»Mb vsak («trt«k fe PosaBtexna Mevifka starte 1-5® dies. • poStofe* *rU «8 vffarlbom a fi Poštnina pktčana v i dem za cel« tela 16 dbL, din. Izve« Nor< ———. J* * ---— •Aicril« ft. S.«rila il m M «zaSaja. npre i pwporoontei. »eilamac^B. pO dO ie ogle«* čuje v Mnj. MMon iniercaW št 113. 12. itaviiki LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO ■ARIlOKp rin« &r maroa II». I. Nczagd* MuurUa ii. tO. 51.letfiilc. Ob smrti dr. Antona (Hedved. Tise ga je poznalo, ljubilo ter spoštovalo v Sloveniji. Ta milje-*ec slovenskega naroda, monsignor dr. Medved nas je ostavil v •etrtek, 97. februarja ob drugi uri zjutraj po komaj štiridnevni bolMRI- Dr. Medved, ljubljene« slovenskega naroda. Gotovo najbolj ljubljena, spoštovana in oboževana je še danes med slovenskim narodom osebnost škofa Slomšeka. Slomšeka še danes kuje narod v zvezde, ker mu je bil ta vladika učitelj v besedi, v knjigi, v ljubezni do mladine, slovenske domovine, njenega jezika ter pesmi. Isto kot o Slomšeku lahko trdimo tudi O rajnem g. dr. Medvedu. Dr. Medved je bil v življenju in ostane tudi po smrti ljubljenec slovenskega naroda. Kot eden najboljših poznavateljev škofa Slomšeka po duhu ter delih je pokojni dr. Medved skozi dobo svojega javnega življenja pri vsaki slovesni priliki dokazal, da je najboljši in najgorečnejšj učitelj in buditelj slovenskega naroda v besedi. Gotovo ni na Slovenskem Štajerskem odraslega kristjana, ki bi se z navdušenjem ne spominjal na kako dr. Medvedovo pridigo. Menda je res ni v celi naši lavantinski škofiji cerkve, v kateri hi ne bil rajni dr. Medved navduševal vernikov za resnice in vzore katoliške vere. Vsaka naša večja romarska cerkev na Slovenskem pa lahko s ponosom beleži, da je v njej rajni doktor večkrat v ognjevitih besedah podžigal plamen svetih resnic. Kdor je enkrat slišal dr. Medveda na prižnici, se je navdušil zanj in ga je vzljubil. Kako je znal govoriti rajni kmetu, delavcu ter izobražencu prepričevalno, v srce segajoče in navdušujoče, se je pred njim posrečilo malokateremu slovenskemu govorniku; po njegovi smrti pa pokojni dr. Medved glede dovršenosti v besedi še nima naslednika. Kot priljubljenega in oboževanega govornika vidimo v življenju rajnega dr. Medveda na prižnici, na narodno budnih veselicah ter svečanostih in ob vseh prilikah, ko je bilo treba z ognjevito besedo navdušiti srca navzočih za kaj vzvišenega, plemenitega ter dobrodelnega. Kakor si je znal Slomšek osvojiti srca svojih škofljanov predvsem z živo besedo ognjevitega govora, je isto dosegel rajni dr. Medved, ki je bil predvsem in ostane ljubljenec slovenskega naroda kot najboljši govornik na prižnici in ob vseh mogočih slovesnih svečanostih in prireditvah. Dr. Medved, učitelj slovenskega naroda v knjigi. Smo že omenili, da ni poznal nikdo škofa Slomšeka tako, kakor rajni dr. Medved. Po Slomšekovem vzgledu je tudi rajni že v zgodnji mladosti prejel za pero in mu ga je iztrgala iz rok smrt. Že kot gimnazijskega dijaka vidimo mladega Medveda, kako urejuje dijaški list. V bogoslovju je urejeval list »Lipico« in v službi mariborskega gimnazijskega profesorja je zapustil slovenskemu narodu veliko del, razprav in časniških člankov, ki so znani pri-prosti javnosti in izobražencem. Spomnimo tokrat javnost na Medvedovo, med kmetskim narodom najbolj priljubljeno knjigo, katero je izdala Mohorjeva družba pod naslovom: »Anton Martin Slomšek«. Slomšekovega življenja, delovanja in zaslug ni nikdo tako izčrpno, priprosto in v srce segajoče popisal kot rajni doktor. Znane so nadalje med priprostim narodom Medvedove pridige, katere je govoril romarjem v Marijinem Celju in njegove božične pesmice, ki jih je skoro vsako leto pesnil za božično prilogo »Slovenskemu Gospodarju« in »Straži«. Ako je kdo prosil Medveda, naj spusti kaj za javnost izpod svojega peresa, je to vsikdar storil rad in hitro. V posnemanju rajnega vladike Slomšeka, kar se tiče žive ter pisane besede in ljubezni do mladine se je povspel rajni g. doktor do časti očeta srednješolske mladine na Slovenskem štajerskem. O škofu Slomšeku je znano, da je oče kmetske slovenske mladine v duševnem oziru. Odkar je nastopil rajni g. dr. Medved na mariborski gimnaziji 1. 1893 mesto profesorja, je bil skozi dobo 30 let oče srednješolske mladine na Slovenskem štajerskem v duševnem in krušnem oziru. V 30 letni službi profesorja verouka in drugih predmetov si je dr. Medved pridobil srca dijakov tako, da nima ne med sedanjim dijaštvom in ne med razumništvom, ki je izšlo iz njegove šole, niti enega osebnega nasprotnika, ampak le prijatelje in oboževatelje. Vzgojitelj, ki zna nase prikleniti mladostno srce dijaka, ta bo žel tudi v poznejših letih od bivšega dijaka — sedaj zrelega moža: spoštovanje, ljubezen in hvaležnost. O Medvedu kot vzgojitelju, ki si je osvojil srce vsakega dijaka, vemo, da nima bivšega svojega učenca med razumništvom, ki bi ga ne ljubil in in mu ne bil hvaležen za duševno hrano, ki mu jo je položil v dijaško srce rajni gospod doktor. Vsemu dijaštvu duševni oče, je bil rajni Medved revnejšemu dijaštvu tudi krušni oče. Skozi dobo 27 let obstoja v Mariboru društvo »Dijaška kuhinja«, ki daje obed gladnim dijakom. Celih 25 let je bil rajni dr. Medved tajnik »Dijške kuhinje«, dve zadnji leti pa predsednik. Ne samo potom »Dijaške kuhinje«, ampak tudi iz svojega lastnega žepa je bil pokojni oče revnejšega dijaštva. Rajni ni zapustil premoženja, saj je večji del svoje mesečne plače uporabil v podporo dijaštvu. Profesorja očeta v dušnem in krušnem oziru, kakor je bil pokojni dr. Medved, bo slovensko štajerska srednješolska mladina težko dobila v doglednem "času. Škof Slomšek je v oni znani pesmici o veselju iskal radost i« res pravo srčno veselje pri vseh slojih in našel ga je edino v srcu nedolžne mladine; res pravo veselje skozi dobo 30 let ni samo Skal, ampak ga je užival pokojni Slomškov najboljši poznavalec dr. Medved v naši srednješolski mladini. Rajni je bil vedno vesel, dobre volje, rad je prepeval in se gibal v družbah poštenega veselja, ker ga je povsod spremljala zavest, da je on duševni i« krušni oče mladine, ki je edina dom — pravega veselja! Medvedova ljubezen do slovenske domovine, jezika in pesmi. Kedo je znal v nas slovenskoštajerskih Slovencih tako vžgati ogenj prave ljubezni do naših krajev, jezika in pesmi? Bil je naš vladika Slomšek. V ljubezni do rodne grude, slovenskega jezika in pesmi je sledil Slomšku pokojni dr. Medved. Malokedo je poznal vsak tudi najbolj skriti kotiček Slovenije tako natanko kot rajni gospod profesor. S kakim navdušenjem je govoril o slovenski zemlji in s kako milino in ponosom se je spominjal ob vsaki priliki svoje ožje domovine — Posavja. Kako po Slomšek o vo zaveden Slovenec je bil jHjkojni, vemo vsi, ki smo ga bogzna kolikokrat videli neustrašeno nastopiti za slovenstvo in njegov obstoj pod rajno Avstrijo in za njegov procvit n zmago slovenske samostojnosti pod Jugoslavijo. Kadarkoli je šlo za to, da je bilo treba priprosti narod in slovenske izobražence havdlišiti in ogreti za slovenske svetinje, je vsikdar nastopil dr. Medved kot ognjenosec navdušenja za slovenstvo v besedi. Poleg slovenske domovine in jezika je ljubil rajni tudi slovensko pesem. Navdušeno, lepo in od srca zapeta slovenska pesem v pošteni družbi, to je bila vsikdar krona Medvedovemu veselju. S pokojnim dr. Medvedom lega v grob vzor slovenskega rodoljuba, ki je z besedo in neustrašenim nastopom branil slovensko zemljo, se potegoval za pravice slovenskega jezika in si ogreval rodoljubno srce ob milih glasovih slovenske pesmi. Odkod in kaj je bil dr. Medved? Vem, da vsakdo prav dobro pozna pokojnega dr. Medveda, a še ob njegovem svežem grobu hočemo naši mlajši podeželski javnosti odgovoriti kratko na vprašanje: odkod in kaj je bil rajni dr. Medved? Zibelka je tekla rajnemu na Gorici pri Rajhenburgu v Posavju, kjer se je rodil 6. decembra 1862. Kot otrok je živel do vstopa v gimnazijo v Dobovi pri Brežicah. Ker je kazal kot dečko-pastir izvanredno nadarjenost, so ga poslali na mariborsko gimnazijo, kjer je bil takoj, že prvo leto sprejet v dijaško semenišče. Na gimnaziji od vseh sošolcev priljubljen, je bil celih osem let z maturo vred prvi odličnjak. Po z odliko prestani maturi se je posvetil duhovskemu stanu in vstopil v mariborsko bogoslovje, katerega je končal z najboljšimi uspehi. Po končanem bogoslovju je kaplanoval eno leto v Šoštanju, kjer ga hranijo' še danes kot mladostno navdušenega duhovnika vsi v najboljšem spominu. Iz Šoštanja je bil poslan v Rim, da konča višje bogoslovne ha modroslovne študije. V Rimu mu je bil tovariš lavantinski škof dr. Karlin in bivši praški kardinal Skrbenskj. Vodja zavoda v Rimu, na kojem je študiral rajni gospod, je bil rajni dunajski nadškof Nagi. Leta 1892 je bil Medved na Dunaju proglašen doktorjem bogoslovja in modroslovja. Kot mlad in dvojen doktor je kaplanoval par mescev v Trbovljah, kjer se je takoj uživel v delavske kroge in bil posebno l jubljen ter čislan od delavstva. Iz Trbovelj je prišel v Maribor za kornega vikarja. Služibo kor-vikarja je opravljal do leta 1893, ko je bil imenovan za profesorje na mariborski gimnaziji. Na tem zavodu je deloval do stoje smrti — 30 let. Ko smo zadnjo soboto popoldne polagali v naročje matere zemlje truplo nezabnega nam dr. Medveda, smo se vsi dobro zavedali, da lega ž njim v grob najboljši poznavatelj Slomšeka, ki ga je tudi posnemal v življenju v: besedi, peresu, očetovstvu do mladine ter dejansko neustrašeni ljubezni do slovenske domovine. njenega jezika in pesmil Nevenljiva slava in trajno hvaležni spomin našemu pokojnemu a nezabnemu g. doktorju, profesorju, duhovnemu svetovalen, papeževemu komorniku (monsignorju) dr. Medvedu! Stran 2. .SLOVENSKI GOSPODAR«. o. marca 1925. Enotna in složna opozicija. Danes teden so se končala posvetovanja voditeljev opozicije, ki so s svojimi sklepi dala popolnoma jasno sliko opozicijonalne zveze ali bloka. Voditelji opozicije so sklenili brezpogojno, da ostanejo čvrsti in složni v sodelovanju. Svoj delovni načrt so izdelali na tak aačin, da ne more biti niti govora o posebnih nastopih in ukrepih, željah in namenih od posameznih skupin in strank opozicijonalnega bloka. Ono, kar je najvažnejše, je sedaj izraženo v podpisanem sporazumu o de-hi in nastopanju bloka. Ta sporazum ima iz političnega vidika jasno označena državno-pravna vprašanja tako, da stranke bloka niso vezane samo z enotnim programom dela, ampak da imajo izdelane tudi osnovne načrte skupnega političnega temelja. Stranke opozicijonalnega bloka se bodo javljale od sedaj naprej vedno kot celota v vseh vprašanjih, ki se tičejo važnejših pogajanj ali kaj podobnega, v parlamentu pa ne osnujejo skupnega kluba ampak ostanejo klubi (Jugoslovanski, demokratski, HRSS in bosanski) kakor doslej, da opozicija ne bo imela škode vsled pravil beograjske skupščine. Ta pravila pripuščajo namreč za vsako razpravo vsakemu klubu po dva govornika in če bi-imela opozicija samo en klub, bi se pri vsaki razpravi lahko oglasila le dva njena govornika. Za skupno delo in nastopanje opozicijonalnega bloka so merodajne glavne točke sporazuma, na katerih je temeljila Davidovič—Koroščeva vlada in katere so bile tudi podane v nastopni izjavi te vlade. O političnem delu svojega posvetovanja pa voditelji opozicije ne izdajajo nobenih obvestil, ker jih ni treba, ko je opozici-jonalni blok postal politična celota na znotraj in zunaj in ko je najboljši odgovor in vse vesti iz vladnih ikrogov o nesoglasju in razcepitvi opozicije. Objavljeno obvestilo enotne opozicije, podpisano v imenu Jugoslovanskega kluba od dr. Korošca, v imenu demokratov od Davidoviča, dr. Marinkoviča in dr. Ku-manudija, od Hrvatske zajednice in Radičeve stranke od dr. Poliča, Pavle Radiča in dr. Nikiča, od Jugoslovanske muslimanske organizacije od dr. Hrasnice in ■od neodvisnih radikalov od Nastas Petroviča, se glasi: »Zastopniki strank narodnega sporazuma so na sejah 23., 24., in 25. februarja 1925 sklenili sledeče: 1. Zastopniki sporazumnih strank ugotavljajo, da so njihove stranke odobrile politiko narodnega sporazuma in da so izvoljeni pri teh volitvah z izrecnim mandatom, da do konca izvedejo to politiko. 