembno, da je led prebit in prižgana zelena luč za razmah delavskifc. športnih iger.	-r
V teh dneh bo otvoritev. Vodo bo dobilo okoli 40 hiš. Skoraj vse imajo že vso napeljavo, čakajo le še otvoritve, k; bo takrat, ko bo res vse končano.
1
Skupno so vaščani delali 6 tednov za svoj vodovod. Vsaka hiša je prispevala 200 delovnih ur in 4.000 din. Kljub temu pa še niso plačani vsi računi za material. Manjka okoli 160.000 din. Računajo, da bodo ta
---------------------------------'H-
denar dobili iz zbranih sredstev pa račun novega samoprispevka, ki jso ga izglasovali v občini maja. Venaar upravni odbor sklada samoprispevka še ni imenovan. Ko bo, med pivtm razpravljal o prošnji Žlebičanov, da bi imeli prednost pri dodelitvi denarja. Žlebičani upajo, da jih bo upravni odbor razumel, saj je voda vsakemu človeku res najbolj potrebna.	'
J. PRIMC
Sodražica: kam na malico?
Vedno več žena je zaposlenih, zato je treba zanje in za njihove družine urediti prehrano !
V Sodražici je vedno več družin, kjer sta oba zakonca zaposlena. Zato je vedno večji pritisk na šolsko mlečno kuhinjo, kjer je hrana poceni, da bi kuhali malice ali celo kosila za take družine. Če bi šola to zmogla brez škode za prehrano šolarjev, bi bil tak predlog sprejemljiv. Sicer pa bo treba najti drugo možnost.
Nekatere izmed možnosti so: da bi hrano kuhala ena izmed gostiln, da bi zgradili nov obrat družbene prehrane (morda samopostrežni, ki bo potreben le, če bo Sodražica z okolico res postala zimski in letni športno-rekreacijski center za Ljubljano in druge kraje), da bi kuhali hrano v eni izmed sedanjih kuhinj v delovnih organi zacijah (če je potrebno, bi kuhinjo s prispevki zainteresiranih delovnih organizacij razširili) ali pa je morda še kakšna druga možnost.
Pri reševanju prehrane prebivalstva pa naj bi seveda razen vseh prizadetih delovnih kolektivov sodelovala tudi krajevna skupnost. Prav ta bi bila lahko pobudnik te akcije in njen voditelj. ,Vedno več zaposlenih, I predvsem vedno več zaposlenih žena, poraja v Sodražici nove^ potrebe in zahteve. Urejena prehrana je le ena izmed njih.
Po sedanji oceni bo na osnovni šoli Sodražica vletošnjem šolskem letu v varstvu nekako 35 do 40 otrok, ki čakajo na avtobus, da jih odpelje domov. To so predvsem šolarji i? nižjih razredov, ki se pod vodstvom učiteljice uče, delajo domače naloge, se pogovarjajo in si med seboj pomagajo, berejo itd. Letos bodo skrbele za te otroke v varstvu izmenoma tovarišice Ladka Čašarek, Anica Drobnič, Anica Modic in Angelca Šega. (Foto: J. Primc)
„Letos je še enkrat več krompirja kot lani, pa tudi lepši je,“ je povedal Jože Mihelič iz Kota 5 pri Ribnici. „Lani je bilo preveč dežja. Za prodajo ga imamo, a kaj, koje vedno tako, da ga nihče ne kupi, kadar ga je dovolj, ko ga ni, bi ga pa vsi radi. To bi bilo treba urediti drugače, namreč zagotoviti odkup in predelovanje ali pa se spomniti kaj takega, da bi dalj trajal, kot so na primer zmrzovalne skrinje za meso.“ (Foto: J. Primc)
AVTOMOBILI NA VODO
Ne, ne za nikakršno novotarijo, patent, za katerega bi se gospodarstveniki vsega sveta borili, ne gre. Sicer je izum, vendar še ne izpopolnjen in trenutno še z mnogimi hibami.
Saj poznate tisto zgodbo o Ribničanovem konju, ki se je (oliko časa hranil z zelenimi oblanci, da je nazadnje, ko se je hrani že privadil, „kruota nemarna “ poginil.
Sodobni Ribničanov (pa ne samo njegov!) konj ne je trave in sena, niti oblancev ne, pije le benzin različnih oktanov. In v tem je „novotarija41, vredna stare ribniške pogruntavščine . . .
Ni dolgo tega, ko je moj konjiček — avto (škoda je si-
cer) začel kihati, stokati, kašljati, skratka — spuntal se je. Ni več vlekel, kot bi moral, nazadnje je „crknil“; komaj sem ga spet spravil k življenju, pa ni in ni šlo. S težavo sva prkihala do avtomobilskega zdravnika, ki je po bistroumnem samogovoru ugotovil, da stvar, čeprav je škoda, še ne gre na vodo. In po krajšem postopku je iz rezervoarja ter iz drugih življenjsko važnih delov motorja iztočil kake tri litre ne več kristalno čiste vode. Vendar voda je bila, v moje veliko začudenje. (Tudi ranj-ki oče se je čudil, ko so mu po vnetju reberne mrene izčrpali velike količine vode, ko pa je pil le vino. Potem se je šele jezil na gostilničarje!).
Potem je bilo dobro, dokler ni čez kakih tisoč kilometrov avto spet zakihal in zakašljal. Spet je bila voda, nekaj litrov. Spet pregled, čiščenje (seveda ne na račun Petrola!) in spet nekaj sto kilometrov brezskrbne vožnje. Potem so me spet porivali po cesti in spet voda in celotni že znani postopek. Avto pa, kakor zakleto, noče in noče voziti na vodo, da bi ga . ..
Mimogrede — super vodo kupujem skoro izključno le na črpalkah v Kočevju in Ribnici. Voda, ki mi jo (morda za dobro mero) natočijo, je menda najdražja voda, saj je liter po 3,10 din.
FRANCE GRIVEC
Zlati otroci
Debeljak in Malnar vpisana kar dvakrat
Ob novem šolskem letu smo pogledali, kateri šolarji, ki so v lanskem šolskem letu končali 8-letno šolanje, so vpisani v novi zlati knjigi odličnjakov osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici. To so seveda tudi hkrati prvi vpisi v tej zlati knjigi.
Kot odličnjaki-Levstikovci so vpisani šolarji, ki so vseh osem razredov izdelali z odličnim, šolo pa so dokončah v minulem šolskem letu. To so: Andreja Bevka, Breže 13; Boštjan Debeljak, Ribnica, Prijateljev trg 12; Pavek Hočevar, Rakitnica 24; Mateja Ilc, Ribnica, Struška 16; Stane Košir, Ribnica, Kolodvorska 25; Marko Malnar, Ribnica, Partizanska 5; Vera Tekavčič, Prigorica 36; Franc Trdan, Prigorica 22; Rija Turk, Ribnica, Gorenjska cesta 39; Leon Zobec, Ribnica, Prešernova cesta 21.
Za izredne uspehe, ki so jih dosegli na raznih tekmovanjih v republiškem merilu, pa so vpisani v zlato knjigo še Stane Babič/ Ribnica, Urbanova ulica 1, ki je dosegel 2. mesto na republiškem tekmovanju „Vesela šola" v skupini za 6. razrede; Boštjan Debeljak, ki je dosegel 1. mesto na republiškem tekmovanju „Vesele šole za 8. razrede, in Marko Malnar, ki je dobil zlato.Vegovo priznanje na tekmovanju mladih matematikov. Debeljak in Malnar sta torej vpisana v Zlato knjigo kar dvakrat.
DELO NA POSTI
Podjetje za PTT promet sprejme na prosta delovna mesta v organizacijskih enotah podjetja naslednje delavce:
3) 7 pripravnikov za manipulativne posle z dovršeno srednjo ali poklicno šolo na poštah:
Novo mesto 2 Straža pri N. m. 1 Mokronog 1 Brežice 2 Dol. Toplice 1
b) 19 pripravnikov za opravljanje dostavne službe z najmanj
6	razredi osnovne šole na naslednjih poštah:
Novo mesto 4 Straža pri N. m. 2 Veliki Gaber 1 Podbočje 2 Artiče 1 Boštanj 1 Krško 2 Sevnica 3 Črnomelj 1 Brežice 2
Semič 1	*
Kandidati morajo biti stari najmanj 16 let.
