418 Garfield St, Eveleth, Minn.
1^-36
JANUAR	
lf> S Marrel	
17 N 2. po razgl. G.	
18 P Petra stol	
19 T Kanut	«
20 S Sebastijan	
21 č Nža	
22 P Vincenc	+
2.1 S Rajmund	
N 1. Prednostna	
2!> P Spreo. sv. Pavla	
26 T Polikarp	©
27 S Janez Kriz.	
28 Č Valerij	
29 P Franč. Sal.	+
30 S Martina	
H N 2. Predpostna	
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU;SSV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, TN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
štev. (NO.) 11
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 16, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Zastopnik avtomobilskega delavstva in zastopnik General Motors stopila v prvo konferenco za sporazum. — Korporacija se zdi nekoliko bolj popustljiva. — To-časno 140,000 delavcev na stavki in 34 tovarn korpo-racije ustavilo obrat. ____
Lansing, Mich. — Kakor se cela Amerika živo zanima za potek sedanje avtomobilske stavke, kajti avtomobilska industrija je ena najvažnejših žil, po katerih se dotaka narodno bogastvo, tako se tudi z napetostjo pričakuje, kak rezultat bo rodila konferenca, pri kateri sta si prvikrat pogledala iz oči v oči zastopnik stavkujočega delavstva in zastopnik korporacije General Motors. Enako si tudi celokupna javnost,želi, da> bi to pogajanje rodilo uspeh in privedlo do sporazuma, kajti stavke pač ne prinesejo drugega kakor ogromno materijalno škodo, četudi je delavstvo dostikrat upravičeno in prisiljeno, da poseže po njih kot po skrajnem orožju v borbi za svoje pravice.
Kakor je bilo že včeraj po-ročano, je governor Murphy povabil na konferenco zastopnika avtomobilskih
ŽELEZNIČARJI
ZBORUJEJO
Zborovalci razmotrivali višanju plač.
po-
delavctv,
Homerja Martina, in podpredsednika General Motors, Wm. S. Knudsena, in oba sta se po-vabilu tudi odzvala ter prispela s svojimi pomočniki na konferenco, ki se je otvorila v četrtek 'dopoldne v tukajšnjih governerjevih uradih.
Iz izjav, ki jih je Knudsen podal časnikarjem dan prej, se je kazalo upanje, da bo General Motors nekoliko bolj popustljiva. Dočim je isti Knudsen nekaj dni prej povdarjal, da se glavni urad General Motors s stavkarji sploh ne bo pogajal, češ, da se naj delavstvo glede tega obrne na vodstva posameznih tovarn korporaci«-je, je pa zdaj toliko popustil, da je dejal, da bi štiri zahteve, ki jih stavijo stavkarji, tvorile primeren predmet za pogajanja z glavnim uradom. Te točke so 30 urno tedensko delo, izključna pravica avto-mpbilske unije za pogajanja, apel za splošno konferenco in zahteva po ameriškem plačilnem standardu.
To prvo pogajanje je rodilo uspeh in se doseglo nekako "premirje". Stavkarji bodo zapustili tovarne in v ponedeljek se otvo-ri glavna konferenca za mir..
Točasno je vdeleženih v stavki okrog 110,000 delavcev in od 69 tovarn, ki jih lastuje korporacija v 14 različnih državah, jih je zaprtih vsled stavke ali pomanjkanja mate-rijala 34.
-o-
POŽAR OGROŽAL nune in UČENKE
Rimouski, Que. — Okrog 230 nun in dijakinj je šc pravočasno zapustilo tukajšnji ur-šulinski samostan, ko je v njem v četrtek zgodaj zjutraj izbruhnil požar. Ognjega; ci so se zastonj trudili, da bi obvarovali 51 let staro poslopje pred uničenjem, in, ko so uvideli brezuspešnost tega po izkusa, so obrnili pozornost na
Chicago, 111. — V tukajšnjem Morrison hotelu se je ta teden vršilo zborovanje peterih bratovščin železničarske organizacije, kjer je bilo po 400 delegatih zastopanih okrog 300,000 železničarjev. Dočim se je na tej konvenciji razmotrivalo tudi vprašanje glede delovnega časa, je pa bila vendar pozornost zboro-valcev osredotočena na to, kake zahteve naj organizacije stavijo družbam glede povišanja plač. 30 urni delovni teden se ni zahteval, ker zborujoče bratovščine sestoje iz tran-sportacijskega delastva, katerim se plača določa po miljah in ne po urah.

Pazite na prihodnjo številko tega lista!
ZA POMIRITEV
ŠPANIJE
Hitler bo zahteval, da se iztrebijo komunisti iz Španije. — Goering na obisku v Rimu.
Berlin, Nemčija. — Iz nemških diplomatskih krogov se poroča, da ima Hitler nov načrt, po katerem naj bi se ne samo odstranila nevarnost, ki io je povzročila španska vojna za celo Evropo, marveč se napravil konec tudi španski vojni sami. Podrobnosti iz tega načrta niso objavljene, znano je le toliko, da se v njem oovdarja potreba popolne iztrebitve in kontroliranja komunističnih agitatorjev v raznih španskih mestih, kakor v Madridu, Valenciii in drugod.
Iz Jugoslavije
Strašna nesreča v svinčenem rudniku pri Mežici, ki je zahtevala življenje 52 letnega rudarja, očeta devetih otrok. — Delavstvo v Vevčah za svoje pravice. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti in novice.
Usoda slovenskega rudarja
Mežica, 17. dec. — V tukajšnjem svinčenem rudniku ki je last angleške "Centrale-upean Mining Ltd" se je davi rano pripetila strašna nesre-2a, ki ie tem groznejša, ker je vzela deveterim otrokom očeta in hranilca, potem ko jim je mati umrla že 1. 1934.
Ko je davi 52 letni Franc Forštnar, ki dela pri rudniku že celih 31 let, šel na svoj redni šiht v rov revir i a sv. Helene in je ravno začel kor>ati ter utrievatj svoie "obzorje,"
Načrt namerava Nemčija pred-1,da bi lažje vrtal in odstranje-
smrtna kosa
Summit, 111. — Tukaj je preminul v noči iz srede na četrtek znani rojak Mr. Florjan Pelko, stanujoč na 7336 West 59tfc Street. Star je bil 70 let in v Ameriki je bival okrog 38 let. Doma je bil iz Lakenc pri Mokronogu na Dolenjskem. Tu zapušča ženo iz drugega zakona in iz nrvega zakona pa dva sina in dve hčeri. Pokopan bo v pondeljek dopoldne z sv. mašo. Pokojnik je bil dolgoletni zvest naročnik lista. Bodi mu Bog obilen plačnik in naj počiva v miru. Preostalim sorodnikom pa naše globoko sožalje.
Msgr. Matija B umrl
111/UXX
Pazite na prihodnjo številko tega lista!
saluni se odpro eno uro prej
Chicago, 111. — Nedeljski pivci bodo gotovo z veseljem pozdravili najnovejšo odredbo mestnega odbora, po kateri se bodo smeli saluni odpreti ob nedeljah eno uro prej kakor J.oslej, namreč ob 12. opoldne. Istočasno pa se je mestnim sa-unarjem tudi objavilo, da si morajo do prihodnjega ponedeljka preskrbeti novo licenco za 1937, ker se jim bo drugače lokal zaprl. Do srede je samo 3,760 salunarjev plačalo za svojo novo licenco, dočim je vseh salunov v Chicagi 9,137; toliko jih je imelo licence lani. --o-
amerikanci še vedno v
madridu
Madrid, Španija. — V ameriškem poslaniškem poslopju je še vedno 34 Amerikancev, ki so odločeni, da kljub nevarnosti ostanejo v mestu. Nekateri od teh so časnikarji, drugi so poročeni z osebami španske narodnosti in tretji pa so taki, ki imajo kako trgovino v mestu. Vsi so odklonili poziv
reševanje blizu stoječih poslopij, hmeriške vlade, naj se izselijo.
Iz Minnesote smo prejeli žalostno vest, da je v bolnišnici v Duluthu po daljši bolezni preminul zadnjo sredo odlični slovenski duhovnik Rt. Rev. Msgr. Matija Bilban, župnik na fari v Gilbertu, Minn.
Pokojnikovo življenje tvori takorekoč kos zgodovine slovenskih priseljencev v državi Minnesoti. Saj se je preselil tja iz stare domovine že leta 1883 in je po končanih študijah aktivno deloval v javnem življenju in služboval in misijonaril na številu fara.
Pokojni gospod je bil rojen v Zapogah na Gorenjskem 21. febr. 1863. Študiral je najprej v Ljubljani in po prihodu v Ameriko je nadaljeval študije v Collegeville, Minn., na kar je stopil v semenišče v St. Paul. V mašnika je bil posvečen 17. decembra 1892 in nekaj mesecev pozneje nastavljen na fari v Tower, Minn., ter je od tam kot duhovni pomočnik č. g» Jos. Buha upravljal misijona na Ely in Tower. Dve leti pozneje ie postal duhovni oskrbnik misijonov na Ely, Virginia in Mountain Iron. V oktobru 1896 je bil imenovan župnikom cerkve lurške M. B. v Virginiji z več odvisnimi podružnicami. Njegovi farani so sestojali iz skoraj celega ducata različnih narodnosti, toda č. g. Bilban je imel izreden dar za jezike in je lahko vsem ustregel. V letu 1903 pa je postal župnik sloveiTske cerkve sv. Družine v Evelethu, kjer je leta 1909 zgradil krasno novo cerkev in župnišče. Presta- !jen je bil pozneje na faro v Gilbertu, kjer je neumorno deloval skoraj celo četrtstoletje, dokler ga ni prijela zavratna bolezen, kateri je zdaj podlegel.
