ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 30. aprila 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 6 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SLOVENSKI VELIKI TEDEN V BUENOS AIRESU Veliki cetrtek Po dveh letih omejitev smo se koncno lahko vrnili v Slovensko hišo in priredili tretjo mladin­ sko Veliko noc, na Veliki cetrtek ter Veliki petek. Zbrali smo se na Veliki cetrtek in se skupaj udeležili mladinske maše, pri kateri smo mladi pomagali s petjem, berili in prošnjami. Po sv. maši, ko so starejši imeli svojo molitveno uro, smo mladi vecerjali pice in se malo naklepeta­ li. Zatem smo vstopili v cerkev in pri mladinski molitveni uri razmišljali o Jezusovi zadnji ve- cerji. Okoli polnoci smo šli spat, saj nas je cakal napet dan. Naslednje jutro smo vstali in najprej skupaj zajtrkovali, nato so se pricele nacrtovane de­javnosti. Letošnja mladinska Velika noc se je vršila pod geslom “Ljubezen gradi mostove / No esta- mos de paso”, razdelili smo dan na štiri dele, in v vsakem smo se pogovarjalih o razlicnih temah, povezanih z mostovi. Razmišljali smo o tem, kaj pomeni most, na kakšnih temeljih je zidan naš osebni most, zakaj morda peša in s tem dovoli, da se naša vera utopi, kako mora- mo nanj paziti, kako skrbeti in ozdraviti srce in kako se lahko naucimo te mostove graditi, saj mora to biti naše stalno delo. Vera je most med krajem, kjer sem zdaj in onim, kamor me Bog pelje. Pridružili so se nam tudi g. Franci Cukjati, g. Pavel Erjavec in g. Toni Burja, ki so nam dali možnost za sv. spoved. Pri mladinski Veliki noci 2022 se nas je zbralo 34 mladih vseh starosti. Vsi smo bili zelo zado­voljni, saj smo imeli priložnost, da smo malo upocasnili ritem vsakdanjega življenja, da smo se zbrano pripravili na Veliko noc in se približali Jezusu. Dan smo zakljucili z obredom Velikega petka ter križevim potom z vso slovensko skupnostjo. Odbor SDO - SFZ 2022 Veliki petek Tvoj križ castimo, Gospod, in tvoje sveto vstajenje hvalimo in povelicujemo, zakaj, glej, zaradi križa je prišlo veselje na svet! (Ps. 147) Lahko recemo, da je veliki petek, ko se spo­minjamo Jezusove smrti na križu, praznik najvecje ljubezni, ki nam jo daruje sam Bog. Prav zato pridemo ta dan v cerkev, da kot skupno cerkveno obcestvo, pocastimo Jezu­sa in se mu zahvalimo za to dejanje ljubezni. Kot vsako leto smo se zbrali v cerkvi Mari-je Pomagaj, da skupno in po slovenskih na­vadah molimo in pojemo, kot so nas naucili naši starši. Obrede, ki so razdeljeni na štiri dele, je vo­dil msgr. dr. Jure Rode ob spremstvu lepega števila ministrantov. Prvi del, branje božje besede in pasijona, katerega so brali mladi iz Našega doma San Justo. V pridigi nas je mašnik spodbujal k molitvi in žrtvi, ki so tako potrebne za pog­lobitev naše vere, posebno v casu in svetu v katerem živimo. Drugi del so prošnje za vse potrebe. Tretji del je cešcenje križa. Ta del najbolj privabi predvsem družine, saj starši radi pri­peljejo majhne otroke, da jim pokažejo ve-licino Jezusove smrti in da se mu vsi skupaj s tem dejanjem zahvalijo za dar odrešenja. V cetrtem delu sledi evharistija, s hostijami, ki so bile posvecene na veliki cetrtek. Vse obrede je spremljal Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom in spremljavi prof. Diega Péreza in seveda tudi ljudskega petja. Alenka Prijatelj Velikonocna vigilija O zares presrecna noc, v kateri se zemlja druži z nebesi in clovek z Bogom. (Velikonocna hvalnica) To je noc, ko v temi in tišini pricakujemo glas zvonov, ki nam še enkrat potrdi, da je Kristus res vstal. Zato smo se ob 21. zbrali v cerkvi Marije Pomagaj, da se tega dogodka skupaj veselimo in se Odrešeniku zanj zahvalimo. Mašnik je vstopil v temno cerkev, v rokah je nosil luc pravkar prižgane nove velikonocne svece. Kristusova luc! ob tem vzkliku so se prižigale svece prisotnih, ki so zbrano poslu­šali velikonocno hvalnico. Obred velikonocne vigilije je vodil delegat dr. Jure Rode, ob petju pevskega zbora Slom­škovega doma Ex Corde, ki ga vodi prof. Die­go Pérez. Po koncanem obredu smo še nekaj casa ostali na dvorišcu pred