OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * lmiu]«mo vemkovrmHn# lIskoTln« AKOPR EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 4, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 218 ''OHN SKUBE Po dolgotrajni in mučni bo-ezni je preminil v Crile vojaški olnišnici John Skube, star 60 stanujoč na 13805 North rive, Garfield Heights, Ohio. ^ onia je bil iz fare Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem, od-oaer je prišel v Ameriko pred 5 leti. Ko mu je bilo 26 let, je v Vojaško službo, v kateri se J® nahajal 32 let in je imel čin ® abnega sarženta. Tukaj zapušča soprogo Ju-rojena Tekaučič, sinova J. in Laurence J. ter brata ^Ggorja, v starem kraju pa za-P^šča mater Jožefo, brata Fran-in Rev. Sylvester ter sestri in Marijo. Pogreb se vrši ^ četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz posebnega zavoda Louis Fer-^ la v cerkev sv. Lovrenca ob ■ Uri in nato na pokopališče ^^Ivary. SKOKICH ST. Preminil je John Skorich st., 69 let, stanujoč na 1020 E. , Doma je bil na Hrvat-odkoder je prišel v Ame-jKo pred 45 leti. Bil je član dru-Sava, št. 1 SPS. Delal je 34 J M Otis Steel Co., zadnjih Sem let pa pri Patterson Sac- zapušča soprogo Mary, Boich, sinova Michael in Joh; ke, trai KOREJA IN NAŠE VOLITVE; SVET (AKA NA USODNI IZID NEW YORK, 3. novembra—Sicer se je zganila država Mexico, da bi spravila korejsko vprašanje iz mrtve točke, ko je predlagala, da naj se tisti vojni ujetniki, ki se ne marajo vrniti nazaj na Kitajsko ali severno Korejo, razse-lijo po drugih državah, vendar pa je v krogih Združenih narodov vse razmišljanje osredotočeno na jutrišnji izid ameriških volitev. Pri tem je važen poziv iz Koreje, ki so ga poslali dopisniki ameriških listov in v katerem svarijo naj se ameriške čete ne umaknejo ne s položajev, kjer so, in ne s Koreje. Misel, katero zastopa tudi demokrat Stevenson. Predlog Mexice gre za tem, da '■ se napravi iz spornega vprašanja vračanja vojnih ujetnikov nek kompromis. Sovjetski blok na Koreji, tudi kitajski in ^verno korejski komunisti zahtevajo, da se vsi vojni ujetniki vrnejo, če bo treba tudi s prisilnim potom. Zavezniki z Ameriko na čelu stojijo na nasprotnem stališču, da naj se vojnim ujetnikom da svobodna izbira; ali se vrnejo ali ne. Ko so se ti bivši vojaki v masah predali zaveznikom, so dobili od zaveznikov zagotovilo, da se jim prizna pravica političnega azila. Na dani obljubi morajo zavezniki vztrajati. Predlog Mexice znači kompromis. Vojni ujetniki, ki se ne marajo vrniti nazaj, naj se raz-selijo po drugih državah in sicer po njihovi lastni izbiri. Države, kamor naj bi šli ti vojni ujetniki naj bi bile članice Združenih narodov in kot take naj bi yffX i.vTi dale- zagotovilo,-da postaiie- ml., ter hčer Mary in vnu-'^ogreb se vrši v četrtek zju- 3 ob 9.30 uri iz Golubovega ft^Sfebnega zavoda, E. 47 St. in Ave. ter Vary^ v cerkev sv. Pa-nato na pokopališče Cal- *^NCES fabec g , CGraj zjutraj ob 9. uri je bila od srčne kapi, kateri je ^ podlegla v Huron Road Frances Fabec, roje-j y ®dniak, stara 69 iet, stanu-^ Ra 21232 Naumann Ave. bila iz vasi Koritnice, Knežak na Notranjskem, Zapušča brata Antona in , ^^^odnikov. V Ameriki se je 25 let in je prvo leto 2^ Strabane, Pa., zadnjih pa v Clevelandu. Bila je ^ca društva Slovenski dom, jjj SDz, podružnice št. 10 S2Z Vti P^^^i^nega društva Marije "eoovzete. zapušča žalujočega so-®eihK- "^^tona, doma iz vasi ^ku Trnovo pri Kne- ' ^i^i otroke: Louisa, Mrs. ti^g Zigman in Mrs. Cris-vnukov, brata jo S sestro Mrs. Antoni- tojj v Coloradi. Sin An- Se pred 10 letr. Pogreb Uri ^ Četrtek zjutraj ob 8.15 Žeig .pogrebnega zavoda Joseph V sinovi, 458 E. 152 St., in jj sv. Kristine ob 9. uri ® pokopališče Calvary. v Ugj smo včeraj poročali, je popoldne nagloma pre- 'Oi Vpir* •' Cab Co. ter je čakal jo lahko njihovi državljani in jim preskrbijo možnosti življenja. Bodočnosti pa naj bo pri-hranjno vprašanje, ali se bodo ti vojni ujetniki premislili in se po končani vojni in morda po spremenjenih razmerah, doma odločili za povratek v domovino. Ta pravica naj jim bo pridržana. Politični odbor Združenih narodov je danes popoldne obnovil debato o korejskem vprašanju, vendar kot povdarjeno v ozračju, da naj se z važnimi odločitvami počaka še en dan, ko bo znan izid ameriških volitev. Boji na Koreji Na osrednji fronti v severni Koreji trajajo že tri tedne srditi LEVSTIK Levstik, star 47 let. je bil kot šofer limuzin ^ cl ^a,u V-/U, LUI Jt; CilKU.! vj .^^'s^ttdskem zrakoplovišču ten^ ^ katere je peljal po-ko ^^ediščc mesta Cleveland, ^8t Nadela kap, kateri je čez ^olnj|J; podlegel v Community I3JJ v Borea, Ohio, kamor ^^^epeljan. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva Forest City Camp, št. 115 WOW in podružnice št. 6 SMZ. Tukaj zapušča soprogo Josephine, rojena Milavec, ki je poznana pevka in kulturna delavka, tri sestre in brata: Frances, Frank, ^rs. Alma Philips in Dorothy. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.30 urf iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. # FRANK JANČAR Kakor smo včeraj poročali, je bil v soboto zvečer ubit od avtomobila, ki ga je zadel na E. 176 St. in Waterloo Rd., rojak Frank Jančar, star 76 let, stanujoč na 1162 E. 60 St. V Ameriki se je nahajal okrog 50 let. Tukaj ne zapušča bližnjih sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. * MATT BREZOVAR Pomotoma se je včeraj poročalo, da se vrši pogreb Matt Bre-zovarja na Calvary pokopališče. Pravilno bi se moralo glasiti, da bo pokojnik pokopan na pokopališču Highland Park. boji, v katere so posegle kitajske čete na eni in na novo izvežba-ne, organizirane in dobro opremljene južne korejske čete. Gre za važne strateške postojanke. General Van Fleet je izjavil, da je zavezniško orožje slej ko prej v popolnem obvladanju položaja, da pa so Kitajci drago plačali svoje naskoke. V treh tednih napadov so izgubiU deset do dvanajst tisoč mrtvih in ranjenih, ali celo divizijo mož. Ne umaknite naših čet! Združeni narodi so bili obveščeni, da so ameriški djOpisniki iz Koreje poslali tako demokratskemu kandidatu Stevensonu, kakor republikancu Eisenhower-ju nujno brzojavko, da se na noben način ne umaknejo zavezniške čete iz položajev, ki jih zavzemajo. Tak korak bi značil demoralizacijo in povečano grožnjo oziroma povečano nevarnost izbruha tretje svetovne vojne. poroča iz Spring-fielda, se je governer Stevenson izjavil soglasnega s tem predlogom, ki je bil itak od vsega početka tudi njegov. Stevenson je še povdaril, da ne gre, da bi se korejsko vprašanje izrabljalo s praznimi obljubami kot jih dela Eisenhower v strogo strankarske politične namene, samo, da se pridobijo glasovi. Brez Eisenhowerja in brez njegovih predlogov, da se zaposlijo južno korejske čete, je zavezniška komanda na Koreji začela vežbati, in ne šele danes, južne Korejce, je organizirala južno korejsko armado, jo opremila in ta južna korejska armada dejansko posega v borbe na Koreji. Ni pa sposobna, da bi bila sama odgovorna za celotni položaj na Koreji, vsled česar je skupna zavezniška pomoč tej. armadi potrebna danes, kakor je bila včeraj. Tega mišljenja so v ostalem tudi poveljniki držav članic Združenih narodov, ki imajo svoje čete na Koreji. Iz glavnega stana generala Eisenhowerja ni izšlo nobeno poročilo o tem, kakšno stališče zavzema Eisenhower do predloga ameriških žurnalistov. ZADNJIČ JE DIRKAL . . . SAN MATEO, Cal., 3. novembra—Dirkač motorist Ralph Moores, star 33 let, doma iz Ben-da, Ore., se je udeležil motorne dirke za krajevno prvenstvo. Razpisana nagrada je znašala $2,500. Moores je poročen in ima štiri otroke. Žena z otroci vred je prisostvovala dirki. Moores je pred dirko ženi obljubil, da zadnjič dirka. Pri dirki se je Moores pred očmi svoje žene in otrok smrtno ponesrečil in v resnici —zadnjič dirkal. Dobil dobitek Na zabavi podružnice št. 5 SMZ je dobil lepo nagrado, nov Philco televizijski aparat, Louis Eršte iz 3815 Schiller Ave. VOLITVE—PRAV PO AMERIŠKO Sinoči je general Eisenhower govoril iz Bostona in najel ameriške radijske in televizijske postaje. Stro- ški—$250,000. Governer Stevenson je prevozil na svojem agitacij-skem potovanju 32,000 milj in imel čez 200 govorov; podpredsedniški k a n d i dat Sparkman pa je prevozil 35,000 milj in imel nad 400 govorov. Predsednik Truman je prevozil 18,000 milj in govoril čez dvesto krat. Demokratski kandidat Stevenson je zaključil svojo volilno propagando z govorom v Chicagu, s televizijskim in radijskim prenosom, predsednik Truman pa z velikim zborovanjem v St. Louisu in je po zborovanju napovedal brezpogojno demokratsko zmago. Lausche bo izvoljen COLUMBUS, O., 3. novembra —Pomočnik governerja, George D. Nye je napovedal, da je ponovna izvolitev governerja Lau-scheta gotova stvar. "Mnogi vaših čitatelev so se najbrže smejali, ko sem leta 1948 napovedal demokratsko zmago. Enako leta 1950 zmago Franka Lauscheta. "Potoval sem z governerjem Lauschetom več kakor 5,000 milj in sem več kot siguren, da bo governor Frank'^J, Lausche zmagal z večino 250,000 glasov." Tako pravi George Nye v poslanici, katero je naslovil na politične urednike ohijskega časopisja. Poroka Poročila se bosta v soboto, 8. novembra Miss Dolores Jana-shak, hčerka Mr. in Mrs. Martin Janashak iz 7913 Simon Ave., ter Mr. John L. Cebuly, sin poznane družine Mr. in -Mrs. John Cebuly iz 20470 Lindberg ^ye. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju. 40-letnica poroke Danes obhajata poznana Mr. in Mrs. Ignac in Agnes Gustič iz 5714 Bonna Ave. 40-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Hčeri in zetje ter številni prijatelji izrekajo slav-Ijencema svoje iskrene čestitke s srčno željo, da bi zdrava in vesela dočakala zlati jubilej. Vile rojenice I Gre za usodno odločitev našega stoletja"--izjava unije C.1.0. disi demokrati, ali pa republikanci. Vsaka stranka napoveduje večino zase. Vendar pa je videti iz poročil republikancev, da je njihovo glavno upanje na zmago v tem, ker se je-letos registriralo približno osem milijonov več volilcev, iz česar sklepajo, da bo volilo najmanj 55,-000,000 ljudi, porast pa da bo šel v prid le republikanski stranki. GLAVNI STAN STEVENSONA NAPOVEDUJE VELIKO ZMAGO SPRINGFIELD, 3. novembra—Osrednje vodstvo volilne propagande za governerja Stevensona napoveduje, da bo dobil Adlai Stevenson 400 volilnih mož, ali morda še več. Za zmago je potrebno ,266 volilnih mož. William Wyatt, ki je vodil volilno propagando, je objavil, da po poročilih iz vse Amerike lahko trdi, da bo Stevenson potegnil za seboj najmanj 32 držav. Wyatt tudi napoveduje, da bodo odločilne države, ki dajejo največ volilnih mož kot so New York, Illinois, Pennsylvania in California pri teh volitvah v demokratskem taboru. žilava unije C.I.O. CLEVELAND, 4. novembra —Politični odbor unije C.I.O. je določil 1,200 delavcev unijcev, ki bodo na terenu in delali za demokratsko listo Adlaia Stevensona. Ti agitatorji imajo vsak v svojem območju določeno nalogo, jim je bil izročen seznam volilnih upravičencev za posamezna volišča, propagandni material in podrobna navodila kako postopati, da se delavci v resnici udeležijo volitev. Ali naprej po poti napredka, popolne zaposlitve in visokega standarda življenja, ali nazaj v leta depresije leta 1932? V Ameriki je po zaslugi demokratov 10,000,000 ljudi več kot jih je bilo leta 1932, ki imajo svoje lastne domove!! Na vprašanje, koliko jih je bilo v letu 1932 nezaposlenih, je večina navzočih unijcev odgovorila pritrdilno. Samo če se skregamo s pametjo in obrnemo hrbet blaginji in napredku, ki ga je izvoje-vala za nas demokratska stranka se, lahko izneverimo principom demokratske stranke!! Samo neumnost lahko privede ameriškega delavca, da voli za Eisenhowerja! Samo pokrajina Cuyahoga bo dala, kakor ima pregled unije C.I.O., Stevensonu sto tisoč glasov večine! Delavstvo bo glasovalo za demokratskega senatorja Michaela DiSalle! Najeti unijci bodo hodili od hiše do hiše in se prepričali, ali je volilni upravičenec že izpolnil svojo volilno dolžnost, ali ne. Kaikor v dnevih FrankUna Roosevelta, z enakim elanom gre jo delavci—unijci C.I.O. na delo za zmago demokrata Stevensona. Pri družini Mr. in Mrs. Al. Tercek, Nottingham Rd., so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerkico-prvoro-jenko. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici, soba št. 207. Mlada mati je hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Košmerl, 15319 Shiloh Ave., ki sta postala prvič stari oče in stara mama, srečni oče je pa sih takisto poznane družine Mr. in Mrs. John Trček, ki vodita Gaiety Bar gostilno na 16223 Waterloo Rd., ki sta postala sedaj drugič stari oče in stara mama. Čestitamo! V južni Afriki še vedno vre CAPETON, Južna Afrika, 3. novembra—Občinski svet mesta Port Elizabeth sklepa o tem, da se črncem domačinom prepove vsako zborovanje, ki ni namenjeno strogo verskim zadevam. Vodstvo črncev domačinov se spričo tega predloga bavi z mislijo, da za slučaj, če bi ostal v veljavi oziroma bi se sprejel predlog občinskega sveta Port Elizabeth, okliče za vso južno Afriko splošno stavko črncev. Črncem bi se verjetno pridružile tudi druge rasne skupine, ki so zapostavljene po nacističnem'vladanju Malana. Volilne napovedi Znani Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja, ki je vedel do sedaj javljati le številke, ki so govorile v prid Eisen-howerju, sedaj priznava, da se mu je Stevenson vsaj približal, če ni že prevzel večinsko vodstvo v svoje roke. Republikansko časopisje, ki je napovedovalo Eisenhowerjevo zmago, se nagiba k misli, da je Stevensonu zagotovljena večina oddanih glasov, vsaj pa svari preoptimistično razpoložene republikance, naj se spomnijo vo-Hlnega leta 1948, ko so tudi napovedovali gladko zmago republikanca Dewey a, pa ga je Truman z lahkoto porazil. Oba predsedniška kandidata sta sinoči zaključila svojo volilno propagando. Eisenhower je govoril iz Bostona, Adlai Stevenson pa iz tradicionelno demokratskega Chicaga. Poročila iz posameznih držav o razpoloženuju volilstva so pač različna, kakor jih javljajo bo- "SVOBODNA EVROPA" IN VOLITVE NEW YORK, 3. novembra— Zastopniki odbora "Svobodne Evrope," ki so govorili za Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko in Romunijo, so naglasih ob dnevu ameriških volitev, da tako sistem teh 'volitev, kakor tudi volitve same, vzbujajo tudi v omenjenih državah, sedaj pod sovjetskim imperializmom, upanje, da bo tudi tam napočil dan resnično svobodnih in ne diktiranih volitev. DRŽAVLJANSTVO JE VELIKO VREDNO NEW YORK, 4. novembra— V Tacoma, Wash., se vrši razprava radi uboja. Gre za norveškega državljana, ki je bil žrtev napada. Na razpravo je prišel sodnik norveškega vrhovnega sodišča Heiberg, da zastopa tako norveško pravosodno ministrstvo, kakor tudi interese pokojnega norveškega državljana. V Calif orni j o V nedeljo se poda na eno-me sečni obisk v Californijo, Mrs. Jennie Brezec iz 18609 Cherokee Ave. Tam bo obiskala sina Ray-monda in njegovo družino. Domov grede se bo spotoma ustavila v Chicagi, kjer bo obiskala znance. Srečna pot in obilo zabave ! Koga volimo danes? Predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav, 432 članov spodnje zbornice, 34 senatorjev in 29 governerjev. Plačana ura za volitve? WASHINGTON, 3. novembra Ali imajo delavci pravico, da zahtevajo plačan čas, ki ga uporabijo za izvrševanje volilne pravice? Pet in dvajset ameriških držav zahteva od delodajalcev, da dajo delavcem prosti čas, da lahko izpolnijo svojo volilno dolžnost. Petnajst držav je takih, ki prepovedujejo delodajalcem, da bi odtrgali mezdo za tisti čas, ki ga delavec uporabi v izvrševanju svoje volilne pravice. Država Ohio prepušča ureditev tega vprašanja sporazumu med delodajalci in delavci. Nekatere mezdne pogodbe vsebujejo itak določilo, da se dan volitev smatra kot plačani praznik. Druge pogodbe pa omejujejo čas izostanka, če naj bo delavec tudi za ta čas plačan. VOLITVE JE SKORISTITI GARY, Ind., 4. novembra— Neki črnec, ki je agitiral za republikansko stranko, je razdeljeval tudi letake, v katerih je bil napaden demokratski podpredsedniški kandidat Jolyi Sparkman. Policija ga je aretirala. Črnec toži šest članov tukajšnje policije in zahteva od njih $100,000 odškodnine, češ, da je bil zaprt nepostavnim potom. ŽIVLJENJE V VELEMESTU ... LONDON, 4. novembra—Dva roparja sta hotela vdreti v skladišče, kjer je bila zaloga tobaka. Policija je preprečila, da roparja nista prišla na svoj račun, toda izpolnjevanje svoje dolžnosti, je policija plačala drugo. Med policijo- in med roparjema je prišlo do streljanja, v katerem je bil en policaj ubit, drugi pa ranjen. TRDOVRATNI ZLOČINEC ROSARIO, 4. novembra—Policija je aretirala 19-letnega Carlosa Ramona Ramireza, ker je ukradel pisalni stroj in ga zastavil. Ramirez je bil pogojno puščen na svobodo, da se poboljša. Dva dni nato je Ramirez ukradel isti stroj in ga dal v isto zastavljalnico. NEZNANI OBEŠENEC V bližini Lakeland Freeway in 106 St. so našli neznanega obe-šenca, starega približno 70 let. Na njemu ni bilo nobenih znakov nasilja, v njegovi obleki pa nobenih dokumentov. Neznanca je prvi zagledal neki potnik, ki je slučaj javil policiji. V enem od njegovih žepov so našli dva dolarja in cent. Krožek št. 3 Prog. Slov. V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu. Mlad. pev. zbor SDD Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja odbora Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se vse starše in one, ki se zanimajo za zbor, da se gotovo udeleže. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 4. n^ovembra 1952 (( ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 15311 — HEndersan 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 _ 7.00 _ 4.5Q Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 POJDIMO NA VOLIŠČE! To, kar se je govorilo med volilno proapgando, bo naj-brže pozabljeno; ne bo pa pozabljeno to, za kar se je volilo. Tako nekako se je izrazil nesmrtni ameriški predsednik Abraham Lincoln. Za kaj torej in koga boš volil? Totalitarne držgve najsi gre za komunistične, nacistične ali fašistične, hočejo dan volitev redoma prikazati kot narodni praznik. Absolutisti naj notranjemu in zunanjemu svetu z volitvami, razume se z volilno udeležbo, ki naj bo če le mogoče sto odstotna, dokazati, da je režim trden, ker je ljudstvo za njega. Države absolutne demokracije, kakor je na primer Amerika, imajo resnično svobodne volitve. V totalitarnih državah je svoboda namišljena; kajti kdorkoli ne gre volit, je kasneje tarča vseh mogočih preganjanj. Morda izgubi službo, gospodarsko koncesijo, kak socialni položaj, škrat ka "svoboda" se je maščevala. V Ameriki nihče ne pazi na tebe koga voliš. Nihče te o tem niti ne povpraša. Politična svoboda je preukoreni-njena, da bi se politično dala izrabiti. Vendar pa je znak političnega zrelega naroda, da se ravno te svobode posebej na dan volitev zaveda in da hoče pribiti tudi za bodočnost, da jo hoče imeti in ne pusti, da bi mu jo kdo odvzel. Če pa je temu