S pokojnikom je izgubila ameriška Slovenija zopet enega svojih pijonirjev-duhovnikov, katere bo težlv nadomestiti. Priporočamo ga njegovim duhovnic sebratom, kakor tudi vsem ostalim rojakom v molitev in blag spomin!
ložiti Franciji in Angliji med diplomatskimi razgovori, ki se bodo vršili prihodnji teden Se orej pa hoče glede njega priti v popolen sporazum z Italijo,
val rudo, se mu je po čudnem naključju v rovu ravno nad glavo odlomila ogromna skala, ki je treščila naravnost nanj in ga takoj zmečkala. Slišal se
enotno nastopili. To je bil eden vzrokov, da se je v sredo od-peljal nemški zračni minister Goering v Rim.
Iz Hitlerjevega obnašanja nekateri krogi sklepajo, da bi že on sam rad videl, da bi v Španiji prišlo do miru. Baje je nad generalom Francom zelo razočaran, prvič zato, ker ta ne dosega takih uspehov, kakor bi si jih Hitler želel, in drugič pa tudi zaradi njegove administracije, ker menda ne da Nemcem dovolj proste roke v ozemlju, ki ga ima on zasedenega.
gam kljub temu, da so bili delavci na tem oddelku že itak preobloženi z delom. Ker ravnateljstvo ni ugodilo delavcem ki je zahtevalo da ostane po starem, je stopilo v splošno stavko.
Pazite na prihodnja številko teea lista!
dn. bii m te način .obe	io*--«rosE0n tnesk, sO»ai n,ia#aJ
Pazite na prihodnjo številko tega lista!
glavne uradnice SŽZ. v chicagi
V četrtek popoldne so nos obiskale Mrs. Marie Prisland, iz Sheboygana, glav. predsednica SŽZ. Mrs. Josephine Erjavec, iz Jolieta. predsednica nadzornica odbora; Mrs. Josephine Šloser, iz West Allisa, nadzornica in Mrs. Mary Oto-ničar, iz Clevelanda, nadzornica. Vse se muda na letnem zborovanju Slov. Ženske Zveze.
pretegnjen vzklik, kj pa je zamrl v padanju proda. Forštnar je bil trenutno sam na svojem "obzorju." tako, da nesreče nikdo ni videl s svojimi lastnimi očmi, toda grmenje proda, ki ie zasipal rov. kakor tudi v srce segaioči vzklik nesrečnega rudaria, sta kaj kmalu privabila delovne tovariše W bližnjih "obzorii" in rovov, ki so tako i začeli razkopavati zrušeno kamen ie, p so no kratkem delu osvobodili izpod ruševin mrtvega Forštnarja. Nesrečnega rudaria so zanesli na njegov dom pri Sv. Heleni rudarji sami in ga položili v nie-govo revno hišico, kjer sedai leži med zimskim zeleniom Pece, gorečimi svečami, joka-jočimi deveterimi otroci in potrtimi rudarji, ki prihajajo cd vseh strani kropit svojega nesrečnega tovariša.
To ie po dolgih letih prva večja nesreča v mežiškem rudniku, ki je veljal kot vzorno urejevan in nadziran. Zato se vse čudi, kako ie moglo priti do te nesreče. Uprava rudnika
Smrtna kesa
Tz Bevk pri Vrhniki poročajo, da je 14. decembra umrl tamkaišnji ekspozit g. Anton Poljšak, dolgoletni dušni pastir. Pokojni je bil roien 1. 1867 v Vipavi. V mašnika ie bil posvečen 1. 1893 in je služboval najprej v Šmartnem pri Kranju, nato kot kanlan po raznih župnijah, dokler ni Rta 190-1 prišel kot eksplozij na Pevke, "kjer je vzljuivl ljudstvo in ljudstvo ie vzljubilo njega.
v Parite na or'hodn:o številko fpoa listal
Odlikovan*«
V imenu kralja Petra II. in z ukazom kraljevih namestnikov, na predlog predsednika ministerskega sveta in zunanjega ministra je bilo odlikovanih več časnikarjev, med katerimi je tudi več Slovencev in sicer je odlikovan z redom sv. Save III. stopinje glavni urednik ljubljanskega "Slovenca" dr. Ivan Ahčin; z redom Jugoslovanske krone IV. stop. Josip Hohnjec, novinar v Mariboru, dr. Alojzij Kuhar urednik "Slovenca" in Franc Koblar urednik revije "Dom in Svet" v Ljubljani.
Pazite na prihodnjo številko tega lista!
pai.'te na pr hodn ~ šievilko tega lista!
>VA ŠPANSKA BOJEVNIKA POD ZASLIŠEVANJEM
New York, N. Y. — Federalni agenti o bili pripravljeni v tukajšnjem pristanišču, da so sprejeli dva amerikanska a vi jatika, Bert Acosta in Gordon Berry, ko sta se v četrtek vrnila k ladjo iz Španije, kjer sta služila v vladni armadi. Postavljena sta bila pod zasliše
vanje. Kakor pa se ugotovi j a, so federalne oblasti bolj inte-resirane v tem, da izvedo od njih delovanje raznih agencij, ki propagirajo vpis°vanje prostovoljcev za špansko armado, kakor pa v tem. da ta dva kaznujejo.
Pazite na prihodnjo številko ega lista!
Jubilej
KatoliSko društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu je nedavno obhajalo petde-Te sama" pokazala, kako se ču- petletnico svojega obstoja
NI OBREKOVAL AMPAK mnenje POVEDAL
San Jose, Cal. — Zaradi nezadostnega dokaza je sodišče preteklo sredo oprostilo krivde obrekovanja urednika nekega tukaj?fijega lir a, P. M. Smitha, ki je bil obdolžen, da je zapisal v svojem listu žalivke proti predsedniku Roo-seveltu. Pred poldrugim mesecem je bilo zapisano v nekem uredniškem članku,da je predsednik "mož, ki .ie splošno osovražen kot smehljajoči hinavec in kričač najnižje vrste." Obtoženec se je zagovarjal, da to ni bilo obrekovanje, marveč samo izraz mnenja, in da ima on pravico, izraziti svoje mnenje o vsakem javnem uradniku.
ti prizadeto po nesreči in kako ji gre usoda nesrečnega rudarja in osirotelih otrok, katerih najstarejši je sicer že 28 let star, a je najmlajšemu koma i 6 let, na srce, zato je odredila svečan pogreb na stroške rudnika in z udeležbo vsega, osob-ja. Osirotelim otrokom pa bodo takoj začeli izplačevati rentnino in bodo deležni še drugih udobnosti od strani družbe, dokler ne pridejo sami do svojega rednega zaslužka.
Parite na prihodnjo številko tega lista!
Društvo je ustanovil leta 1886 dr. Josip Marinko, profesor verouka na novomeški gimnaziji. To društvo je bilo prva katoliška akcija, v Novem mestu, ki je morala bojevati trde boje za svoj obstoj, a je zmagala. Mnogoteri takratni pomočniki se imaio edino temu društvu zahvaliti, da so se naučili pisati in računati in pa da niso zašli na stran pota in še za marsikaj drugega.
-n-
Pel mili iona za reveže Iz poročila mariborske Pomožne akcije je razvidno, da so znašali dohodki v preteklem letu 556.382 Din: izdatki pa 555.801 Din. Iz sredstev Pomožne akci.ie se je podprlo 814 družin s skupno 2442 osebami. Iz teh sredstev .je bilo skozi vse leto tudi zaposlenih
Stavka v Vevčah
Vevče. 15. dec. — V papirnici v Vevčah je izbruhnila splošna stavka delavstva. Po vod stavke je, ker je ravnateljstvo z oddelka, kjer melje
jo surove, celoluzo itd. in pri-'120 do 130 delavcev.
pravljajo novo, odvzelo enega |	-o-
delavca, dva pa prestavilo dru | ŠIRITE AMER. SLOVENCA"

AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 16. januarja 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5-00
Za pol leta .......................................... 2.50
Za četrt leta ....................................... 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto .......................................$6 00
Za pol leta .......................................... 3.00
Za četrt leta ....................................... 1-75
Posamezna številka ......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ......................................$5.00
For half a year ................................ 2-50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ......................................$6.00
For half a year .................................. 3.00
For three months .......................... 1-75
Single copy ...................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
J. M. Trunk:
letos. Sicer smo mislili da sega hoteli uvoziti iz Ljubljane.

Še Cankar
KAJ NOVEGA V ŽELEZNEM OKROŽJU?
Eveleth, Minn.