cerkvijo in si vošcili: Veselo Veliko noc! MP VELIKI TEDEN PO SLOVENSKIH DOMOVIH Slovenska vas V Slovenski vasi smo praznovali Veliki teden. V soboto pred Cvetno nedeljo so uciteljice, mamice in otroci Baragove šole z velikim nav­dušenjem izdelovali butarice . Na Cvetno nedeljo je naš župnik Toni Burja blagoslovil oljke in butarice na šolskem dvo­ rišcu, ki je bilo okrašeno z velikimi palminimi vejami , sledila je kratka procesija in potem smo z butaricami in oljkami v rokah praznovali sveto mašo. Na Veliki cetrtek, 14. aprila, smo se spomi­njali Jezusove zadnje vecerj. Ob zacetku obre­da smo podoživeli umivanje nog. Spominjali smo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Veliki petek je dan Kristusovega trpljenja in smrti na križu. Obred v cerkvi se je zacel v ti-šini, mašnik je pred oltarjem ležal na tleh in verniki smo klece tiho molili. Brali smo pasi­jon po Svetem Janezu, sledilo je cešcenje križa in obhajilni obred. Velika sobota je bil dan celodnevnega cešce­nja in blagoslova velikonocnih jedi, ki so jih v velikem številu prinesli s košarami v cerkev. V košarah smo imeli potico, meso, pirhe, hren in še druge dobrote. Ob devetih zvecer, pri Velikonocni vigili­ji, smo po poslušanju božje besede obnovili krstne obljube in se udeležili evharisticnega bogoslužja. Cudovito petje in igranje orgel, nas je popeljalo v cas, ko smo imeli kar tri pev­ske zbore v naši Slovenski vasi. Tudi na Velikonocno nedeljo smo se zbrali pri sveti maši v cerkvi Marije Kraljice in se ve­selili Jezusovega vstajenja. Jeremos TKBio Slovenski dom Carapachay Carapachay je spet aktiven… Pri nas v domu je kar zaživelo v zadnjih te­dnih. 22. marca smo zaceli s tecajem ABC po slovensko, ki ga vodi ga. Ani Klemen Boltežar in kamor se je vpisalo kar precej ucencev. Za­enkrat ga. Ani poucuje ob torkih in sredah. Dvakrat smo imeli kuharski tecaj. Ga. An-drejka Papež Cordoba je na preprost in poucni nacin povedala in pokazala, kako se pripravi štrudelj. Kar precej mladih je prišlo 2. aprila. Teden kasneje je pa prišla starejša skupina, ki se je zelo potrudila in pripravila res okusen štrudelj. V obeh slucajih je vsak, ki je prišel, lahko domov odnesel kos dobrega domacega štrudlja. 3.aprila, na tiho nedeljo, smo se poglobili s premišljevanjem trpljenja in smrti našega Gospoda ob molitvi križevega pota, ki ga je spisal Damijan Ahlin. Naslednjo nedeljo, cve­tno, smo z oljkami in butaricami bili deležni posebnega blagoslova, kot pripravo na Veliki teden. Na veliko soboto se je dvorana napol­ nila do zadnjega koticka: imeli smo blagoslov velikonocnih jedil. Lepo je bilo videti toliko košar, ki so bile pokrite z lepimi prticki. Veli­konocna nedelja nas je sprejela z radostjo v srcih ob obhajanju slovesne sv. maše. Ob sliki Usmiljenega Jezusa smo se pa na Belo nede­ljo zbrali ob oltarni mizi in prosili za vse naše osebne in skupne potrebe. Ker malo manjka za našo obletnico na kate­ ro se že pripravljamo, vam bomo naslednjic še kaj povedali, kaj se je pri nas dogajalo. Nasvi­denje do takrat! Slovenski dom Carapachay Slovenska Pristava Castelar Priprava na Veliko noc se je zacela že na pe­pelnicno sredo in skozi postni cas smo se po­samezno, po družinah in skupno pripravljali na to veliko duhovno doživetje. Dogajanje na sam Veliki teden je bilo podob-no kakor vsako leto, a vendarle malo drugace. Vsak je po svoje doživel letošnjo Veliko noc, pobarvano z odtenki notranjih obrisov. Neka­teri bolj globoko, drugi polni notranjega vese­lja, spet drugi pa ob spremstvu bolecih izgub, ki so verjetno bile bližje Jezusomu trpljenu, kakor veselju ob Njegovem vstajenju. V zunanjosti pa nismo mogli preko proce­sije na Cvetno nedeljo, blagoslova jedi in slovesne maše s skupnim zajtrkom na Veliko nedeljo. Ves šolski drobiž se je udeležil molitve kri­ževega pota v soboto pred Cvetno nedeljo, ki so ga pripravile uciteljice. V nedeljo, 10. apri-la, smo se po dolgoletni navadi Pristavcani udeležili slovesnosti, ki je pricela z blagoslo­vom zelenja in slovesno procesijo okoli vrta. Ob petju smo se skupaj pomaknili v gornjo kapelo, kjer smo se