Pismene prijave na objavljena delovna mesta sprejemajo pristojne pošte in uprava podjetja v Novem mestu, Novi trg 7 (telefon 21-379), kjer se dobijo tudi vsa pojasnila.
tv
dolenjka DOLENJKA
JE PRIPRAVILA ZA VAS OZIMNICO KROMPIR IN JABOLKA
NA ŽELJO DOSTAVLJ/CMO NA DOM!
r
novoles
Lesni kombinat „NOVOLES", Straža pri Novem mestu (v nadaljnjem besedilu investitor) razpisuje javni
natečaj
o ugotovitvi sposobnosti izvajalca za izvajanje del pri izgradnji tovarne plastičnih proizvodov v Trebnjem. Po projektu so predvidena naslednja dela:
1. gradbeno — obrtniška dela
2. elektro in PTT instalacije
3. kotlovnica, instalacije pare, ogrevanje in prezračevanje
4. instalacije tehnološke, požarne in sanitarne vode
5. instalacije komprimiranega zraka
6. zunanja kanalizacija
7. zunanja ureditev (ceste in platoji).
Orientacijska vrednost del znaša 4.800.000 din Orientacijski rok izvajanja del je od 1. 10. - 31. 12. 1973.
Natečaja se lahko za posamezna dela udeležijo tudi samostojni obrtniki.
Informacije o investicijsko-tehnični dokumentaciji, tehničnih in splošnih pogojih za sklenitev pogodbe in izvajanje del so interesentom na razpolago v prostorih investitorja vsak delovni dan od 7. do 14. ure.
Za oceno sposobnosti so interesenti dolžni navesti podatke na podlagi katerih bo možno ugotoviti,
—	da je interesent sposoben dela izvesti kvalitetno in v predvidenem roku ter predložiti cenik.
Ponudbi mora biti priloženo dokazilo, da je interesent registriran za izvajanje posameznih navedenih del.
Pismene prijave je treba dostaviti investitorju najkasneje do 27. 9. 1973. Investitor bo svojo odločitev o izbiri izvajalcev posredoval udeležencem natečaja v roku 8 dni po izteku natečaja.
ram
Mercator
GRADBENI MATERIAL
V	oddelku za prodajo gradbenega materiala v Novem mestu, Cesta herojev 25, vam nudimo vse, kar potrebujete pri gradnji hiše.
Posebno velika izbira stavbnega pohištva!
Cene ugodne!
Prepričajte se!
PROSTA DELOVNA MESTA!
Delovna skupnost „SOP", specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško,
vabi k sodelovanju oziroma razglaša naslednja prosta delovna mesta
1.	POMOČNIK VODJE PROIZVODNJE STORITVENIH DEJAVNOSTI Pogoj: gradbeni ali strojni tehnik.
2.SALDAKONTIST
Pogoj: srednja ali nižja administrativna šola.
4. POMOČNIK SKLADIŠČNIKA
Pogoj: kvalificiran prodajalec za kovinsko stroko z najmanj 3-letno prakso.
5. POMOČNIK SKLADIŠČNIKA
Pogoj: kvalificiran prodajalec za kovinsko stroko.
ZA HIŠNIKA IN SNAŽILKO!
Osnovna šola
KATJA RUPENA v Novem mestu nudi zakonskemu paru delovni mesti
HIŠNIKA IN SNAŽILKE
Stanovanje v šoli. Pogoj za hišnika: kvalificiran mizar ključavničar in podobno.
Komisija za delovna razmerja „DANE", tovarne rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna
prosto delovno mesto
objavlja
BLAGAJNIČARKE.
Delovni čas od 8. do 16. ure.
Pogoji: poklicna šola trgovske smeri in 5 let prakse ali srednja ekonomska šola in 2 leti prakse.
Prispele ponudbe sprejema splošni sektor podjetja. Razpis velja 15 dni po objavi.
Kmetijska zadruga Trebnje
razpisuje
javno licitacijo za prodajo STANOVANJSKE HIŠE
v Šentrupertu št. 32 v petek, dne 21. 9. 1973 ob 9. uri v Šentrupertu.
Vse informacije dobijo interesenti na upravi Kmetijske zadruge v Trebnjem.
m
P?
Mercator
Veletrgovina „MERCATOR" Ljubljana TOZD„STANDARD"
NOVO MESTO
razglaša prosto delovno mesto SNAŽILKE NA UPRAVI Nastop dela takoj ali po dogovoru.
5™» Prošnie Pošljite splošni službi TOZD STANDARD , Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 20. 9. 1973.
GOSTINCI!
Vojno gostinska ustanova za društveno prehrano „PARTIZAN" Ljubljana, Trg OF 13
razpisuje
prosta delovna mesta za nedoločen čas v DE Novo mesto:
1. POSLOVODJE restavracije družbene prehrane. POGOJI: KV gostinski oziroma trgovski delavec ali ekonomski tehnik s prakso.
2. ŠEFA KUHINJE POGOJI: KV kuhar s prakso.
3. ZA DELO V KUHINJI: 1 KV ali PKV kuharja, 1 PKV ali NK V delavke.
•	4. 1 KV ali PKV natakarja.
5.	1 KV natakarja ali trgovskega delavca.
Nastop službe s 1. oktobrom 1973. Osebni dohodek po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi razpisni komisiji ustanove VUU „Partizan" Ljubljana, Trg OF 13.
DBH
NIVO MESTO
SPLOSNA BOLNICA, NOVO MESTO bo odprodala rabljen inventar (postelje, blazine in drugo) dne 24. septembra 1973 ob 9. uri na dvorišču internega oddelka.
VABIMO NOVE SODELAVCE! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
—	komisija za kadre in splošne zadeve ponovno objavlja dve prosti delovni mesti
REFERENTOV ZA EKSPOZITURO V STRAŽI.
Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovne dobe.
Do začetka poslovanja ekspoziture v Straži bosta sprejeta kandidata zaradi pridobitve potrebne bančne prakse opravljala delo v banki v Novem mestu.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Poskusna doba traja dva meseca.
Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in navedbo strokovne izobrazbe pri komisiji za kadre in splošne zadeve pri DBH Novo mesto.
1224) - septembra 1973
DOLENJSKI LIST
TEDENSI^r
B
Četrtek, 13. septembra - Virgilij Petek, 14. septembra - Zdenko Sobota, 15. septembra - Melita Nedelja, 16. septembra - Ljudmila Ponedeljek, 17. septembra - Frančiška Torek, 18. septembra - Irena Sreda, 19. septembra - Konstanca Četrtek, 20. septembra - Branko
^30S[*
BREŽICE:	14. in 15.	9.
nem ško-jugo slovanski barvni film „Zabloda v VandervUu". 16. in 17. 9. ameriški barvni film ,,Avto smrti“. 18. in 19. 9. jugoslovanski barvni film „Sledi črnega dekleta11.
BRESTANICA: 15. in 16. 9. francoski barvni film „Veseli lov na diamante".
ČRNOMELJ:	14. 9. angleški
barvni film „Maščevanje Hannie
Caulder". 16. 9. ameriški barvni film „Parada norcev". 19.	9.
ameriški barvni film „Sindbad pomorščak".
KOSTANJEVICA:	15.	9.
ameriški barvni \ film „Letališče".
16.	9. ameriški barvni film „Povratek 7 veličastnih". 19. 9. ameriški barvni film „Moj prijatelj Ben".
KRŠKO: 15. in 16. 9. švedski barvni film „Pipi čez sedem morij". 19. 9. francoski barvni film „Žandar gre v pokoj".
MIRNA: 15. in 16. 9. „Jezdec maščevalec".
NOVO. MESTO: Od 13. do 16. 9. ameriški barvni film „Boter". Od
17. do 19. 9. italijanski barvni film „Sacco in Vanzetti".