Da ne boste mislili, da sem tu v Minnesoti zmrznila, se moram zopet enkrat malo oglasiti. Povem vam pa, da bi ne bilo posebno čudno če bi zmrznila, kajti mraza imamo precej pod ničlo. Ko to pišem je tukaj na Evele-thu 31 stopinj pod ničlo, kar je že precej. Pa smo imeli že tudi 40 stopinj pod ničlo. Snega, po katerem tam v Chicagi jamrate, da ga ni, imamo nič koliko. Lahko pridete sem in ga odvzamete polovico, pa ga bomo še imeli dovolj. Tako smo zameteni, da v nekaterih krajih drug drugega ne vidimo in še vedno po malem naletu je.
Za nami je božič, za nami tudi novo leto. Bog daj, da bi bilo to leto vesele j še in zadovoljnejše, kot so bila zadnja. Delavske razmere so se tudi tukaj nekoliko izboljšale. Kar se tiče Olliver kompanije, je vpoklicala precej ljudi nazaj na delo, kar pomeni, da rudnik bolj obratuje. Pa tudi delavci WPA so zaposleni. Na vse kraje delajo. Gradi se tudi cesta, oziroma most, nekako 5 milj od Eveletha. Cesto bodo namreč dvignili nad železniško progo in tako bo nevarnost za avtomobiliste odstranjena; to bo dalo veliko dela.
Naj še omenim slovenski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo po eno uro in sicer od 1:30 do 2:30 popoldne, enako tudi vsako sredo pol ure in sicer od 1 do 1:30 popoldne. Jaz menim, da kdor ima radio, ga te ure vsak odpre, kajti lepo je slišati slovensko petje, ki ga proizvaja Šuklje kvartet iz Eveletha. Res, lepo jih je slišati in čast takim fantom. Kolikor mi je znano so to trije bratje in četrti je, če se ne motim John
Nekdo je v A. S. izrazil željo, naj bi bil prepir radi Cankarja končan. Prepira radi prepira nam nikakor ni treba, mnenja sem pa, da razsodno pretresavanje Cankarjevih del nam nikakor ne more ravno škodovati, ako ostane na podlagi objektivne presodbe njegovih del in ne preidejo dela v izrabo strankarskih namenov. Vsaj dozdai je bila stranka prva, potem šele je prišel Cankar in njegova dela, in bojim se, da bo pri tem ostalo tudi še za naprej, ker stranka je prvo, drugo zatemni strankarska strast.
Prosveta ima v št. 250. kar dvojico takega strankarskega prepira. V "Pasji logiki" prinaša neko pesem. Lo-gikar sam pravi, da "je to Cankarjevo pesem, katoliška kritika obsodila kot blasfemično ali bogokletno", in to je zapečatilo usodo "Erotike", kakor znano. Dalje ima ista številka odlomek iz spisa "Almanahovcem", in še nekaj iz Zbr. spisov.
Iz strankarskega stališča je to hudo močna voda na strankin mlin, in enako huda ploha na — recimo — katoliške glave. Zapisano je, Cankar se močno izraža. Komur je le za Cankarja in njegovo pisavo, bo pritrdil, če je s Cankarjem istega mišljenja, če se ne strinja s Cankarjem, bo odklonil tega Cankarja. Za kaj gre? Ali gre res le za kakega Cankarja? Ali je bil Cankar nezmotljiv? Ali je bil Cankar objektivno na pravem, ko je zapisal ono pe- ^
sem in hudo ošvrknil bogoslovce in jih označil kot hinav- Kapš?Naravnost"ginl jivo jih je ce? ? Kaj pomaga Cankar stranki, ako ni bil na pravem? siiga.ti, kadar zapojo domače slo-Ali se hoče stranka oprijeti za laž, ako Cankar ni bil na pravem? Ali je "klerikalizem" po Cankarju ubit, ako ga je Cankar ošvrknil krivično? Tu je treba zastaviti nož kritike, in vsak nadaljni prepir je lahko izločen.
Vidim, da je prav Cankar zapisal o "duševno zlomljenih", ko sta mu morala biti Kette in Murn vrlo nerodna na koncu. Sam je pozneje nastopil prav isto pot, in to mora biti nadležnost tistim, ki vindicirajo Cankarja za svojega strankarja. Naravno toraj, da pišejo enako, da je bil Cankar tedaj "duševno zlomljen". Hm? Ne bo ga ženija, ki bi se ne bil kdaj motil v svojem naziranju, ki zahteva strahovito duševno borbo. Mnogi so se "spreobrnili", n. pr. Chesterton, Jergensen . . Ali so bili vsi ti — zlomljeni, ko so pozneje še desetletja in v najboljši dobi ostali pri osvoji spreobrnitvi? Le strankarska strast more kaj takega trditi.
Za zelo dvomljivega kritika se člankar v Prosveti pokaže, ko sodi o Cankarju, da je "bil Cankarju Bog le — simbol, ki ga je porabil na več načinov za to ali ono predstavo". Mogoče, da ga je tako porabil. Ali v vsem? Ali je kritik videl v Cankarjevo srce, v njegovo dušo, da more kaj takega trditi v obče? Mizerna kritika. Ali hoče Cankarja — hinavca?
Cankar je vaš, kadar je pisal v vašem smislu, in je naš, ako je kaj zapisal v smislu našega svetovnega naziranja. Kdaj je bil Cankar na pravem, je pa naloga kritike, ki gre pri tem za objektivno resnico, ne za golo besedo, in kritike, ki ne pozna nobenega strankarskega stališča le golo resnico mora. poznati.
Ni nobenega dvoma, da je bil Cankar, kakor sploh vsa Cankarjeva rodbina, nadarjen, morda celo nek ženij. Od ženija do norosti je pa zelo kratek korak, kakor kažejo jasno n. pr. Nietsche, Shoppenhauer, Voltaire. Pretirano bobnanje v Cankarjevih spisih zoper sicer očividne krivice v socialnem redu cika hudo na neko nenormalnost, saj bo razsoden človek tak predmet drugače obdelal. Stranka začne kričati: Cankar, Cankar ... in kmalu prav vse kriči: Cankar, Cankar, pravi Cankar izgine, v ospredje pa stopi strankarski Cankar, ki ni Cankar.
'-o--
Ni je hujše glave kot je kačja glava; ni je večje jeze, kot je ženska jeza.
vidim, je železno okrožje mnogo bolj zmožno vzdržati slovensko radio uro kot pa druga mesta, v katerih je veliko Slovencev skupaj. Po petdeset in več milj daleč se pripeljejo na oddajno postajo in to v tem hudem mrazu in snegu in drug drugega vzpodbujajo. Po večjih mestih, kjer so naseljeni Slovenci in imajo u-godna prometna sredstva in lepše priložnosti, pa ni prave koraj-že in tako se zgublja lepa slovenska sloga. Že glede tega je Minnesota med prvimi, ki ni izgubila zavesti do milega slovenskega jezika. Pa ima tudi Minnesota nekaj neustrašenih mož in žena, ki žrtvujejo marsikatero uro za mladino, da izvaja svoje zmožnosti. Lepo je to od vas možje in žene. Vaša mladina vas bo čislala in še pozni rodovi se bodo na vas s hvaležnostjo spominjali, ko se bodo domislili na vaše žrtve.
Tudi društveno življenje tukaj ne spi. Vedno so tu ali tam kake prireditve, pri katerih se počutiš kot da si v domačem kraju.— Naj obrnem svoj dopis h koncu, da me kdo izmed Evelethčanov ne sreča in me okrega, češ, kaj se pa ti vtikaš med nas. Zato pa oprostite. Želim vam obilo veselja in sreče v letošnjem še mladem letu in pa brez zamere. Slovencem širom Amerike in domovine pa pozdrav.
Mary Oblak
jfazite na prmoun.,0 številno tega lista!
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, III.
V zimi smo, pa bi lahko ! kero rekli, da zime nimamo. Tako je lefos pri nas, kakor da se je svet zasukal popolnoma v drugo stran kot bi se bil moral. Nezdravo Je tako vreme, tožijo nekateri. Je res to, ker je precej bolnikov, ki jih
venske pesmi. Enako vreden je|->e neusmiljena <W položila tudi njihov orkester, ki je čislan "a P08*^- Nekateri so jo ze
daleč na okolu. Le tako naprej fantje, nič se ne sramujte milega slovenskega jezika. — Moram tudi pohvaliti Frank Šmalc orkester iz Chisholma; njegov orkester jo tudi fajn vreže. Njegov orkester je vedno zaposlen. — Pa še enega in ta je Pepi Loij z Ely, ki ga tudi fajn pihne. Igra "piano-harmoniko" in z njim večkrat prepevajo Šifler sestre z Ely, ki imajo milo doneči glas, podobno kot Udovich in Lauše sestre iz Clevelanda. Vsak jih z zanimanjem posluša. — Še enega vam povem in ta je Skrbeč orkester iz Aurore, Minnesota.