udeležili svete maše. Ni nobeno presenecenje, da se na ta dan zbe-re kar lepo število ljudi na Pristavi. Takoj po maši je mladina pripravila molitev in petje ob cešcenju Najsvetejšega. Po molitvi nas je pa cakalo še kosilo. Velika sobota bi bila nepopolna brez bla­goslova velikonocnih jedil. Letos jih je bla­goslovil g. Janez Pintar v gornji kapeli. Na samo Veliko nedeljo smo pa slovesno praznovali praznik Jezusovega vstajenja, ki je poroštvo našega vstajenja. Sveto mašo je daroval g. Franci Cukjati pred lepim številom vernikov. Stroge omejitve, ki smo jih morali prestati in strogo upoštevati v prejšnjih dvehletih, so letos bile ukinjene. Še vedno upo­števamo dolocene nege, a vendarle je bilo vzdušje veliko bolj sprošceno kakor prejšnje leto. Po maši nas je v spodnjih prostorih cakal zajtrk, ki ga je pripravila mladina. Ob njem smo še malo poklepetali v lepi družbi in se pocasi umaknili na naše domove, kjer smo v veselem družinskem vzdušju zakljucili pra­znovanje Velikega tedna. Življenje je mocnejše od smrti in temu je prica vstajenja našega Gospoda! V tem pre­pricanju stopamo v vsakdanje življenje. Miloš Mavric Slomškov dom Letos so bili ukrepi zaradi epidemije novega koronavirusa precej olajšani, zato smo smeli imeti vse dejavnosti velikega tedna z osebno prisotnostjo v Slomškovem domu! V cetrtek, 7. aprila, so se, kot vsako leto, zbra­le nekatere stare mame in mamice in pletle tradicionalne butarice. Ucenci Slomškove šole so jih tudi naredili s pomocjo staršev in so barvali pirhe. Hvala uciteljem, odboru staršev, otrokom, mamicam, atkom, starim mamicam, ki ste pomagali! Krasno smo se imeli! Zahva-la tudi vsem tistim, ki niso vec del šole, in so poskrbeli za material!! Naši mladi so prav tako spletli lepo butaro! Tako smo se pripravljali na Cvetno nedeljo. Na Cvetno nedeljo, 10. aprila, je zacel Veliki teden! V Slomškovem domu smo se zbrali ob 8:30, najprej smo se v procesiji z butarica-mi in oljcnimi vejami spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Nato je g. Franci Cukja-ti daroval sv. mašo, med katero so sodelovali šolski otroci! 16. aprila smo imeli v domu blagoslov jedi. Bilo je lepo jesensko jutro. Na vrtu doma je bilo vse pripravljeno za žegen. Naši mladi so pa prav tisto jutro v kuhinji Slomškovega doma skupaj pekli potico za velikonocni zajtrk. Na velikonocno nedeljo smo imeli sveto mašo, med katero je pel naš zbor Ex Corde. Po maši smo imeli velikonocni zajtrk in si v lepi družbi vošcili blagoslovljene praznike. Jezus živi, Aleluja!!! A.S. Naš dom San Justo V pricakovanju Vstajenja! Sanjuška družina je z zacetkom postnega casa že pricela s pripravo na Veliko noc, vsak pe­tek smo imeli molitveno uro, ki jo je pripravila mladina Našega doma. V soboto pred Cvetno nedeljo so ucenci višjih razredov Balanticeve šole pod skrb­nim vodstvom gdc. Danice Malovrh pripravili butarice. Vec popoldnevov je tudi lepa skupi­na mladih in odraslih pletla butarice na dvori-scu Doma. Cisti dobicek njihovega dela je bil namenjen Zvezi mater in žena, ki skrbi za pot-rebne in onemogle rojake iz našega okraja. Na Cvetno nedeljo so ucenci, skupaj z mini-stranti in mašnikom, vstopili v cerkev v pro-cesiji, kot spomin na slovesni vhod Jezusa v Jeruzalem. Pocastili smo ga z blagoslovljenimi oljkami in butaricami, predvsem pa z globo­kim priznanjem in mocno vero! Med sv. mašo je prepeval MPZSJ. Pasijon sta letos brala Luka Trpin in Ivan Urbancic. Po sv. maši smo se po­maknili v prostore Doma na nedeljski zajtrk, nato pa v dvorani prisostvovali križevem potu, ki ga je skrbno in doživeto pripravila mladina Našega doma. Nabirka dolgotrajne hrane je bila ob tej priložnosti namenjena prizadetim v provinci Corrientes. Na Veliki cetrtek so se mladi zbrali za barva­nje pirhov. Na Veliko soboto je pa na dvorišcu Našega doma naš dušni pastir, dr. Jure Rode, blagoslovil košare z velikonocnimi dobrotami, ki smo jih v ta namen prinesli. Na veliki praznik Jezusovega vstajenja smo slovesno obhajali sveto mašo v Sanjuški stol­nici. Mešani pevski zbor San Justo jo je oboga­til s prelepim petjem. Nato smo se v velikem