MOKRONOG:	15. in 16. 9.
ameriški film „Qvo Vadiš".
ŠENTJERNEJ: 15. in 16. 9. „Nabiralci zlata".
TREBNJE: 15. in 16. 9. ameriški barvni ljubezenski film „Tiger osvaja lepotice". 19. 9. švedski barvni mladinski film „Hugo in Josephina".
SLUŽBO DOBI
SAMOSTOJNI KUHARICI nudimo takoj stalno zaposlitev v Domu v Kamniški Bistrici. OD v sezoni
2.598.00 din, izven sezone
2.251.00 din. Stalno zaposlitev nudimo tudi priučenim servirkam in nekvalificiranim delavkam v starosti nad 20 let. Ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljub-ljana-matica, 61001 Ljubljana, p.p. 320.
FRIZERSKO VAJENKO in pomočnico sprejmem. Jože Novak, bri-vec-frizer, Novo mesto, Ljubljanska cesta.
ELEKTROINŠTALATERSTVO Albert Jordan, Novo mesto, sprejme v uk takoj dva vajenca.
IŠČEMO ŽENSKO za varstvo enoletne hčerke na domu od 7. do 13. ure, Jazbec, Majde Šilc 12.
SPREJMEM stavbnega mizarskega pomočnika. Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Matjaž Kocjan, Bič 14, Velika Loka.
VESTNO KMEČKO DEKLE vzamemo za gospodinjsko pomočnico. Nudimo sobo, hrano, plačo in zavarovanje ter- možnost nadaljnjega šolanja. Pišite na naslov: Turk, Trg OF 14, 61000 Ljubljana.
SPREJMEM vajenca ali priučenega fanta za izučitev slikopleskarske obrti. Branko Simončič, Građenje 7, 68220 Šmarješke Toplice.
SLUŽBO ISCE
EKONOMISTKA s prakso išče honorarno vodenje računovodstva. Naslov v upravi lista (2439/73).
STANOVANJA
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (2424/73).
PRODAM enosobno stanovanje na Mirni, njivo, travnik in zastavo 750, letnik 1971. Oglasite se v nedeljo, 9. in 16. septembra, v gradu Zapuže na Mirni od 7. do 10. ure.
ODDAM opremljeno sobo samskim osebam. Naslov v upravi lista (2456/73).
OPREMLJENO sobo oddam dvema dijakoma ali dvema fantoma. Telefon 21-412.
ODDAM sobo dekletoma. Naslov v upravi lista (2443/73).
PRODAM komfortno stanovanje v centru Novega mesta. Informacije dobite: Loke 3, Straža.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje z vrtom, kletjo in drvarnico v Novem mestu za enako v Trebnjem ah okolici. Naslov v upravi lista (2450/73).
MLADA zakonca iščeta sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (2458/73).
Motorna vozila
PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1964. Naslov v upravi lista (2415/73).
PRODAM osebni avto ami 8 break, star leto in pol, nekaramboliran in v odličnem stanju. Naslov: A. Z., Nad mlini 19, III. nadstr., Novo mesto, telefon (068) 21-658.
PRODAM osebni avto Fiat 750, letnik 1969. Cesta herojev 35, Novo mesto.
UGODNO PRODAM osebni avto 125 PZ. Vlado Deržič, Čateške Toplice, Brežice.
AMI 8, break 1973, prodam. Franc Švirt, Črnomelj, 21. oktober.
PRODAM dobro ohranjen fiat 750 po ugodni ceni. Črnomelj, Semi-ška cesta 2.
PRODAM IMV kombi v odličnem stanju ali zamenjam za NSU Princ. Potočar, Bučna vas 35.
PRODAM
PRODAM malo rabljen globok otroški voziček. Naslov v upravi Usta (2414/73).
POCENI PRODAM (vse skoraj novo) visok športni voziček, pleteno štirisedežno garnituro z vložki in mizo, stoječo lučko, kuhinjski lestenec, stilsko ogledalo, peč na olje EMO 6 in sobno dio-len zaveso /8 metrov). Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Bečirevič, Novo mesto, Zagrebška 4/a.
POCENI PRODAM nova okna z roletami različne dimenzije in novo brusilko (8000 obratov), vse po ugodni ceni. Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto, telefon 21-947.
PRODAM sedežno garnituro Pomurje z dvema kavčema. Matija Jež, Kristanova 28, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Perič, Bršlin 46, Novo mesto.
PRODAM belo pleskano pohištvo za samsko sobo in katrco v voznem stanju, eventualno tudi po delih. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 16. ure. Novo mesto, Gubčeva 9 (na Grmu).
UGODNO PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Hren, Majde Šilc 3, Novo mesto.
PRODAM trajno žarečo peč Gorenje in plinsko peč, obe malo rabljeni. Kržišnik, Krška vas 35.
PRODAM 800 litrov cvička po ugodni ceni. Anton Druškovič, Kraška vas 14, Cerklje ob Krki.
UGODNO prodam spalnico. Meri Dragovič, Nad mlini 43, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam novo prikolico za osebni avto. Matjaž Kocjan, Bič 14, Velika Loka.
PRODAM nov mlin za mletje grozdja. Poizve se v Bojanji vasi št. 3 pri Metliki.
POCENI PRODAM dva kavča, dve omari, dva stola, mizo in skrinjo za shranjevanje posteljnine. Naslov v upravi lista (2440/73),
UGODNO PRODAM lesen vinski hram z opeko (velikost 8 x 5 m). Franc Pikelc, Pavlova vas 75, 68255 Pišece.
PRODAM novo kuhinjsko omaro, mizo ter peč na olje EMO 8. Ogled pri Porenti, Majde Šilc 16, Novo mesto.
PO ZELO UGODNI CENI prodam sode od 100 do 300 litrov. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan (15. in 16. 9.). Malenšek, Semič.
UGODNO PRODAM kuhinjsko kredenco in omaro za dnevno sobo. Ogled vsak dan Nad mlini 43, stanovanje 1, Novo mesto.
PRODAM 700 kg belega in črnega grozdja v vinogradu. Pojasnila: Kirn, Goriška vas 8, Škocjan.
NUJNO PRODAM novo tovorno enoosno prikolico. Jože Pavlin, Gotna vas 39 c, Novo mesto.
POSEST
UGODNO PRODAM 30 arov zemlje, primerne za vikend. Dostop možen z avtomobilom. Naslov v upravi lista. Ogled vsak dan. (2406/73).
PET MINUT od avtobusne postaje Koprivnica pri Brestanici prodam 2 ha zemlje in hišico. Ponudbe na oglasni oddelek pod „Koprivnica".
PRODAM 11 arov vinograda na Malem vrhu (dostop z avtomobilom) in 31 arov gozda na Piršenbregu. Informacije pri Anki Šepetave, Globoko 14 68254 Globoko.
PRODAM lepo posestvo, 10 ha obdelovalne zemlje in 11 ha neizse-kanega gozda, vse v enem kosu na ravnini, blizu ceste in industrijskega središča, s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Terezija Kašič, Gorenja vas 25, Mirna na Dol.
PRODAM enonadstropno starejšo hišo 18 x 12 m na prometni točki, primerno za obrt in gostinstvo, ob Krki. Elektrika, vodovod in asfalt. Julijana Bevk, 68262 Krška vas pri Brežicah.
PRODAM enostanovanjsko pritlično hišo z vrtom in poslopjem, ' garažo in drvarnico. Loke 3, Straža.
PRODAM vinograd z zidanico v Trški gori. Elektrika v zidanici, dostop z avtomobili. Cegelnica6, Novo mesto.
PRODAM enostanovanjsko komfortno hišo. Cena 300.000,00 din. Informacije: Muzejska 8, Novo mesto.
EfCJ^
Rezka Sepec (Stari trg 41) Jurčičeva 6, Trebnje, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po travniku ob grabnu pod novim naseljem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Podpisana Marija Modic, Lobeto-va 32, Novo mesto, opozarjam vse starejše in mlajše osebe, da iz moje poti pare št. 284/6 - njiva ni vhoda k Francu Zrimšku mlajšemu, Lobe-tova 30. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Za mladoletne otroke odgovarjajo starši. Tudi parkiranje na omenjeni poti zaradi vhoda ni dovoljeno.