Ti so pa taki, da kar pete privzdigujejo ko zaigrajo, poleg tega pa še Skrbeč vedno kako smešno pove vmes. — Le tako naprej. Mladi ste še in vaša bodočnost, ki je pred vami, bo lahko veliko vredna, zato ne odnehati. — Je še veliko drugih zmožnih igralcev, katerim pa ne vem vsem imena. Vsi so vešči, eni petja, drugi godbe. Kakor
Lončarsko posodo preskuša peč, pravične ljudi pa iz-kušnjava bridkosti.
Zdrži se prepira — in grehov bo mnogo manj.
prenesli, druge še muči, ostali jo pa vskki dan pričakujejo, da jih kje ne napade. Lani smo se ob tem času pritoževali da je prehuda zima, letos l)a mraza ni, pa nam spet ni prav. Kdo naj nam Zemljanom ustreže? še Bog nam ne more, pa pričakujemo da bodo ljudje napravili vse po naši volji.
Predpustni čas je tukaj. Kratek je letos. V starem kraju se je reklo: Kratek pred-pust, veliko ohceti. Kaj takega smo pričakovali tudi pri nas, pa kakor se dosedaj vidi, bo komaj toliko, da ne bo cela fara ploha vlekla na pepel-nico. To se pravi, da bomo le imeli eno ohcet v letošnjem predpustnem času. Danes, ko to berete, 19. januarja se namreč poroči Daniel Sašek, sir. dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Sašek, ki stanujejo na 98 cesti in Avenue L. — "Ploha" piko torej rešeni za
jih bo kaj več vzelo ta pred-'pust, pa so menda odložili za po velikinoči, tako vsaj pravijo. Mi pa rečemo: Bomo videli.
V	pustnem času se navadno vse veseli, pleše in raja, da se izpod nog kadi in kreše. Pri nas nismo dosedaj opazili kaj posebnih veselic. Od božiča je že minilo nekaj tednov, pa se še enkrat nismo zavrteli v našli dvorani. Imajo pa nekatera društva v programu, da se bomo še lahko razveselili predno nastopimo postni čas, čas pokore. Tako se društvo "Svoboda" št. 36, ZSZ. pripravlja da bo obhajalo desetletnice svojega delovanja v nedeljo 7. februarja. Za nedeljo 31. ja-iiuarja, kakor sem nekaj slišal, priredijo članice "Jugoslovanska žena" maškeradno veselico v korist cerkve. Pravijo, da bodo dajale najbolj odličnim maskam celo nagrade. Vredno se bo potruditi in jih iti gledat.
V	nedeljo 24. januarja bodo naši boostarji praznovali desetletnico svojega zares uspešnega delovanja, kot prvo športno "Booster Club" imenovano društvo spadajoče h KSKJ. Niso samostojni, saj spadajo v društvo Vitezi sv. Florijana št. 44, KSKJ. Samostojni so le v svojem športnem delovanju in zat0 imajo tudi svojo blagajno. S svojimi prireditvami krijejo vse športne stroške, katerih se skozi leto nabere precej. — Torej za omenjeno nedeljo, 24. jan. pripravljajo veliki "Minstrei show," ki bo eden največjih in najlepših kar so jih dosedaj še vprizorili. Že sedaj se opozarjate, da jih takrat običete.
Nekaj posebnega, kar še m bilo v naši farni dvorani, bc pa v nedeljo 17. januarja. Za omenjeno nedeljo bo takoime-novana farna večerja, ki jo prirede ženske in katere dobiček pojde za cerkev. — V starem kraju smo včasih peli: Pa se dajmo veselit pustna je nedelja; lani sem bil špeha sit, letos bom pa zelja. — Povem vam, 'da letos, to je v nedeljo 17. januarja, ne boste samo zelja siti, ampak tudi klobas. Ta farna večerja bo namreč obstojala iz klobas "krvavic" ki so poleg žgancev in kranjskih klobas naša tretja narodna jed. Oni dan sem govoril s fathrom župnikom in mi je rekel da bodo por rije zares obilne. Vsakdo ki bo prišel v dvorano bo dobil tolikšno "krvavico," da jo bo imel še lahko drugi dan za "lunch." Dolga b0 najmanj dva čevlja. Zelja, seveda kislega, pa nič koliko. Nisem verjel, da bodo tako radodarni, toda ko sem pozneje govoril s fathrom Pe-tricem, mi je rekel, da bode naredili menda ccle pol tone krvavic in jih bodo menda kar s trukom pripeljali v dvorano. Krvavice so pristno domače delo. Odkod bo Pa zelje, ne vem. Toliko pa že lahko rečem, da "krakovsko" ne bo, bi menda preveč stalo, če bi
Pa tudi ne vem, če so Krakov-čani že toliko napredovali, da 3i izvažali zelje celo v Ameriko. No, navsezadnje, naj bo že kar bo, toliko je gotovo, da zelje bomo imeli in- kisle bo, to je tudi kot pribito. Samo želeti je to, da bi ne postali poleg zelja še vsi v dvorani kisli. Tega upam da ne bo, ker bo na razpolago okusne pijače in poleg tega tudi brez muzike ne bo. — Torej nasvidenje v nedeljo zvečer v cerkveni dvorani. — Pomnite še to, da se začne večerja kma lu po 6. uri. Tiket stane 40c in s tem je plačana vsa večer-ja. — Živijo krvavice in kisle zelje!	Novinar
KAKO ŽIVE NAŠI OB PACIFIKU
Vrllsy. Wash,
Dolgo časa že ni bilo v Ame rikanskem Slovencu nikakih no vic iz naše države, zato naj tukaj sledi to poročilo. — Božični prazniki so za nami. Imeli smo polnočnico v naši cerkvi ob obil ni udeležbi vernega ljudstva. Pa tudi pri obhajilni mizi je bilo veliko število ljudstva. — Na "Sveti dan" sta pa bili dve sv. maši v Valey.
Vreme o praznikih je bilo še dokaj fletno in brez snega. Toda, novo leto je nastopilo z belo odejo, ki ji pravimo po domače sneg. Sv. Trije kralji so pa pri-marširali z hudim mrazom, namreč od 15 do 30 stopinj pod ničlo, kar je že veliko za tukajšnje kraje, z-ato nas pa tudi pošteno zebe.
Vest smo dobili iz Grant Pass, Oregon, da je tam za kapjo preminula Mrs. Mary Zwan, soproga Mr. Johna Zwana. Rojena je bila v Brockway, Minn., v fari sv. Štefana. Njeno dekliško ime je bilo Ambrožič. Njeni starši so pokopani pri sv. Štefanu v Brockway, Minn. — Pokojna zapušča žalujočega soproga in veliko družino, katerim izrekamo naše globoko sožalje nad težko izgubo, njej pa naj sije večna luč.
Že dalje časa je bila bolehna Mrs. Mary Salokar. Njena bolezen se je pa še poslabšala, ko je padla in si zlomila nogo. Sedaj se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa v Chewelah, Washington. Želimo ji zdravja, če je mogoče, sicer pa naj se zgodi volja božja. Žena je že blizu 80 let stara.
Meseca decembra je prišel sem na obisk Louis Zwan iz Grant Pass, Oregon in čez par dni je že dobil brzojav, da mu je umrla mati. — Pred božičem je pa prišel k nam na obisk iz Portland, Oregon, Tony Torkar in njegov sin George. Prišla sta k sestram Mrs. Jake Swan in Mrs. Roze Burja; obenem sla tudi obiskala 90 letnega strica Jake Torkarja in teto Mrs. Nežo Justin ter več sorodnikov. — Naj bo za enkrat dovolj poročila. Se bom že še katerikrat oglasila. Želim pa h koncu še srečo in zdravje v letošnjem letu, tako vam g. urednik, kakor tudi vsem naročnikom in bralcem Amerikanskega Slovenca.
Mary Swan
Nabxra. M. B.
Francoz v Ameriki je vprašal Irca: "Mon freu, what is ze name of zis street?" — "Well, who said 'twain?" — "What you call him, zis street?" — "Of course we do!" — "Pardonez! I have not the name vat you call him." — "Yes, Watts we call it." — "How you call ze name of zis street?" — "Watts street, I told yer." — "Zis street." — "Watts street, old feller, and don't you go to make game o' me." — "Sacre! I ask you one, two, tree, several time oftin, will you tell me ze name of "ze street — ah?" — "Watts street,
I tole yer. Yer drunk, ain't yer?"
* * *
Neka revna slepa deklica na Angleškem je prinesla misijonarju 30 šilingov v misijonske namene. Misijonar, videč revico, se je branil daru, češ: Revna, slepa deklica si, saj ne moreš dati tolikega daru, četudi v lepe namene. A ona odgovori Gospod misijonar, morda lažje dam, kot si mislite. Po poklicu pletem košare in lahko delam po dnevi ali v temi. Gotova sem, da druga dekleta so morale plačati več kot 30 šilingov za luč zadnjo zimo, katere sem jaz prihranila in upam, da jih bodete vi vzeli in pomagali še kaki revnejši siroti, kot sem jaz.