številu zbrali v zgornji dvorani Doma, kjer smo prisostvovali akademiji in delili skupni zajtrk z velikonocnimi dobrotami. Predstavniki vseh odsekov, ki delujejo v Našem domu so pozdra­vili navzoce. Nato so pa mladi, pod vodstvomVancita Štrublja recitirali lepe velikonocne pe­smi. Solisti so bili: Aleks Zupanc, Alenka Cop in Andrej Modic. Pod vodstvom Lucke Marincic Zafra je skupina mladih doživeto zapela pesem. MPZSJ pa je obogatil slovesnost in jo povezo-val. Predno smo se razšli je bilo se žrebanje košar z velikonocnimi jedili: potica, med, itd.. Hvaležni smo vsem, ki so svoj cas, svoje ta­lente, delo in predsem srce darovali, da smo globoko doživeli praznike kot ena sama druži­na, ki polna vera slavi vstalega Zvelicarja. Sonja Miklic Slovenski dom San Martín Priprava na Veliko noc V Slovenskem domu v San Martin smo priceli z izdelavo butaric v sredo, 6. aprila. Janez Fi­lipic je pripravil vse, kar je bilo potrebno. Sta-rejši in mlajši smo navdušeno pomagali. Tudi v slovenski šoli so otroci izdelovali butarice s pomocjo uciteljic. Na koncu pa uprizorili otro­ški križev pot. Na Cvetno nedeljo smo se zbrali na dvorišcu zavoda Presvetega Srca za blagoslov oljk in butaric. V procesiji smo odšli v kapelo in bili pri sveti maši. Na Veliko soboto je msgr. Jure Rode blagos­lovil jedila, ki so jih pripravile družine. Tudi na Veliko nedeljo je v zavodu daroval sv. mašo naš prelat msgr. Jure Rode. Med sv. mašo je pel pevski zbor pod vodstvom Aria-ne Žigart. Pri skupnem velikonocnem zajtrku je Marko Škulj pozdravil vse navzoce v imenu vseh organizacij, ki delujejo v Domu. Vošcil je veselo in blagoslovljeno Veliko noc! NPD VELIKONOCNO UPANJE Duhovna misel Bog ne daj, da bi se kdaj zanašali v kršcan­skem upanju le na cloveške moci. Najmanj na svoje, še manj na moci in sposobnosti drugih ljudi. Sporocilo velike noci, ki smo jo slovesno obhajali, in smo ta cas še ved-no v objemu njenega sija v tednih vse tja do binkošti, je nedvomno. Zmagovalec nad zlom je Gospod Jezus ne mi. Ljudje posta­nemo deležni te velicastne resnicnosti po veri vanj. Sama vera pravzaprav ne zadostuje. Pot-rebna je odlocitev zanj, za življenje po nje­govi besedi in zgledu. Šele v dejanjih, kjer sledimo Gospodu, se zacenja uresnicavati in postaja ocitno, kolikšna je moc evan­gelija in odrešenjskih milosti, ki so nam ljudem na razpolago od tistega velikega petka in tistega prvega nedeljskega jutra, ko je Jezus zapustil kraj smrti in telesne trohljivosti. Tu se je uresnicila moc Božjega usmiljenja in Božje zvestobe cloveku. Uclo­veceni Božji Sin je vstal iz groba v življenje, ki mu je od vekomaj pripadalo. Vrnil se je v svoje popolno božanstvo. Njegovega tele­sa ni bilo vec na mestu, kamor so mrtvega položili. Velika noc je popoln dar Boga Oceta cloveku. To je temelj kršcanskega upanja. Pravi kristjani so to vedno poskušali pre­nesti v razmere, ki so jih živeli z drugimi ljudmi svojega casa. Taka je naloga Jezuso­vih ucencev tudi danes. Vojna v Ukrajini, vojaški spopadi po drugih deželah sveta so središca zla in trpljenja mnogih ljudi, naših sodobnikov. Do njih imamo najprej odgo­vornost, da živimo in delujemo v socutju z njimi, da izpricujemo solidarnost, ki jo je imel Jezus do ljudi v stiski, s katerimi se je sreceval. Noben izgovor ne zaleže pred sodbo ves-ti. Vest je nemrec Božji glas v cloveški duši. To je tista usodna odgovornost, ki je dana vsakemu cloveku. Lahko jo uporabi za svo­jo duhovno rast ali pa jo zlorablja. Clovek je svoboden v izbiri vrednot po svoji presoji. Kaj to pomeni, se je pokazalo ob prvem grehu v raju, ko sta Adam in Eva nasedla zapeljivcu hudemu duhu. Nalagal ju je, da bosta s posegom v sadove drevesa življenja, to pomeni v Božje pravice, pos­tala deležna tiste svobode, ki jo ima Bog sam. Dosegla bosta Božjo prostost. Enaka bosta Bogu. Ne bo se jima treba vec ozirati na Božjo zapoved. Svobodna bosta kakor Bog. Vendar se to ni zgodilo. Hudobni duh je bil lažnik in zvodnik. Cloveka je oropal prijateljstva z Bogom in ga podredil svoji moci. Brez Božje pomoci je cloveštvo zaš-lo v neustavljivo prevlado