tako, potem gre za notranjo zapoved, da se upravičeni volilec volitev v resnici tudi udeleži! Politično zrel volilec pa gre na dan volitev na volišče tudi z gotovim programom, ki naj bo del programa, katerega naj izvrši država kot celota v bližnji bodočnosti. Morda bo ravno dan volUev dan preskušenj njegove zrelosti. Posebno na dan volitev dne 4. novembra. Pravimo, da beseda ni konj; pravimo pa tudi, da beseda je konj. To se pravi, kaj je na besede, tudi volilno propagandnega značaja, dati in kako jih je vzeti v pretres. Z notranje političnega stališča bodo te volitve odločile, ali se bo nadaljevala politika splošnega ljudskega blagostanja, ali pa politika gospodarskih privilegijev zgornje kaste. Ne pozabimo, da se je republikanska stranica v obrambi privilegijev zgornje kaste vrgla v volilno propagando, da dokaže, da je splošno ameriško blagostanje po sledica vojne industrije. Ker ni bilo vojne industrije za časa Herberta Hooverja, je prišlo nujno do depresije. Predsednik Truman je to vprašanje zgrabil pri jedru. Depresija leta 1932 združena z imenom Herbertom Hoover-jem, je imela svoje korenine nazaj v republikanskem sistemu, ko so republikanci po demokratu Wilsonu z njegovim "new Freedom" začeli s politiko skrajnega kapitalizma. Ta politika skrajnega kapitalizma, ko naj bo bogastvo Amerike v rokah le peščice ljudi, vodi do gospodarskega poloma. Ce pa se ameriško bogstvo pravilno porazdeli med ameriško ljudstvo s pravilno gospodarsko socialno politiko, potem depresija ni potrebna. Ni bilo niti pojma, kaj šele govora o kaki vojni industriji, ko je demokrat Franklin Roosevelt izvlekel z novo gospodarsko socialno politiko ameriško ljudstvo iz teme na sonce. Torej gre za gospodarski sistem kot tak tudi pri sedanjih volitvah! Na notranje političnem polju bodimo pozorni na besedo davek. Brez davkov nobena država ne izhaja. Vprašanje davkov je republikanska propagnda tako razpihni-la, da je nemalo takih, ki verjamejo v svoji kratkovidnosti in politični neorientiranosti, da se bodo davki kar v glavnem odpravili. Ne samo dohodnina! Pojdite po trgovinah pa boste slišali lastnike teh trgovin govoriti, da je vendar prišel rešenik—Eisenhower, ki bo pometel z davki. Kakor pa je davek v katerekoli obliki nesimpatičen, tako je potreben. Eisenhower je računal direktno na ljudsko nevednost, ko je načel vprašanje davkov. Pokličimo si v spomin, da je vrgel v svet številko 40 milijard, katera vsota za veliko Amerika v današnjem stanju ne bi krila niti stroškov ameriške narodne obrambe. Toda odkod stroški za upravo države na splošno? Naj ta enostavno preneha in gremo nazaj v barbarizem? Eisenhower na to ne misli; glavno je, da je volilec trenotno razpoložen, da bi bilo tako dobro in da mu da svoj glas. Zunanje politično je vsakemu zavednemu volilcu jasno, da Amerika ne more ostati več osamljena. Jasno pa tudi, da so jo demokrati popeljali v svet. Amerika v svetu je tudi dobrobit delovnega človeka. Pojdite voliti kot državljani, volite kot pametni državljani! Za kar boste volili in koga—to ne bo pozabljeno! L. C. Zahvala za presenečenje ob 40-lelnici poroke GIRARD, Ohio — V prijetno dolžnost si ste jeva spodaj podpisana, da se tem potom iskreno zahvaliva vsem najinim iskrenim prijateljem in sosedom, ki so se naju na tako lep način spomnili ob priliki 40-letnice najine poroke. Presenečenje so nama pripravili na 27. septembra 1952. Da so naju zvabili z doma, so rekli, da gre za presenečenje dobrega prijatelja Franka Lužar, in na ta načii^ so naju spravili v prostore Jack's Place, ki jih vodi Jack Kristine, kjer sva, na najino veliko začudenje, kmalu sprevidela, da je bila zbrana družba nama v počast. Nama je nemogoče popisati, kaj se je v najinih srcih tiste trenotke dogajalo. Niti slutila nisva, da je komu znano, da obhajava obletnico, kaj šelg, da bi se kdo potrudil nama prirediti presenečenje. Lepo pripravljene mize, obložene z finimi okrepčili, katere ste dobre žene podarile in pripravile, so bile privlačne; vse je bilo tako okusno in postrežba, ki ste jo nudile, je bila prvovrstna. Tudi natakarji so pridno stregli in godci so igrali, da je bilo veselje. Le žal nama je, da vsled bolezni se nisva mogla tako živahno zavrteti in vztrajati v družbi kot bf rada. Ne veva, kje bi začela z zahvalo, v srcih najinih bova za vedno* ohranila v trajnem spominu vso vašo gostoljubnost in postrežbo. Ako 'nama bo kdaj-koli mogoče, verjemite, da bova po svojih skromnih močeh skušala vse to povrniti, ako pa nama ne bo usojeno tako, potem naj te vrstice veljajo vsakemu in vsaki v iskreno zahvalo. Topli občutki, ki so naju obšli ob spoznanju, da le nisva sama^ ampak da imava nebroj dobrih prijateljev, ki se tudi starih in bolehnih spomin jo, nama dajejo pogum, in upava, da se bomo lahko se veselili kot v prejšnjih časih, ko naju ni mučila bolezen. Še enkrat torej, sprejmite vsi, ki ste morali toliko delati, da ste vse tako fino pripravili, vsi, ki ste prispevali v denarju ali drugače, kakor tudi vsem posetni-kom in oni, ki ste darovali, a se niste mogli udeležiti, iskreno zahvalo. Hvala vam! Frank in Agnes Lešnak. Sestanek za koncert okteta EUCLID, Ohio — Direktorij Ameriško-jugoslovanskega centra ponovno sklicuje sestanek vseh podpornih in kulturnih društev, posebno pa uradnike istih, da pridete v Ameriško-jugoslovanski center dvorano na Recher Ave., v četrtek, 6. novembra 1952 ob 7.30 uri zvečer, da se domenimo, ali se bo vršil koncert po pevcih iz Jugoslavije v naši naselbini, to je v naši novi Beli Ljubljani. Na sestanku dne 23. oktobra je bila tako slaba udeležba, da nismo mogli ničesar ukreniti. Tako velika naselbina kot je tukaj, bi so morala zavzeti in povabiti pevce, da pridejo in nam pokažejo, kaj znajo, ker kot se piše o njih, so sami izrežbani pevci. Torej, kateri ste za to, da se vrši koncert pri nas, pridite gotovo na ta sestanek. Vabimo tudi par oseb od Centralnega odbora, da se sestanka udeležite in nam natančneje razložite o turneji pevcev. Na svidenje! Za direktorij AJC: Andrew Ogrin, tajnik. P Oqn » ganibic with firu the odd* are <^alnst you! Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Društvo V Boj vabi na večerjo CLEVELAND, Ohio — Društvo V boj, št. 53 SNPJ že leta in leta ima svojo običajno prireditev drugo nedeljo v novembru, to je na Martinovo nedeljo, ko so naši pionirji pred 46 leti ustanovili si svoje društvo in ga priklopih k eni naših največjih slovenskih organizacij, k SNPJ. Tako bomo tudi letos imeli tako prireditev, spojeno z jako okusno večerjo. Da ustrežemo večini članstva, smo se odločili, da za to priliko tudi povabimo kot našega gosta brata Philipa Godino, bivšega upravnika Pro-svete in tiskarne SNPJ, kateri je šel pred kratkim v zaslužni pokoj. Prepričan sem, da boste člani našega društva pokazali hvaležnost za zasluge brata Go-dine in se udeležili te priredbe njemu v počast. Odbor bo skušal podati lep večer s kratkim programom in splošno zabavo. Kot predsednik apeliram v prvi vrsti na članstvo našega društva, tako tudi na ostale člane naše velike SNPJ tu v Clevelandu, da na ta večer pohitite v dvorano Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Če pomislimo na današnjo draginjo, smo za to večerjo določili zelo primerno ceno namreč le $1.25 za osebo. Po večerji se razvije ples in prosta zabava za splošno navzoče občinstvo. Glejte, da si preskrbite vstopnice vnaprej, da bo sestra Erjavec, kot naša kuharica, vedela, za koliko pripraviti itd. Vstopnice za večerjo pri vratih se ne bo prodajalo, ker v tej draginji se ne more preveč ris-kirati in pripravljati hrane v preobilici. Ne pozabite, dopoldne je seja našega A-uštva in ker je sedaj hladneje, upam, da pridete, zvečer pa vsi na večerjo. Za vso točnost in postrežbo bo skrbel društveni odbor. Vam kličem na veselo svidenje! John Sorc, predsednik. Mladinski pevski zbor gostuje v West Parku CLEVELAND, Ohio — Mladinski pevski zbof Slovenskega delavskega doma v Colinwoodu priredi koncert v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu na 4583 W. 130 St., v West Parku, v soboto, 8. novembra ob 7.30 uri zvečer. Vljudno vabimo prijatelje v naselbini in okolici. Po programu bo prosta zabava in ples. Igra Tomšič-Pavli orkester. Pevovodja je Joseph Gregor, prit"klavirju igra Eleanor Pavli. Vstopnina $1. Z narodnim pozdravom, John Mišmaš, tajnik. m. ŽENSKI IZUMI Na splošno se domneva, da ženske na polju raznih izumov ne pridejo dosti v poštev. V resnici pa so ženske izumile mnoge stroje ali orodja ali načine izdelovanja raznih predmetov ali so dale vsaj ideje za iste. Na primer, ženskam se pripisujejo izumi ali ideje za izume za take različne predmete kot: kurilne naprave na olje, mine za podmornice, torbice za naboje, vži-galne bombe, stroj za sajenje bombaža, hladilnik za mleko, prenosna sušilnica za meso, cir-kularni nož za rezanje stekla, pršilno barvanje, stroj za vrtanje podzemeljskih tunelov, stroj za izdelovanje konkretnih blokov, stroj za čiščenje bombažnega vlakna itd. Cyrus McCor-mick, izumitelj in izdelovalec strojev za košnjo žita, je baje priznal, da mu je idejo za praktičen izum tega važnega stroja dala neka ženska. —NOVA DOBA PODPORNE ORGANIZACIJE Kdor zasleduje naše časopise, mi bo gotovo pritrdil, da se vse na svetu izpreminja, le eno je zmirom enako. Kolekte za vse mogoče namene so vedno moder-neje in večno žive, Ne mislim tukaj kolekt za naše ameriške potrebe, ker tukaj živimo vsi skupaj tako, kakor da imamo vsega dosti. Živimo, kakor da bi nas bilo sram, če bi mi ne imeli