Mož je prišel žalosten domov, turobno gledal skoroda lačne o-troke in dejal ženi: Veš, ob vse bomo, ne vidim izhoda. Izgubili bomo vse prihranke dolgih let. Zarubili nam bodo vse. Žena tiho premišljuje par minut, skrb v srcu za otroke a videč pepelna-ti obraz moža, slika obupa, mu pravi: Ali pa moremo zgubiti tebe, mene, ali zgubiti naše otroke? To seveda ne, odgovori mož. Torej, ne reci, ob vse bomo. Dokler imamo drug drugega, nam je ostalo še največje bogastvo, ki si ga želeti moremo. Zgubili bomo le delo naših rok, katero pa bomo nadomestili v letih, ki pridejo, če bomo ohranili to največje bogastvo: Vzajemnost in
ljubezen drug do drugega. * * *
Gospodar, katerega hlapec je bil nekoliko pijači vdan, je temu obljubil, da mu bo dal koncem leta eno ovco povrhu rednega plačila, ako se bo skozi celo leto vzdržal alkoholne pijače. Ko pa je očeta slišal njegov sin Tone, ga ta vprača če bi tudi on dobil
v	tem slučaju ovco. Da, tudi ti, mu odgovori oče, če se vzdržiš pijače. Tudi ta mlajši sin ga pobara za ovco — no jo bom tudi dal tebi, če boš držal obljubo. Mlajši sin na to molči malo, na to pa pravi: Oče, ali ne bi tudi
vi	eno ovco vzeli?!
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovengcw!
PazJte na prihodnjo številko tegp lista!
Pazite na prihodnjo številko tega lista!
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
V silnem strahu sta dečka gjedstfa na prikazen v kotu, ki se je večala in se' v temi zdela še strašnejša, a se bolj v njuni domišljiji. "Meni se z<li, da je to človek," spregovori Dick tiho. "Sedaj že bolje vidim. Človeka sta, morda ujetnika kot midva. Vendar imej za vsak slučaj nož pri roki!"
Kmalu ko je Dick to spregovoril, sta , že razločnejše opazila, da je bila velika strašna senca človek, in sicer dva, eden večji, drugi manjši. "Strah!" je zavpil Doc /. dvignjenim nožem. "Saj te ne razumejo.' je zinil Dick. Tedaj je pa večji odprl usta iti dal dečkoma tia znanje, da lahko razume angleško.
".loj!" je vzkliknil Doc presenečeno vesel. "Najraje bi ga poljubil, tako sem vesel!" I'a ni bilo kaj lahko razu-nipti čudne angleščine tega črnca. / veliko težavo sta dečka vendarle pričela pogovor. ''Kaj bodo pa z nami napravili?" je radovedno vprašal Dick velikega črtica. "Zdebelili nas bodo," odgovori ta.
"Zdebelili, zakaj?" je dalje vprašal Diclc. "Zdebelili zato, da nas bodo pojedli," je brezbrižno odgovoril črnec. "Ljudožrci!" je zamrmral Dick prestrašeno, "Jej, jej, Doc, to je strašno." "Do sedaj nas še niso pojedli," je odvrnil Doc z iiameškom. "Sicer je pa naše življenje še vedno v naših rokah."
Sobota, 16. januarja 1937
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
MEZDE IN DRAGINJA
Nedavno je neko veliko industrij alno podjetje naznanilo, da bo v bodočnosti zvišalo ali znižalo delavske mezde v razmerju z obstoječo draginjo življenskih potrebščin, ki je od časa do časa objavlja U. S. Bureau of Labor Statistics. To naznanilo je vzbudilo ogorčenje med zastopniki organiziranega delavstva. Označili so ta načrt kot poskus "zmr-znjenja mezd" in odrekanja pravice delavca, da dobi delež na bogastvu, ki ga je on soustvaril. Sledila je burna polemika o tem vprašanju, katere se je vdeležil sam predsednik Roosevelt. On je izjavil, da dejstvo draginje se sme jemati v poštev, le ko se gre za minimalne mezde. Draginja ne sme biti odločilni faktor v določanju mezd, ako je draginja jako nizka. Drug faktor, dejal je predsednik, je, da "treba jemati v poštev kupovno silo".
Argument draginje pri urejevanju mezd pomen j a velik napredek v gospodarskem nazira-nju sedanje generacije. Za nekoliko minulih desetletij se je rastoča draginja z vseh strani pripoznavala kot tehten razlog po povišanju mezd in plač. Delavske organizacije so obširno vporabljali ta argument. Vladna razsodišča so ga vporabljala. Delodajalci so ga pripoznavali. Na drugi strani, ko je deflacija po svetovni vojni prišla na dnevni red, so mnoge industrijalne družbe opravičevale znižanje mezd z uvaževanjem padajoče draginje.
Razni industrijalni voditelji še vedno zastopajo načelo, da je draginja dobra podlaga za urejevanje mezd. Da navedemo mnenje nekega odličnega industrijalca, "tako urejevanje naj velja le za zaslužke nižje vrste, kjer prebitek dohodka nad izdatki je jako manjši kot v višjih vrstah. Ni namena zmrzniti plače, kajti treba vedno jemati v obzir produktivnost delavca, ko se določajo osnovne plače. Namen je, da se dohodek delavcev avtomatično spremeni s spremembami draginje, tako da bodo delavci in njihove družine oproščeni strahu, da ne bodo mogli premagati rastočo draginjo, kajti izkušnja je učila, da mezde le počasi rastejo, kadar se je draginja povišala."
Glavni ugovor proti predlogu, da bi višina mezd bila vedno od- višini.
visna od draginje potrebščin, ki raste in pada, je ta, da, ako se to načelo izvede do svojega naravnega zaključka, ne bi bilo v bodočnosti nikakega napredka v zboljšanju življenskih standardov.
"Vsak poskus, da se za vedno ustanovi indeks draginje kot edini barometer za urejevanje mezd,, bi zakašnjeval stalni napredek dejanske kupovne moči, ki je bil in mora biti cilj vse industrije",izjavil je neki industrijalni voditelj, ki nasprotuje načelu, da bodi draginja potrebščin podlaga za urejevanje mezd.
Še bolj odločni v svojem ugovarjanju so delavski voditelji: Po njihovem mnenju bi draginj -ska podlaga vezala delavca k njegovemu življenskemu standardu in mu odrekala mogočnost rastočih profitov. Ako profiti rastejo sto ali dvesto odsto, ali draginjski indeks ostane isti, ne bi delavec dobil nikakega povišanja. Ta načrt bi po njihovem mnenju oškodoval industrijo samo, kajti masa delavskega prebivalstva bi se našla privezana na nekaj, kar bi komaj zadostovalo za preživljanje in bi se ne moglo pridružiti rastoči masi konsumentov luksuznih proizvodov.
Organizirano delavstvo je 1. 1928 zapustilo staro dragin jsko merilo in sprejelo načelo tako-zvane "socijalne mezde". Ta se osnuje na dinamično silo mehanizirane industrije, ki more proizvajati vedno večje bogastvo in provzročevati visok življenski standard s tem, da prodaje stalno razširjajočemu se domačemu trgu.
Ameriška Federacija dela poudarja "socijalno me^do". Ona je prepričana, da industrija more končno plačevati jako višje mezde, kajti "pod pogojem pravične razdelitve bogastva bodo naše industrije v popolnem o-bratu same na sebi ustvarile bogastvo, ki je potrebno, da se take visoke mezde izplačujejo."
V diskusiji o višini mezd je zanimivo stališče nekaterih ekonomistov, ki predlagajo znižanje cen ob zvišanju mezd. Oni trdijo, da obstoja vedno nevarnost, »da more industrija prenašati
AMBULANCE ZA ŠPANSKO VLAD O
PROFESOR M A TIKA SE VAM PREDSTAVI
Podomaee: Stric Luka
Štirje ambulančni vozovi so se nedavno poklonili španski vladi od "Ameriških prijateljev španske demokracije". Gornja slika kaže, ko so bili vozovi izročeni v New Yorku španskemu poslaniku za Ameriko, Dr. F. de los Rios (v s-edi, z brado).
povišek mezde na višje cene potrebščin. To bi dejanski vzdrževalo "resnične mezde" na stari
ZA NAŠE GOSPODINJE
BLAZINE V STANOVANJU
Sicer pravijo, da ni zdravo, če je v sobah dosti blazin, vendar jih nekaj radi pestrosti barv le dobro vpliva. Imamo blazine, ki so prevlečene z blagom iz u-metne- svile in bombaža. Tako so preproste, da jih izlahka se-šiješ, treba je le, da imaš okus. Tudi take prevleke, ki so le iz bombažastega blaga, morejo prijetno in umetniško vplivati. Zelo so trpežne, ne mečkajo se in so jako poceni. Lepe blazine moreš naplaviti iz tako zvanega blaga kine. (Chintz). To tkanino dobiš s podlogo iz vate že prešito. Vzorci na blagu so ro-žasti, barve živahne, dela je prav malo z njimi. Prav tako pripravno je blago kreton, ki jih je več vrst. Blazino moreš obšiti s svileno vrvico, na vogalih napraviš pentljo ali zanko. Mimo teh blagov imamo še moderne vrste raznih umetnih svil "Tudi take prevleke za blazine utegneš na razne načine okrasiti s šivi, vrvicami ali trakovi. Če je blazina iz umetne svile, je ni treba drugače čistiti, ko da iztreplješ prah in očistiš madeže z bencinom, morsko peno in s uličnimi pripomočki. Blazine napolniš s krpicami, kurjim perjem, s puhom. Puh je res drag, a blazina, ki vsebuje puh, je pač šele prava blazina, ki ne izgubi oblike. Blazine deneš na zofo, na naslanjač, kamorkoli, le zmeraj, da krasi stanovanje in ni v nadlego. Barve blazin se morajo u-jemati z opremo vse sobe; vplivati morajo mirno, lepo kakor cvetje v vazah.