Alojz Vovk, Čelevec 1, 68220 Šmarješke Toplice, prepovedujem pašo živine in vožnjo po travniku pod Velikimi Poljanami in v Zburah. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.	*.
Marija Grabnar, Čužnja vas 37, Mokronog, opozarjam vse, naj ne -širijo nikakršnih neresničnih govoric o meni in moji družini, sicer bom sodno postopala.
Albert Oberstar, Gorazdova 5/III., Ljubljana, prepovedujem pešačenje čez vrt in sadovnjak v Bre-žah št. 24 pri Ribnici na Dol. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan, prepovedujem pašo živine in delanje kakršnekoli škode po vsej moji zemlji. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Karolina Švalj, Gor. Vrhpolje 8, Šentjernej, opozarjam vse, da Janez Švalj, Dol. Stara vas, nima pravice prodajati premičnin in nepremičnin, ker je vse moja last. V nasprotnem primeru odgovarja.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom, tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Štefan Mavsar, Dol. Toplice, obveščam javnost, da so govorice o zaplembi denarja na jugoslovansko-avstrijski meji, izrečene v šali o Vinku Novaku, parketarju s Podturna 3, Dol. Toplice, neresnične.
VABILO! Krajevna organizacija ZB Kandija, Novo mesto, vabi vse nekdanje borce in aktiviste NOV na enodnevni izlet, ki bo v soboto, 22. septembra. Odhod ob 6.30. izpred hotela Kandija. Prijave sprejema tajnica te organizacije.
k u p i m | Dobro obveščeni
občani — dobri moupravljavci!
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MALČI KUKEC
iz Kostanjevice na Krki
vsem, ki ste sočustvovali z nami v dneh slovesa, in vsem, ki ste ji kakorkoli stali ob strani v urah njenega trpljenja, izrekamo svojo najglobljo hvaležnost. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Vjekoslavu Frlanu, ki ji je ves čas bolezni nesebično pomagal, zdravstvenemu osebju internega odd. novomeške bolnice, specialistu dr. Maksu Fornazariču, kolektivu in sindikalni podružnici skladišča trgovskega podjetja „Preskrba" iz Krškega, Dolenjskemu kulturnemu festivalu in kostanjeviškemu oktetu. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Kukčevi!
Kostanjevica, 8. septembra 1973
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in brata
JOŽETA MAJERLETA
iz Novega mesta
se prisrčno zahvaljujemo za izraze sožalja in darovano cvetje vsem prijateljem, znancem ter podjetjem uKrojač", „Kremen"? „Novoteks", ZTP, organizaciji ZB in DU iz Novega mesta ter vsem devetim kegljačem. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za njihov trud. Ravno tako hvala vsem tistim, ki so našega Jožeta pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena, hčerka in sinovi z družinami.
V starosti 83 let nas je zapustil naš dragi
JOŽE SLADEK
iz S molenje vasi 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, sosedom, družinam Erjavec in Heferle za podarjene vence in za yso pomoč, Jožetu Penci, Štefanu Žuri Brulčevim, Pečetovim in Zilku Sitarju za vso nudeno pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih.
Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku in dr. Jeriču za vso skrb, ZB Mal. Slatnik za podarjeni venec in župniku za opravljeni obred. Žalujoča družina Seničar.
ZAHVALA
KUPIM zazidljivo parcelo (600 do 800 kv. metrov) v bližini Novega mesta. Plačam v gotovini. Janez Zupanc, Mlakarjeva 5, 61240 Kamnik.
Dragi Milki Hajdinjak, Pavla vas 10, za god in vnučku Ivančku za prvi rojstni dan želimo mnogo zdravja in sreče. Stara mama in botra z družino iz Lazca.
TAKIH SE BOJMO
V ponedeljek, 10. septembra, se je na črpalko na Otočcu z avtom pripeljal Vidko Kozole iz Šedma pri Sevnici. Miličnikom se je takoj zdel sumljiv, zato so ga preizkusili z alko-skopom. Res je bil vinjen, kljub temu pa je Kozole na vsak način hotel nadaljevati vožnjo. Da bi mu to preprečili, so ga miličniki pridržali do iztreznitve, prijavljen pa bo. tudi sodniku za prekrške.
SPET MALOMARNOST
Ivan Pirc iz Čučje mlake je 10. septembra zjutraj vozil tovornjak proti Novem mestu, v Mačkovcu pri hiši številka 3 pa se je na kamionu odprla zadnja desna polovica stranice in treščila v telefonski drog, ki se je prelomil. Škode je na srečo samo za 2.100 din, toda zavoljo nepazljivosti šoferja bi se lahko zgodilo kaj veliko hujšega. Spomnimo se samo nedavne nesreče na mostu, ko je v podobnem primeru ubilo žensko.
TELČE:
ZBIRAJO ZA AVTO
Tudi gasilci na Telčah nočejo zaostajati za drugimi društvi v občini. Vneto zbirajo prispevke občanov za nov gasilski kombi. Zaenkrat so zbrali že 20 tisočakov, potrebovali pa bi še 8.000 dinaijev. Ostalo bo po ključu, ki velja za vsa društva v občini, prispeval občinski gasilski sklad. Pri zbiralni akciji so naleteli na razumevanje celo v sosednjih občinah.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MARTINA TOMŠIČA
iz Stare vasi pri Škocjanu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom ter delovnim organizacijam za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter za pomoč v težkih trenutkih.
Topla zahvala vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, hčerki in sinovi z družinami.
,,Le zakaj nočete našim poslušalcem razložiti, kje ste se naučili tako hitro teči? ”
BREZ BESED
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din — Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ah 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 5 2100-6 20-107-3 2002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 80 din. Vsak maU oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -kopisov in fotografij ne vračamo - Časopis : C2
tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in
L
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni sppred od 4.30 do 8.00.
Četrtek, 6. septembra:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz Partitur operetnih mojstrov. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Čebelarstvo. 12.40 Skladbe Zorka Prelovca in Emila Adamiča. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak14. 17.10 Koncert po željah Poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Za ljubitelje jazza.
PETEK, 14. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska ’ - za nižjo stopnjo - Šolska torbi-
i.0.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Janez Žgajnar: Možnosti podiplomskega in dopolnilnega izobraževanja agronomov na biotehniški fakulteti. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 „Signali*1 - propagandna oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature — Skladbe Todora Skalovskega. 20.30 Top-pops 13.
22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 15. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe.
10.15 Kličemo letovišče. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski na- -sveti - inž. Andrej Dobre: Uporaba razstreliv v kmetijstvu in gozdarstvu. 12.40 Čez travnike zelene. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 17.20 Gremo v kino. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z
ansamblom Borisa Kovačiča, 20.00 V soboto zvečer. 22.20 (Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 16. SEPTEMBRA: 8.05 Radijska igra za otroke - Frane Puntar: „Jabolko". 9.05 Iščemo popevko poletja. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. -vmes ob 11.00 - 11.20 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža.
14.30 Humoreska tega tedna -Sahi: Lažnivca. 15.05 Popularne operne melodije. 16.00 - 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Radijska igra - Ilija Hurnik: „Jok in škripanje z zobmi“. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
PONEDELJEK:	17. SEPTEM-
BRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Mgr. Zvone Miklič: Strojno obiranje sadja. 12.40 Po domače.
13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Amaterski zbori pojo. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 „Vrtiljak14. 17.10 Zveneča imena. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 18. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Zemlja velikanski življenjski prostor. 10.15 Poletna potepanja. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Šilc: Novosti v sortimentu ozimin. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 „Ali jih poznate? “ 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak” 18.15 V torek nasvidenje!
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca.
20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 20.30 Radijska igra - Tom Stoppard: „Albertov most“. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 19. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 NENAVADNI POGOVORI (ponovitev).