2. Da so se stranke, iz katerih je sestavljena današnja vlada, po načinu, na kateri so izpeljale volitve, izključile za sedaj iz vsakega sodelovanja v dovršitev narodnega sporazuma. Sporazumne stranke niso mogle v današnje sestavljenem parlamentu niti posamezno niti skupno iti v nobeno zvezo z sedanjim radikalnim klubom kot celoto, ker so poslanci tega kluba za geslo proti sporazumu še vedno radi tega, ker sporazumne stranke ne marajo in ne sme j o, v nobeni obliki odobriti takega načina vršitev voli- V VSAKI PRALNICI MAJDE SE ZLATOR06 MILO. tev, ker bi to značilo za bodočnost, da so vsa jamstva za pravo in red v državi navidezna. 3. Da je kljub vsemu nasilju, pritiskom in potvorbam že danes jasno, da je večina ljudstva za politiko sporazuma in da bi pri svobodnih volitvah prišlo tudi v vsem' do najsijajnejšega in najpopolnejšega izraza. 4. Da so sporazumne stranke z ozirom na vsa pooblastila dolžne še bolj odločno nadaljevati delo za dovršitev sporazuma. Potem ko so pretresali vsa nadaljna vprašanja, ko se je ugotovilo popolno soglasje v vseh vprašanjih, potem, ko so v posebnem načrtu določili glavne točke skupnega programa, je bilo sklenjeno, da združene stranke sestavijo stalno politično zajednico pod imenom Blok narodnega sporazuma ¡in ljudske demokracije, čigar činitelji bodo predstavniki, ožji in širši izvršilni odbor in plenarne seje narodnih poslancev bloka. Zastopniki strank bloka narodnega sporazuma ugotavljajo, da vlada protiustavno in protizakonito drži v zaporu izvoljene narodne poslance, četudi bi jih morala oblast po izrecnih določbah člena 81. ustave in člena 108. poslovnika za narodno skupščino pustiti na svobodo, čim so bili izvoljeni za narodne poslance. Razlog za to odredbo ustave in zakona je ravno ta, da ne dopusti, da bi nevestna vlada zapirajoč narodne poslance v številu, ki ji je potrebno, vplivala na sestavo verifikacij skega odbora in s tem na končno sestavo narodne skupščine. Zastopniki bloka narodnega sporazuma ugotavljajo, da je tako postopanje brez vsake zakonite podlage in vsled tega čisto nasilje, in izjavljajo, da bodo sporazumne stranke v slučaju, če bi vladno nasilje preprečilo izvolitev čeprav samo enega narodnega poslanca, da ne bi mogel priti na sejo narodne skupščine, pod- vzeli najenergičnejše ukrepe, da preprečijo ustvaritev takega usodepolnega položaja.« Sklepi voditeljev strank narodnega sporazuma nt potrebujejo posebnega razlaganja. Taki so, kot so morali biti z ozirom na položaj v državi in še posebej z ozirom na jasno izraženo voljo večine ljudstva, ki je dalo opoziciji dobrih 300.000 volilnih glasov več kot pa takozvanemu nacijonalnemu bloku. Kakor se je narodna volja odločno pokazala, tako bo tudi enotna in složna zveza opozicije v skladu s to voljo zvesto in odločno nadaljevala boj proti nasilju in korupciji ter vodila edino mogočo in koristno politiko bratskega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi. jr^ vj 0.5 Strašne so te zabite bolečine!: Poiajšavajo jih ¡edino Aspžrin- tabfete Pazite na modro - bc'o-rdcic pečatno znamko. ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker »etn kurvl «ukno v vele rgo vini R STERMECKI v Celju Sie<'. 24, katera razpotilja trpetno snkn m D ^0'—, močen še jot m D 70— fiai kamram m D 90 —. I liStrovani cenik z črez 1000 sl.kami s- pošlje vs> bemu zastonj, > z rci od sukoa ka > garna in razne manutaktur-ne robe pa san o za 8 d i na ogled. Kdor pride z vlakom o-sebno kupovat, dobi naku u p?imeino povrnitev vožnje. Naročila črex D 50) — poštn. prjstu. Trgovci eu^rcs cene. NOVE KNJIGE. Božične in druge mladinske igrice. Zbrala S. M. S1 rafina Zdolšek, šolska sestra v Mariboru. Založba Tiskarne sv. Cirila. Obseg 80 strani. Cena 11 D. Knjižico smo že zelo potrebovali. Saj ni bilo za razne božične io druge prireditve dobiti primernih iger. Knjižico topit priporočamo. živ pokopan. Po angleškem izvirniku A. Bennetla priredil Paulus. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Obseg 144 strani, oena 8 D. To je X. zvezek Cirilove knjižnice. Povest je jako mična, zato bodo gotovo vsi prav radi segli po nji. Spominjajte se Diiaške večerje! porjeb mons. dr. Antona Medveda. Koliko znancev ter prijateljev, oboževateljev in onih, ki so ga spoštovali, je imel rajni dr. Medved v življenju, je dokazal njegov veličastni pogreb v soboto popoldne. Najstarejši Mariborčani so rdeli po pogrebu: Toliko ljudstva iz vseh stanov še ni videl doslej Maribor pri nobenem sprevodu, kakor pri dr. Medvedovem zadnjo soboto. Ljudi prešteti, ki so šli v sprevodu in onih, ki so v tesno strnjenih vrstah gledali sprevod, ker se niso mogli več uvrstiti, je bilo nemogoče. Dr. Medveda je spremljal na njegovi zadnji zemeljski poti celi Maribor ter zelo veliko ljudi iz mariborske okolice. Pogreb, kakor ga je imel v soboto pokojni dr. Medved, je imel samo on, ker je bil tako od vseh priljubljen, pri vseh znan in od otroka do najstarejšega globoko spoštovan. . Pogreb pokojnega dr. Medveda bo ostal Mariboru in vsem onim, ki so se ga udeležili, v nezabnem spominu. Pred hišo žalosti in v stolni cerkvi Dr. Medved je umrl v mariborski bolnici in od tamkaj so ga prepeljali pod streho njegovega tovariša, g. stolnega župnika Moravca, kamor je pokojni v življenju zahajal najrajše. V pritličju stolnega župnišča so truplo pokojnega položili na mrtvaški oder. # V četrtek, petek in še v soboto predpoldne je bilo stolno župnišče oblegano od Mariboržanov, ki so šli vsi še enkrat pogledat in pokropit svojega ljubljenca. Vse te dni je bilo pred hišo žalosti toliko ljudi, da je morala policija kropilce uvrščati, sicer bi bilo prišlo do prerivanja in gneče. V soboto popoldne pred drugo uro se je napolnil Stolni trg pred župniščem z množicami, zastopniki vojaške in civilne oblasti, z duhovniki, odposlanci raznih uradov, društev in organizacij. Videli smo 7 društvenih zastav, med temi dve orlovski, in sicer mariborskega in ljutomerskega odseka. Duhovnikov je bilo dotovo nad 100. Bili bi pa malodane prihileti vsi iz cele škofije, ako bi ne bil pogreb slučajno v soboto. Ob 2. uri je prišel pred hišo žalosti gospod škof dr. Karlin v spremstvu kanonikov. Škof je blagoslovil krsto pred župniščem. Obe mariborski pevski društvi: Glasbena Matica in Drava sta zapeli vsaka po eno kitico od one ganljive »Vigred«. Nato so prenesli krsto v stolno cerkev, kjer so se i pod vodstvom g. škofa pele mrtvaške molitve in je | prevzvišeni še enkrat blagoslovil truplo. Po končanih mrtvaških obredih je pokojnemu govoril v slovo go-j spod škof. V kratkih, a v srce segajočih besedah nam je slikal pokojnega kot nad vse dobrega človeka, moža visoke učenosti in neustrašenega rodoljubja. Povdaril je posebno, da je bil nezabni doktor v svojih pridigarskih besedah ognjevit kakor apostol Pavel, Po Pavlovem vzgledu je skušal tucli on med Slovenci vse preroditi za Kristusa, oznanjajoč leto za )>atom besedo božjo po vseh cerkvah širne lavantinske škofije. Prvi in glavni poklic v dr. Medvedovem življenju je bilo oznanjevanje besede božje, druga njegova življenjska naloga mu je bila — šola — vzgoja naše srednješolske mladine. Pokojni dr. Medved je bil v šoli: mojster svojim učencem, njihov junak in dobrotnik. Dobrote je delil v šoli kot profesor, a tudi svojo listnico je odpiral in delil dijaštvu denarne podpore v toliki meri, da je umrl kot siromak. Ljubilo ga je vse, ker je bil najboljši pridigar, najboljši profesor in za vsakega je imel prijazno besedo in tolikanj postrežljivosti, kolikor je bilo v njegovi moči. Škof dr. Karlin se je končno poslovil od rajnega kot njegov bivši tovariš pri višjih študijah v Rimu » starokrščanskimi in v prve krščanske spomenike vklesanimi besedami, ki se glasijo: Anton, srečen v miru! Škofovim ganljivim besedam je sledila iz ust cerkvenih pevcev na stolnem koru latinska žalostink;. Petje je bilo spremljano od orgel in pozavn. Izpred stolne cerkve na pokopališče. Po končanih mrtvaških svečanostih v stolni cerkva se je začel sprevod izpred cerkve na magdalensko pokopališče na Pobrežje. Pogreb je vodil gospod stolni dekan dr. Tomažič ob asistenci dr. Medvedovih tovarišev g. profesorja Vrežeta in braslovškega g. dekana Martina Medved. Sprevodu na čelu je igrala železni-čarska godba, bili so Orli, duhovščina, za krsto pokojnikovi sorodniki, za lemi g. veliki župan ter zastopniki vseh mariborskih oblasti, uradov, organizacij, društev in ljudske množice vseh slojev, stanov in obeh narodnosti. Sprevod je bil dolg od stolne cerkve do Pobrcžja in še ob vsaki strani je bilo natrpano polno ljudi, ki m gledali, a niso mogli v vrsto. Na pokopališču je gospod stolni dekan opravil pogrebne molitve ob odprtem grobu in se med ihtenjej» navzočih v kratkih besedah poslovil od nezabnega nar» rajnega,, kateremu dolguje cela Slovenija trajno hvaležni spomin. Poslovilnim besedam g. dr. Tomažiča jc sledila k<»l zadnje slovo nagrobna pesem »Blagor mu«, katero jf pHo društvo Dj-ava. Tako je t »rej končala zadnja pot vsem nezabneg* nam dr. Medveda. Legel je s pokojnim v grob mož, lo je znal na svoje blago srce pritegniti vsacega, kateremu je bil pridigar, učilelj, prijatelj ter znanec in takih mož je bilo doslej med nami malo, a še ti, ki so bili, so nan> žalibog zadnja leta po preobratu legli v prezgodnji grot1 Strani. Politični ogled. i, r4 Država SBS. K« so volitve dne 8. februarja pri vsem tem, kar se p počenjalo od strani radikalov in samostojnih demokrat iorv, pustile nespremenjene postojanke Slovencev in Hrvatov in ker je opozicija dobila povrh še dobrih 500.000 glasov več kot