vsega dosti, zakaj mi smo tukaj v najbogatejši deželi na svetu. V stari domovini še danes mislijo, da je v resnici tako, ker sem v pismeni zvezi z nekaterimi osebami, ki mi pišejo, kako se bogati strici in tete vozijo v krasnih avtomobilih po naših krajih. Baje danes v stari domovini nfe vprašujejo več, koliko dote bo imela ta ali ona punca, ampak—koliko stricev in tet ima v Ameriki. Tako je bilo od nekdaj, odkar pomnim. Zato se ne čudim, če vidim po listih prošnje za vse mogoče namene, prav kakor da imamo mi zakladnico, koder se tiskajo tisočaki. Človek prečita eno za drugo, pa se počasi vprašuje; kaj nimamo mi tukaj nobenih potreb? Ali je res vse bogato in založeno in premožno, da se kar valja v blagostanju? Če bi kdo odgrnil tisto bahato "plahto," ki usmiljeno pokriva vse, kar rabimo mi v skupnosti ali posameznosti, bi se mu odkril« toliko ,problemov, da bi— kaj bi? Kar hitro zakril, da se ne vidi. Vzemimo edino institucije, ki so se rodile med nami, to so— podporne organizacije. Še zmi-raj jih imamo kakega pol ducata in skupno premorejo precej milijonov, a za temi milijoni je precej več obligacij. Kaj je problem vseh naših zyez in jednot? Pred vsem so razmere povsem druge, kakor so bile nekdaj. Ko smo imeli na eni izmed številnih konvencij vprašanje, kakšno bodočnost imajo naše podporne organizacije, nismo vedeli drugega odgovora kakor da bo enega dne država prevzela vse. Država je res posegla v te razmere in ustanovila razne institucije kakor socialno zavarovanje, preskrba za časa bolezni in pa zavarovanje za tiste, ki ostanejo čisto brez sredstev. Ce kdo misli, da to ni dovolj, pa mu lahko odgovorimo, da so te šele v začetku. Pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt je bil prvi, ki je oral ledino na* tem polju in s tem pokopal stare tradicije trgovskih "kambric." Ne bo ostalo samo pri tem, kar imamo danes, svet se vrti noč in dan. Karkoli je dobrega in koristnega, ne more drugače, kakor da raste. Mogoče vsega tega ni dovolj ali z drugimi besedami—ni dosti, ampak kar še ni, to pride. Danes ni nobene večje politične konvencije, ki bi se ne pečala s temi vprašanji. Ni dosti—a nekako dovolj, da čuti človek neko varnost okoli sebe. In s tem je izpodmaknjen glavni temelj vsem podpornim organizacijam, deloma tudi zavarovalnim družbam, ker je vedno težje pridobivati nove ljudi za zavarovanje. Včasih so zveze in jednote rasle kakor gobe po dežju. Danes pa vidiš same kampanje za novo članstvo. Ene podporne organizacije so predrugačile imena, misleč, da se s tem razširi polje za novo članstvo. Druge so podrle omejitve za novo članstvo. In posledice so? V celoti bi rekel eno—tako je, kakor je bilo. Starega članstva, ki ne more nikamor, je vedno več, mladine pa vedno manj. Pravilo je eno in tisto—da ne more nobena zavarovalna organizacija živeti brez zadostnega dotoka mladega članstva. Pa ne mislite, da je to vprašanje samo naših podpornih organizacij. Vse so v enaki "paci," nula. Taka je resnica, pa če hočemo ali ne. Težko se je izpo-prijazniti s takimi razmerami, a ne gre drugače. Kadar gre komu nekje slabo, si najraje išče pomoči tam, koder se malo ložje doseže. Stroške -je treba izmanjšati, opustiti to in ono, delegatom na konvencijah naj se trga dnevnice, podpore ali kake nagrade naj se kar na lepem opusti. Če ima organizacija pravila, da se članom, starim nad sedem deset let opusti plačevanje asesmenta, se doda nova naredba, da mora vsak tak član prinesti dokaz z ubožnim spričevalom. Pomislite, človek, ki je mogoče plačeval dolga desetletja, naj se izjavi pred vsem svetom, da je reven in ubog. A to ni dovolj. Treba je o stvari glasovanja in javnosti. Vse članstvo naj izve iz zapisnika, kdo je reven in ubog. Človek, ki je vse življenje nosil glavo pokonci, ki se je zavedal svojega človeškega dosto janstva, ki je trdo delal za vsak cent in pošteno plačeval vse asesmente, tak človek naj pokoplje ves ponos, dasi nima drugega greha, kakor tega, da je star. Tako je ubogi delavec fe-pen najprej od drugih, potem pa še od lastnih ljudi. Pomoč je mogoča samo ena, da se izviša asesmente. Kdo pa je tak junak, ki bi si upal staviti tak predlog in se zamera vsemu članstvu? Pred vsako konvencijo je vsepolno razprav in predlogov, prav kakor zdravil v ciganski apoteki, kar vse skupaj ne pomeni ničesar drugega, kakor da so se delegatje ognili edino mogoče rešitve, da se poviša asesment. Ako konvencija vzprejme tak zdrav predlog, jih delegatje slišijo še mesece potem, ko so že davno doma. Resnica je torej ena, da posta-. Slovenske narodne podporne jednote, sem srečal dosti Nemcev, ki so prihajali v Ameriko v milijonih v letih 1848 do 1852 ali 1853. Oni so znani organizator? in mislim, da so tudi počet# podpornih organizacij. In ^ so mi, koliko jih je že prenehal" in koliko jih umira počasne siW ti. Vzrok? Pomanjkanje ga članstva. Kar jih je osw"' so imeli tako visoke asesBie® ; da so bili ljudje prisiljeni pus^ organizacijo. Kako je pa letos 1952 podpornih organizacij? Naj vedem vzgled samega sebe. ^ stopil sem bil k dvema angksK ma organizacijama, mislec, bodo delj časa držale, ker ^ imele neomejeno polje za " . in rast. Eno sem moral pi^ . že pred mnogimi leti, ker je šala preveč asesmente. Pn ® , gi sem pa ostal do julija njega leta. Bil sem član 35 ® Zavarovan sem bil za $2,000-" ko sem pristopil, je bil za centralo $1.30. Nekaj let neje so ga povišali za sto P centov. Še se mi ni zdelo pre^ Ostal sem član. A zopet ni ' kakor bi moralo iti. Postavili^ lestvice in dali na izbiro, ^ ostanem pri stari lestvici ali P novi. Nova je baje garant . da se bo dobilo, za kar seio zavarovan. Stara ni imela te S rancije. nletli In zgodilo se je enkrat p da sem prejel iz glavnega pismo, da so se fondi v razredih porabili in če no ostati član, me bo veljalo n® ko okoli $130 na leto. In ni bilo nobene garancije, o ne bo več povišalo. Ljudje, to je znana organizacija. In velika tudi-kazuje'vsakega pol leta to ^ milijonov kakor en ducat največjih organizacij, ^^jii ameriški "lojerji," tako vse, da je za ene toliko den da bodo dobili člani posebn^^^ ' be- videndo—zame pa, ki sem P svetu. . val 35 let, ni bilo nobenega ja polje bratskega zavarovan^a^Mča. Tako se človek uči na*^" vedno bolj prazno. Društvene'' seje, ki so bile nekdaj žive in dobro obiskane, postajajo vedno bolj prazne. Kje boste dobili današnjo mladino, ki bo pripravljena sedeti in razpravljati po več ur? Ali ki bi bila pripravljena prevzemati kake naloge za društvo? Mladina se zanima samo za "good time," nadalje za malo dela in dosti plače in pa, kako bi najhitrejše in najložje zabogatela. Centrale veselja in zabave so drage in daleč narazen. Kdor hoče vedeti, kje je današnja mladina, naj hodi v čitalnice. Kakšen otrok, komaj zrel za otroški vrtec, še pride t je, potem pa nastane velika praznota. Vidi se otroke recimo do 12. leta, potem pa spet ljudi, največ žensk, ki so stare 50 ali več let. Med dvanajstim in petdesetim letom mora biti vsa modrost doma, ker se nikogar ne sreča na potu splošne izobrazbe. Jaz govorim tukaj za Ameriko. Mladina civilizirane Evrope živi drugače. Tarp so šole, ki so res šole in tam se uči mladina tako* da res nekaj zna. Zakaj ni tega v Ameriki, ne vem. Sodil bi pa, da jim je tukaj predobro. So že stari Latinci rekli—plenus venter not studet libenter, kar pomeni v prestavi—poln želodec se ne uči rad. Je pač tako v našem življenju kakor je z našimi petimi muckami. Odkar dobivajo hrano iz kanglje, ne pogledajo nobene miši več. En naš pregovor pravi—resnica oči kolje. Ce je britka, kruta ali trda, se jo človek ogiblje za žive in mrtve. Ampak vse nič ne pomaga. Ce se jo bolj ogib-Iješ, bolj se suka okoli tebe. Naj-ložja rešitev je, da lepo odpreš oči in se izpoznaš z njo. Mi nismo tukaj z vsem založeni in preskrbljeni. Imamo veliko število lastnih problemov, o katerih pa kar lepo molčimo in čakamo, da se bodo sami rešili.. Pa ne bo iz te moke kruha. Problem podpornih organizacij ni nov. Ko sem prišel leta 1907 v ker je doba za njihovo rast mi- Chicago za glavnega tajnika HIGIJENSKO-TEHNICNA ZAŠČITA RAVENSKIH ŽELEZARJEV Na račun higijensko-tebP ^ zaščite delavcev, zaposlen'^^^, ravenski železarni, je njem času izrečene precej ke. Železarna na Ravnah je y la namreč doslej precej str ^ zaradi nezgod pri delu, so samo letos zabeležili jj-1,400. Oskrbnine, ki so j|^ čali za 8,682 dni, bremenijo ^ v ni fond s skoraj 2.4 mi 'J "T''"' Ob navzočnosti preOo Okrajnega sveta za dr. Staneta Strnada in zdravnikov je pred. kratki ^ sedal delavski svet železai^^jj. katerem so razpravljali ° šanju higiensko-tehnične v posameznih oddelkih. ^ šanju delovnih pogojev skih železarjev je že pre] P^g^pa vila vrsto predlogov P pjpa tehnična komisija. Tudi s go navzočih zdravnikov, v ka niti' bili dr. Strnad, dr. P" Erat in dr. Varga, j® ogledu obratov vrsto predlogov in pobud. Sklenili so, da bodo vsakega posameznika za vanje reda in čistoče v gta^' Delavci in delavke na ^O' 1 jenih delovnih mestih rali obvezno uporablja na sredstva: očala ter podobno. S ;)osebni:^' ^ pa" ki jih bodo uvedli po ^jcl®^' meravajo doseči, ci pri delu previdnejši. ni bodo uredili umivaj boljšati nameravajo tu j-cd'^ lOS"' ter 2» te- jo za prvo pomoč ^ ustrežajoča stranišča-primere reševanja bili posebno skupino S reševalcev. Pomemben sklep glede temeljitega^ nja delavcev-novincev n vodnjo, saj se zgodi največ obratnih nezg M' med njimi. (Po .