10.15 „Čudne so te čarovnije . . .“ 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Franc Sunčič: Pomen nove organizacije živinoreje za njen napredek. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. .
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 17.10 Operni koncert. 18.20 Listi iz pop albuma. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
22.15 Revija popevk.
ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti-mgr. Milan Novak:	Spravilo grozdja.
12.40 Ljubljanski komorni zbor p.v. Milka Šicoberneta poje. 13.30 Pripor-ročajo vam . . . 14.40 „Mehurčki"
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Med zgodnjimi opusi Arnolda Schoenberga.
I RADIO ■ BREZICE ■
ČETRTEK - 13. SEPTEMBRA:
16.00	-	16.15	- Napoved
programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 - 16.30 - Nove plošče RTB - 16.30 -
17.00 Aktualnost tedna, Novo v knjižnici, Mala šola avtomobilizma, obvestila, reklame ter Filmski pregled - 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami.
SOBOTA - 15. SEPTEMBRA:
16.00 — 16.30 - Pol ure za pop glasbo - 16.30 - 16.40 - Radijska univerza - 16.40 - 17.00 -Jugoton vam predstavlja - 17.00 -
POZIV
K SODELOVANJU V SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI ZA ŽELEZNIŠKI PROMET * '
Izhajajoč iz določil 6. točke XXI. dopolnila k zvezni ustavi oziroma 6. točke XXVII. dopolnila k ustavi SR Slovenije, da lahko delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za zadovoljevanje določenih skupnih potreb in za_uresničevanje svojih interesov, so delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela Železniškega gospodarstva Ljubljana v okviru sprejemanja samoupravnih sporazumov o izvedbi ustavnih dopolnil v železniškem gospodarstvu dne 10. julija 1973 sprejeli
pobudo
ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
1. Ustanovi se samoupravna interesna skupnost za železniški promet kot samoupravni mehanizem za povezovanje in usklajevanje splošnih družbenih interesov, posebnih interesov posameznih gospodarskih območij in področij, zlasti različnih panog prometa, interesov uporabnikov železniških prevozov in lastnih interesov železniških organizacij.
Tako usklajevanje interesov naj bi vodilo predvsem do oblikovanja dolgoročne prometne politike, ki bi postala izvor in kriterij za ukrepe (tekoče gospodarske operative) sprotnega gospodarjenja tako železniških organizacij kot .udeležencev te samoupravne skupnosti, kolikor zadevajo železniški promet, njegov ekonomski položaj in kvaliteto.
.2. Delavci organizacij, vključenih v Železniško gospodarstvo Ljubljana, se vnaprej enostransko obvezujejo,
da bodo obravnavali vsa stališča in priporočila interesne skupnosti, ki zadevajo železniško gospodarstvo, in da bodo še posebno pozornost posvečali vprašanjem povezovanja železniškega gospodarstva s celotno prometno politiko, politiko (prevoznih) cen, investicij in skupnih poslovnih akcij. O svojih stališčih in sprejetih ukrepih bodo poročali interesni skupnosti.
3. V interesno skupnost železniškega prometa se načeloma lahko vključijo vse skupnosti ir. organizacije, ki imajo kakršenkoli legitimen, posreden ali neposreden interes za razvoj in delovanje prometa, zlasti železniškega.
Pavice in obveznosti članov v samoupravni interesni skupnosti, pravice do članstva ter notranja organizacija interesne skupnosti se določijo z akti, ki jih ta skupnost sprejme samostojno.
Izvršujoč to pobudo svojih delovnih skupnosti, Železniško gospodarstvo Ljubljana
vabi
skupnost« in organizacije, ki imajo interes za razvoj in delovanje železniškega gospodarstva da do 10. oktobra 1973 sporoče ZG Ljubljana
- svoje stališče do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za železniški promet in svojega članstva v njej,
svoje (morebitne) predloge za organizacijo, pristojnosti in način delovanja te skupnosti.
Poslovni odbor za odločanje o uporabi sredstev za modernizacijo železniških prog v Sloveniji, ustanovljen na podlagi zakona o spremembah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976 in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite zamodernizacijo železniških prog v SR Sloveniji (Ur. list SRS 8/73), je na svoji 2. seji dne 3. 7. 1973 obrav-
naval gornjo pobudo železničarjev Slovenije in Istre in jo v celoti podprl tudi kot obliko za razširitev svojega delovnega področja.
Delavski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana bo sklical ustanovno skupščino samoupravne interesne skupnosti predvidoma v drugi polovici oktobra 1973.
Delavski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana
17.30 - Kuhajte z mano, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše - 17.30
- 18.00 - Narodnozabavne navalu 192 m.
NEDELJA - 16. SEPTEMBRA:
- 10.30 - Domače zanimivosti -Javna ustavna razprava: Izhodišča ustavnih sprememb in družbeno ekonomski odnosi v novi republiški ustavni - Za naše kmetovalce: Mira Skočaj: Pred jesensko setvijo žitaric
- in - Komad Kozole: Vinska posoda ob spravilu pridelka — Nedeljski zapis - Obvestila, reklame in filmski spored - 12.00 - 15.30
- Občani čestitajo in pozdravljajo
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 16. SEPTEMBRA: -
10.30 Reklame, oglasi obvestila 10.50 Po domače - 11.05 Obiskali smo vzorno kmetijo 11.15 Minute, za pop glasbo - 11.45 Nedeljski intervju -- 11.55 Za vsakogar nekaj
- 12.30 Poročila - 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -
14.30 Zaključek programa.
SREDA, 19. SEPTEMBRA:. -
16.00 Poročila - 16.10 Reklame, oglasi in obvestila - 16.30 Kotiček za šoferje — Martin Češenj -Zavore: Kako in kdaj? - 16.40 Disko klub brez imena - 17.15 Mladinska oddaja - 17.40 Za naše najmlajše -	18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 22. SEPTEMBRA: -
16.00 Sobotni vrtiljak 16.15 Pet minut za . .,.1 - 16.20 EPP I. del -
16.30 Poročila - 16.35 EPP II. del
— 16.45 Mini anketa - 17.00 Zaključek programa sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
IZ NOVOMEŠKE«®\ PORODNiSNiCE®
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Glazer iz Črnomlja - Alenko, Marija Ovnik iz Mokronoga - Marinko, Ljubica Sta-rašinič iz Metlike - Boštjana, Marija Vovko iz S molenje vasi - Tonija, Katica Zvonkovič iz Brihova - Višnjo, Marjanca Krmelj iz Suhe - Dejana, Ana Novak iz Golobinjeka -Andreja, Marija Mervar iz Otočca -Tatjano, Sonja Završnik iz Šentjanža
- Roberta, Zalka Črček iz Sadinje vasi - Darjo, ANDREJA Špilek iz Starega trga - Barbaro, Ružica Ca-bunac iz Gornje Straže - Saša, Tatjana Križnik iz Mirne --Mirana, Ivka Tržok iz Črnomlja - Bernardi-co, Frančiška Vrlinič iz Črnomlja -Aleša, Marija Umek iz Škrljevega -Štefana, Avguština Fink iz Suhorja
- Draga, Martina Darovic iz Ločne
- dečka, Ivanka Kurent iz Šentruperta - dečka in Amalija Ceglar iz Velike Loke — Roberta. — Čestitamo!