NA
GOSPODINJSTVO NEMŠKEM
Po določilih nemškega prosvetnega ministra bodo 1. 1937 dalje pripustili k maturi le tiste dijakinje, ki bodo prej napravile izpit iz gospodinjskih zmožnosti. Pri tem izpitu bodo morale absolventke gimnazije znati odgovarjati na najvažnejša vprašanja o kuhi in bodo to znanje morale tudi praktično doka zati; dalje o pospravljanju in čiščenju, krpanju, gatenju, pranju in likanju. Ker ne bo mogoče, da bi študiju gimnazije dodali še posebno leto za učenje o gospodarstvu, bo pač naloga vseh mater, da bodo. doma uvajale hčere-dijakinje v vsa gospodinjska dela. S tem seveda tudi mislijo na složno skupno delovanje šole in doma, kar bodo dosegli s posebnimi večeri za starše na šolah, z razgovori o gospodinjstvu in kako bi se dalo delo v gospodinjstvu predrugači-ti. Te večere bodo vodile posebne učiteljice.
-o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Gcbe so delikatna jed in se prirejajo na več načinov. Najbolj okusne so pražene, ki jih pravilno priredimo na ta-le način: Gobe osnaži; kar je mehkega odstrani. Potem jih razrezi na tanke rezine ali na kocke, popa-ri ter urno odcedi, da se ne na-pijejo preveč vode. Deni v kožico žlico presnega masla ali masti, ko se speni, prideni malo drobno z rezane čebule. Ko je rumena, prideni gobe, malo soli,
nekaj drobno zrezanega česna, zelenega peteršilja in malo popra ter praži toliko časa, da se mokrota pri gobah posuši. Potresi jih malo z moko, prilij žlico kisa, par žlic kisle smetane in juhe; ko so malo zavrele, jih daj k mesu ali krompirju na mizo. — Ako vzameš suhe gobe, jih prej skuhaj, odcedi vodo, drugo pa naredi kakor pri svežih gobah.
*
Krompirjev naras tek z:a štiri
osebe. Še st krompirjev speci v pečici. Pečene olupi in pretlači skozi sito; h krompirju primešaj nekoliko, ne preskopo, sirovega masla, ravno toliko nariba-nega sira, tri rumenjake, osmin-ko litra kisle smetane, malo soli in malo popra. Ko si vse skupaj dobro zmešala, primešaj še sneg treh beljakov in žlico moke. Kozo ali nasproti ognju varno skledo dobro pomaži s sirovim maslom, potresi z drobtina-mi, deni noter testo, razravnaj in peci v zmerno vroči pečici eno uro. Daš z zelenjadno prikuho ali pa z jabolčnim kompotom na mizo.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI
Za čiščenje in snaženje so tile pripomočki:
Jesih za apnene madeže na steklu, lesu.
Klej za gube na preprogah; na redko pomažeš preprogo, jo posušiš.
Volovski žolč za mastne madeže na preprogi in da osvežiš barve na njej. Kupiš pri mesarju, ga raztopiš v vodi ali lugu.
Salmijak za čiščenje električnih hrušk in šip. Eno do dve žlici na 1 liter vode.
Žveplo zoper molje. Ga užgeš in pustiš, da se kadi v obleko. Pazi na ogenj!
Špirit za mušje pike in snaženje šip.
Kreda za šipe, kovine, marmor, 50 gramov na 1 liter vode. Ko se posuši, zdrgneš.
Škrob za čiščenje oblik iz mavca. Skuhaš, poliješ dotični predmet in ko se ohladi, odkrh-neš skorjo.
Terpentinovo olje za oljnate madeže.
Limonin sok za madeže od črnila na preprogah ali namiznem prtu. Segreješ, pustiš, čez čas zmencaš.
Pepel smotk za madeže na pohištvu, ki se sveti. Zmešaš z o-ljem in drgneš z zamaškom po pohištvu.
Cikorija za čiščenje bronastih predmetov. Zmešaš z vodo, nadevaš s krtačo, krtačiš, izpereš z mrzlo vodo.
RAZNE ZANIMIVOSTI
—	Berlin, Nemčija. — 26 vdani katoliških škofov, ki so imeli preteklo sredo svoje zborovanje v mestu Fulda, je sklenilo, da bodo skušali konferirati s Hitlerjem in ga pregovoriti, naj se prekliče zakon glede vzgoje mladine in se dovoli vzgoja -katoliškim organizaci jam.
—	Madrid,Španija. — Nemška križarka Koenigsberg je zadnjo sredo izročila poveljstvu nacijonalistov eno ujetih vladnih ladij. Prej pa je dovolila, da se je ladijska posadka izkrcala in izpustila.
—	Moskva, Rusija. — Kakor &e trdi iz vladnih krogov, bodo pokrili sovjeti ogromne izdatke za vojaštvo, cele štiri miljarde dolarjev, z dohodki iz poljedelstva. Poleg te svote je določene za pii-Codnje leto še pol miljarde za preskrbova-nje vojaštva.
tem sredstom
' Pazite na prihodnjo številko iega lista!
ki se bodo:
m
do Novega leta ne ozdravili. Omilila pa je to na mero in je osredotočila svoje preganjanje predvsem proti razprodjalcem narkoz.
—o-
STAVKAR POKLICAN K VOJAKOM
Detroit, Mich. — Eden tukajšnjih sedečih stavkarjev je član državne milice in kot tak je v sredo prejel poziv na mobilizacijo. Pozvani se je posvetoval s stavkarskim odborom, ki je odobril, da sme poklica-nec, neki Veri Lahs, oditi na svoje službeno mesto. Mobilizacijo miličarjev je proglasi; governer Murphy pretekli to rek po. nemirih, do katerih je prišlo v mestu Flint.
Pazite na prihodnjo šLevlko tega lista!
SMRT ZA PRODAJALCE NARKOZ
Peiping, Kitajska. — Preteklo sredo se je v tukajšnjem mestu izvršila druga smrtna obsodba nad razpečevale]' narkotičnih sredstev. Točasno je bilo postavljenih pred puške pet obsojencev in, kakor v prvem slučaju, ki se je odigral pred nekaj dnevi, s0 oblasti tudi iz tega dogodka napravili pravi dramatični prizor. Ek-sekucija je bila javna in ji je prisostvovalo okrog 50,000 oseb. Še prej se je istotako javno sežgalo okrog 10,000 unč narkotičnih sredstev, ki so jih vladni organi zaplenili od novega leta dalje. Zadnji mesec je vlada zagrozila, da bo dala postreliti vse tiste, ki so
PREVOZ ZLATA V NOVO ZAKLADNICO
Washington, D. C. — - Prvi prevoz zlata, last federalne vlade in vreden- več sto milijonov dolarjev, je bil pretekli torek odpravljen v novo federalno zakladnico v Fort Knox, Ky. Zlato se je odpeljalo tja s posebnim vlakom; da je bil vlak do skrajnosti za-tražen, pač ni potrebno omeniti.
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
DELO ZA ŽENSKO
Želim dobiti kako žensko, Slovenko ali Hrvatico, za hišna dela v družini brez matere. Stara naj bo cd 45 do 55 let, po možnosti brez otrok. Delo stalno in dobro za dobro žensko. Plača po dogovoru. Javi naj se na upravo lista pod značko "Stalna ženska."
Gasput vrednik! Ze ad več Idi sm slišav, de ste vi an fajn človk, .hedu dobrga srca. Zatu sm se adloču, da vam ta le prif napišem. Sm se že dvakrat sprav k pisaj, pa sta m oba pisma zdela naumna, pa srn jh raztrgu pa ke vrgu. Zakaj vrednikm se ne smej preveč neumnih pisat, ker se lahku potm norce delajo. Človk se mora znat merkat.
De me boste bel poznal kdu sm, naj vam pa vem. de sm že dovgu v tej kontri. Pršu sm pa tud z lepga kraja, na katrga sm hedu ponosn. V naš far smo vsi hodil obut h maš. Takrat k se je mu j a mat poročila je hedu dež padu in Ide so govurl, da bo hedu srečna. K sm se pa jest rodiv je šu pa tud dž in Ide so govurl, de je biv tistu hedu dobr cahn in de bo z mene še nekaj posebnga. V šule nejsm glih rad hodu, ker smo mel precej natančnga šume-štra. Pa dolgo palco je imu in je z njo klejstu po nas, kakor po snopeh na potu. Najraj sm biv na nivah z matiko.