hudobije, krivic, trpljenja... Obraz tega dogajanja je spet vsem na oceh: Ukrajina. Clovek dela nasilje soclo­veku do skrajnih meja hudobije. Trpljenje je neizmerno. Obup je na vratih cloveških src in celotne cloveške družine. Kdo si upa v ta prostor morije in zanice­vanja clovekovega dostojenstva in njego­ve casti nastopiti s socutjem in pomocjo za trpece, ponižane in nemocne? Kristjan je zagotovo tu zato, da se postavi v vlogo Jezusa, ki se je posvetil prav takim in tem ljudem na vsakem svojem koraku. Njegov zglad je navodilo za delovanje in prisotnost med najboj trpecimi in preskušanimi naše­ga casa. Pred ocmi imamo, kar nam je tre­ba storiti. Janez Pucelj Naša Luc Maj 2022 OBCNI ZBOR 2022 Slovenski dom San Martín Sanmartincani smo v nedeljo, 27. marca, blagajnicarka: Monika Verbic Leber; imeli redni letni obcni zbor, kot nas zavezu-1. clan odbora: Ivan Dimnik; je pravilnik našega društva. 2. clanica: Brigita Leber; Po sveti maši in zajtrku je zbor odprla taj-1. nadomestni clan odbora: nica Lucka Makek, ki ga je vodila po pre-Marjan Boltežar; dlaganem dnevnem redu. Najprej sta bila dolocena dva overovatelja zapisnika; pred­sednik Marko Škulj je v uvodu pozdravil vse zbrane clane, potem smo skupaj zmolili za umrle v casu od zadnjega obcnega zbora. Lucka Makek je prebrala podrobno letno porocilo 2021 o delovanju odbora in drugih skupin Slovenskega doma San Martín. Nato je prevzela besedo blagajnicarka Monika Verbic Leber, prebrala porocilo bilance in nam pojasnila podrobnosti o financnem in gospodarskem stanju. Clan nadzornega od­bora Ivan Medvešcek je prebral porocilo, ki pozitivno ocenjuje delo in vodenje Odbora v preteklem mandatu. Porocila so bila so-glasno potrjena z aplavzom. Naslednja tocka dnevnega reda je bila predstavitev edine liste kandidatk in kandi­ datov ter volitve za novi odbor 2022-2024. Z dvigom rok so prisotni izvolili predlagano listo in jo potrdili s ploskanjem. Sedanji ožji odbor sestavljajo predsednik: Marko Škulj; podpredsednik: Tomi Kastelic; tajnica: Lucka Makek; 2. nadomestni clan odbora: Viktor Leber. Nadzorni odbor 1. clan: Ivan Medvešcek; 2. clanica: Magdalena Belec; 3. clan: Toni Kastelic; 1. nadomestna clanica: Regina Truden Leber. Zastopniki ostalih organizaciji gospodarji: Tone Belec, Jože Skale, Rudi Dimnik; Kuhinja: Brigita Leber; Odbor staršev Rožmanove šole: Andreja Boltežar; Z.S.M.Ž.: Polona Makek; Farni svet: Janez Filipic; Pevski zbor: Toni Podržaj; Mladina: Frenki Jarc (predsednik), Niko Leber (kulturni referent). Ponovno izvoljeni predsednik se je zahva­lil vsem za podporo, pomoc, skupno delo­vanje in za vnaprej izraženo zaupanje. Prav tako je tudi prosil za sodelovanje v prihod­nje in povezanost v skupini. Marta J. Š. SLOVENSKE VOLITVE v Buenos Airesu Slovenski državljani smo izbrali nove clane Državnega zbora. Tudi mi, živeci v Argentini. V prvih letih slovenske države, ko je bilo sicer število slovenskih državljanov v Argen­tini bolj omejeno, so se ti zelo aktivno ude­ležili vsakih volitev v novi državi. Volišce v Buenos Airesu je bilo vzor državljanske zav­zetosti in odgovornosti, volilna udeležba je dosegala bajnih 35% in še vec. Cas tece naprej, okolišcine se spreminja­jo. To, da imamo pravico voliti kot prav vsak slovenski državljan sprejemamo kot nekaj samoumevnega, po drugi strani se je pa imenik volilcev vec kot trikrat pomnožil in v njem najdemo številne osebe, ki dogaja­njem v Sloveniji preprosto ne sledijo. A tokrat so državnozborske volitve tako v Sloveniji kot med državljani po svetu vzbu­dile povecano zanimanje. Na slovenskih tleh je volilna udeležba presegla 70%, kar je znatno vec kot v zadnjih letih. Izid je bil pre­senetljiv, saj nobena anketa ni napovedala tako velike prednosti za Roberta Goloba in njegovo Gibanje Svoboda. Izid je bil sledeci: Volilnih upravicencev je 1.697.200 Gibanje Svoboda 34,53% - 41 poslancev SDS 23,52% - 27 poslancev NSi 6,86% - 8 poslancev SD 6,66% - 7 poslancev Levica 4,39% - 5 poslancev Mrzla statistika nam pa kaže sledece izide glasovanja v BA: STRANKA (neveljavne) 24 SDS Slovenska demokratska stranka 611 Nova