•Slortnik"" port' ije" r»|C" ' ENAKOPRAVNOST STRAN 3 imenik društvenih uradnikov za leto 1952 Ameriško jugoslovanski cenler" na Recher Ave. ^edsednik Tony Vrh; podpred-»eamk Frank Žagar; tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., KE i-1107; blagajnik Theodore Kir-cner ml., zapisnikarica Gusti Zu-Pancič; nadzorni odbor; John Gerl, pre^ednik, Leo Bostjančič in John oarkovich; gospodarski odbor: 'rank Derdich, predsednik. Frank ;f®Sel in Frank Rupert; public! j ski Wbor: Frank Rupert, Gusti Zupan-"c m Andrew O grin; ostali direk-Sp^i^John A. Fakult, John Zupan-Robert A. Kastelic in Frances urorjanc; poslovodja John žigman " Oskrbnik Louis Mohar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo mesecu ob 7.30 uri. "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ ftedsednik Frank Podboršek, ^apredsednik Anton Vrh, tajnik '>ank Tegel, 954 E. 239 St. fjrv.J"4399, blagajnik Justin Mar-■^«6, zapisnikarica Mary Do-% ^dzorni odbor: Frank Mihe-7^' Fred Martin in Andy Jerman, *?®topniki za Klub društev AJC red Martin, Frances Gorjanc in ^ton Vrh; za Federacijo SNPJ "oe Parker. _ ^Gje se vrše vsako drugo nedeljo ®J®secu v AJC na Recher Ave. "D 10. uri dopoldne. _ Carniola Hive" št. 493 L TM f^^vša predsednica Mary Bolta, re^ednica Josephine Stwan, pod-/"edsednica Christine Glavan, du-voditeljica Agnes Zobetz, ^.Gniljevalka Mary Mahne, vra-arica Pauline Zigman, stražnica Veggi zapisnikarica in tajnica ^"liškega oddelka Julia Brezovar, E. 60 St., EN 1-4758, finančna «3mca Pauline Debevec, 1287 E. St., IV 1-2048, nadzornice: rances Tavčar, Jean Paik in Ur-Unetič, zastopnici za Klub ^stev SND Josephine Štwan in "Ulia^ Brezovar. Seje se vrše vsako prvo sredo v pesecu v dvorani št. 1 SND na St. *-iair Ave., ob 7.30 uri. "Cleveland" št. 126 SNPJ n^edsednik Louis Smrdel, podpredsednik Edward Branisel, tajnik tot J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., 1-6268, blagajnik Frank Yako-ml., zapisnikar Blaž Novak, re-."elj John Pirc, nadzorniki: An-Jiony Yuretich, Victor Gruden, ^ouis Virant st; mladinski reditelj ^ndrew Curry (KorenCiC), ml., a^vniki vsi slovenski zdravniki Wevelandu in okolici. Sprejema se članstvo od 16. do . leta in otroke od rojstva do 16. o •. Prosta zdravniška prcijtiva. , fieje se vrše vsako tretjo nedeljo "Opoldne v SND. "Collinwoodske Slovenke" ' šl. 22 SDZ ^ne'^^'Ssednica Fannie Brezovar, U5 E. 232 , St.; podpredsednica 'anme KromAr, 665 E. 160 St.; taj-Ifi Rose Mickovic, 19612 Chero-pp Ave., IV 1-6500; blagajničarka 'rances Tomsich, 693 E. 160 St.; r«Pisnikarica Rose Šimenc, 799 E. St.; nadzornice Filomena Se-cn^' Cernigoj in .Stefi Kon- zastavonoša Mary Malovrh; pravnika dr. Anthony Skur in dr. ictor Opaskar. oeje se vrše vsako drugo sredo ./nesecu v Slov. domu na Holmes G., v spodnjih prostorih. -K _ "GLASBENA MATICA" J^dsednik Frank Bradach; pod-edsednik Edward Kenik; zapis-j^^nca Mollie Frank; blagajnicar-^ Carolyn Budan; nadzorniki: j> j e Somrak, Ernie Zdešar, June gposredovalni odbor: Frank R,,j"®ch, Edward Kenik, Carolyn trov«^' Safred, Josephine Pe-Vn^- Josephine Bradach; pevo- Anton Schubel. tek se vršijo vsak zadnji Cetr-gt p,"}®secu v Slov. nar. domu na VsliT , Ave. Pevske vaje se vrše y g^^etrtek ob 8. uri v sobi, št. 2 * "Klub društev AJC" p na Recher Ave. Dr« T^'^sednik Frank Segulin, pod-Z.-J^sednik A. Ogrin, tajnik John 1.45®nCi6. 460 E. 270 St.. tel. RE ' blagajnik Frank Tegel,'Za-Zo-^'.^arica Mary Medvešek, nad-guii 9"^bor: Mary Dodič, Mary Se-OdK^ 'n Frances Zajec, publicijski Medvešek,Gusti Zu-in lu Zgonik, Frances Julylia Dodič. v vrše vsak prvi ponedeljek ★ p Klub "Ljubljana" PrprtP J Ludvik Prosen, pod- Frank Segulin, tajnica 1.032e®® Julylia, 832 E. 209 St., KE PisniiJ' blagajnik Louis Godec, zanj Louise Derdich, nadzor-Ofirin » John Ludvik, Andrew Prano ^^9 Oshaben, kuharica nik t f (^rjanc, stric Joseph Plev-tiiJio o? Frances Rupert in maršal "IS btarman. V tnesgp® vršijo vsak zadnji torek ★ «*• 8 SDZ Ave Jerkič, 19071 Naumann 18931 ^^Gdscdnik; Stanley Koželj, nik- T "'^umann Ave., podpredsed-tel.'r T Koželj, 687 E. 156 St., 1861 1-3590, tajnik; Jennie Kapel, John ^Kamore Dr., blagajničarka; ^apisniv^^ ' 18G1 Sagamore Dr., prede«"nadzorniki: Joe Koporc, Cobal ' Martha Batič in Mary vrSijo vsako drugo ne-Re v ob 1.30 un popold- ov. domu na Holmes Ave. "T! .. . * 129 SNPJ Pn Trebeč, predsednik; Andy Skerl, podpredsednik; Mrs. Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, tajnica; Johit Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar; nadzorniki: Stanley Pockar, Frank Pyke in Joseph Filipic. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v sobi št 4 SND ob 1. pop. ★ "Loška doliim" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasbvec, tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan mL, za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu V Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ★ "Lunder-Adamie" St. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel. podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okom, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Zagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. ★ "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki; August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. ★ "Napredne Slovenke" st. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich. nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ★ Dramski društvo "Naša zvezda" Predsednik Andrew Ogrin; podpredsednik Joseph Vičič; tajnica Mary Medvešek, 21141 GoUer Ave., tel. IV 1-3822; blagajničarka Frances Julylia; -zapisnikarica Frances Modic; nadzorni odbor; Louis Mohar, John Korošec in Frances Gorjanc; arhivarca Mary Medvešek; mojster odra Louis Mohar. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v AJC na Recher Ave. -K "Mladinski pevski zbor SDD" Predsednik John Terlep; podpredsednik Jerry Pike; tajnik Mary Vidrich; blagajnik Katy Artel; zapisnikarica Jennie Skerl; nadzorniki: Jerry Pike, Jim Kožel, Anna Brenčič. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. * "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ Predsednik Peter Segulin, podpredsednik Anton Traven, tajnik Charles Basa, 10313 Reno Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Mike Ludvik, nadzorniki; John Samsa, Joseph Rolih in John Law-renčič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ob 10. uri zjutraj. Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. ter istotam vsako četrto nedeljo v n\esecu od 10. do 12. ure dopoldne. ★ "Napredni Slovenci" it. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. ★ "Naprej" št. 5 SNPJ Predsednik Joseph Skuk; podpredsednik Eddie Mramor; tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave.; blagajnik Joseph Batis; zapisnikar Felix Strumbel; nadzorniki: Anton Zakrajšek, Anton Mihelič, Andy Turkman. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na -St. Clair Ave. Seje se vrše vsako prvo nedoHo v mesecu ob 9.30 uri zjutraj v SND, dvorana št. 1. novo poslopje. * Pevski zbor "Jadran" Predsednik Louis Smrdel; podpredsednik George Marolt; tajnik blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nela-wood, E. Cleveland, O., LI 1-2102; zapisnikarica Wilma Glazar, arhivarca Florence Unetich, nadzorni odbor: Joe Planine, Tony Prime in Fred Cesnik; pevovodja Vladimir Malečkar, pianist Reginald Resnik. Vaje se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ★ Kroiak št. 1 "Progresivnih Slovenk" Predsednica Anna Zaje; podpredsednica Frances Henikman; tajnica in blagajničarka Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave.; zapisnika- rica Theresa Gorjanc; nadzornice: Frances Francel, Rose Pavlin in Rose Sanabor; prosvetni odbor: Bertha Dovgan, Jennie Princ in Antonia Tomle. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ■K "Progresivne Slovenke" krožek št. 2 Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 19161 Monterey., IV 1-7074, blagajničarka Marie ' Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, llelen Mikuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave. -k "Progresivne Slovenke" krožek št. 3 Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blagajničarka Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Frances Gorjanc, Frances Julylia in Anna Nagode. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v AJC na Recher Ave. "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debel j ak, nadzorni odbor: Frank Debel j ak ml., Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Debelak, za Sans št. 39 Joseph Champa; za AJC John Ko-matar in Frank Virant. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave. "Svoboda" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. ★ "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajničarka Ivanka Shiffrer, za-pismkartca Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Antoinette Vicic. ■Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Slov. nar. dom na St. Clair Ave. Charles Vrtovšnik, predsednik; Frank Plut, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Josephine Zakrajšek, blaganičarka; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: Cyril Ro-vanšek, Andrew Turkman, Andrej Tekavec, in Josephine Stwan; nadzorni odbor: John Pollock, John Centa, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski odsek: Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar, Frank Wirant, Janko N. Rogelj, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Stanley Dolenc. Seje direktor! j a se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9.30 do 12., od 2. do 5.30 in od 7. do 9. zv. Ob sredah popoldne in ob nedeljah ni uradnih ur. ★ "Slov. moška zveza" St. 3 Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Per ko. 1092 E. 174 St., IV 1-5658, blagajnik Joseph Hočevar, zapisnikar Jim Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Peru-shek, Martin Komachar; za Federacijo SMZ Anton Rudman in Martin Valetich. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od 6. do 8. zv. v Slov. domu. ★ "Slov. moška zveza" St. 5 Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek; za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste, Frank Brancel in Frank Petkovšek; za Klub društev SND in Čitalnico John Sever. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu, dvorana št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. ★ "Sv. Ane" St. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak. 1415 E. 51 St.. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ★ "Svob. Slovenke" it. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan. 1007 E. 74 St.; podpredsednica Jennie Skuk; tajnica Josephine Petrič, 101 E. 225 St., RE 1-6316; blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St.; zapisnikarica Albina Brajdič; nadzornice: Albina Brajdič, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 url v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pevski zbor "Slovan" Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; Wil-Uam K. Gabrenja 19711 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič; arhivar Joseph Ivančič, pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave. Redne seje se pa vrše vsak drugi torek vsakega drugega meseca. * "Washington" St. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; zastopnica za Sans št. 48 Mary Bozich. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. "Waterloo Camp" št. 281 WOW Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; 'Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, spremljevalec; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade na nedeljo ali praznik. "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Frank Mišič; tajnik Charles žele, 20970 No. Vine St., KE 1-4640; blagajnik Andrew Ogrin; zapisnikar John Ludvik; nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Mary Segulin in Angela Ogrin. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob 8. uri v AJC na Recher Ave. "Združeni bratje" št. 26 SNPJ Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; nadzorniki: John Kikol, John ZamaR, John Krebely; John Bohinc, zapisnikar. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. "ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. TOČA NA KRASU PRIZADEJALA 24 MILIJONOV ŠKODE Koncem septembra se je nad sežanskim okrajem razdivjala silna nevihta. Toča, ki je začela padati na gosto, je pobelila vso sežarisko okolico. Posebno hudo so prizadeti kraji v okolici Toma ja, pa tudi Dutovlje, Godnje, Kreplje, Pliskovica, Sežana, Kazi je, Dobravlje in druge vasi. V Tomaju je toča padala tako gosto, da se jo je nakopičilo na cesti cel zamet, pred katerim se je moral ustaviti celo avtobus. Po prvih ocenitvah posebne komisije, ki jo je poslal v prizadete kraje okrajni ljudski odbor v Sežani, cenijo škodo zaradi uničenega pridelka grozdja na okrog 11.5 milijonov dinarjev. Skupno škodo so ocenili na okrog 14 milijonov dinarjev. V vaseh Kreplje in Godnje je uničen ves jesenski pridelek, tako grozdje, ajda, zelje in drugi pridelki. Toča je prizadejala veliko škodo tudi prebivalcem sežanske občine, ki je bila že tako zelo prizadeta po suši. J.V. Pismo iz Ljubljane Izmed bolj znanih izseljencev iz Zedinjenih držav, sta sedaj v Sloveniji Vatro J. Grill, urednik slovenskega ameriškega dnevnika "Enakopravnost" in Andro Špolar, hotelir iz Floride. Vatro J. Grill je prišel prvič na obisk v domovino po 39 letih, od kar se je izselil v Zedinjene države. Sedaj se z ženo že prav za prav poslavljata, ker mislita v začetku novembra odpotovati. Obiskala sta mnogo krajev in mest po vsej Jugoslaviji, največ sta se pa zadržala v Sloveniji. Med drugim sta obiskala tudi uredništvo "Slovenskega poročevalca." Rojak Grill je v razgovoru z novinarji pripovedoval o življenju naših izseljencev v Zedinjenih državah in o njihovem delu sploh. "Slovenski poročevalec" je objavil tudi fotografijo rojaka Grilla in soproge, kako se razgovarjajo v sobi glavnega urednika z drugimi novinarji. Kljub temu, da je pri nas bolj "kislo" jesensko vreme, je gospod Grill zadovoljen z obiskom in se je zelo pohvalno izrazil, predvsem o našem kulturnem življenju, za kar se je v prvt vrsti zanimal. Zelo pohvalno se je tudi izrazil o naši operi in Filharmoniji. Na Slovensko izseljensko matico v Ljubljani prihaja mnogo pisem tudi iz Francije, Slogo pisem tudi iz Francije, ki oo bili letos avgusta na obisku v domovini, ki pišejo, da so se vrnili z zelo lepimi vtisi. Med drugim je poslal pismo tudi naš rojak rudar Cigoj iz Creutzvalda, kjer piše med drugim: "Ves čas vožnje preko Francije in Švice smo si želeli, da bi bili čim preje v domovini. Planine v Švici so me-spominjale na drago Slovenijo. Spomnil sem se doline Trente in našega 'goriškega slavčka.' In tako mi je ob premišljevanju in obujanju spominov'na znane kraje v rojstni domovini hitro mineval čas. Približno ob 11. uri dopoldne smo se pripeljali na Jesenice. Bil je krasen dan in četudi je bilo vroče, nas vse to ni motilo. PozabiU smo na utrujenost in zaspanost. Na peronu nas je pričakovala množica ljudi, godba je igrala in sploh je bilo zelo lepo. Takega sprejema nismo pričakovali. Pozdravili so nas predstavniki oblasti in zastopnik Izseljenke matice, Tone Seliškar. Postregli so nas tudi s kranjskimi klobasami, s pivom in vinom. Še danes v Franciji mnogokrat govorimo, kako lepo je bilo 11. avgu-stva na Jesenicah. "Nič manj prisrčno in razburljivo ni bilo srečanjez 'belo delegacija z Diemom na čelu kovali sorodniki, znanci in mnogi drugi. Nič ne pretiravam, če trdim, da smo imeli solze v očeh. "Povdariti tudi moram, da nismo imeli nobenih težav ne ob prihodu, niti potem, ko smo odhajali iz domovine. Carina nam je šla zelo na roko, kar je pa tudi razumljivo, saj ni bilo med nami tihotapcev. In zato tudi ni bilo potrebno natančno pregledovanje prtljage. "Presenečenje za nas je bilo tudi 15. avgusta, ko je bila naša delegacija z Diemo mna čelu sprejeta pri predsedniku vlade Ljudske republike Slovenije, Mihi Marinku. (Ob isti priliki so Jaili sprejeti tudi naši izseljenci iz Zedinjenih držav in Holand-ske). Tovariš Marinko se je z nami prisrčno razgovarjal, se zanimal za nase življenje v tujini in nam odgovarjal na vprašanja." Naš rojak iz Francije potem še opisuje, kako je bilo v rojstni vasi, da je obiskal starega župnika Franca, ki je pomagal partizanom itd. Pismo pa je končal: "Nemogoče mi je, da bi opisal vse, kar sem videl in doživel v tem času. Eno je pa gotovo: v domovini napredujejo in sicer tako, kot si star poznavalec razmer pred vojno ni mogel niti misliti." Iz Francije nam tudi pišejo, da so že sedaj začeli misliti, kako nas bodo v prihodnjem letu obiskali še v večjem številu. Obljubljajo tudi, da bodo prišli s tamburaškim in pevskim zborom. Letos je obiskalo mnogo turistov našo domovino. Samo izseljencev je bilo v Sloveniji okoli 1,500 iz vseh krajev sveta, največ pa iz Francije in Zedinjenih Slovenijo preko 8,000 turistov. V to pa niso šteti, ki so se zadržaU To pa niso šteti, ki so se zadržali v Sloveniji manj kot dva dni. Največ turistov je prihajalo iz Avstrije, Zapadne Nemčije, Velike Britanije, Francije, Švice, Zedinjenih držav, Belgije in Nordijskih držav. Nekaj turistov je prišlo tudi iz Južne Afrike in Avstralije. Za prihodnje leto napovedujejo še večji obisk, kar se že sedaj predstavniki tujih turističnih agencij dogovarjajo z našimi. Napovedujejo tudi razna izboljšanja in novosti, kar se tiče prometa. Med drugim bo organizirana posebna turistična avi-jonska linija London-Ljubljana. Hrvatsko pa je obiskalo v primeri z Slovenijo mnogo več turistov. Samo v devetih mesecih letošnje sezone je Hrvatsko obiskalo 57,000 tujih turistov. S.L. Ljubljana, 28. dktobra 1952. (Slovenska izseljenska matica) Nova čebelarska šola Zveza čebelarskih društev za Slovenijo je z letošnjim letom osnovala svojo čebelarsko šolo in s tem izpolnila več desetletij trajajoče težnje našega gospodarstva po tej šoli. Čebelarstvo kot specifična kmetijska panoga se je doslej razvijala le na osnovi medsebojnih izmenjavanj izkušenj in prenašanja znanja od čebelarja do čebelarja, prave strokovne čebelarske šole, ki bi lahko nudila čebelarjem strokovno znanje, pa ni bilo. V tem pogledu so nas'prehiteli drugi narodi, ki imajo že desetletja dobre strokovne šole in iz katerih letno prihajajo izučeni strokovnjaki. Čebelarska šola je organizirana kot dvoletna srednja šola in bo imela stopnjo nepopolne srednje šole. V šolo se sprejemajo tisti kandidati, ki imajo do čebelarskega poklica veselje, ki pa so svojo predizobrazbo dobili v nižji srednji šoli. V šolo se sprejemajo prvenstveno absolventi nižjih kmetijskih šol, pa tudi srednjih kmetijskih šol, izjemoma celo starejši kmetijski strokovnjaki, ki se bodo zaradi svoje strokovne predizobrazbe laže in bolje udejstvovali v tej kmetijski panogi. Dosedanje izkušnje iz čebelarstva posameznih zadrug in kmetijskih posestev kažejo, da so ta čebelarstva v mnogih primerih vodili manj kvalificirani čebelarji, ki so celo dopuščali, da je njihovo čebelarstvo