pa vladna zveza, so začeli tudi radikali rarmišljati, da ne bo šlo drugače kot s sporazumom. Ne-matna večina ni dovolj varna in radikali tudi dobro vidijo, da bi imeli pri nadaljevanju zveze s Pribičevičevimi demo «Tati samo škodo. V svojih zahtevah so postali demokrati «io drzni. Zahtevali so več vladnih mest kot so jih imeli doslej, v prvi vrsti pa ministrstvo za notranje zadeve. Ra-ttali na zahteve ne odgovarjajo, pač pa često pokažejo, flb ne mislijo dati, ampak vzeti. Za pondeljek sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bi se imelo razpravljati o tem, kdaj naj da vlada ostavko, je bila v poslednjem trenutku preložena. Pašič je sklical samo sejo radikalnih ministrov. Ta Pašičev korak je («budil med samostojnimi demokrati živahno zanimanje in potrtost Radi tega je Pribičevič s svoje strani sklical v ministrstvo za prosveto svoje ministre. Ta razcepljenost fet ločene seje Obeh vladnih skupin se živahno razmotrivajo hi spravljajo v zvezo z najnovejšo smerjo nekaterih radikalov, ki so uvideli, da ne mere jo voditi sedanje politike fei da se morajo v glavnem na ta ali oni način približati glavnemu vprašanju naše državne politike, to je ustvarjanju sporazuma. Radikali niso o svojih konferencah dajali «obenih obvestil. Z ozrrcm na dosedanje delo radikalne stranke in nje-*o sedanje vodstvo ima opozicija najtehtnejše vzroke, da sumi neodkritorčnost in nove prevare. Danes se dobro vidi; kako velika napaka je bila, da se ni pred štirimi mesci, pustilo Ljubi Davidoviču nadaljevati uspešno politika sporazuma. Četudi bi se danes hoteli vrniti na to črto, so bile vendar vse težave nepotrebne. Edini stvarni izhod iz krize »o nove in take .volitve, ki bi dale točen ieraz ljudske volje. Združena opozicija je dolžna zastaviti vse svoje velike moti v to, da izzove nove volitve, ki bi dale tak parlament, ki M bil stvaren izraz ljudskih želj. Smrt nemškega državnega predsednika. V soboto zjutraj je umrl prvi predsednik nemške republike Friderik Ebert. Pokojni državnik se je rodil 4. 2. 1871 v Heidelbergu. Kot rokodelec-sedlar je prepotoval eelo Nemčijo ter je neumorno in uspešno snoval delavske strokovne organizacije in politično socialdemokratsko atranko, kateri je predsedoval od leta 1913. Leta 1912 je bil prvič izvoljen za državnega poslanca, po sprejetju wei-m ar sike republikanske nemške državne ustave leta 1919 je pa postal državni predsednik. Po ustavi se izvoli za pred- j »ednika kandidat, ki doseže popolno večino glasov, če pa Inke večine ni se pa črez 14 dni volitve ponovijo in tedaj ! tmaga kandidat, ki dobi največ glasov. Če sta dva enako 1 močna, pa odloča žrebanje. Smrt predsednika Eberta je ležka preizkušnja za Nemčijo. Svet vznemirja misel, da bi megli pri volitvah novega predsednika zmagati združeni odkriti in prikriti monarhisti. 'Republikanci — socialisti Katoliški centrum in demokrati — mislijo postaviti kot skupnega predsedniškega kandidata voditelja centruma in bivšega kanclerja dr. Marxa. 1 Italija. Poslanska zbornica se skliče dne 23. marca ter bode zborovala do dne 9. aprila. Delovni progTam bo obsegal proračun in par manjpomembnih zakonskih načrtov. Zakonskih načrtov o tisku in tajnih društvih pa vlada baje v tem kratkem zasedanj ime predloži. S tem hoče podpreti prizadevanja, da se aventinska opozicija vrne v parlament. Opozicijske skupine na Aventinu doslej še niso sprejele gotovih sklepov glede svojega ravnanja ob morebitnih vo Btvah. Močno stanje je za to, da se opozicija volitev vzdr- ii, o ddruge strani pa se uveljavlja prizadevanje, da se osnuje skupen volilni blok aventinske in parlamentarne opo-«icije. Za tem načrtom stoji baje sam Giolitti. Rr. policijski komisarijat v Mariboru, štev. 371/34-35. Maribor, dne 23. februarja 1925. Uradni popravek. Uredništvu perijodičnega lista »Slovenski Gospodar« v roke odgovorn. urednika g. Januša Golec-a : v Mariboru, Frankopanska uL 20. Z ozirom na članek »Ustavili so nas«, »Zakaj je bil torej naš list ustavljen«, v Vašem listu z dne 19. februarja 1925, št. 10, blagovolite objaviti v Vašem listu v eni prihodnjih številk pozivno na § 19 tisk. zakona z dne 17. 12. 1862 avstr. drž. zak. št. 6 za leto 1863 sledeči po pravk: Ni res, konzorciju »Slovenskega Gospodarja« ni bilo nobenih sprememb, zato se tudi niso mogle prijaviti, temveč res je, da so glasom uradnih ugotovitev pri konzorciju »Slov. Gospodarja« nastale med izhajanjem lista spremembe, ki se niso prijavile, vsled česar je bil primoran tuk «rad prijaviti državnemu pravdništvu v smislu § 11 tiskovnega zakona izdajatelja, odgovornega urednika in tiskarja, kar bo dalo povod, da obravnava to zadevo pristojno sodišča. . Ni res, da bi bil moral policijski komisarijat, ako je bil «menja, da g. Vladimir Pušenjak nima zakonito zahteva-*dh lastnosti kot odgovorni urednik že leta 1921 njegovo prijavo aavrniti in zahtevati drugega urednika, temveč res je, da je bila glasom za vsakogar veljavnega določila § 10 tisk. zak. dolžnosti izdajatelja, odnosno odg. urednika, odr nosno tiskarja,. čim jim je postalo očito, da je prijavljeni odgovorni urednrk Vladimir Pušenjak v svojstvu kot narodni poslanec in tudi drugače večinoma odsoten iz Maribora in tedaj ni zamogel opravljati poslov odgovornega urednika, to spremembo oblasti prijaviti Ni res, »da se je utemeljitev ustavitve morala napraviti, četudi juridično nikakor ne drži«, res pa je, da se je začasna ustavitev izhajanja »Slovenskega Gospodarja« in prepoved nadaljnega izhajanja »Straže« izrekla na podlagi uradnih ugotovitev, ki so v obeh slučajih označene točno v zadevnih odlokih. Ni res, »da je ustavitev »Slovenskega Gospodarja« in »Straže« Žerjavovo delo, pri čemur mu je seveda pomagal gospod veliki župan dr. Pirkmaier, od katerega je odvisen policijski komisarijat«, temveč res je, da je policijski ko misarijat kot policijska oblast I. stopnje izdal tozadevne odloke po uradoma izvršenih ugotovitvah. Vodja policijskega komisarijata, policijski nadsvetnik: Kerševan. Br. 127/pov. »Slovenski Gospodar« št. 10 iz 1925; uradni popravki. Uredništvu »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. 1. Z ozirom na članek, ki je bil objavljen v Slovenskem Gospodarju štev. 10 z dne 19. februarja 1925 pod naslovom »Liberalni advokat dr. Milan Gorišek«, Vas pozivam, sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona od 17. XII. 1862 avstr. dr. zak. štev. 6 iz leta 1863, da objavite v prvi ali drugi številki Vašega lista, ki izide po prejemu tega poziva, nastopni popravek: Ni res, da se je dr. Milan Gorišek, odvetnik v Št. •Lenartu s pomočjo velikega župana dr. Pirkmajerja polastil okrajne hranilnice, res pa je, da dr. Milan Gorišek ni niti v direktoriju, niti v upravnem svetu, niti v gerentstvu okrajne hranilnice v Št. Lenartu, in da bode glede osebe gerenta pri okrajni hranilnici še le odločilo ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani. 2. Z ozirom na članek, ki je bil objavljen v Slovenskem Gospodarju štev. 10 z dne 19. februarja 1925 pod naslovom »Pri Sv. Antonu v Slov. gor.« Vas pozivam, sklicujoč se na par. 19 tiskovanega zakona od 17. XII. 1862 avstr. drž. zak. štev. 6 iz leta 1863, da objavite v prvi ali drugi številki Vašega lista, ki izide po prejemu tega poziva, nastopni popravek: Ni res, da je dal veliki župan dr. Pirkmajer aretirati agitatorje SLS, ker sta Lipold in Gorišek morala neprostovoljno zapustiti Sv. Anton, res pa je, da je bilo 6 fantov in 1 oženjeni moški, ker so glasom ovadbe izvršili nasilni napad na avtomobil, v katerem se je vozil dr. Lipold, v svrho preiskave predvedenih srezkemu poglavarju, kjer so bili takoj po zaslišanju še istega dne zopet izpuščeni. Srezki poglavar Maribor, levi breg, dne 25. 2. 1925. Dr. Ipavic. Prireditve. Središka orlovska mladina priredi v nedeljo, dpa 15. marca v Društvenem domu v Središču svojo lil. telovadno akademijo. Spored obsega 15 izbranih telovadnih točk, ter obeta po svoji pestrosti prekositi obe-dve dosedanji akademiji. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina sedeži 8 in 7, stojišča 4 I). Domačini, okoličani ter bližnji Orli in Orlice, prijazno vabljeni. Bog živi! Ormož. Katoliško prosvetno drštvo oziroma Marijina družba priredi dne 8. marca po večernicah ob pol 16. uri v Katoliškem domu igri s petjem »Ljubezen Marijinega otroka« in »Strahovi«. Orlovski odsek na Polzeli ponovi dne 8. marca A. Medvedovo tragedijo v 5. dejanjih »Za pravdo in srce« v dvorani g. Novaka v Grižah. Začetek ob 3. uri popoldne. Igra opisuje kmetski upor v 16. stoletju. Prijatelji mladine, uljudno vabljeni! Bog živi! Tedenske novice. Duhovniške vesti in spremembe. Prihodnjo nedeljo 8. marca bosta pri sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru premicirala dva mlada kapucinska patra Eduard Vo-grin in Hugolin Prah. — Bivši provizor na Pernicah g. Martin Verzelak je nastopil bolezenski dopust in se je nastanil pri Sv. Janezu pri Marenbergu. Prestavljeni in nastavljeni so sledeči gg.: Karol Lampret pride za župnika na Pernice. Anton Ranlaša je nastavljen kot ka-plan-ekspozit v Veliko Poljano (Prekmurje), Janez Greif je prestavljen iz Št. Ilja v Slov. gor. v Turnišče v Prekmurje. V Št. TI j pride Franc Babšek. Janez Ogulin je prestavljen na Tinje na Pohorju. ' Županom in krajevnim organizacijam SLS! Te dni izdamo malo knjižico: »Kako pravilno sestavljati in popravljati volilne imenike?