Slovenija - Kršcanski demokrati 320 Gibanje Svoboda 20 SD Socialni demokrati 12 LMŠ - Lista Marjana Šarca 9 Naša dežela 6 SNS Slovenska nacionalna stranka 5 Gibanje Resni.ca 4 Levica 4 Liga DOM 3 SAB - Stranka Alenke Bratušek 3 Povežimo Slovenijo 3 Lista B. Popovica 2 Naša prihodnost in Dobra država 2 Lista gibanja Zdrava družba 1 Vesna - zelena stranka 1 Desus 1 SKUPAJ 1031 Neveljavne po % 2,32 Lahko dodamo še nekaj zanimivosti: • glasovalo je 18,4% argentinskih volivcev • na volišce se je osebno približalo le 136 oseb, ostali so na veleposlaništvo vrnili iz­ poljnjeno gradivo, ki so ga prejeli po pošti • tokrat je bilo slišati manj pritožb v zvezi s (ne)pravocasnim prejemanjem gradiva za glasovanje po pošti • neveljavnih glasov je bilo 2,5%, kar je si­cer vec od 1% v Sloveniji a zelo razumljivo, ce upoštevamo, da je šlo v vseh primerih za glasovanje po pošti s praznimi glasovnicami • SDS in NSi sta prejeli 90% vseh glasov, skupno 931, vse ostale stranke pa skupaj 76 • prvic smo na volišcu imeli dva zaupnika: enega za SDS in enega za SD Zaplet z glasovnicami Na državnozborskih volitvah 2018 je vo­lišce v Buenos Airesu zaslovelo zaradi vi-sokega števila neveljavnih glasovnic, malo vec kot 11% od celote. Objava te številke je stranko SDS navdihnila, da je zahtevala pre­gled in razveljavitev glasovanja na tem kon­zularnem predstavništvu, ker naj bi ta poda­tek izkazoval dvom v pravilnost delovanja lokalnega volilnega odbora, posledicno pa še poseg v varstvo volilne pravice in dvom v poštenost ter verodostojnost skupnih volil­nih izidov. Po ponovnem štetju se je izkaza-lo, da je bilo delo volilnega odbora korektno in da so osporavani glasovi res bili neve­ljavni. Številka je sicer res bila nenavadno TURNIR PING - PONGA v Našem domu San Justo Po dveh letih pandemije je zopet zaživela klet Našega doma. Organizirali smo turnir za mlade in odrasle -fante in dekleta- ki nav- ODTISI 3 - 2022 NA KRAJU TABORIŠCA GONARS dušeno igrajo namizni tenis. Turnir se je od­igral meseca marca, v treh zaporednih pet- kih. Vpisalo se je 31 igralcev, tudi iz drugih slovenskih domov. Zelo živahno in prijetno vzdušje je poživelo Naš dom! V petek, 25. marca, so bile finale turnirja. Osvojili so ga: 1. mesto: Kristjan Šenk in Niko Oblak, 2. mesto: Marjan in Lara Petkovšek in 3. mesto: Maxi Malovrh in Damijan Falduto. Iskrena hvala vsem tekmovalcem, ki ste nas presenetili z izredno tehniko in spretnostjo, organizatorjem in pomocnikom ter vsem, ki ste prišli, se zabavali z nami, navijali in nas podprli s svojo prisotnostjo. To je bil le za-cetek, pripravite se se na druge turnirje, ki bodo temu sledili! visoka, moramo pa v bran argentinskih vo­livcev povedati, da voliti s prazno glasovnico (take prejmemo volivci iz “daljnih” držav) ni tako enostavno kot z redno, na kateri naj­dete imena vaših kandidatov in le izbranega obkrožite. Na zadnjih nedeljskih volitvah se je pa za­pletlo z glasovnicami, ki so bile poslane na konzularno predstavništvo v Buenos Airesu za osebno glasovanje. Tu bi morali prejeti okoli 6000 glasovnic za vseh 88 volilnih enot, na katere je razdeljeno slovensko ozemlje. To zato, ker državljani s prebivališcem v tuji­ni volijo za okraj, v katerega so vpisani in je obicajno tisti, od koder družina izhaja. A je namesto lepo urejenih glasovnic za 88 enot v Buenos Aires dospel paket z neurejenimi glasovnicami za 79 enot. Odgovorna oseba na konzulatu je o tem nemudoma obvestila Državno volilno komisijo, zadeva je sprožila kazensko ovadbo in prišla celo v medije. V petek, tik pred volitvami, je DVK zadevo re-šila tako, da je po elektronski pošti poslala potrebne nadomestne glasovnice, ki so bile tiskane v Buenos Airesu. Za navdušence raznih teorij zarote lahko omenimo še to, da so med manjkajocimi glasovnicami bile tudi tiste za okraje, v ka­terih sta kandidirala Janez Janša in Robert Golob. Ce se zadeva ne bi pravocasno ure­dila bi torej ne bilo mogoce v Buenos Airesu osebno glasovati prav za tista dva kandida­ta, ki sta koncno prejela najvec glasov. Za konec Pred nami je torej nova doba slovenskega demokraticnega