Pr sosed so pa mel dva fanta, ki sta pa v črne šule hodila. Eden je štederav za gaspuda, eden je pa postav nekak prafesar.ene čudne reči, k je jest še doris ne morem praviln zgovort. Reklu se je nekaku matmatika. (Najbrže matematika — računstvo. Op. ur.) Jest sm tist uče-nust hitu kar po svoje: matika. Tiste dva sta se tem pa tuku smejala in nazadnje sta mi dala ime: Prafesar Matika. Pol je šla pa ta reč naprej in m je hmal vsa vas hitela Matika. Zatm pa še cela fara in vsa akulca. In ta-ku sm postav slavn prafesar Matika. Tu pa nej mu je pravu ime. Pr krstu so m dal ime Luka. Dama so me pa klical za Lukca, ker sm najraje zmerem okul zijav, zakar sa me oče tud večkrat namazal. Pol k sm pa zrastu1 so me pa začel klicat: Stric Luka. Muj oče se je pisav za Smuka. Men so pa Ide zmeraj hitel de sm Prsmuk. In taku Luka Prsmuk.
Vse tu sm vam zatu napfsov, de boste znal kdu sm jest prafesar Matika. V Amerik sm jest že hedu dovgu. Taku dovgu, de sm že skor pozabu, kedaj sm sm pršu. Un lejt b biv rad postav sitzn, al kokr pravmo mi, državljan. Pa me je džoč, ali kokr smo reki pr nas v starm kraj ad-junkt taku trdu fergeru, de naj povem, kdaj sm sploh jest v to kontro pršu, de me je vsega zme-šav. Povejdov sm mu, de je blu tu že kakih 30 lejt nazaj, nekaku kmal k je predpust miniv. Blu je pa taku. H sosed sm hodu v vas in mu dejlav kakih sedm lejt. On m je pa hitu, le pomagaj m, sej boš zatu pa našo Francku dobu. In jest revejž sm tu ver-jev pa sm delav za tri, de bi biv taku bel vredn njegove hčere. Tist lejt se je zgodi pa taku. Francko je dobiv en drug tč in
to me je tku vjezl, da sm jo v Ameriko pobrisu. Džoč je djav: Aj don ker, how ju lajkt gerls in j ur jung dejs, bat tel mi, hav end ven ju kem in tis kontri? Vejste kar trikrat m nej hotu dat papirja. Pol s me je pa menda naveliču, mi je pa pri četrtm ali petm sprašvanj djav :Vel Luk is olrajt, hi vil nat badr tis kontri, a j tirik, hi vil bi olrajt, pa sm dobiv popir. Od tistga cajta sm pa res štole, ker sm sitzn in mam tudi kej za rečt in lahku prezidenta volm in vse druga o-ficarje, k jeh volmo ob volitvah.
Tuki vidte je prafesar Matika že.nekaj skuz djav na uno in na to stran luže. Včas k sa se. m ljudje muzal in smejal sm že res jnislu, da sm malu prsmuk. K pa gledam na druge in apazujem, pa vidim, da sa en pa še dost bel, k jest". Godi se m pa še zmerom za sprut. Lde me maj o še rad in me vabjo zdej sm, zdej tja, jest pa hodm akul in si taku dovg čas preganjam. V vašm listu sm pa brav, kjer vabte, de nejb Ide bel dopisval in pravte: vsak tedn an dapis z vsake naselbine. Pa sm djav, čak se jm bom pa jaz ponudu k sm parfe-sar Matika. Na zdej sm, pa tu-kej, pa nardite z mano kar čte. Aku čte lahku ta pisrn daste v list, aku ne, pa tud dobr, ne bo nabene zamere.
Vam voščm anu srečnu in zdravu novu lejtu, kokr tud vsm drugim, k jeh poznam in nepoznani in sm vsm prav udan in pohleven,
Prafesar Matika.
-o-
51*, ENA DRŽAVA PROTI OTROŠKEMU DELU
Frankfort, Ky. — Nedavni apel, ki ga je predsednik naslovil na posamezne države, naj odobre amendment k ustavi, po katerem bo prepovedano otroško delo, je našel hiter odziv v tukajšnji državi. Preteklo sredo ste namreč obe sm ostav in sm zbornici ta amendment ratificirali in tako je Kentucky 25. država, ki je t0 storila.

23 LET IZKUŠNJE
oči in predpisuje očala
OR. JOHN J, S
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
^ „ „ Dinarji:	
Za $ 2.SS.......	. 100 Din
Za $ 5.00...................	200 Din
Za $ 7.20.......	300 Din
Za $ 9.50...................	. 400 Din
Za $11.70...................	500 Din
Za $23.00...................	.1000 Din
Lire:	
Za $3.50.....................	....... 50 lir
Za $6.40.....................	.......100 lir
	500 lir
Za izplačila v dolarjih:	
Za $ 5.00 pošljite..	........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..	........$10.85
Za $15.00 pošljite..	........$16.00
Za $25.00 pošljite-	........$26.10
Za $40.00 pošljite..	........$41.25
Za $50.00 pošljite..	........$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
, (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL-
got;
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam.
. — — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — ' Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, 111.
i Sena me a free scmple.
Pri vseh ' Name ............................................................................................
drugistih , Address .........................................................................................
NAZNANILO IN PRIPOROČILO'
Vsem našim dragim naročnikom v Sheboyganu, Wis., in amošnji okolici sporočamo, ia je sprejela zastopništvo za naš list "Am. Slovenec," znana in ugledna Mrs. Johana Mohar, katera je pooblaščena sprejemati naročnino za naš ist, oglase, knjige, plošče in za vse druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Naročnikom in vsem drugim v ugledni heboyganski naselbini jo prav toplo priporočamo, da ji gredo ia roko in ji pomagajo širiti dober tisk.
Uprava "Am. Slovenca."
VELIK
SPRETNA KUHARICA
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga.
STANE S POŠTNINO VRED
$l.SO
Naročite jo ocl
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
HJITIK
ZA LETO 1937
JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, lil.
Sffan« 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 16. januarja 1937
"MATI SKRB"
Spisal Herman Sudermann
ROMAN
Prevedel Mirko Javomik
Pavel je to dobro čutil. Da bi se ognil njunim hudim obrazom in še hujšim sunkom, je ponavadi dejal, da ostane rajši doma, pa naj mu je bilo še tako težko pri srcu. Sedel je na ročaj črpalke, se gu-gal sem in tja in sanjal o časih, ko bo delal tako kakor brata.
Tudi pri učenju. — In to ni bila malenkost, ker Maks in Mirko sta sedela v šoli v prvih klopeh in sta za praznike prinašala vedno prav lepa spričevala. Kako lepa so bila ta spričevala, je človek lahko spoznal iz tega, da so jima od očeta prinesla vsakemu srebrn groš, od matere pa sat medu.
Nekega takega radostnega dne je slišal, kako je rekel oče: "Da, če bi mogel oba najstarejša-spraviti v kako dobro šolo, bi bilo še kaj iz njiju, ker imata čisto mojo prebrisano glavo. Ampak berači, kakršni smo, ju bomo morali pač vzgojiti za
berača."	"
Pavel je mnogo premišljal o tem, saj je -Mel, da je Maks rojen za feldmaršala in Mirko za feldcajgmojstra. V hišo je bila namreč od nekod zašla slikanica s podobami avstrijske vojske in tisti dan sta se brata zedinila, da si bosta delila najvišji generalski časti, njemu, najmlajšemu pa da bi kanilo podporočniško mesto.
Po tistem je seveda prišla doba, ko je eden čutil v sebi poklic za klateža, drugi pa za indijanskega glavarja, Pavlove oči so pa le vedno visele na onih z zlatom pretkanih uniformah, s katerimi- se lesena kopja in iz cunj skrpane opanke, kakor sta jih nosila brata pri igrah — imenovala sta jih mokasine — pač niso in niso dale niti malo primerjati. Nerazumljivo mu je ostalo tudi, čemu sta hotela postati pozneje spet naravoslovca in superintenden-ta — podobe, iz slikanice so bile vendar najboljše od vsega.
Prav tisti čas sta dvojčici shodili. Kati starejša — prišla je tričetrt ure prej na svet — je začela in Greti ji je čez tri dni sledila.
To je bil pomemben dogodek v Pavlovem življenju. Kar na lepem je bil ukle-njen v krog dolžnosti, ki se jih ni imel kmalu znebiti.
Nihče mu ni naložil, naj čuva nad prvimi korakei malih sestric; ampak kakor ie bilo samo po sebi umevno, da je snažil svoje čevlje vedno že zvečer in čevlje obeh bratov povrhu, da je svojo suknjico zgibal na štiri vogle in jo polagal poleg zglavja in čez njo križem nogavice, da ni nikdar napravil nobenega madeža na prtu in da je on dobival od očeta spominke, kadar se je pripetila nezgoda kateremu od bratov, prav tako je bilo samo po sebi umevno tudi, da se je vedno zavzemal za mali sestrici in čuval s premodro skrbjo njune drzne umetnije v stoji in hoji.
V tej novi stopnji se je zdel sam sebi tako važen, da mu je upadlo celo hrepenenje po šoli in če bi bil vrh vsega mogel še — žvižgati, bi bila mera njegovih želja polna.