« Knjižica poljudno in priprosto razlaga zakon o volilnih imenikih; priloženi so tudi obrazci za uradno popravo, reklamacije itd. Knjižica bo stala 2—3 dinarje. Naroča se pri: Tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Prepis stalnih volilnih imenikov za skupščinske volitve. Ker so predsedniki volilnih komisij odnesli stalne imenike in se isti sedaj nahajajo v Beogradu, si morajo občine nemudoma pri okrožni sodnip naroČite uradni prepis. Za ta prepis je treba plačati odškodnino, ki pa ni vehka. župan, ki do 21. marca ne bo predložil okrožni sodni j i uradno popravo volilnih imenikov za skupščino, pride v neljub položaj, da bo kaznovan po določilih zakona o volilnih imenikib. Zaupniki, opozorite gg. župane na to okolnost. Izterjevanje davkov. Pod sedanjo Pašič in Žerjavovo vlado se marsikaj godi, kar ni prav. Dočim Žerjavov poslanec Pivko po shodih govori, da bo mižal davke, pa dobivajo kmetje in obrtniki položnice od davčnih uradov, na katerih so napisane ogromne srote. Taki, ki so leta 1924 plačali vse davke, dobivajo terjatve za »zaostanke«. Govori se, da je finančna oblast dobila nalog, da mora še za nazaj izterjevati davke; torej še za leto 1924. Strašno je to! Kam bomo prišli! Kmetje in obrtniki iščejo posojila za plačevanje davkov in pristojbin. Začenja se zopet doba splošnega zadolževanja. ' Mi ostanemo trdno in zvesto na strani naših po slancev; le vstrajajte! Tako se glasi sklep županov in zaupnikov iz okra ja Maribor na zaupnem sestanku dne 2. marca. Pod predsedstvom gospoda Florjančiča se je tega dne zbralo v Mariboru lepo število najboljših mo£ iz mariborskega okraja. Poslanec Žebot je poročal i> položaju ter o pripravah za bodočnost. Zaprti poštni uradnik se piše Vladimir Koser; Koserj iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. pa z njim niso niti v sorodu. Od Sv. Jurija ob Pesnici smo prejeli tole: Zadnji do pis v Vašem listu »Smola nadučitelja Robnika« temelji deloma gotovo na netočni poučenosti piscevi. «Kolikor zadeva nadučitelja Robnika, se mu ne more dokazati da se je dai plačevati od Sudmarke ali šulferajna; glede naše finančne straže pa se tukaj tudi nikjer ni govorilo o tem. da bi se bila udinjala Robnikovi politiki. Toliko resnici na liubo - F. S. Žalostna novica od Sv. Jurija v Slov. gori. Dne 23 svečana se je smrtno ponesrečila 20 letna Antonija Or-nik, hčerka ugledne družine Franca Ornik v Srednjem Gasteraju. Pri kuhanju svinjske piče se ji je vnela obleka, ker ni bilo hitre pomoči blizu, je ista na njej popolnoma zgorela ter se je tako opekla, da je črez par ur v groznih mukah izdihnila svojo blago dušo. N. v m. p. Zgodnja kača. Posestnik iz Št. Ilja v Slov. goricah nam poroča, da je te dni naletel v svojem gozdu na dolgo belouško. Razno od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Volitve so zn našo župnijo izpadle častno, dasi so se razni Muršaki. Murki in drugi pehali za Pivka in Puclja. En del žup-ljanov je na volišču v šoli oddal rvoje glasove naši SLS. Bišanci pa so šli v Gočovo ter tam skupno z Gočovci pokazali, da ne marajo ŽerjSvovih cekinov. Dr. šala-monov shod pri Muršaku je donesel Pivku 16 krogljic; še bolj klaverno si je pa obnesel Gorišekov poskus, dn pridobi z imenovanjem Murka iz Biša in Kramberger-ja iz Gočove v krivično vzpostavljeni okrajni zastop Sv. Lenart volilce iz teh dveh občin za Žerjava; dva Murko va glasa iz Biša in trije Krambergerjevi iz Gočove je bil celi profit; Bišanci in Gočovci teh dveh niti za župane ne marajo, pa misli Gorišek, da imata kak vpliv na občane! — Naj omenim še dopisunčeka v »Kmetijskem listu«. Bahato se je razkoiačil v «imenu vseh vseh samostojnih bišečkih in gočovskih kmetov«, prerokoval smrt in pogin vsem klerikalcem, zlasti pa obljubljal obračun našemu gospodu župniku! Pa 8. svečan je odnesel našemn gospodeku Dragotu vso zmago, ves obračun. Niti njegovi plakati na vaški lipi ga niso mogli izvleči k blata! Da, da, vse je volilo te »farje«, kakor si se sam izrazil na dan volitev! Pomni: zvezda Murkovt: je šla v zaton! — V tekočem tednu smo imeli v Bišii »potujoči kino«. Ko pa je odšel, se je posestnik izrazil, da v celi okolici ni našel tako neolikanega občinstva! Ni čuda, prvi večer je kričal bišečki Murko ter oponašal ljudem siromaštvo, drugi večer so se pa fantje stepli kar z noži, da je trebalo opolnoči iskati zdravnika! Žalostno in grdo za vse! Minul je pust z raznimi sokol-skimi, orjunskimi m drugimi plesi, katere so tudi naša dekleta, prav pridno obiskovala. Se bodo spametovale kedaj?! Pri Sv. Trojici se vršijo prihodnje dni duhovni vaje za fante. Mladeniči, katerim vam je mar dobro ime in pošteno srce, obiščite njih! Kmetijskim strokovnjakom! V Sloveniji bo popol-r niti že v kratkem 3 mesta kmetijskih strokovnjakov v javni službi. Gg. tovariši, ki bi se za nameščenje v dri službi zanimali, dobe natančneje informacije potom društva. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo, Maribor — vinarska šola. Smrt našega pristaša v Središču. V petek, dne 27. februarja je izdihnil svojo blago dušo posestnik Matija Bedekovič. Bil je dober bojevnik v naših vrstah in dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Da pa je bil tudi splošno priljubljen, je pokazal veličasten pogreb, katerega se je udeležil središki Orel in velika množica srediških faranov. N. v m. p. Novice od št Jošta na Kozjaku. Letošnji predpust je bil zelo živahen. Razdeljeni na štiri volišča in kljub slabemu vremenu smo v enotni in mnogobrojni fronti volili našega dr. Korošca. Najbolje so odrezali Lipjani, se jim pač pozna, da »Slov. Gospodarja« berejo. Zato čast in hvala jim! Tudi Strmčani niso daleč za njimi ostali; od leta 1923 so celo močno napredovali. Samo Globočani so glede udeležbe nekaj nazadovali, par kme tov se je dalo celo premotiti, da so vrgli kamen na svojo mater — Slovenijo. To pa vsled strastne agitacije nasprotnikov. Upajmo, da zmoto spoznajo in popravijo. Zmotiti se, je človeško, v zmoti ostati je nespametno, pravi pregovor. Naročimo si krščanski list »Slov. Gospodar«, ki nas bo v vsem dobrem poučil in utrdil. Zavedajmo se tudi gesla: Sloga jači, nesloga tlači. Da je bil naš volilni uspeh tako velik, se imamo zahvaliti gospo Strau 4. »SLOVENSKI GOSPODAH«. 5. marta líüü»-. du Kudru iz Griž in gospodu T urniku iz Polzele, ki sta imela pri nas na Svečnico krasen shod. Gospodoma prav lepa hvala za trud, »mi pa ostanemo, kakor smo bli, enega duha, ene krvi«! — Na pustno nedeljo se je pa razgibala naša mladina. Možje in fantje ¿o uprizorili igro: »Kmet Herod«, dekleta pa: »Zakleta soba v gostilni pri zlati goski«. Fantje so svoje vloge izborno rešili. Gašpar in Matijče sta igrala tako izborno, da bolje ni mogoče. Smo se vsaj enkrat pošteno nasmejali. Tudi dekleta so svojo težko igro primeroma dobro pogodile, samo poznalo se je, da je bilo premalo vaj. Bila je častna tekma, a takrat so možje in fantje odnesli venec ; zmage. Ve dekleta se pa ne dajte ugnati na potu umske in srčne izobrazbe. Poslušalcev je bilo veliko in so bili zelo zadovoljni. — »Slov. Gospodarjev« prihaja k nam j 22, »Domoljuba« 2, »Glasnikov« 33, »Bogoljubi« 3, misijonskih listov 11. V misijonsko družbo je vpisanih pol stotine, v svetem letu se pa hoče nekaj družin posvetili presv. Srcu. — Če še omenim, da smo imeli v tako anali župniji in tako kratkem času kar 5 porok in 8 ¡krstov, je več kot dokazano, da je bil letošnji predpust j zelo živahen. Smo pač fantje od fare! Živijol ' Požar pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Dne 16. febru- j arja t. 1. je v Tajnkovi hiši, stoječi blizu podružnice Sv. ; Janeza Krstnika v tukajšnji župniji izbruhnil požar, iki je razen te hiše upepelil celo cerkveno hišo; pri po-družni cerkvi pa vso streho in deloma notranjščino zvo aiika. Tudi blagodoneči zvon je bil pri tej priliki poškodovan. Žalosten prizor nudi sedaj prej tako ljubeznjiva j cerkvica. Škoda je ogromna. Da se mora ta starodavna ¡podružnica popraviti, trkajo okoličani na mila srca, da ] jim pomagajo na ta ali drugi način. Milodare hvaležno «prejema župnijski urad Sv. Štefan (p. Šmarje pri Jel- j šah). Iz Št Lenarta nad Laškem. Že dolgo se iz našega j Št. Lenarta ni oglasil noben dopisnik, tudi jaz bi se ne, j a so me prisilil naši »vrli« slabostojneži. Torej, prosim 1 nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu: Volilna borba je za nami. Kakor vedno, tako so tudi zdaj udrihali nasprotniki po nas, našem časopisju in po duhovnikih, kar pa nam nič ni škodovalo, ampak še koristilo, ker marsikateri je še opravem času ovidel, da so temelji drugih strank narejeni iz lažnjivih obljub in hujskanja •proti veri in duhovščini, ter je oddal krogljico v prvo iškrinjico. Ker so tako propadli ti samostojni, da so komaj svojega generala Puclja še obdržali, zato se zdaj j zaganjajo v nas in nas osebno napadajo s priimki, ka- j ikoršne zaslužijo sami. Pred volitvami je neki »Masle« ' trdil, da kateri je količkaj poskusil vOj<*~K,i stan, ta ne . !bo volil SLS. Zdaj laliko vidi, da je večina mož in fan- j lov, ki so poskusili več vojaškega stanu, vojno in ujet- ; mištvo, volilo SLS. Dotičnik naj ne hodi z maslom na glavi na solnce,'-in naj''se nikar ne ponaša s svojo vo- ; jaščino, ki je ni dalje služil kot 2 meseca, a še to v Ljubljani. Svetujemo mu, naj napram nam miruje, in rajši zapoje tisto »rebarsko pesem«: »Jutri bomo pa tžganke jejl.« Pa tudi v Malih Grahovšah je en prav ( »olikan« samostojnež, ki menda nima drugega opravila, kakor da poštene ljudi obira, ter neti prepir in sovraštvo. Zato možje in fantje, zapomnite s" te in obračunajte ž njimi ob priliki občinskih volitev. Ne dajmo se vladati od takih ljudi, ki pravijo, da se petelin dobro proda, čeprav je sosedov. Stojmo trdno kakor skala in delujmo za pravično stvar. Za danes dovolj. Če pa se bo petelin-cek spenjal čez plot domači, dobil jih bo po krači. — j ■Štlenartski »kleiikalec«. Iz Slivnice pri Celju. Poročil se je ugleden posest- | iiik in naš zvesti somišljenik g. Štefan Čuješ iz Šmar- 1 ja pri Jelšah z gdč. Tončko Seličevo, hčerko znane Se-ličeve rodbine v Slivnici. Mlademu paru obilo sreče! POROTNA ZASEDANJA. Porotno sodišče v Mariboru. * Ubijalec. Dne 2. t. m. se je pričelo v Mariboru prvo letošnje porotno zasedanje. Prvi dan je porota obravnavala dva slučaja. Kot prvi se je zagovarjal 24'letni delavec Jakob Bezjak iz Zabovcev radi uboja. Obtožnica mu očita, da je šz maščevanja ubil Franca Feguša, ker ga je ta karal v j gostilni Franca Korošca radi prepirljivega obnašanja. Jak. Bezjak je čakal na Feguša pred gostilno in ko je ta ob 4. i uri stopil na cesto, ga je udaril ubijalec z ročico po glavi, da mu je zdrobil lobanjo in je nesrečnež kmalu izdihnil. Ubijalec je pred poroto priznal svoje dejanje, izgovarjal se je pa s pijanostjo in razburjenjem. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. Vlom. Radi vloma in tatvine sta se zagovarjala istega dne Avgust Punčuh iz Pirane v Istri in Jakob Fras a Pobrežja pri Mariboru. Dne 14. decembra sta vlomila v Mariboru | na Aleksandrovi cesti v trgovino Marije Naveržnik. Odnesla sta večjo množino najfinejših kož in gamaš. Orožniki in policija so tatove kmalu izsledili. Zagovarjala sta se tako, da sta zvračala krivdo drug na drugega. Ker sta bila že večkrat kaznovana, jima . je sodišče prisodilo po pet let j težke ječe. Tatinski sestri. Drugi dan sta se zagovarjale pred poroto dve mladi tatici, Marija in Ana Kovač. Prva je stara 19, druga pa še le 14 let. Služili sta s svojo materjo iri posestniku Antonu | Kohiberger v Šobru v Prekmurju. Posestnik jima je popol- : moma zaupal; mladi Lzprijenki sta pa njegovo zaupljivost , izrabili ter ga okradli. Nekega dne je namreč Kohiberger opazil, da sta obe sestri izgirili, z njima vred pa je zmanjkalo tudi 35.000 dinarjev. Podal se je sam na zasledovanje ter Ano našel v Novi vasi pri Mariboru, dočim so Marijo prijeli v Varaždinu. Obe sla z ukradenim denarjom ¡veselo živeli v družbi raznih moških. Porotniki so potrdili krivdo tatvine in Marija je dobila 18 mescev in Ana 6 tednov težke ječe. ¡ Celjska poifota. istega dne, kot v Mariboru, se je pričelo porotno zar sedanje tudi v Celju. Uboj. Pred porotniki je stal Franc Jesenek, 191etni posestnikov sin v Bovšah pri Vojniku, ki je dne 28. septembra 1924 iz zasede ubil kmetskega fanta Karola Podergajs, fanta Razboršeka pa nevarno poškodoval. Celi uboj je bil prvotno zelo zavit v 'temo, ker orcžništvo dolgo ni moglo , izslediti pravega krivca. Prvotno so zaprli pet fantov, ki so bili na porotni razpravi dne 29. novembra 1924 oproščeni, i Jeseneka so še le pozneje izsledili. Pred poroto je svoj ! zločin priznal. Obsojen je bil na poldrugo leto težke ječe. Smrtna obsodba. Dne 2. t. m. je celjska porota izrekla smrtno obsodbo nad 241etnim delavcem Francem Podlesek iz Spodnjih Pchancev. Obdolžen je, da je umoril in oropal v Vojskem dne 18. oktobra 1924 Ano Klakočer, ki je stanovala popolnoma sama v samotno stoječi hišk Po umoru je zakopal svojo žrtev v kleti med neobrezano peso. Na glavo ji je položil 20 kg težki kamen, da bi nastal sum, da je Klakočer zadela smrt vsled nesrečnega slučaja. Zdravniška preiskava in pa izropano stanovanje so dokazali, da je bila Klakočer umorjena. Sum zločinstva je takoj padel na ob- j toženca, ki je razprcdajal nekatere oropane predmete. Pri- ' znal je, da je umorjeno Klakočer v družbi dveh tovarišev [ okradel, odločno pa je tajil roparski umor. Proti njemu so j pa govorili tako tehtni in odločni dokazi, da ga je porotno sodišče na podlagi teh obsodilo na smrt. Podleseka je ta smrtna obsodba hudo pretresla. Ko mu je predsednik sodišča izjavil, da je obsojen na smrt na vešalih, so mu solze napolnile oči. Gospodarstvo. KMETIJSKA DELA V MESECU MARCU. Na vasi v splošnem in pri živini. V marcu se začne odmikati nadušljiva zima pred osvežujočo pomladjo. Pod vplivom solnčnih žarkov se je stalil sneg in začela oživljati narava. Kako dobro- | dejna je moč solnčnih žarkov za ves človeški rod na zemlji, se ni'i približno ne da povedati. Blagor tistim prebivalcem v mestih, katerih stanovanja so obrnjena na južno stran, da mdrejo solnčni žarki neposredno padati skozi okna in presevati sobni zrak. Odprimo torej vhode na stežaj zlasti pomladnim solnčnim žarkom, da pokončajo s svojim sevom razne škodljive glivice, ki so se tekom zime naselile v naših stanovanjih. Otrok še ne puščajmo bosonogih na livade, ker je zemlja v marcu še premrzla za prosto tekanje. Cestno in drugo blato spravimo na kupe, da se se scedi ter zvozimo na polje. Kdor v letošnji suhi zimi ni iztrebil gnojnične jame, hišne mlake in drugih nabiralnikov padavin, ki so bili skoro vsi prazni, je brezbrižen gospodar. Voda v neiztrebljenih nabiralnikih (phlnicah) rada zasmrdi in postane nerabna. Ob lepem vremenu spuščajmo živino čedalje več na prosto (v tekališča), da se izprehodi, kar prija zdravju živine. V tem času začnejo živali menjati dlako. Zato jih je razen primernega snaženja s krtačo tudi zdatno krmiti, ker so za tvorbo dlake potrebne redilne snovi prav tako, kakor za mleko in meso. Na pašnike živine še ne gonimo, ker je objedanje prvih travnih klic za poznejšo rast trave škodljivo. — Glede vremena se najraje uresničuje sledeča prislovica: Če v pustu solnce kaže svojo moč, Prav rada mrzla je Velika noč; In kar že zgodaj v marcu zeleni, Pozneje se navadno posuši. V vinogradu. V prvi polovici marca se dovršuje rez vinske trte. Pozna rez slabi vinsko trto s tem, da se izceja trtni sok na sveži rezni ploskvi. To izcejanje utegne imeti tu- i di posledico, da ostanejo najbližnja očesca zaprta in ne ; poženo. Ko se je zemlja nekoliko osušila, začnemo kopati prvo kop. Ob tej priliki moremo gnojiti s hlevskim i gnojem ali z nmetnimi gnojili, ako tega nismo opra- ■ vili že v jeseni. Vsled izredno milega zimskega vreme- j na v letošnjem letu so mnogi vinogradniki prvo kop že dovršili, kar je vsekakor hvalevredno in koristno, če I pomislimo, da je v lanskem letu vsled neugodnega vremena tu in tam izostala druga in tretja kop in da so ne- i kateri večji vinogradniki z nezadostnim številom vini- ! čarskih družin takrat komaj prvo kop za silo obavili (n. pr. Osterberger v Halozah). — Vežemo ločne in stavimo kolje, ki naj bo vsaj 2 m dolgo, da moremo po- 1 letne mladike brez škode za razvoj nanj privezovati. S Režemo ključeke od amerikanske trte na dolgost 40—45 cm ter jih polagajmo do časa cepljenja v zemljo, in sicer na neprevlažnem in ne presuhem prostoru. Tla, ki so bila v jeseni rigolana, je poravnati in nakolitL Ako niso premrzla in premokra moramo začeti s sajenjem enoletnih ali dveletnih cepljenk. Pri sajenju je trte 2 cm visoko zasipati s peskom ali rahlo zemljo, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi se posušile. V sadonosniku. Mesec marec je tisti čas pred rastno dobo (vegetacijo), ko imamo v sadovnjaku navadno največ posla. Vršimo snaženje sadnega drevja, dokler ne začne poganjati. Pravilno osnaženo sadno drevje je pač najlepše spričevalo umnega sadjarja. Dokler bomo opazovali zanikernost in malomarnost v tem oziru, se ni nadejali znatnega napredka v sadjereji. Kakor sramot- no je za vsakega poljedelca, ki pusti rasti plevel na polju, prav tako nečastno je za vsakega sadjarja, ki trpi zanemarjeno drevje v svojem sadovnjaku. Glede snaženja sadnega drevja, kakor važnih sadjarskih opra vil sploh, je treba, da se posestniki sadnega drevja, ki niso strokovnjaki, dado podučiti od veščih sadjarjev. Koliko nedostatkov se vrši v tem oziru dan na dan, s* ne da povedati. Največkrat vidimo napake pri žaganju vej. Veje odžagamo tako, da izpade rana kolikor mogoče majhna. Žagati torej ne smemo pošev, marveč z rastjo veje v navpični smeri. Rane na mladem drevju, ki niso večje od 5 cm v premeru, zacelijo navadno same ob sebi, ako smo jih ob.ezali z ostrim nožem na rezni ploskvi. Takšni ran ni treba zamazati. Večje rane, zlasti na starem drevju, pa je treba na vsak način prevleči s cepilno smolo ali katranom, da jih obvaru jemo pred gnilobo. Votline v starem drevju izstrgajmo s kakšnim strgalnikom ter zadelajmo s cementom. Mlado drevje, ki smo ga vsadili pred par leti na stalen prostor, je pregledati ter po potrebi obrezatL Če smo odstranili vse pregoste veje v mladosti, ne bo treba žagati pozneje debelih vej na starem drevju, s čemer prihranimo drevju ogromne izgube hranilnih snovi, ki so bile potrebne za prirast nepotrebnega lesa in celitev ran. — Tu in tam opazimo, da gredo mlada drevesa dokaj hitu» kvišku, dočim ostajajo debla šibka ter kažejo gladko napeto kožo. Na takšnem drevju je treba pospešiti de-belitev debla s primernimi zarezami v skorjo. To storimo, ako prerežemo z ostrim nožem kožo na deblu v eni črti od vrha do tal, in sicer na dveh nasprotnih stra neh. Paziti moramo pri tem poslu, da prerežemo samo kožo in ne ranimo lesa. Če najdemo krepko rastoče drevje, ki ne rodi, storimo najbolje, če ga precepimo s primerno sorto. V tem slučaju cepimo v razkol ali pa v zarezo. V marcu je tudi še čas za sajenje sadnega drevja. Dobro je storil tisti, ki je pripravil jame in kolje v jeseni ali tekom zime, ker bo posel sedaj lahko in hitre izvršil. — V drevesnici cepimo divjake pri tleh ali n* vrhu debla. Okultante prirežimo na čepe, ako tega nismo storili v februarju. V jeseni zrigolani svet za nov drevesnični letnik zasadimo z divjaki primerne debelosti, katere bomo pozneje v avgustu očeslali na mestu. Na polju in travnikih. Na njivah je najprej prebranati vso jesensko oran- j je. Kar ni bilo preorano pred zimo, preorjimo sedaj \ pomladi, čim vreme dopušča. Ko se je zemlja nekoliko- I scedila in osušila, je sejati oves, letni ali jari ječmen jaro pšenico, grašico in bob. Te setve so navadno boljše čim raneje se posejejo. Za tem je pripravljati zemljo za koruzo in krompir. V pomladi je vselej več branaii nego orati. Večjo korist imamo namreč, ako v jeseni glo boko orjemo, spomladi pa dobro branamo, kakor če v pomladi gnojimo in orjemo. Ozimino je prebranati ali prevaljati, da pretrgamo prsteno skorjo ter s iem omogočimo pristop zraka do koreninic. Na travnikih se poslnžimo travniške brane v pol- j nem obsegu. Njeni premakljivi zobje naj okopajo vse travniško zemljo kar najtemeljitejše. Izpulijo pa naj tudi vso mahovino in nadležni plevel, ki duši trava Na vrtu. Na prisojnih mestih sejemo grah, peteršilj, mrkev zeler, solato, rano zelje in ohrovt. Koncem marca moremo sejati tudi pozno zelje, karfijol, paradižnike, pa!-ležan (Eierfrucht) in papriko. S sajenjem fižola, melon itd. je treba še počakati, ker so te rastline proti mrazu zelo občutljive, dočim grah prenese brez škode mraz od 4 stopinj. C. Vrtno zemljo kopajmo in gnojimo. Vrtnice, ki so prezimile na prostem odkrijemo in obre-žemo. V kleti Zapolnjujmo vino v sodih z vinom enake kakovosti in zračimo kleti v toplih dneh. Prvokratno pretakanje najmočnejših vin smo obavili v prejšnjem mesecu. Prazne sode žveplajmo redno vsakih 6—8 tednov, pri čemer se poslužujmo zažveplalnikov, ako nimamo-tankih azbestnih žveplenih trakov, pri kojih žveplo pri gorenju ne odpada. Z drugim pretakanjem čakamo št najmanj do srede aprila, ko se začenja kletna toplina znatno spreminjati. Prepogosto pretakanje vino slabi, ker mu jemlje preveč alkohola in dišečin, od katerih je odvisna v prav veliki meri vrednost vina. Zategadelj ravnajo slabo vinske trgovine, ki vina vsled pomanjkanja primerne; posodo prelivajo cesto iz soda v sod, bodisi zato,, da jih morejo držati v zapolnjenih sodih ali pa, da dobijo kletni prostor za druga vina. Iz tega je tudi umevno, zakaj so stara vina, četudi drugače brez-: hibna, glede alkohola revnejša, kakor so bila v svoji mladosti. Ako nam je vino po prvem pretakanju porjavelo, ga čistimo z želatino aLi rastlinskim ogljem (eponitom. enokarbonom). Da se napaka ne ponovi, mu dodamo obenem 3—5 g natrijevega bisulfila na 1 hI. V čebelnjaku. Čim nastane toplo vreme in se dvigne temperatur» v senci na + 8° C, se čebelice podajo v naravo, da se-očistijo. Da solnčni žarki prezgodaj ne zvabijo čebelic na plan, je treba žrela panjev obsenčiti, kajti v mrzlem zraku na prostem pod + 7° C bi čebele otrpnile in umrle, čebele, ki se zvečer, ko so se vrnile od trebitve v panj, dolgo časa ne morejo umiriti, ali ki tekajo nemirno po bradici so najbrž brez matice, če nimam* matice v rezervi, bo treba misliti na združenje, ko bo kazal toplomer nad + 8° C. Ponajveč odletajo in umira-jo na prostem bolehne in ostarele čebele. Zato nas naj ne vznemirja, ako najdemo precl panji ali na dn" panja nekaj desetin mrtvecev. Je to pač naravni p*1* jav normalnega izumiranja, če pomislimo, da v čafU napornega dela čebele-delavke ži"e k včjemu dva meseca. Ob lepem vremenu odstranimo mrtvece iiviucl } j 5. marca 15125. Sira» 5. grebljico, ali pa izvlečemo in očistimo oljnato lepenko, ki smo jo pri vzimljenjii dali na dno panja. Mrtve čebele pregledajmo pazno, dali se med njimi ne nahaja morda tudi matica, če imajo čebele malo ali celo nič obnižine, naj se natrosi na sat pristna pšenična, ržena, bobova ali grahova moka ter naj se postavi pred čebelnjak, da se morejo čebele poslužiti tega surogata za prehranjevanje zalege, če primanjkuje medu, naj se čebele v toplih dneh krmijo s toplo sladkorno raztopino, odnosno z