življenja. Razplet volitev bo še dolgo vzbujal analize o tem, da je skoraj 35% Slovencev glasovalo za stranko oz. ose­bo brez politicne preteklosti. Od tu pa cestitamo zmagovalcem v upa­nju, da bodo znali delati za dobro vseh Slo­vencev in dokazali, da so vredni visoke pod-pore, ki so jo pri volitvah dosegli. Mariana Poznic Iz casa taborišca se vrnemo v današnji cas, ko smo prispeli z avtobusoma do pokopa­ lišca v Gonarsu. Sam sem vedno slišal govoriti o gónarsu, pa sta nam Erika in Ivo razložila, da smo na ozemlju furlanskega naroda in furlanšcine, torej je pravilni naglas gonárs. Pred spominskim obeležjem smo se s po­ložitvijo venca poklonili vsem rajnim tabo­rišcnikom in se spomnili vseh, ki so bili v taborišcu zaprti, potem pa nas je v imenu obcinskih oblasti pozdravila podžupanja ob­cine Gonars Maria Cristina Stradolini. Med drugim je povedala, da so zbrali in v kar za­jetni knjigi objavili spomine prebivalcev iz Gonarsa, v katerih so pripovedovali, kako so oni doživljali taborišce v bližini. Gonars je poglavje zase, kot je pojasnil Ivo. V sklopu stotih italijanskih koncentracijskih taborišc (ki bi jih radi Italijani izbrisali iz svo­jega spomina in zgodovine) se v Gonarsu ne skriva pod preprogo, kaj vse se je dogajalo. Podžupanja je tudi uciteljica in je povedala, da otroke vsako leto pripeljejo na pokopali-šce in jih poucujejo o grozotah vojn. Ves dan je viselo nad nami obcutje groze nad rusko invazijo in vojnim napadom na Ukrajino. Podžupanja je navajala izjave ot­rok, ki so pravili: kako je mogoce, da nam pripovedujete, kako so bile vojne grozne in povzrocajo žalost in smrt – pa se še vedno dogajajo, kakor zdaj v Ukrajini? Druga postaja je bila na drugi strani vasi, kjer je najti nekaj ruševin barak. Ker jih takrat ni zanimalo ohranjati svoje sramote, so oblasti pustile, da so gradbeni material barak uporabili za gradnjo otroškega vrtca. Na nevelikem travniku moli iz trave le nekaj temeljev in ob njih so postavili obeležje, kot je videti na slikah. Še kratek premor s poslu­šanjem Balanticevega soneta, pa cas za raz­gled po hišah, ki se nevzdržno bližajo travni­ku. Ob njem tece državna cesta. Nekje sem bral, da je prav tu, kjer zdaj tece cesta, bilo taborišcno pokopališce. Trenutno do tega kraja ni prave ceste; je kolovoz, ki bi se v deževnem casu spreme-nil v blatno pot. Hvala Bogu, ni deževalo in tako smo se lahko z omnibusi odpeljali nap-rej proti Padovi. Pa še nekaj osebnih podatkov. Slavc Bata­gelj ni dosti pravil o svojih medvojnih doži­vetjih. Premlad je umrl, da bi govoril o svo­jih spominih, pa tudi sam sem bil premlad, da bi se kaj bolj zanimal zanje. Ne vem, kdaj so ga odpeljali Italijani iz Ljubljane, pa tudi ne, kdaj je bil izpušcen. Iz spleta vem, da je na spisku oseb, za katere je škof dr. Grego­rij Rožman posredoval prošnjo za izpustitev pri italijanskih oblasteh; to je bilo v mesecu oktobru 1942. Od vseh svojih znancev so-trpinov (precej imen je najti na Rožmano­vem seznamu), je rad navajal slikarja Marja-na Tršarja, ki je bil tudi njegov sošolec-dijak na klasicni gimnaziji. Ne spomnim se, da bi se pritoževal zaradi lakote. Verjetno je dobival od doma pakete s hrano. Omenil sem že, kako jih je šest ležalo v šo­toru, kako so se morali vsi naenkrat obrniti in da so mu zaradi njegove visoke postave noge vedno gledale iz šotora. In v taborišcu se je navadil kajenja, ki ga je opustil šele po enaintridesetih letih! GB KOLEDAR 30. aprila ob 19.00 Hladnikov dom – Slovenska vas: Predvajanje filma “Rudar” in clanska vecerja 1. maja 62. Obletnica Slovenskega doma Carapachay 8. maja Obcni zbor na Pristavi in družinsko kosilo 15. maja Slovensko romanje v Luján OSEBNE NOVICE SMRTI 5. aprila 2022 je v 101 letu starosti umrla gospa Tatjana Pipan roj. Švajgar. V cetrtek, 7. aprila je odšel k Bogu msgr. Franc Urbanija. V torek, 19. aprila 2022, je v Slovenski vasi umrl Sreco Urbanija (82 let). Naj pocivajo v miru. ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI PORAZ Preteklo nedeljo so se v Sloveniji vršile dr­ žavnozborske volitve. Slovenci smo na teh volitvah izbrali svoje poslance, poslanci pa bodo izbrali novega predsednika vlade. Vo­lilna udeležba je bila rekordna, tako v Slo­veniji (skoraj 70% volilne udeležbe) kakor tudi v Argentini (volilo je cez tisoc Sloven-cev). Izid volitev je poznan: zmago je slavilo Gibanje Svoboda, na drugem mestu je SDS, parlamentarni prag pa so prestopile še tri stranke: NSI, SD in Levica. Zanimivo pa je bilo, kako so po televizijskih programih vsi politiki govorili o »uspehu«. Upraviceno so o uspehu govorili zmagovalci. A tudi ostali politiki niso nikoli omenili pora­za. Kdor ni bil vesel, da je njegova stranka dobila vec glasov kot v prejšnjih volitvah, je pa praznoval, da je izgubila sedanja vlada OBCINSKI SKLEP O POIMENOVANJU PO VIKTORJU SULCICU TRST - Športni center Vesne v Križu se od ponedeljka, ko je Obcina Trst sprejela sklep o poimenovanju, tudi uradno ime­ nuje po kriškem arhitektu Viktorju Sulcicu. “Ideja o poimenovanju po Sulcicu, ki je v argentinski prestolnici v zacetku štiridese­tih let prejšnjega stoletja (natancno leta 1940) skupaj z arhitektoma Joséjem Lui­som Delpinijem in Raom Besom projek­ tiral in nato sodeloval pri gradnji slovitega stadiona La Bombonere v Buenos Airesu, na katerem igra prvoligaš Boca Juniors, je v Križu krožila že nekaj casa, konkretizirala pa se je na uradni predaji prenovljenega igrišca, ko smo se o tem pogovarjali s tr-žaškim županom Robertom Dipiazzo,” je dejal predsednik športnega društva Vesna Roberto Vidoni in dodal, da bo Vesna orga­nizirala slovesnost ob poimenovanju v so- boto, 4. junija, ko naj bi na igrišcu pripravili tudi Sulcicevo razstavo. Sulcic, ki se je v Križu rodil leta 1895 in je v Bologni diplomiral leta 1922 ter je v Ar-gentino emigriral leta 1924, je projektiral tudi tržnico Mercado de Abasto v mestni cetrti Abasto. Kriški arhitekt je v argentin-ski prestolnici umrl leta 1973. JNG, Primorski dnevnik, 6. apr. 2022, str.21 (ceprav njegova stranka ni presegla parla­mentarnega praga). Morda bo cas za avto­kritiko prišel s casom? Poglejmo, kaj nam o porazu in neuspehih povedo pregovori in uspešni ljudje: • Neuspeh ni padec, ampak zavracanje vstajanja. (kitajski pregovor) • Ne sodite me po mojih uspehih, ocenjuj­te me po tem, kolikokrat sem padel in se spet dvignil. (Nelson Mandela, južnoafriški državnik in politik, borec proti apartheidu) • Skrivnost življenja je pasti sedemkrat in osemkrat vstati. (Paulo Coelho, brazilski pisatelj) • V življenju ni pomembno, kako velik udarec lahko zadaš. Pomembno je, kako velik udarec lahko prejmeš in se premikaš dalje. Kaj lahko vzdržiš in vztrajaš naprej. (Neznan avtor) • Uspeh ni nasprotje poraza. Tekac je mor­da prišel zadnji na cilj, toda ce je izboljšal osebni rekord, je uspel. (Robert Schuller, ameriški pastor in pisatelj) • Zares zgubiš šele takrat, ko se nehaš truditi. (Mike Ditka, igralec ameriškega no-gometa, trener in televizijski komentator) • Poraz je samo oblika ucenja, samo prvi korak k necemu boljšemu. (Neznan avtor) • Tvoj današnji poraz je le vaja za koncno zmago. (José María Escrivá, španski katoliški du­hovnik, doktor civilnega prava in ustanovi­telj Opus Dei) • Neuspeh je edina priložnost za nov, pametnejši zacetek. (Henry Ford, ameriški industrialec) • Ne misli, da si dober, ce si najboljši med slabimi. (Latinski pregovor) Izbral: Jože Jan 62. obletnica doma “Z vztrajnim delom proti novemu jutru...” Nedelja, 1. maja 2022 Spored: 11.15 dviganje zastav | 11.30 sveta maša | 12.30 kulturni program | 13.15 kosilo Vas pricakujemo! Dra. Cecilia Grierson 3867, Carapachay | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Priloga s slikami SLOVENSKI VELIKI TEDEN V BUENOS AIRESU Slovenski dom San Martín Naš dom San Justo Slomškov dom Slovenska vas Priloga s slikami SLOVENSKI VELIKI TEDEN V BUENOS AIRESU Mladinska Velika noc Veliki cetrtek in Velikonocna vigilija ODTISI | Na kraju taborišca Gonars TURNIR PING - PONGA | Naš dom San Justo Travnik z ostanki temeljev barak Spominsko obeležje na kraju koncentracijskega taborišca Eden izmed mozaikov na obeležju Pomnik iz bodece žice taborišca Ogled kraja koncentracijskega taborišca