propadalo in nazadovalo. Malo je takih primerov, ko vodijo čebelarstvo posameznih zadrug in posestev izkušeni čebelarski strokovnjaki in ga razvijajo v skladu z našimi možnostmi. Zato je ena najpomembnejših nalog vseh kmetijskih zadrug in posestev, da vprašanje vodstva svojega čebelarstva temeljito premotrijo, ugotovijo možnosti za razvoj ter se že danes odločijo, komu ga bodo zaupali. Pravilno bi bilo, da posamezne zadruge in posestva že danes izberejo tisti kader, ki bo po dveh letih šolanja lahko prevzel čebelarska gospodarstva in jih strokovno in zanesljivo vodil. Srednja čebelarska šola bo obravnavala splošni material in specialni strokovni material ter čebelarske predmete. Obravnavala bo tudi predmete iz sadjarstva in vrtnarstva, da se bodo kandidati lahko vzporedno udejstvovali tudi na tem področju. Teoretičen pouk se bo omejil na najnujnejše, veliko skrb bo šola posvečala tudi praktični izobrazbi. Za učence je pripravljena tudi preskrba. Prijave za vpis sprejema Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 28, Pričetek šole je bil 6. oktobra, 1952. (Po "Slovenskem poročevalcu") ALI VAS MUČI revmatizem. artritis, hrbtobol ali boleče mišičevje? Obiščite Dr. A. J. Sylvester, D.M.M. V Slov. del. domu, 15335 Waterloo Rd. IV 1-5555 Urad odprt: v ponedeljek, torek/ četrtek in petek od 7. do 9. zvečer v soboto od 2.30 do 5. pop. Obiščemo bolnike na domu in masiramo. PRODA SE zidano hišo za eno družino; preproge in zastori. Vse v najboljšem stanju. Nahaja se na 17816 Hillgrove Ave., tel. KE 1-2108 Zglasite se po 5. uri zvečer. Splošno tovarniško delo za ženske od 18. do 35. leta Plača od ure. Intervuj 9.30 do 11.30 zj. MR. NAHUIS 4540 Hough Ave. PRODA SE HIŠO Bungalow s 4Vi sobami; 3 leta star. Od E. 222 St. Drugo nadstropje je deloma zgotovljeno. Velika klet z baro. Cena $15,300. RE 1-3781 V NAJEM SOBO SE ODDA V NAJEM MIRNEMU MOŠKEMU ALI ŽENSKI. Si lahko kuha. Soba opremljena ali neopremljena. Vpraša se na 967 E. 69 ST. STANOVANJE S 4 neopremljenimi sobami se edda v najem priletni zakonski dvojici. Nahaja se v bližini E. 154 St. in Lake Shore Blvd. Za podrobnosti pokličite MI 1-6815 pred 5. uro popoldne, po 5. uri pa UT 1-0791 DELO DOBIJO MOŠKI Freight Handlers Nickel Plate Freight House V starosti 18 do 50 let Plača $1.64 na uro 5 dni v tednu; čas in pol nad 8 ur ter po 40 urah • Vprašajte za A. P. PHIPPS . Nickel Plate Railroad Co. E. 9 ST. in BROADWAY FORD MOTOR CO. 17603 BROOKPARK RD. CLEVELAND, OHIO sedaj intervuira moške, ki imajo nekoliko izkušnje v livarskem delu. Mi potrebujemo TEŽAKE CORE MACHINE • OPERATORJE MOLDING MACHINE OPERATORJE GRINDERS Dobra plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Zglasite se osebno v našem uposljevalnem uradu na Eagle Rd., od Brookpark Rd. TEKOM časa, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim. se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet. določenega donovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 fogal East 62nd Street; vhod •amo na East 62nd Street. Urad je odprt od %30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK STRAN '4 ENAKOPRAVNOST WARWICK DEEPING USODOVEC ROMAN (Nadaljevanje) Obraz se mu je zjasnil, njegove oči so dobile blažji izraz. Šel je zganjat krave s pašnika, ker je bil čas za raolžnjo, in ko je sedel in naslanjal glavo na topel živalski bok in gledal belo mleko, kako je brizgalo v žehtar, se je njegovo sočutje še poglobilo. Tudi te kravice so bile krotke živali: življenje bi moralo biti krotko in zdravo kakor dobro mleko. Saj je vse na svetu tolikanj preprosto, če imaš le razumevanje, tisto razumevanje, ki ga daje globoka ljubezen; samo pohlep in napuh in nemir delajo življenje grenko. Zakaj so ljudje nemimi? Zato, ker ne znajo biti srečni s preprostimi rečmi in hlastajo po za-motanosti, kadar jo dosežejo, pa nehajo hlepeti po njej in zaželijo česa drugega. Samo težko delo drži moža pokonci, delo, ki obstoji v skrbi za žive rastline in živali in ga uči sočutja z njimi ter ga spominja osnovnih človeških dolžnosti. Uživanje življenja? Človek ni zato na svetu, da bi užival. "V potu svojega obličja--" Da, stari Hebrej- ci so bili veliki ljudje! Kadar mož—in z njim vred žena—nehata delati, sta tudi nehala živeti. * V večernem hladu je krenil proti Pepelovemu in vzel s seboj košarico jajec. Pri "Zelenih vetrnicah" je našel starega Hes-ketha, ki je šaril po vrtu in privezoval svoj sladki grah h količkom. Ubogi Coode je s kadečo se pipo v ustih slonel na plotu. Ko je zagledal Furzea, se je utrnil. "Nekaj jajec sem vam prinesel, gospod stotnik." (lou^ miitHutuC- if I teli yoir what a wonderful thing you're doing and how proud it ought to make you feel, says The wonderful thing I want to tell you about is something that you and I and millions of our friends and neighbors all over America are doing. Investing in U. S. Defense Bonds! I lliiiik we ought to be proud that we're a part of the great team of Americans who now own more than 49 billion dollars worth of our country's interest earning bonds. For this is the greatest success story of its kind in history! A great success story proving that we Americans are determined to keep ourselves, our families, and our country strong and independent. I hope you feel as proud of what we're doing as I do. And 1 hope you'll keep on investing in U. S. Defense Bonds regularly through the convenient Payroll Savings Plan where you work, or the Bond A-Month Plan where you bank. Great News! New money-earning features for U. S. Defense Bonds! FIRST—Series E Bonds now begin earning interest after only 6 months. Tliey earn 3% interest compounded semiannually when helj to maturity. They reach full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest they pay is now bigger at the start, SECOND—Every Series E Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date —without your lifting a finger! THIRD—During the 10-year extension period, every unmatured bond earns at, the new interest rate (average 3% compounded semiannually). FOURTH —If you want to be paid the interest your bonds are earning every six months, or if you want to invest more than the present $20,000 limit for E Bonds, ask at your bank about the new Series H, J and K Defense Bonds that pay 2.76% interestl Peace is for the strong. For peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds! . h* V. S. Govtrnmtnt doM not pay for Um aiv»rtUing, Tht Trtaturi/ D»partm»nt tJutnJu, for thMr patriotio don^ion. Th* Advertising Couneil and ENAKOPRAVNOST "Lepa hvala, dragi prijatelj." Stari Hesketh je bil videti utrujen. Mladost ga je bila zapustila, mlada ptička je bila odletela, in dasi je bolj vdano od svoje žene priznaval neogibnost tega, je bilo vgndar nekaj izginilo iz njegovega življenja. Bil je na koncu zadnjega pohoda; ljubezniva neokretnost njegovega trupa je pričala o povečani nebogljivosti. Prav za prav sta bila stara vso reč kaj pametno sprejela; dala sta bila pustolovščini naraven obraz. Oh da, Mary je bila šla k sestri, da sprejme službo v Londonu. Nič ni bilo naturnejšega in pametnejšega; dandanes morajo mlade ženske delati; kadar on umre, se bo skrčila pokojnina v neznatno vdovsko podporo. O tem, kar bo zapustil, je škoda govoriti. Mary je pa gledala naprej. Mlade ženske morajo misliti ha prihodnost. Furze ni staremu Vinerju nič povedal o Bobu. Bil je izmed tistih ljudi, ki hranijo svojo žalost zase. In kako je bilo z Maryjo? Ali sta bila že kaj zvedela o njej? Da, Mary je bila pri sestri. Svak ji je izkušal najti službo; za tajnico ali kaj takega. Konec koncev dekleta ni bilo moči grajati. "Jaz grajam samo sebe," je resno odvrnil Furze; "prestrašil sem jo." Stari Hesketh je pletel dolg kos ličja. "Oh, dragi človek, tega ne bi rekel. Vsi moramo živeti in se učiti, veste. Naj zdaj poizkusi kako drugo delo--" "Po mojih mislih je delo edino, za kar gre; posebno če ima človek še koga, ki--" "O, čista resnica. Ženske to sčasoma spoznajo—upam vsaj. Stopite noter in večerjajte z nami. Gospodična Farrenova je spekla kosmuljevo torto. Pa smetano imamo, ki ste nam jo davi poslali. Kar predobri ste, dragi prijatelj!" Furze je ostal pri večerji; zdelo se mu je, kakor da bi po hišici še plaval vonj dekliških las. 3. V soboto je bilo, ob treh popoldne, vroč in prijetno medlo-ben dan, in Mary, ki je stala v beli oblačilnici pred visokim zrcalom, je videla v sebi vtelešeni junij. Bel mušljin z nežnim ro- žastim vzorcem, darilo strička Leslieja! Biddulph se ji je bil postavil za strica, in zdaj je v teniški obleki sedel zunaj pred hišo v avtomobilu in stiskal hruško svoje troblje. "Čujta—tri je že ura. In z Ryderjevimi sem zmenjen ob treh." Mary je stopila k oknu in ga pogledala, ko se je pretezal v vozu. "Nikar ne zameri, striček Leslie. Sem že nared." "O, tako,—ali res?" Dovzetni pogled njegovih sinjih oči ji je zatrdil, da je zala stvarca in kaj dražestna videti v svojem belo obrobljenem slamniku s črnim trakom in zlato zaponko. Leslie je imel o klobukih zelo utrjeno sodbo. "Zvočna-stih" ni mogel videti, češ, da mora imeti ženska čelo in oči zasenčene. "Malce skrivnostno—-veš. Kdo bi neki gledal takšno Šuartanko s trdim, čeladastim loncem na glavi?" Peljali so se v "Klub na hribu" tenis igrat, Mary na zadnjem sedežu, Klara pa zraven moža, in voz se je počasi vzpenjal v srečne višave. Eni izmed trojice se je zdel solnči voz. Naravnost iz dišeče kopeli je bila planila v svoj mušljin, in zdaj ji je bilo tako prelestno hladno, in vonj kopelnih soli je še plaval okoli nje. Blažena simbolika dišeče kopeli! In tod je dihala vonj jelovih gozdov, in velike hiše in vrtovi so švigali mimo nje, širne trate in rožni nasadi in cvetlične grede, podobne pisanim trakovom. Voz jef zavil skozi beli vhod in zdrčal po cesti h klub-nemu domu. Na levi so se širala igrišča, in Maryji se je zdelo, da ni njihovih visokih mrež na zelenih stebrih in njihovih rumenih kolov ne konca ne kraja, in na njih so se v solnčnem blesku gibale srečne postave, moški v belih oblekah in mlada, beloroka dekleta v kratkih krilih in rokavicah. Visoki bukovi in jelovi gozdi so varovali kraj v svojem zelenem okrilju, in vse travnate gladine so se konča vale v mraku njihovih senc. Biddulph e zavozil na široki prostor pred klubnim domom in tam obrnil voz. Ne bilo bi mu treba peljati tako daleč, da ga nista gnala življenjska radost in ponos. 