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Gramc iz Sel - Tomaža, Marija Klemenčič Iz Slanega dola - Renato, Julika Mahovič iz Vel. Jazbine -- Željka, Martina Vahčič iz Brezovice Stanislava, Anica Hržič iz Mal. Jazbine dečka, Marija Pinterič iz Brežic - Tomaža, Breda Mihelin iz Mosteca - Vanjo, Danica Ivanuš iz Stare vasi - Mateja, Cvetka Ferlin iz Dol. Lesk<?vca — deklico, Ana Cvetkovič iz Sel - Emo, Anica Blaževič iz Celin . - dečka, Milka Kostanjšek iz Bizeljskega - Janeza, Ivanka Lipar iz Globokega -Janeza, Milka Cizelj iz Krškega -Darjo, Dragica Hudina iz Zabukovja - Liljano, Ivanka Gregoršanec iz Črešnjic - Jožeta. Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jagna Bizjak, gospodinja iz Krškega , je padla z motornega kolesa in si poškodovala glavo, roko in desno koleno; Stane Gregorevčič, avtomehanik iz Brežic si je pri prometni nesreči poškodoval desno nogo in roko- Anton Vimpolšek, upokojenec iz Sentlenarta je padel z drevesa in si poškodoval hrbtenico; Jožefa Gerjevič, kmetica iz Vel. obreža se je poparila po levi nogi; Alojz Gramc iz Zgornje Pirošice je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Jožef Avguštinčič, tesar iz Bistrice ob Sotli, je padel s kolesom in si poškodoval desno nogo; Jožetu Lapuhu, kmetu iz Sromelj je na nogo stopil konj; Anton Lipej iz Brezovice je padel s -traktorjem in si poškodoval desno nogo; Ana Hudina, upokojenka iz Brežic je padla v stanovanju in si poškodovala prsni koš; Alojz Kovačič, kmet iz Rigonc je padel z voza in si poškodoval glavo; Bernard Rossignal iz Francije sije pri prometni nesreči poškodoval glavo.
UMRLI SO
'Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli:	Ivan Penič,
preužitkar kmeta s Pokleka; Neža Lapuh, žena voj. invalida iz Krške vasi; Ana Ju« iz Brestanice: Franc Stanič, upokojenec s Senovega; Terezija Barbič, žena upokojenca iz Breg pri Leskovcu; Anton Knez. obč. podpiranec iz Pavlove vasi.
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg.) - 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) - 11.00 Francoščina (Bg.) -
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg.) -15.40 Angleščina - ponovitev (Zg.) - 16.10 Francoščina — ponovitev (Bg.) - 17.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -18.00 Obzornik (Lj.) - 18.15 Izbor športnih in turističnih oddaj (Lj.) -18.55 Viharni vrh - serijski film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj.) — 21.30 E. Zola: Germinal — barvna nadaljevanka (Lj.) - 22.15 Poročila (Lj.)
PETEK, 14. SEPTEMBRA: 9.30 TV v šoli (Zg.) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bg.) - 14.40 TV v šoli ponovitev (Zg.)	-	16.10
Angleščina - ponovitev (Bg.) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Pozor, kamera teče (Lj.) - 18.55 Doktor na pohodu - serijski film (Lj.) - 19.20 Športna rekreacija (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) r 20.00 Tv dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Glasno šepetanje -ameriški film (Lj.) - 22.25 21. stoletje (Lj.) - 22.50 Poročila (Lj.)
SOBOTA, 15. SEPTEMBRA:
9.35 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v šoli (do 12.00) (Sa.) - 16.20 Helsinki: atletika Finska: SZ -NDR - prenos (EVR-Lj.) - 18.35 Obzornik (Lj.) - 18.50 Guliver -serijski barvni film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Zlata roža Portoroža - II. del (Zg.)
- 21.05 Glasbena oddaja (Lj.) -
21.30 Skrivnosti morja - barvni film (Lj.) - 22.20 Starinarja -serijski barvni film (Lj.) - 22.50 TV kažipot (Lj.) - 23.10 Poročila (Lj.)
NEDELJA, 16. SEPTEMBRA: 8.50 Skrivnosti morja — ponovitev barvnega filma (Lj) - 9.40 Po domače z ansamblom Milana Križana (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Sa) - 10.55 Mozaik (Lj) -11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Enciklopedija živali, barvna Filma (Lj) - 11.55 Poročila (Lj) - 12.00 TV kažipot (do 12.20) (Lj) - Nedeljsko popoldne (Po domače sredi Ljubljane, Atletika Finska:SZ:NDR, Za konec tedna) (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) - 18.20 Pet tisoč prstov dr. T - film (Lj) -19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 ,. .. — 21.20 Baletna oddaja (Zg) - 21.35 Športni pregled (JRT)
- 22.05 Poročila (Lj)
PONEDELJEK,	17.
SEPTEMBRA:	9.05	Odprta
univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg)
- 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina
- ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina
»Dolenjski list« v vsako družino
- ponovitev (Zg) - 16.10 TV v šoli
- ponovitev (Bg) -	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.45 A. Marodič: Krikec in Pikec - I. dei lutkovne predstave (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -	18.30
Enciklopedija živali - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19 00 Mladi za mlade (Zg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 J. Otčenašek: Romeo in Julija konec novembra - Češka barvna TV drama (Lj) - 22.00 Kulturne diagonale (Lj) - 22.45 Poročila
SEPTEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg)
- 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg) - 14.20 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.45 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg) - 17.40 Eva in Eva - poljski barvni film (Lj) -
18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Vsako leto v septembru - oddaja iz cikla Od zore do mraka (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Osebna nega: Mastna koža (Lj) - 19.20 Od Grmeča do Dinare - I. del beograjske serije Karavana (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) —
20.35 Pogovor o samoupravnih interesnih skupnosti (Lj) - 21.25 Pogled za kulise - oddaja o snemanju angleške interesnih skupnostih (Lj) - 21.25 Pogled za kulise - oddaja o snemanju angleške nadaljevanke Vojna in mir (Lj) -
22.10 Poročila (Lj)
SREDA, 19. SEPTEMBRA: 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do
11.30) (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.50 Mačkon in njegov trop
- barvni film	(Lj)	-	18.15
Obzornik (Lj) - 18.30 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 18.50 Arhitektura in družba: Ceste (Lj) -
19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Che Guevara - italijanski Film (Lj) -
21.35 Glasbeni	nokturno:	A.
Lajovic: Adaggio	(L j)	-	21.45
Poročila (Lj) - 21.50 Rezervirano za šport (Lj)
ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA:
9.35 TV v šoli	(Zg)	-	10.30
Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (do
11.30) (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina
- ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina
- ponovitev (Zg) -	16.10 Francoščina — ponovitev (Zg) —
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.25 Iz sloyenske književnosti: A. T. Linhart: Županova Micka (Lj) -
18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj) -18.55 Viharni vrh - nadaljevanje in konec (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi: Jubilej zvestobe (Lj) -21.30 E. Zola: Germinal — TV nadaljevanka (Lj) - 22.20 Poročila (Lj)
Rejci perutnine!
V Valilnici v NAKLEM PRI KRANJU LAHKO KUPITE 2 do 3 mesece stare jarčke po 25,00 din. Poslujemo vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa do 18. ure.
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Martin Turk, kmet iz Sela pri Zajčjem vrhu; Jože Pakar, Betka Kuplenik, Marija Krese, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Alojz -Sepaher, Martin Brudar, Vinko Hribar, Stanko Anžlovar, Gorica Pavlovič. Jožica Nose, Anton Junc, Marija Rajšelj, 1-anika Miklič, Anton Miklič, Marjana Žižek, Antonija Rukše in Franc Klemenčič, člani Novoteksa Novo mesto; Pepca Jerman, članica Pekarne Novo mesto; Pepca Taborski, gospodinja iz Novega mesta; Franc Cvelbar, Marjan Lipovec, Irena Paskvalis, Franc Lobe, Franc Gričar, Franc Sašek, Ivan Barbič, Rudolf Meglič, Franc Zupančič in Ivan Črnugelj, člani IMV Novo mesto; Franc Slak, član Vodne skupnosti Novo mesto; Jože Blažič, član Skupščine občine Novo mesto; Matija Golob, član kolektiva KZ Krka Novo mesto; Milan Jamnikar in Alojz Modic, člana Pionirja Novo mesto; Jožefa Črnič, Dragoljub Nikolič in Ivanka Erlah, člani Novolesa Straža; Ana Bartolj, gospodinja iz Gornje Težke vode; Josip Derič, član PPV Dobrava; Andrej Pucelj, član Iskra Novo mesto; Janez Hrovat, delavec iz Mokronoga; Mihaela Kozoglav, Marija Povše in Marija Kafolj, gospodinja iz Šentjošta; Slavko Kozoglav, kmet iz Šentjošta; Jože Brulc, član IMV Novo mesto.