razredčenim medom, v mrzlih dneh pa s po-kladanjem kandira v koščkih, če bi čebele trpele žejo, kar se pozna po debelih zrncih strnjenega medu v melu se v mrzlih dneh, ko čebele ne morejo izletati, lahko napoji čista gobica in potisne do gnezda. Y toplem času pa naj se postavi pred čebelnjak koritice z vodo, na kateri naj plavajo deščice, da bi čebele ne utonile. V marcu kmečko delo se začenja V vinogradu, v Vrt« in na njivi; So'.nce nad naravo se razpenja, Svet v pomladni se budi milini. Vekoslav Štampar. Naravoslovni podatki. Državni kmetijski kemični .zavod v Mariboru želi naslednje podatke: Spomladi naj se ugotovi, kdaj pridejo: Sturnus vulgaris (škorec), Chelidon rustica (kmetska lastavica z belim grlom), Ciconie ciconia (štorklja), Cuculus canarus (kukavica) in Scolopax rusticóla (kljunač) same ali pa nekaj ptic v malem številu. Kedaj so se pojavile ptice v jatah in kdaj so se trajno naselile. Na katero stran so jate od-letavale, to je, proti severu, iztoku ali zapadu. Za kljunače naj se javi, kdaj se je pojavil in kdaj je odšel, če je ostal trajno in če je gnezdil. Za kukavice naj se javi, kdaj se jo je prvikrat zapazilo in kdaj je prvikrat zakukaia. Mariborski tržni dan. Dne 28. februarja je bil mariborski trg zelo dobro preskrbljen, toda srednje obiskan in tudi prodalo se ni mnogo. Bilo je 66 slaninarjev, ki so prodajali svinjino po 25 do 35, slanino po 22 do 30 in drob po 15 do 20 dinarjev; domači mesarji so prodajali govedino po L> do 20, teletino 17 do 20, svinjino po 18 do 22 in ovčje pa po 15 dinarjev kg, v mestni mesnici pa so prodajali govedino po 15, teletino po 18 in svinjino po 22 dinarjev kg. Perutnina. Bilo je je samo okoli 200 komadov, cene so bile kokošem 25 do 60, racam in gosem 60 do 100, puranom pa 100 do 125 dinarjev komad. Domači zajčki so se prodajali po 10 do 50 dinarjev komad1. Krompir, sadje, zelenjava in druga živila. Krompir so prodajali po 10 dinarjev mernik (VA kg), čebulo po 3 do 6 dinarjev venec. Zeljnate glave, ohrovt in salata 2 do 6 dinarjev komad, kislo zelje 3.50, kisla repa 2 dinarja kg, jabolka 2 do 6, hruške 10 do 20 dinarjev pg, jajca 1.25 do 2, limone 0.75 do 1.50, pomaranče 1 do 2.50 dinarjev komad, fige 6 do 10 dinarjev venec. Lončena in lesena roba se je prodajala po 0.50 do 1.60 dinarjev komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 26. februarja (pepelnica) je samo en kmet pripeljal en voz sena, v soboto pa je bilo 7 vozov sena in 12 vozov slame na trgu. Cena je bila senu 75 do 85, slami pa 50 do 65 dinarjev 100 kg. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš bo na cvetno nedeljo v dvorani okrajnega zastopa z diplomami in denarnimi na gradan; i odlikovala šest, viničarjev svojega okraja, ki razumno in skrbno že od 30 do 44 let obdelujejo vinogradno posestvo. Natančnejši razglas še bo sledil. Pri tej priliki podružnica tudi naznanja svojim udom, da se je rok za naročitev galice v trgovini Klajnšek in Penič, Vetrinjska ulica 9, podaljšal. Za kg je treba 2 D naprej položiti. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 5 konj, 2 bika, 67 volov, 124 krav in 1 tele. Skupaj: 199 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. februarja 1925 so bile .sledeče: debeli voli I kg žive teže od 10.50 do 11.25 D, poldebeli voli 8.75 do 10 D, plemenski voli 8—8.75 D, biki za klanje 8—8.75 D, klavne krave debele 9.50—11.25 D, plemenske krave 7—8.25 D, krave za klobasarje 3.75—6.25 D. molzne krave 7.25—9.50 D, breje krave 7.25—9.50 D, mlada živina 8.75—9.75 D. Prodalo se je 67 komadov. Marilnirsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. februarja 1925 se je pripeljalo 73 svinj in 1 koza; ce ne so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 "tednov stari komad 150—200 D, 3—4 mesce stari 300—375 D, 5—7 mescev stari 500—625 D, 8—10 mescev stari 750-875 D, 1 leto stari 1150—1375 D; 1 kg žive teže 12.50—13.75 D, 1 kg mrtve teže 16.25—17.50 D. Prodalo se je 50 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 18—20 D, II. vrste 16—17.50 D. Meso krr v, telic bikov 15 D, telečje meso I. vrste 20 D, II. vrste 17.50 D. Svinjsko meso sveže 15—30 D. ŽITNI TRG. Trgovina z žiti in poljskimi pridelki ni postala nič živahnejša. Izvoza ni, prodaja se edino to, kar porabijo naša mesta in pasivni kraji, kjer se pridela manj živeža, nego ga prebivalstvo porabi. Izgleda, da je izvozna trgovina za letos povsem prenehala, ker so nas v inozemstvu izpodrinili drugi konkurenti, predvsem Amerika, ki pridno izvaža v Evropo žito, moko in otrobe. Naš izvoz je predvsem omejila visoka valuta; kmetoval-fJ> predvsem oni v Banatu in Slavoniji sicer omejitve lzv°za ne občutijo, pač pa naša mlinska industrija, ki ■ttta še precej zalog nakopičenih, prodaja jih pa sedaj * zgubo. Cena žitu je pričela na žitnem trgu v Novem Sadu Padati. Padec se zlasti pozna pri pšenici, dočim je ^d'no oves obdržal svojo ceno, ker ga radi slabe lanske žetve kmetje kupujejo za seme. Cene ostalim poljskim pridelkom so v državi zelo različne. Ravnajo se po od-| daljenosti kakega kraja od večjega trgovskega središča, kot na primer Maribor. Kmetovalci, ki stanujejo v bližini mesta, lahko svoje pridelke dosti dražje prodajo, kot oni, ki so oddaljeni ter so pri prodaji navezani na posredovanje trgovcev, ki hočejo seveda tudi za-! služiti. Za trgovino z žitom in poljskimi pridelki, katere j dovaža kmet naravnost v mesto, je najbolj ugodna oko-| lica velikih mest, kot sta Zagreb in Beograd. Pri takih mestih pride v prvi vrsti v poštev vrtnarstvo, potem šele navadno poljedelstvo. Tudi okolica naših mest, predvsem Ljubljane in Maribora, obilo poplača kmetu trud, ki ga je imel z gojitvijo zgodnje zelenjave, katero v mestu drago proda. Splošno cela Slovenija ne prihaja v pridelovanju žita v poštev, ker jo daleč prekose druge, ugodnejše ležeče pokrajine. Pač pa pridela Slovenija največ krompirja in fižola, katerega celo izvaža. — Izvozna sezona za naš krompir in fižol je v jeseni in po zimi, na spomlad so zaloge že izčrpane. Iz Slovenije se izvažajo živila predvsem v Italijo in Avstrijo. Cene žitu so sledeče: Pšenice, bačke 455—460 D za 100 ko, sremske 450—155 D. O ves, bački 300—310 D, južno-srbski 290 D. Ječmen 350 D. Koruza, takojšnja dobava 190—195 D, sremska 192—200 D. Dobava za april—maj 200—210 D. Moka, nularica 650—670 D.' O t r o b i, v vrečah 160—170 D. Poverjenikom Hmeljarskega društva za Slovenijo. Savez Hmeljarskega društva v Žatcu, ČSR. nam piše: »Drugi mednarodni zbor srednjeevropejskih hmeljarjev v Žatcu dne 15. 8. 1924 je med drug m tudi sklenil, da obsoja vsako predprodajo hmelja. Ker se že. sedaj čuje o preprodaji hmelja, vas poživljamo, da tudi v vašem okolišu svarite hmeljarje pred preprodajo hmelja ter povdarite veliko škodo, katero povzročuje predpro-daja na hmeljsko kupčijo vobče.« Savez utemeljuje to svarilo v posebni okrožnici na hmeljarje svojega okoliša takole: »Bogati letini m. 1. zamore slediti «ušivo« leto s slabejšo letino. Ker je lanski pridelek že skoro prodan po še zadovoljivih cenah, brez da bi bile čehoslo-vaške in nemške pivovarne napolnila svoja skladišča, je upati, da bodemo v tekočem letu imeli tudi lepe cene. Lanske pred prodaje so povzročile, da je cena padla na 1600—1800 čK za 50 kg. Pivovarne, katere so bile krite s predprodanini hmeljem, niso namreč posegle v kupčijo, kar je povzročilo padanje cene. Svarilni zgled nam dajata leti 1911. in 1918. V predprodaji se je leta 1911. plačalo 60—100 čK, pozneje je pa cena poskočila na 450 čK. Leta 1918. se je predprodani hmelj; plačeval po 170—200 čK, pozneje pa po G00—650—800—1000 ČK za 50 kg. Hudo oškodovani hmeljarji so se zatekli k Sa-vezu in ga naprošali pomoči, katera se jim tudi ni odrekla. Zanaprej pa se Savez ne bo več vtikal v take kupčije in bo prepuščal oškodovane hmeljarje svoji usodi.« Hmeljarji-Savinjčani, upoštevaje tudi vi besede Save-za Hm. dr. v ČSR. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 60 do 61 dinarjev, francoski frank 3.15 dinarjev, nemška marka 14.65 dinarjev, italijanska lira 2.50 dinarjev, čehoslo-vaška krona 1.85 dinarjev ¡¡n 100 avstrijskih kron 8 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.30 centimov. Dopisi. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 15. svečana 1925 se je preselil g. Adolf Salberger, ki je bil tukaj priljubljen odvetnik, v Ljutomer. Želimo mu, dasi ni bil naš somišljenik vse najboljše ter ga Ljutomerčanom toplo priporočamo. Tukaj v Št. Lenartu v Slovenskih goricah izvršuje njegove posle naš verni somišljenik g. notar Fran štupica, dokler ne bo otvoril drugi odvetnik pri Sv. Lenartu odvetniške pisarne. Sv. Ana v Slov. gor. Naše Kat. prosvetno društvo je imelo dne 22. svečana svoj občni zbor. Na dnevnem redu je bila volitev novega odbora, več govorov in deklamacij ter tri kratke igre: »Vse naše«, »Luknja v namiznem prtu« in »Izgubljena stava.« Ker nam je deželna vlada za Slovenijo prepovedala imeti naše prireditve v šoli, smo se obrnili na našega somišljenika župana g. Krambergarja, ki nam je blagohotno odstopil prostor. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba sijajna. Ker smo si lani dali napraviti lep nov oder, ki je bil pripravljen samo za šolo, smo primorani misliti na zidavo Društvenega doma. Naša katoliško misleča mladina se živahno giblje na polju prosvetnega dela Iskrena želja vseh za našo mladino čutečih fa-Tanov je, da si bode naša mladina s tem postavila veko-trajen spomenik na skrajni meji naše domovine, ki še bo našim potomcem kazal naše delo. V imenu odbora ti kličem, draga mkdina anovska: Le po začrtani poti naprej do slavne zmage! Bog živil Ormož. Dopisnik »Domovine« grdo laže, da so 17. januarja popivali fantje in dekleta od Sv. Bolfenka. Menda je bil sam pijan, da je tako slabo videl. Tudi šteti ne zna. Namesto 12 Orlov, jih je naštel samo 4. špitalič ¡ilri Konjicah. Pri volitvah dne 8. februarja sem bil predstavnik prve skrinjice. Kakor drugod, smo dobro odre/ali tudi v Špitaliču. Prva škrinjico tri manj kakor trikrat več, kot četrta, demokratska. Ta poraz strašno peče naše vsemogočne demokratarje. Zdaj trgajo mene po svojih listih, češ, »lep klerikalec ta Alojz Paučič, ki je predstavnik prve Skrinjice, obenem je pa namestnik pri osmi, nemški Skrinjici.« Izjavim, da nisem nikdar in nikomur obljubal ali se podpisal za na- mestnika pri nemčurski škriiijici. Kdor trdi nasprotni ga imenujem javno nesramnega lažnjivca! Alojz Pea čič, posestnik. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Pri volitvi v narodna skupščino se je naša šmiklavžka občina sijajno obnesle Vkljub snegu in dasi je naša občina raztresena po visoke» gorovju in da smo volili v sosedni občini v Podgorja »e je iz naše občine od 122 volilcev volitve udeležilo lOl vc lilec in upamo, da so vsi volili SLS. Ostali so doma ve3 noma samo zelo stari in bolni možje. Starejše in bolj sle . botne volilce smo dali trikrat na volišče peljatk Srčnn hvala g. trgovcu Vrečkotu, da je dal volilce prevažati nt¡ volišče. Živeli naši vrli šmiklavžki možje in mladeniči! Dobrna. Velika čast nas je zadela: Gospod dr. Korošec nas je obiskal predzadnji petek in soboto. V družbi z g. Izidorjem Cankarjem si je ogledal naše slavn-toplice, se kopal in svojo veliko radost izrazil nad do-brnsko vodo. St. Vid-Grobelno. Nedeljska predstava »Pri Hrastovih« je uspela zelo lepa Soba polna, gledalci in blagajni' zadovoljna. Ponovi se v nedeljo, dne 8. marca, ob isteir. času in cenah. Na veselo svidenje! Št Vid pri Planini Dne 16. februarja se je poroči! vrl mladenič Alojz Tovornik z gdč. Matildo Zakošek fc Zagorja. Bil je več let navdušen ter spreten načelnik tukajšnjega orlovskega odseka. Ob tej priliki so zavedn; svatje darovali 310 D za tukajšnji odsek, za kar jim bodi izrečena najsrčnejša zahvala. Buče pri Kozjem. Nekdo je poslal dva dopisa iz naše župnije v »Jutro«. Iz vsebine zadnjega dopisa iz dne 21. februarja t. 1. v »Jutru« je posneti, da dotično do-pisunče niti ne ve, da se nahaja v naši državi tudi zakon o volitvah poslancev v narodno skupščino. V »Jutru« toži, da sta g. župnik in g. župan z grožnjo silila tukajšnjega organista na volišče. Ako ne gre, bo ob službo. Odgovarjati na to ni vredno. Prvič, ker je to podlo izmišljena laž, drugič pa. ker naš organist sploh za stalno te služibe sprejel ni, ter tudi ni za sprejem v to službo prosil, pač pa on iz človekoljubnosti in radevolje tc službo začasno opravlja. Gospod dopisnik! Na svetlo e vašim imenom, da se vas lahko kaznuje po zakonu, v nasprotnem sluča ju se lahko zgodi, da se bo moral ured nik »Jutra« pred sodiščem zagovarjati. Nadalje se dopisnik »Jutra« nehote zgraža, zakaj je dobila SLS, na našem volišču 199 glasov, demokrati pa samo 4 glasove. Za omenjeno žalostinko povemo dopisniku »Jutra« na uho sledeče: Demokratska stranka je dobila pri nas toliko glasov, to je 4 in, da SLS samo 199, smo krivi mi pristaši SLS. Kajti, ako bi vsaj malo bolj energično agitirali, bi ne dobili demokrati pri nas niti 4 glasov, pač pa bi dobila naša SLS sploh vse glasove. Toliko o terorju SLS na Bučah. G. dopisniku »Jutra« pa kličemo: še na svidenje! Sv. Rupert nad Laškim. Dragi mi »Slovenski Gospodar«, prvikrat se zopet oglasimo, da malo pokram-ljamo s teboj in ti sporočamo nekaj ncvic. Volitve so se tukaj pri nas sijajno obnesle, žerjavovec dr. Boš se je j tukaj mnogo trudil za svoje volilce, a je komaj dobil ubogih 6 glasov. S to brco je bil tako nevoljen, da mu je skoro sape zmanjkalo ter mrmral neke čudne doktorske kvante. Se bol smeha vredna pa je tukajšnja sla-bostojna barčica, ki se je čutila popolnoma varna na tukajšnjem političnem morju. A, ko je pa zapazila, da so ji dali Šentruperčani in Šentlenartčani skupaj samo ubogih 68 glasov, se je tako prestrašila, da so ji od strahu in jeze skoro popokala vsa jadra. Milo je bilo videti njenega krmilarja »Špilaučevega Jakca«, kako je tužno in klaverno hodil po Št. Lenartu. Najbolj ga pa je to bolelo, ker je že lansko leto zgubil volilno pravico. Ja-kec, ne žaluj preveč, saj ravno tvoj glas bi nič ne pripomogel. Le znani »eksminister« Kožuhov Korl v Kamnih pri Malibrezi in pa Obrez ter še par drugih nazad-njakov je izvršilo svojo slabostojno dolžnost, Lé samo Janez Pertinač iz Olešč, pd. Pušni Janezek je še imel nekaj korajže, češ, kaj pomaga, če bo dobil dr,; Korošec največ glasov, pa bomo vsi drugi skupaj stopili, pa ga bomo lepo in čisto pohodili. Eh, Janezek, to si se pa zopet močno opekel na svoji pameti. Celi mariborski volilni okraj je dal Slovenski ljudski stranki 52.678 glasov, a vse druge stranke skupaj pa komaj 47.017 glasov. Med njimi je naših 266, ki so vam slabostojneži veliki trn v peti. Tebi špiiaučev Jakec pa želimo, da bi se kaj kmalu potolažil. Kožuhovemu Korlu pa, da bi se mu polegle sline, ki jih moral zdaj toliko požreti. A Pušnemu Janezu pa malo boljšo pamet, živela Slovenska ljudska stranka! Živel dr. Korošec! Sv. Rupert nad Laškim. Pri nas je v Malibrezi umrl Anton Rejc, mož, ki si zasluži, da se ga v»Slovenskera Gospodarju« spomnimo. Prišel je semkaj iz Kranjske, kupil malo posestvo, a z nenavadno pridnostjo si je ob strani vrle žene in s pomočjo dobrih otrok pristavil lepo premoženje in čedno hišo. Bil je veren krščanski mož in ves čas nadvse vnet pristaš naše Ljudske stranke, za katero je ob vsakih volitvah agitiral z občudovanjem vredno navdušenostjo. Že na smrt bolar je hotel na vsak način 8. februarja na daljne volišče k Sv. Lenartu, a njegove ure so bile že štete, dne 13. februarja je izdihnil svojo blago dušo. Njegov pogreb je bil veličasten; velika množica ljudstva ga je spremljala na zadnji poti, domači gospod župnrk mu je ob odprtem grobu govoril zasluženo slovo! Počivaj v miru vrli krščanski, slovenski mož, dal Ti Bog mnogo enakih naslednikov! — Splošno veselje je zavladalo po celi fari, ko smo zopet dobili našega ljubega »Slovenskega Gospodarja«. »Domovina«, ki prihaja semkaj usiljena v par izvodih, nima Pralcev, ker se je vsak pošten Človek sramuje. — V nedeljo, dne 15. februarja so se fantje v Kocmanovi gostilni do krvavega steplij Fantje, proč z litrom in nožem, vzamite rajše v roko krasno, vatn namenjeno knjigo: Fantič, le gor stan! Bimm i. ►SLOVENSKI GOSPODAR*. 5. marca f9£S», MALA OZNANILA. •Dober Aagar išče dobro stal-«bo mesto. Naslov v uprav-faštroi. 242 Oobcr pekarski mojster išče (pekarno v najem na prometnem kraju ▼ mestu ali trgu za 'takojšnji nastop. Naslov v «pravi. 248 ©▼a kovaika učenca, 15 do 16 'let stara, močna, sprejme ta-ikoj Ant. Ferenčak, kovač v Sredicah ob Savi. 236 3—1 Ml»i trgovski pomočnik, ravno oproščen želi mesta v kakem skladišču v mestu ali na deželi Naslov y upravništvu. _• 241 Oaiarja, oženjeuega, kateri razume vsa gospodarska dela, je energičen, pošten in zanesljiv ter rad uboga se išče iza veliko graščino. Služba je •feprva provizorična a po eno-iletnem zadovoljivem službovanju postane stalna in je zve zana s pokojnino. Samo dobre sile naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro »Vesten* na tipr. Slov. Gospodarja. 254 Vrtnar, priden, zaneslijv in vajen samostojnega dela se sprejme v stalno službo pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na Ivan .Savnik, trgovec v Kranju. V slučaju osebne ponudbe se vožnja povrne.. 235 Iščem v vrtu izurjenega moškega ali žensko, ki se razume itudi pri toplih gredah. Sprej-'mem tudi poročene, ako bi znal mož nekoliko tesarskega ali mizarskega dela. Popolna pskrba v hiši, nastop takoj, ali po dogovoru. Ponudbe s Jričevnli in zahtevo «lačena ifofl CV^el, Sv. Peter v Sar. dolini. 553 S-«l (Krasno posestjo 36 oralov, arondirano 1 in pol ure od Maribora v Slovenskih goricah na glavni cesti, obstoječe iz hiš za gospodarja, za oskrbnika in vimčarja, hlev ter fundus instruktus se proda prostoročno. Pismena ponudba na A. Reisman, Maribor, Vojašniška 6. 243 3—1 Zaradi smrti žene prodani svoje posestvo, ki meri 2? oralov, tretjina gozda, tretjina njiv, tretjina travnikov z dobrim gospodarskim poslopjem. Na voljo kupca prodam, kar leži in stoji. Cena zelo nizka. Anton Jager, Cerovec, p. Sv. Jurij ob juž. žel. 237 2—1 Večje posestvo se da proti lačilu naprej takoj v najem, 'aslov v upravništvu. 247 2-1 t Majhno posestvo v bližini mesta vzamem do 15. t. m. v najem. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvu. 249 Pri Sv. Janžu na Ptujski gori se proda arondirano posestvo 9 oralov, obstoječe iz tepe hiše, gospodarskega poslopja, vinogradskega poslopja, vinograda, sadonosnika, gozda, njiv in travnikov. Cena ugodna. Pojasnila daje Franc Jarh Maribor, Tvorniška ulica 15. 257 2—1 «5 treovu.* -se sprejme fakoj trgovski vajenec. Biti -mora zdrav, iz poštene hiše, jer imeti veselje do trgovine. Prednost imajo taki, ki so z dobrim uspehom dovršili me ščansko šolo. Hrano in stanovanje bi imel v hiši le z obleko bi ga morali roditelji preskrbovati. Istotam se sprejme za nadzorovanje vinogradov in posestva ekonom. Ozira se le na mlajše moči, absolvente vinarske ali kmetijske šole, po možnosti s par-letno prakso v kletarstvu in vinogradništvu. Absolutna ne aporečenost pogoj. Oboje ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upravništvo tega «sta pod šifro »takojšnja služ ha«. 330 Priden učenec se sprejme za sedlarsko in lakirarsko obrt •pri Cilenšeku, Krčevina 128. -209 ©skrbništvo blizu Ptnja išče aa takojšnji vstop pridnega, ■vestega in vseh vinograd-•kih del veščega zapovednika giafarja). Izkazati se mora z «eomadeževano preteklostjo. Ponudbe na upravo. 182 3-1 lft let staro dekle išče mesto kot učenka v trgovini z mešanim blagom, najraje v mestu ali trgu. Naslov v upravništvu. 176 3—1 Krasno posestvo, 20 oralov, 3 -orale vinograda, 2 hiše z gospodarskimi poslopji, 35 minut od kopališča Rimske Toplice, se poceni proda, eventualno tudi brez vinograda. Ponudbe na Sv. Pečar, Zagreb, Strojarska ulica 3. 246 3—1 Mlin a malim posestvom — iščem v najem. Ivan Ivanuša, Zabukovca 131, p. Griže. 260 3-1 Proda se malo posestvo pol ure od Ptuja: njiva, sadonos-nik, vrt: 3 sobe. kuhinja, klet. hlevi. Novak, Krčevina. 252 Prodam posestvo v Trčovi 36, 1 oral vinograda, 1 oral sadonosnika, hiša, hlev, 2 svinjaka, klet, preša, ki se tudi po sebej proda. Cena 40.000 Din. Naslov v «pfpvništvu. 253 V najem se da večje posestvo v sredi Slovenskih goric. Naslov v upravništvu. 256 Proda se ugodno zaradi selitve enonadstropna hiša z gostilno in trgovino; v pritličju 3 sobe, kuhinja in klet, zgoraj 5 sob in jedilna shramba, poleg gospodarsko poslopje, vod njak, dve njivi, dva travnika, sadonosnik, vrt za zelenjavo in nekaj vinograda, vse v dobrem stanju. Lesna trgovina; ob cesti 6 in pol km od železniške postaje Konjice. Naslov v upravništvu. 198 2—1 Proda se posestvo z mlinom pri Pragerskem. Ivan Kovač, posestnik, Crešnjevec, Slov. Bistrica. 216.2—1 Posestvo se da v najem ali tudi tako, da najemnik obdela polovico za se, drugo polo- | vico pa za .lastnika. Naslov v upravništvu. 191 3—1 Trgovina s papirjem iu galanterijo 7. malim stanovanjem v Mariboru se radi smrti poceni proda. Vpraša se pri P. Antensteiner v Maribor, Meljska cesta 11. 238 Proda se mlin in žaga s po- . sestvom. Franc Wernig, Sp. ' Hoče 62 pri Mariboru. 224 | Lepo posestvo, par minut od I župne cerkve, obstoječe iz I njiv, na katerih je posejano 12 mernikov pšenice ter dva mernika ječmena, praznih njiv za spomladno setev je za 3 mernike ovsa 30 mernikov krompirja, za koruzo in korenje še tudi dosti prostora, travnikov, da se redi par konj ter i do 5 goved in kakih 6 do 10 svinj, zraven lepi sado-nosniki, večinoma žlahtnih jabolk; v dobri letini se napravi lahko 25—30 polovnja-kov sadnega mošta, drva za kurjavo iz lastnega gozda, se pod zelo ugodnimi pogoji pridni ter pošteni, krščanski rodbini s la. marcem ali s 1. aprilom da v najem. Kje, pove upravništvo pod št. 263. Prodam posestvo, srednje veliko, poslopje zidano, redi 8 glav govedi, krma sladka, vse skupaj v ravnini. Naslov v upravništvu. 