'Visoka ploščad pred novogeorgijansko stavbo je bila vsa polna ljudi, največ deklet in LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO THE EAGLE AND THE ROOTS" se dobi pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 S+. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio CESA KNJIGI JE $5.00 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek In razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo In podučno ctivo priljubljene povesti žena, ki -so sedele v vrtnih stolih in na rdečih blazinah, razloženih po naslonu. Sto in sto oči je zrlo na prišlece. In Biddulph je počasi obračal voz in se nasmihal prijateljem, v sve-sti si, da se postavlja z dvema zalima ženskama, s svojima ženskama, in da je tudi sam brhek in uspešen fant in nešuš-mar v športu. Klara, ki je opazila to parado, se je soglašala z njo. Prav zato sta bila z možem tako skladna vprega, ker sta oba ljubila španski korak in razkazovanje drug drugega. Mary, ki ni imela pravice do tolikšne samozavesti, je pa pobešaia trepalnice pred pogledi vseh teh tujih oči; čutila se je nekam razstavljeno in preveč v ospredju. "Kje misliš ustaviti?" "Tamle pod drevesi, dragica." Zavil je z vozom na levo stran klubnega doma, kjer je dajala gruča dreves prijetno senco in je v hladnem pokoju dremalo majhno jezerce. Tu je stalo tudi nekaj drugih dvosedežnik v senco. Najprej je zavozil na solnčno liso. * "Malce nazaj bom moral." Svarilen trobljaj se je oglasil za njim in Maryjin hlastni, preplašeni vzklik. "Voz je za nami!" Biddulph je potegnil za ročno zavoro, se ozrl in smehljaje se vzdignil roko. "Ne zamerite, Fream. Nisem vedel, da ste tu. Takoj se potegnem dalje v kraj." Mary se je spogledala s samotnim možem v onem vozu. Avtomobil se ji je zdel največji izmed vseh, kar jih je bila kdaj videla, višnjeva pošast takšne barve kakor kosje jajce, in sam lesket ga je bil. Njegovi mogočni balonski obroči so bili tolikšni kakor blazine. Mož, ki je sedel v njem, je bil zelo bled v obraz in je imel nanosnik brez roba. V potrpežljivi napetosti je sedel na svojem mestu in molčal kakor kip. Biddulph je pomag&l Maryji s zadnjega sedeža, skrbno pazeč, da se njena mušljinasta obleka ne bi dotaknila mazalnikov pri zadnjih vzmeteh. Muzal se je temu — in užival. Klara je bila splavala nazaj k višnjevemu vozu in jela govoriti z možem, ki je bil v njem; njene oči so se vrnile k Maryji. "Moja sestra je z nama. Zal otrok je, a še precej boječa. Mary--" Mož v višnjevem vozu je vzdignil svoj sivi klobuk. XIII 1 "Gospod Fream—moja sestra—gospodična Vinerjeva." Mož v vozu se ni nasmehnil, le nekam drveno je nagnil telo proti njej; Mary takrat še ni vedela, da se ne zna smehljati. Starosti mu ni bilo moči določiti ; enako lahko bi mu bila prisodila zvrhanih trideset ali pičlih petdeset let. Zrla je v širok, krepak in prazen obraz. Ta obraz je bil čudno ploščat in bel; videti je bilo, kakor da bi se bledosinje oči ploščile za stekli. Mož je bil gladko obrit in je imel vranje-črne, mrtve lase, ki so mu rasli dosti pregloboko v zatilnik. Šele ko je stopil z voza, se je zavedela njegove višine, ki je delala ramena kar nenaravno ozka. Držal se je leseno kakor kol. Vendar je bilo v njem nekaj postavnega, nekakšna veličan-stvena napetost in negativna do-stojanstvenost, ki je vplivala prav s tem, da je bila popolnoma brez izraza. Vse na njem je pričalo o bogastvu; njegova obleka je bila mojstrsko delo; a vendar mu je nečesa manjkalo. In bilo je, kakor da bi se tudi sam zavedal te nepopolnosti in pod jeklenim životcem skrival svetu svojo skrivnost. "Zelo me veseli," je bilo vse, kar je rekel. Biddulph se je zibal ob njegovi strani kakor bela jahta ob svetilniku. (Dalje prihodnjič) Zasedanje Združenih narodov v palači Združenih narodov, ki je bila nedavno v glavnem zgrajena in opremljena, se je 14. oktobra začelo sedmo zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. To je prvo zasedanje te organizacije, ki se vrši v lastnem stalnem "domu." Ta dom, sestoječ iz več poslopij, je zgrajen na prostornini 18 akrov ob East Riverju v mestu New Yorku. Stroški za vse te gradnje so znašali okrog 68 milijonov dolarjev. Poslopje z dvoranami za konference in z glavnim avditorijem z dodatkom drugih potrebnih prostorov je štirinadstropno; poslopje za tajništva pa se dviga 38 nadstropij visoko. Stavbišče, to je osem kvadratnih blokov ob East Riverju je kupil John D. Rockefeller, Jr., za osem milijonov dolarjev in je isto podaril organizaciji Združenih narodov. Deset dežel je prispevalo razno opremo in okraske. Avditorij, kjer se vršijo seje generalne skupščine, ima 750 sedežev za delegate, 270 za opazovalce, 234 za reporterje in 800 za splošno občinstvo. Predno je bil ta novi dom zgrajen, je organizacija Združenih narodov zborovala v raznih krajih: v glavnem stanu anglikanske cerkve v Londonu, v enem muzeju in v enem gledališču v Parizu, v preurejeni bivši tovarni vojnih potrebščin v Lake Successu in v predelanem "skating rinku" v Flushingu, New York. V organizaciji Združenih narodov je zastopanih 60 dežel in na listi delegatov je pkrog tisoč oseb. število članov delegacij raznih dežel je različno in vsaka delegacija vzdržuje tudi namestnike. Delegacije imajo tudi svoje tajnike in klerke, katerih je tudi velika armada. Ako prištejemo še potrebno število upravnega osobja in služabni-štva, dobimo število ljudi, ki bi odgovarjalo prebivalstvu malega mesta. Generalni skupščini predseduje predsednik, ki se voli vsako leto. Zadnjemu, to je šestemu zasedanju je predsedoval dr. Luis Padilla Nervo iz Mehike. Chicago, 111. REAL ESTATE FOR SALE Letošnjemu zasedanju je bil izvoljen za predsednika Lester B. Pearson iz Canade. Predsedniku pomaga sedem podpredsednikov. Delegati, ki so prišli iz 60 dežel sveta k zasedanju v lastni dom Združenih narodov v NeW Yorku, so se zelo pohvalno izražali o praktični in moderni ureditvi. Na prvi seji zasedanja v novem domu jih je najprej v imenu mesta New Yorka pO' zdravil župan Impellitteri. Za njim pa jih je v imenu Zedinje-nih držav pozdravil stalni ameriški delegat Warren R. Austin. Slednji je imenoval novi doin Združenih narodov "palačo nu-ru." Vsi želimo, da bi se iz če miru zagotovil stalni mir vsemu svetu. —NOVA DOBA Smrt je kruta — brez srca, kar vzame — več nazaj ne da . • • Poslednji dnevi ko se dragi pre-minul nahaja na mrtvaškemu odru, ostanejo v trajnem spo" minu. Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda bla-dejno vpliva na žalujoče. Naj bo pogreb poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša. MARY A. SVETEK Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 Hinsdale — Most reasonable FIVE ROOM RANCH HOME. On 200x 400 foot lot. 4 years old. Corner 77th St. and County Line Road. Also WILL BUILD TO SUIT on 60x300 foof lot at 55th and Oak St. — S. E. Olenick, 7020 S. Tallman, PRospect 6-6411 8 APARTMENT 7-5 and 1-3, own apartment and $500 per month income. $12,000 cash required. Price $53,300. Phone Saturday and Sunday or after 7 p. m. weekdays. — GRaceland 2-5776, DeVries, 909 Buona Ave. (Do not disturb tenants.) FOR SALE — 7 ROOM BRICK BUNGALOW — New modern cabinet kitchen, tile bath, oil heat, 2 car garage. Near St. Odilo church and school. Also near 22nd St. shopping district. $20,000.—Phone STanley 8-9050 or LAwndale 1-7313. LOMBARD S.E. CORNER LOT — 60x150 ft. All improvements. Hurry out and see for yourself. STanley 8-4243 BUSINESS OPPORTUNITY CAROLYN PHOTOGRAPH STUDIO for sale—Fully equipped. 20 years in Englewood. $2,000. Reason for selling, other business. ABerdeen 4-6936 Real Moneymaker for right party —GIFT and LAMP SHOP — Established 10 years. Marvelous lamp business in time for Christmas rush. Best offer. See to appreciate. Mulberry 5-9669 10 to 6 BUSINESS OPPORTUNITY Good Buy — GROCERY -established business. Only ® ing due to illness. Best of See to appreciate. HAymarket WANTED TO RENT ------------------ ^ RESPONSIBLE Business Mother g school-aged boys, heated unfurnished sP^'^rate Any good location. Moo® rental. Boulevard extension 335 RESPONSIBLE Employed CouP^®; 2 nursery school childen, " p^g-ly need 4-5 room apartment-fer S.W. Moderate rental . RAdcliffe 3-6703 ° Hudson 3-4423 afte FEMALE HELP WANT^?, COOK FOR CONVENT, sisters. Private room, vator service. In new glii' Excellent transportation ^ . j^jn* cago. A-1 reference. —-coin, Whiting, Indiana. Telephone: Whiting^ GOOD JOBS FOB BILLERS TYPISTS CLERKS Some typing, diversified clerical wor 35-hour — 5-day Good Opportunity "You'll Like .Working Here D. A. PACHTER CO' 671 W. Washington DEarborn 2-5555 YOU can be th« woman O" th« raVAM pot A* MMl .