Snemali v jami
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list«
»FEJ. PA TAK SOCIALIZEM!«
Delavcu Jožetu Hrgiču, samoupravljalcu, je bila tovarna portugalska vas. Za stroj se je prizibal zato, da so mu tekla leta, da so bili on in njegova družina socialno zavarovani. Zatorej ni nič presenetljivega, ako so ga sodelavci večkrat stresli za rame, kadar se je približevala nevarnost v podobi sekretarja ali direktorja.
O tovarni je vedel samo to, da stoji, da ima streho prekrito z rdečo opeko in da mu odštejejo prvega v mesecu denar, ki mu pripada že zato, ker je osem ur na dan v zaprtem prostroru in ne morda na svojem zelenem polju, ki ga ljubi bolj od last-
ne žene.
Kadar je sirena razparala zrak, je odbrzel na vas, kjer je pričel z resnim delom, in malo mu je bilo mar, ako se tovarna sesiplje v prah in pepel še tisto sekundo, ko prestopi njen prag. Klicala ga je, iz dneva v dan, ZEMLJA. Ril je po njej, jo izže-mal, prosil in rotil, naj mu rodi čim več. Vsak centimeter svojega posestva, ki gaje po očetovi smrti prevzel na svoja pleča, je bolestno ljubil in bil je pripravljen do popka razparati vsakogar, ki bi si upal nepoklican položiti smrdljivo nogo na njegovo prst.
Sonca že dolgo ni bilo na
nebu, ko je izmozgan prihajal k počitku. Odspal je nekaj ur , dokler mu ni sna pretrgalo drdranje budilke, ki je naznanjala, da je prišel čas odhoda v tovarno. S kletvico na ustih je odšel za stroj in tam čakal odrešilne sirene.
In življenje je teklo .. .
Prvega v mesecu se je gnetel v nepregledni vrsti pred blagajniškim okenčem in v mislih prešteval stvari, ki jih bo kupil ta mesec: gnojila so nujno potrebna, a tudi motorno kosilnico krvavo potrebuje. S polno glavo načrtov je Jože Hrgič, delavec in samoupravljalec, odprl kuverto, da bi preštel mese-
čno bero. To je vedno počel, saj nisi nikdar gotov, če te niso te pisarniške gnide hote ali nehote opetnajstile. Ob prvem štetju je pomislil, da se je prevaril, zato je nanovo pljunil v prsta, s katerima je listal, zazrl pa se je tudi v plačilni list. Prebledel je kot ijuha, koje uvidel, da je dobil le petdeset odstotkov plače, ker je v podjetju nekaj zaškripalo.
V	tem trenutku spoznanja se je Jožetu Hrgiču, delavcu in samoupravljalcu, izvil besen protest:
„Kako naj živim s to revščino? To je svinjarija! Fej, pa tak socializem!“
TONI GAŠPERIČ
\
Na Matevžev dan se začne
Ribniški polharji se pripravljajo na lov
S pozdravom „Dobra stečna!“ se začne vsakoletni zbor polharjev Velike in Male gore. Na letošnjem zboru, ki je bil 1. kimovca, so se polharji pogovorili o marsičem v zvezi s polšjim lovom. Člani polharskega društva radi love. V vsakem se je prebudila prastara lovska strast, ki se bo sprostila v nočeh gozdov vinotoka.
Na zboru so ugotovili, da letos ne bo pravo polharsko leto, ker bukev ni bogato obrodila in ni dovolj žira. No, v nekaterih revirjih bo verjetno kljub temu dober lov.
23. kimovca zvečer bo srečanje vseh polharjev v ribniškem gradu. Člani društva bodo ta dan oddali skrinjice v žigosanje gospodaiju društva. Ta večer bo tudi kratek program pred začetkom lova. Pravi lov pa se bo začel na Matevžev dan, to je 25. septembra.
Vse nastavljene skrinjice pred omenjenim dnem bodo \__________________________________
pobrane in oddane gospodarju društva. Kršitelji bodo dobili javni opomin. „Dran-gle“ in ,,prejtle“, pravilno: palice za skrinjice, se ne smejo sekati kjer si bodi. Najlepšega mladja je škoda za to. Označevanje drevja s sekirico in zatesovanje drevja, kjer so skrinjice je prepovedano. Kurjenje v gozdu naj bo pod stalnim nadzorstvom, da ne bo prišlo do požara. Torej naukov je dovolj. Vsem polharjev pa v prihodnjih dneh „Dobra stečna!“
MEDNARODNI NATEČAJ UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE
Mednarodna federacija za fotografsko umetnost tudi letos razpisuje veliki nagradni natečaj umetniške fotografije za fotografe in amaterje, ki še niso dopolnili 25 let. Vsak udeleženec lahko pošlje do 4 fotografije, od katerih mora vsaj ena biti na temo o ljubezni. Najboljše bodo nagrajene z več nagradami in diplomami.
Natančnejše informacije posredujejo foto krožki.
„NAJDALJŠE" POČITNICE
Samo tri dni prej kot dru-	v veliki trgovski hiši SOCO-
gi otroci je Andrja Penca,	MER, kamor ga je poslalo
šolarka 3. razreda črnomalj-	ljubljansko podjetje EMO-
ske onovne šole, letos junija	NA. Trije Slovenci so tam in
sklenila šolsko leto, imela pa	še kakih šest drugih Jugoslo-
je skoraj gotovo „najdaljše“	vanov: upravljajo obsežno
počitnice izmed vseh naših	gvinejsko-jugoslovansko
otrok! Z letalom je poletela podjetje. Za Andrejo so se v Afriko, na obisk k očku in začeli presrečni dnevi; vse je mamici, tja v daljnjo Gvine- bilo novo, vse tako lepo in jo, v njeno glavno mesto edinstveno: nenavadna oko-Conacry.	lica, kopanje v Atlantskem
Pa pojdimo raje lepo po oceanu, obisk zavoda, kjer vrsti Najprej naj zapišem, da pridobivajo serum proti je Andreja odlična učenka; kačjim pikom in kjer je vide-iz samih petič je bilo sestav- la 5 metrov dolgega pitona, Ijeno tudi njeno lansko spri- krokodile pa sivo, zeleno in čevalo. Vesela je stopila s rumeno mambo, kobro in teto Majdo v soboto, 23. druge hudo strupene kače in junija, na zagrebškem letali- še in še. šču v karavelo, ki jo je	po-	»Na	vrtu smo imeli v klet-
nesla do Beograda. Od tam ki šimpanza Bobija, malo naj bi potovala sama naprej manjši šimpanz Moko pa je na „črni kontinent“ k star- skakal okoli; ta je bil bolj šem.	neumen, banano je jedel kar
„ V nedeljo zgodaj zjutraj z lupino vred. Črnec Sise mi je priletel na Surčin Iljušin je podaril mlado gazelico: 62, letalo vzhodnonemške rekla sem ji Pikica, bila je družbe Interflug, in teta me zelo domača in vedno me je je že hotela predati uslu- cukala za obleko, dokler je žbenki letala, ki naj bi pazila nisem pobožala po glavi. . . name vse do Conacryja, a Konec avgusta sva se z ma-tisti hip smo se seznanili z mico vrnili v Črnomelj. Zdaj nekim srbskim zdravnikom, smo leteli' iz Conacryja v ki je potoval še z	nekimi	Dacar, preko	Rabata v Ma-
Jugoslovani prav v	mesto,	drid,	od tam v Prago ter
kjer dela tudi moj ati. .. “ domov v Zagreb.1' pripoveduje Andreja.	- In	koliko si preletala z
-	Lepo, in kod ste potem letali? leteli?	„Tja	in nazaj kakih 17ali
„Iz Beograda v Alžir, od 18.000 kilometrov, “ tam v Bamako v državi Mali,	Lepih spominov ima An-
nato v mesto Freetown v dreja zdaj za celo povest, državi Sierra Leone in zve- Vmes pa je tudi grenka solzi-čer smo pristali na letališču ca: klateški psi so požrli Conacry. Nič se ni	videlo,	malo	Pikico,	ko so ponoči
sama puščava in morje čez	vdrli	na vrt	v Conacrjyu.