258 3—1 Kupim večjo množino bukovih drv, suhih in napol suhih. Ponudbe vagon franko postaja v meterskih sežnjih ali za 100 kg pod -»Drva« (261) na upravo. 261 Par konj za vožnjo se odda v oskrbo ali se proda. Naslov v upravništvu. 259 Prodata se dva mlinska stroja, eden za mletje, drugi za čiščenje pšenice; oba še dobro ohranjena in porabna za manjše mline. Naslov v upravništvu. 244 2—1 Triletno deteljno seme garantirano čisto pošilja vsako množino 1 kg za 35 D. — R. Vračko, Ptuj, 231 6—1 Erturtska semena, zelenjadna in cvetlična ter razne zgodnje sadike dobite v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in pri stojnici na Glavnem trgu. _ 234 5-1 Semena, deteljno, cvetlična, zelenjadna, prvovrstne kakovosti kupite najugodneje v trgovini Franc Senčaf, Mala Nedelja in Ljutomer. 245 2—1 Fotografični aparat 9X12, malo rabljen s pripravo in krasno steno (lttntergrund) ceno prodam ali zamenjam za rabljeno žensko ali moško kolo. Štefan Peruš, Črna-Pre-valje. 227 Hlode, gabrove, lipove, me-eesnove, jasen, hrast, oreh ponudite tvrdki F. Kupnik v Podplatu. _ 226 Na prodaj Wertheim blagajna, velikost I., steklena omara in 2 srednje izložbene omare. Vpraša se v upravništvu. 265 Cepljen« trt«. divjake in sadna drevesa pi daja po nizki ceni Alojzij vkoreninjeae a drevesa pro- Grobar pos. in trtnar Zagorel, p. Juršinci pri Ptuju. Za odgvor je treba priložiti znamko. 171 4—1 Sprejmem vsa sodarska dela nadom. Pri večjih množinah frem tudi na dom lastnika, adostuje dopisnica. Fr. Hri-beršek. sodar, VeL Pirešica 51, p. Žalec. 124 5—1 1 velik črni konj, 1 par lahkih konj, 1 platovoz in 1 kočija se po ugodni ceni proda. Več se izve v trgovini, Aleksandrova cesta 35. 2(6 3—1 Cepljene trte več vrst, prodaja Martin Horvat, Gabernik, p. Juršinci. 215 2—1 Prvovrstne cepljene trte vseh' vrst a 2 D, korenjaki, a 50 p, ključi a 20 p in visokodebelno sadno drevje A 25 D ima na prodaj M. Poplatnik, Cvetkov-ci 48, Vel. Nedelja. 208 Petletno brejo kobilo proda ali zamenja za konja Delavska pekarna, Tržaška cesta št. 38, Maribor. 223 Kmetijsko društvo na Ljubnem vpis. z. z o. z. vabi na izredni občni zbor, ki se vrši dne 15. marca t. 1. v gostilni pri Korošcu ob 12. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Raznoterosti. Ako ni ob 12. uri navzočih dovolj članov, se ob 13. uri isti dan na istem mestu in z istim dnevnim redom vrši drugi izredni občni zbor, ki jo sklepčen pri vsakem številu došlih članov. 264 Katoliško izobraževalno društvo v Polu pri Hrastniku ima svoj redni občni zbor dno 8. marca ob 9. uri v prostoru društva. Dnevni red: 1. Ci-tanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Sprememba prav«, 4- Volitev tioVega odbora. 5, Slučajnosti. Društvo Vati vse člane in kateri se zanimajo za izobrazbo da se občnega zbora zanesljivo udeleže. 229 Vaiantc (vajenka) iz poštene hiše in le dobrim šolskim spričevalom še sprejme takoj v trgovini meš. blaga M. I.oh v Sliv-uici pri Mariboru. 257 Stare tračnice se dobijo po ; 2.30 D kg v Mariboru, Vrazova ulica 9, III. nadstropje, 8 167 3-1 vrata. Prvovrstne šivalne stroje dobite po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar. Krekova ulica 14, II. nadstropje. 201 6—1 Ali sem 2i obnovil naročnino? Gostilna s prenočiščem z novo enonadstropno hišo in velikimi tudi novimi gospodarskimi poslopji na prodaj. Obsežen vrt, njiva, sadonosnik itd. Pavle Dostal, Ptuj. 228 Dobroidoča branjarija, vino-in žganjetoč, v inventarjem se za 40.000 D proda. Vrbanova ulica 66. 239 3—1 Kupim manjše posestvo na Pohorju — z vozom prihodno. Plačam takoj. Ponudbe na upravo pod »lepa lega. 262 Nadrobno! Na debelo! Važno za karat«l TTidk« Dom. Čebin, Ljnbljssa, Wo!fovs ulica 1/IL Vam dobavi v plombiranih vrečah i 50 kg najotHaJ« I a. angleški kava*ki prtmag i I — Din. I a. aaglaški livarniikl kau & 150 Oin. ca kd. gram. Dvakrat izdatnejši kakor domači premog t Kdor poskusi enkrat, ostane stalen odjemalec. PrapHčajto «a «udi VI f lfabil® XV. redni zbor» Kmečka hranilnica ?n poatjtlaioa y Ptuju r« s. x n. x.| ki se vrši v četrtek dne 12. marca 1925 ob 9. ari .'....., ---------- 5. marca 192ä. »SLOVENSKI GOSPODAR«. Stran 7. Dobro boste hodili! t Stuttnerjevih čevljih! Čevelj tvrdke Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tem poceni! Skrbno izdelan iz izbranega dobrega usnja! Ime Suttner je garancija za dobroto in solidnosi! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbiro srajc, naramnic, športnih kap, • Vam nudi bogato ilustrirani cenik, v katerem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, iepne nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na II RJIZPOŠILJALNICO H. SUTTNER ▼ Ljubljani, št. 992, Slovenija. Pri tej priliki se lahko se lahko naroče Fellcr-Jevm Elaa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje. II Drevesni vosekI Na veliko! Na drobno! Sveätna FR "HC GERT, Maribor Gosposka ulica 13. Kupujemo tudi rumeni vosek po najvšji ceni. Posojilnica pri Sv. Lenartu v SI. g. (v lastni hiši) obrestuje hranilne vloge po 10%, posojila pa daje po 15% in sicer tako* da se plačuje za vsako četrtletje posebej 4%, torej pod zelo ugodnimi pogoji. Uraduje se vsak torek in petek od 8. do. 12. ure dopoldne. Gutovo zatiranje poljskh mili je postopanje s „HORA" razplinjenjem. Najbolj učinkovita So najcenejša člmža iz živega sreora Sr SEGETAN-NEU ^ piotl vsem vrstam rje na žitiricah. Navodila in mnenja brezplačno pri glavnem zastopstvu družbe »Deuts he Gesellschaft für Sctädlings-beaämpfung, Frankfurt a. M.« (Nemška družba za zatiranje škodljivcev). Glavno zastopstvo za Kraljevino SHS: Dr Jentlč & drug, Maribor, Kopitarjeva ulica 6 »t „Westland r. G. m. b H. Deutichlandsberg (italerske) Najboljša sadjerejskg šola v Avstr ji -m Velike zaL ge sadnih dreves vst h cblik in vrst, jagodnih grmjv, divjakov vseh vrst, cvttlic, lepotičnih grmov, špargljev, I a drevesni vosek. Cenik in vrste na željol \\ Frflovtna z ninufaktoro Ii Specirils n IVAN SEVER. VELENJE. K* saSoVolJnost i prati sreči votfft Zapomni si, nevesta, to resnico, ta predem seiei ženinu t desnic«, previdna pri nakupu bale bodi! Eliago po nizki ceni, zadnji modi, prodaj* na deželo, za Velenje nasproti pošte t bivši dr. SkubčtvS tegovec IVAN SEVER, znan potscSs, i A So «e tiče tudi tebe mati, is teb« lena, ženin, fant, deklin«, Isgovec, ki kupuješ mnogo hkrati Slala, blačevine, druka, platna la «S«« sadovoljea s blagom!« ,vca£ ]p*>its&~< 5» aulroaljaofi kima j« do «rež«. t. -. >i •<■■■ % A Vi gospod? mar nečete končno skrbeti da ne postanete ple&sti? In kot nežen soprog in oče neka j storiti za pravilne nego las Vaše soproge in otrok? Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA LASE, preizkušeno sredstvo za nego las katero odstrani prhlaj in zabrani prerano izpadanje in osSve-lost las, stori lase voljne in lesketajoče tako, da se morejo česati lepe frizure. ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnino in poštnino 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzetju stane 10 dinarjev več, torej 45 dinarjev. Naročila nasloviti na: KUGEN V. FELLER, lekarnar, v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. ELSA-ŠPIRIT ZA LASE krepi lašišče. ELSA-KATRANOVO-MILO je izvrstno za pranje las. ELSA-MILO ZA BRITJE nudi pri britju največjo ugodnost. ČLSA-VODA ZA ZOBE stori zobe bele kot biser. Prvovrstne imarniSne i rte, cepljene trte, vkoreninjene divjake, sadne divjake in cep; ljena drevesa prodaja Vinko Vnuk, SeDČaiiJ p. Juršinci pri Ptuju. 1618 8—1 BrB* su> britv«, škarje, nož» itd. Električna t rosam» (v briv niči Koštomaj) Celje, Frešernov» ulica 19- "16 Sadro drevje, večjo množine najbolj priporočljivih vrst in cepljeno traje prvovrstno, kako» laški rizling, sil venec, pečeh, žlahtnino in izabela, cepljeno na Goethe 9 in Rip. Port. Cene zmenit 1 Zahtevajte ponudbe t Drevesnica in trtmea I. R. Gra dišnik, It. Jani pri Velenju. Pozor! Ravno došlo blago, no ve cene. Platno, barhenti, druk, hlačeviua, svileni robci, sukno itd. Dobiva ao najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49 Prvovrstni angleiki in ostrao-ski plinski koks na drobno in debelo dobavi po znatno zni ža tih cenah Mariborska mesta* plinarna, 82 ? F If boj za srečo II #sčjs posestvo z hišama, ki Ju Eiaie slika, za Bfo» IOO" dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel žreb. Cela srečka Din. 100*—. ^Miflcka «račka O 25*—. D«f«titiaki srailii II I©' — E Jri Setrtir.skiti srečkah igraio Štiri, pri desetinskih deset oseb aa eno Številko. Zadene žreb ¿e-rtjnsko ali desetiusko srečko, vrši se ned Štirimi o sirom a desetimi posestniki dobitka poac »o rsbanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo z dobitkom ne spravijo. Izžrebanih Številk 2.000. Dan žrebanja se naznani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprodane, (račke raspoSilja »Prostovoljno gasilno društvo« v Strnišču pri Ptuju, proti naprej vnoSiljaij J*ska u srečko ter Din. 3'— za priporočeno pošiljate?. — Iščejo se povsod prodajalci cre&k. Naloilta denar le pri Uudikl posojilnici v C«IJu mlstrovifll zlimi z iiNRiini zivizs Cankarjeva ulica poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in se n a j v i S j © obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačuje posojilnica« Mirexpimcen pouk! «Mm Iniutr.! Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivi je, krojače in čevljarji ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednout pri tvrdki Lud. Baregs, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/L $ DMiar n*loilte aalfe*l|l« prt SDOSjff^ll^kl Horts»» ootito* aiiiCa št. ft, ki obreawje hranilne vloge po B% »10% onroroa pc loef «orv wem*** Stran 8. »SLOVENSKI GOSPODAR«. 5. marca liiTfiiliigiigliiilililfiiliiilfiiiBilfiiliiglfiiHiBnniil 11 ii 11 JE OTVORIL II II m m»Mrm ODDELEK ZA CEVLJ V VELETRGOVINI H. J. TURAD» Aleksandrova cesta 7 iž^Sv*^*-V-. prodaia^direktno na konzumente po tovarniških cenah« PODRUŽNICE: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Subotica, Novi Sad, Osijek, Vel. Bečkerek, Skoplje, Dubrovnik, Sombor, Zemun, Brod n. S. lil ■j P 1 ii 11 il BI i il ii II il 11U lili lili Sil 11111 1HU Uli 11U11U11U lin H» HH m^mp, m • -Jt v. t * 'H,. Katoliško tiskovno društvo t Mariboru naznanja, da je pre-častiti gospod profesor Mons. dr. Anton Medved ki je bil 31 let odbornik podpiianega društva, dne 26. februarja 1925 ob 2. uri zjutraj po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. • Blag spomin bodi blagemu možu! T Mariboru, dne 26. februarja 1925. Martin Matek t. č. predsednik V'.* • l- > I. * ,, . >,•,>.»*,_. , .'.v/ -j• . >,..; , ..p w JRsk Tiskarne s». Cirila r Maribor», Odgovorni urednik: Janni Goleč. Iadaja Itocuorcij »Slo». Gospodar>m<