Da, da bi mogel žvižgati kakor Janez, hlapec, ali le toliko ko starejša brata — to ie bil zdaj cilj njegovih sanj, predmet nepretrganih razmišljanj. A naj je še toliko ostil usta in še tako močil ustne, da bi jih zgibčil, nobenega glasu ni bilo. Da,
kadar je vlekel zrak v usta, je še nekam šlo — nekoč se mu je celo posrečilo, da je stisnil iz sebe prve štiri tone od "Jud se je prevrnil v vodo", a vsak poklicni žvižgač ve, da je treba zrak pihati ven in prav to je bilo tisto, česar se ni mogel naučiti.
Tudi v tem se je tolažil z mislijo: "Samo da zrasem, pa bo!"
Božič tega le ta je prinesel veselo oznanilo. Od "dobre tete" iz mesta, materine sestre, ie dospel zaboj z vsemogočimi lepimi in koristnimi stvarmi, knjige in srajce za brata, oblekce za sestre in zanj žametast suknjič, pravi pravcati žametasti suknjič, s konjeniškimi našivi in z velikimi, svetlimi gumbi. — To je bilo veselje! A najlepše darilo je bilo šele v pismu, ki ga ie mati prebrala vsa v solzah od gano-tja in radosti. Dobra teta je pisala da je iz Elsbethinega zadnjega pisma razbrala, da je najvišja želja njenega moža, da bi dal najstarejšima fantoma malo boljšo izobrazbo in da se je zato odločila, da ju vzame k sebi, ter da bosta hodila v gimnazijo na niene stroške. Brata sta vriskala, mati je jokala, oče je divjal po sobi, 7, roko po laseh in mrmral vznemirjene besede.
Da, to je bil božič!
Pavel je sedel ves čas prav tiho na sestrini posteljici in je bil vesel.
Mati se mu je približala, skrila obraz v njegfove lase in rekla: "Bog ve, če bo tebi tudi kdaj tako dobro, moj fant?"
"Eh ta," je dejal oče, "ta ne razume ničesar!"
"Saj je še tako mlad!" je odvrnila mati in ga božala po licih; potem ga oblekla v lepi žametasti suknjič: smel ga je nositi prav do večera, ker je bil praznik. In tudi brata sta prišla in sta ga srčkala, malo zato, ker jima je bilo vse tako polno veselja, malo zaradi lepega suknjiča. Tako dobra nista bila še nikdar ž njim.
Da, to je bil božič!
Tn ko se je bližala pomlad, se je začelo veliko šivanje in pletenje za opravo bratov. Pavel je smel pomagati pri ureza-vaniu, držati vatel in podajati škarje, dvojčki sta pa ležali na tleh in grebli po belem platnu.
Brata je bilo treba opraviti kakor dva kraljeviča. Ničesar niso pozabili. Celo o-vratnice — metuljčke sta dobila, mati jih je bila ukroiila iz stare taftaste ogrinjal-ke.
Brata sta bila ta čas neznansko ponosna. Igrala sta gospoda, vsak po svoje. Maks si ie vil cigarete na ta način, da je očetov tobak vsipal v majhne papirne zvitke, ki jih je na širokem koncu prižigal, in 1"i ie natikal naočnike, ki jih ie bil pritržil v šoli za šest gumbov od hlač.
"Ali ti ugajam tako?" je vprašal in se petelinil pred Pavlom in ko je ta odgovoril "da", ga ie poljubil; če bi bil rekel "ne", bi bil dobil bunko po glavi.
Takoj po veliki noči sta se brata odpeljala. To je bilo solza v hiši. A ko je voz oddrdral skozi dvoriščna vrata, je mati pritisnila svoj zasolzeni obraz k Pavlovemu licu in šepetala:
"Dolgo smo te zanemarjali, ubogo dete, zdaj pa sva spet v dveh ko nekdaj."
"Mama, se mene!" ja zavpila mala Kati 1 roke, sestrica je delala isto.
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
Katere Ima v zalogi naša knjigama:
Castitim gg. župnikom in cerkvenim odbornikom
se priporočamo za tiskanje cerkvenih letnih poročil, kakor tudi za vse druge tiskovine za župne urade in druge zadeve. Delo lično, cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1S49 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana .............. 80c
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelie skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50c
CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c
DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Ce- 1 la povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ................................................. 60c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ........................................$1.00
FABIJQLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
PINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširati in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive Č2-.;ce, novele in povestiee izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
GLAD, 53. -,-ezek Splošne knjižnice. Povesi iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani... $1.25
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj' knjige ne odloži dokler jo nc prečita .................... 50c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spjsal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš1 i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna- zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c
IZ MODERNEGA SVETA. Roman- spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50
TAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233
strani ................................................ 75o
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec.
—	Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinie. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestne-
sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Zenitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek; Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika Deseniška.
KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ............................-.........$100
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohoL..$1.25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina)
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..............',........................ 60c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c
KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c
KLEOPATRA', R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1-00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ............................................... 65c
Pisano polje
J. M. Trunk
Iveri.
Austin Warren je zapisal: "To doubt reasons and reasonings is sound and necessary; to doubt reasoning and reason is intelectual suicide." Zadel je, in zadel dobro.
"Ne znaš misliti, napačno misliš..nimaš dokazov, dokazi so humbug.."! to frči sem in tja. "..is necessary, to mora biti.." ako naj se dožene resnica. Ampak naši slovenski "mož-ganarji," ki se sklicujejo le na možgane in njih delovanje, in trdijo, da v človeku poleg možganov ni ničesar in so tudi misli le produkt možganov, da toraj v človeku ni duše, du-
ha, ki misli možganarji samomorilci, sam.
po
so
ker
možganih..ti intelektualni tajijo razum
Za smešenje ni treba posebne inteligence. Vsak paglavec na cesti ti lahko pokaže osle ali ti kako gorko prisoli. In zasmehovati se more prav vse. Drugo je glede razumevanja.
Dopisnik v Prosveti rad po-kazava z nekim zasmehom na katoliški" slovenski narod. Zaviha nos, kadar poroča, da se je tam in tam, zgodil ta in ta zločin te in te vrste. Popra-šuje, kako se vse to more strinjati s tolikokrat poudarjenim katoliškim značajem slovenskega naroda. Katoliški Slovenci pa skrunijo in ropajo cerkve, kolnejo samega Križa-nega, podžagujejo evhnristič-na znamenja, uganjajo gola bogokletstva, sin mori očeta ali mater, brat brata itd. itd. Izrednih zločinov in zločinov res malo presenetljivega značaja med — katoliškim narodom je vse polno, in prikazen je izredna. Ali je zasmeh katoliškega značaja naroda na mestu?
Vsak zločin je zločin posa-neznika, skupini se noben zločin ne more zapisavati na ro-vaš, kak nepridnež se pojavi pogostoma v najboljših družilah, v narodnih skupinah naraste število, ki pa je le maj-
hno v primeri s celoto. Kato-ličanstvo ni uzda, vsak človek je svoboden, nagne se na levo ali na desno, in skupina pri tem nima govora, zato tudi nobene odgovornosti. Tudi katoličani so lahko zločinci, ampak katoliškega zločinstva ni, dasi ga hočejo nasprotniki sfabricirati. Razmere vplivajo, niso edino odločilne. Vojska je ljudi spridila. Tudi značaj bstaja v masah, in ta značaj se ravna po krajih. Gorenje se Razlikuje od Dolenjca, štajerc od Primorca, ni dvoma, da 'je n. pr. na Štajerskem v narodu marsikaj ostalo od tujih narodov, ki so silili skozi Panoni-jo na zapad. To se ne izbriše lahko. Vse to je treba vpošte-vati, če hoče kdo zločine razumeti in pravilno soditi. Abotno pa je, če dopisnik v Prosveti pripisuje zločine bo-goskrunstva križev — politični nezadovoljnosti s sedanjimi razmerami. Mogoče, da izbruhne strast na ta in oni način, ampak vsaj med Slovenci se radi politike nihče ne bo spravil nad — križe. Mislim.
Logika — kakšna?
Pasja logika: "Vi (Pater Hugo) hodite po glavi in gledate samo v zrak. Zakaj se ne postavite na noge, da bi videli zemljo?" Prav tam, kjer je "Pasja logika," pa tavljajo razni dopisniki neštetokrat, da so si znali duhovniki narediti raj na zemlji Kam bi toraj gledali? Pač — pasja logika. -o-
Pazite na prihodnjo številko tega lista!
DR. H. M, LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.

LEPA IN UGODNA PRILIKA!
NA PRODAJ je posestvo v stari domovini in sicer pri Jesenovim, fara Rajhenburg, Štajersko, obstoječe iz polovice (pol grunta), velika nova zidana hiša z opeko (ciglom) pokrita; vse potrebno gospodarsko poslopje in jako lep vinograd ter lep gozd.
Že ostareli tu bivajoči lastnik hoče in želi vse skupaj čim prej prodati. Če se kdo za kaj takega zanima, naj se zglasi pri lastniku:
JAKOB KRAJNC, 1345 E. 65th Street, -:- Cleveland, Ohio
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD.
CHICAGO. ILLINOIS
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
_ Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja.
Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.