dan. Bala se nisem, le malo Odmori v 4. razredu črno-slabo mi je bilo nad letali- maljske osnovne šole, kjer se ščem Freetown... “	Andreja že spet pridno uči,
letos niso dolgočasni. Naša Andreja je bila presrečna, „svetovna popotnica“ rada ko je sredi Afrike po 6 mese- pove sošolcem to in ono in cih spet zagledala mamico, ure zemljepisja v njenem ati pa je bil takrat že deveti razredu bodo zdaj še poseb-mesec tehnik za vzdrževanje no privlačne, klimatskih naprav in strojev	TONE	GOŠNIK
Testo za prašiče
Nenapovedan električni mrk je že nekajkrat zagodel novomeškim pekom. Prejšnji četrtek jim je skisalo 1.600 kg testa in so imeli zaradi tega 5.000 din izgube. Nekaj so polovili s prodajo tega testa za prašiče. Do mrka so zamesili 16 ton testa za štruce, vendar so kasneje naredili žemlje. Ker od zgodnjih jutranjih ur do približno enajstih niso delali niti stroji niti peči, je bila celodnevna peka za 6 do 7 ton manjša, izguba pa za okoli 20.000 din večja.
„Pomanjkanje kruha so občutili zunanji in bolj oddaljeni potrošniki. V samem Novem mestu smo ga popoldne pripravi-
li	in prodali v glavnih prodajalnah 3 tone.“ pravi direktor lo-čenske pekarije Ernest Peklar. Meni, da bi lahko vselej pripravi-
li	dovolj kruha, ko bi jih vnaprej obveščali o redukciji elektrike -delali bi pač takrat, ko .bi bil tok.
Za potrošnike bi bilo zdaj najbolje, da bi si pripravili rezerve kruha, za pekarijo samo pa agregat. „Smo med tistimi, ki ne smejo biti brez energije. Na srečo nam Elektro pusti tok do zadnjega,” pravi direktor pekarije. Tako je bilo v soboto, ko vse mesto ni imelo elektrike, pekarija pa je do 13.30, ko so ga tudi njej vzeli, lahko napekla dovolj kruha za čez nedeljo.
TAKE RIBE PA ŠE NE! — vsaj ujel je ni doslej še nihče v Krki, „pokazali “ pa so jo vrli gasilci iz Dobrave na svoji zadnji „beneški noči“ predzadnjo soboto. Da živijo take zobate velikanke v temnih tolmunih naše (nekdaj) dolenjske lepotice, brez dobravških gasilcev še dolgo ne bi vedeli...
Žalosten konec košute
Na vrtu lovca Gvida Kostevca v Zakotu so morali 8. septembra ustreliti ranjeno košuto, ki jo je dan prej na cesti sredi Dobrave podri domačin iz Kapel s fiatom 750. V minulih 14 dneh je bil to že drugi primer trčenja s košuto iz rodu Damiak, v zadnjem letu pa so jih vozniki na odseku kakih 500 metrov povozili pet.
Vozniki so tudi sami v nevarnosti, zato lovci ne razumejo, da niso bolj pozorni na prometni znak, ki jih opozarja na divjad. To, da povzročajo škodo lovskim družinam, še ni
najhujše, prav lahko bi se taka nezgoda lahko nesrečno končala tudi za voznika.
V	zadnjem primeru je košuta zapustila tudi dva poldrugi mesec stara mladička, ki se brez matere najbrž ne bosta obdržala.
Jelene in košute so lovci naselili v Dobravi pred tremi leti. Kupile so jih lovske družine Brežice, Dobova, Kapele in Globoko. Samice so imele letos tretjič mladiče. Prvič so jih povrgle še v ogradi, drugič in tretjič pa že na svobodi. Za jelena je treba odšteti 2.000 din, za košuto pa
1.500	din. Potemtakem je razumljivo, da lovcem ni vseeno, če jih toliko podleže pod kolesi.
J. TEPPEY
Gvido Kostevc ob ranjeni živali, za katero je živinozdravnik dejal,
*	da zaradi notranjih poškodb ni več upanja na ozdravitev.
V	soboto, 1. septembra, je Jadran film v Kostanjeviški jami začel .tridnevno snemanje nekaterih prizorov zagrebške televizijske barvne nadaljevanke. V registraturi pisatelja Anteja Kovačiča. Režiser je Joakim Marušič, direktor fotografije Vojislav Lukič, glasbo za film pa je napisal Arsen Dedič. Glavnega junaka Ivico Kičmanoviča igra Rade Šerbe-džija, mlado, napredno Lavro pa Ljubica Jovič.
Marušič je povedal: „V registraturi je povest o ljudeh iz vasi, ki prihajajo v mesto, kjer se poskušajo asimilirati. vendar jim to ne mne ved-
no. Zgodba spremlja Ivico Kičmanoviča skozi vse življenje, ko zaradi težke mladosti zapusti vas ter poskuša uspeti v mestu, vendar popolnoma propade v novem okolju. Ta serijski film sem poskušal- končati do jeseni, vendar so se zaradi težav snemanja zavlekla, tako da bodo gledalci lahko gledali film v začetku februarja. Snemali smo v glavnem v Hrvaškem Zagorju, kjer se dogaja tudi Kovačičev roman, v Kostanjevico pa smo prišli zato, ker jama resnično ustreza scenariju."
A. B.
„Če te medved napade, ga zgrabiš zadaj za ušesi za dlako, pa ti nič ne more,“ pravijo nekateri lovci, vendar jim ni vsega veije-ti.
Kosmata ' nevarnost
Boris Rački ušel medvedki, ki je prišla skoraj do hiše
Pred nekaj dnevi je medve'd prečkal vaško pot pri vasi Majlinca v Kolpski dolini, in to kakih petdeset metrov od hiš. Videla ga je Zinka Briški, ko je šla okrog petih popoldne iz Kužlja v Laze.
To ni nič čudnega, saj so pri nas medvedje že kar domači. Pridno lomijo koruzo, strahujejo ljudi, pobirajo jabolka in hruške, ne vemo pa, ali spravljajo za ozimnico ali za mošt in žganje.
Nedolgo tega- se je srečal z medvedko in dvema mladičema Boris Rački iz Slovenskega Kužlja. Dobrih sto metrov od svoje hiše je grabil seno, ko seje naenkrat pojavila pred njim medvedka z mladičema. Stopila je na zadnje noge in šla proti njemu, Boris pa jo je srečno popihal domov. Ljudje niso več varni v gozdu ali grmovju in celo na glavnih poteh ne. Povsod preti kosmata nevarnost.
JOŽE KRIŽ
Edinstven kmetijski stroj
Dehidrator za sušenje vse zelene krme (trava, detelja itd.), ki ga je te dni kupilo Združeno KGP Kočevje za kmetijski obrat Mlaka, je prvi tak stroj v Jugoslaviji in eden redkih na svetu. "
Ta stroj je Združeno KGP dobilo junija letos na preizkušnjo. V dveh mesecih so z njim nasušili iz zelene krme okoli 110-ton briketov. V tem obdobju so hkrati delali strokovnjaki
razne analize in tudi ugotavljali hranilne vrednosti tako posušene krme.
Ugotovitve so pokazale, da se je stroj zelo obnesel. Z njim pridobijo visoko kvalitetno krmo, ki ima občutno večjo hranilno vrednost kot na dosedanje načine sušena krma. Prav zato so v teh dneh stroj, ki velja okoli 1,5 milijona din, rudi kupili.
En tak stroj posuši in briketi-ra sena za okoli 250 krav. Na Kočevskem bi ZKGP potrebovala za svoje obrate štiri take stroje. Čeprav se je stroj zelo obnesel, pa strokovnjaki poudarjajo, da je pravzaprav še vedno v preikušnji, in to ne le pri nas, pač pa tudi v Nemčiji.