Univ
.ica
Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
L.iubl iana
Leto XI. — Štev. 28.
Ljubljana, 10. julija 1955.
Mednarodna veslaška regata na Bledu
»Generalka" je uspela
Čumakova dvakrat poražena, ostali ruski veslači uspešni Vlasič premagan v skifu
Bled, 10. julija. — Bled je bil včeraj in danes bes prazničen. Gostje, ki so na odmoru in navdušeni pristaši veslaškega športa so prihiteli, da bi si ogledali zanimive borbe letošnje mednarodne blejske regate. To je bila že šesta po vrsti in tudi ena najbolj obiskanih, obenem pa »generalka« za prihodnje leto. Komur je znano, da bo Bled prihodnje leto prizorišče evropskega prvenstva v veslanju, ga prav gotovo ni začudila tako številna udeležba, saj so hotele vse države, ki bodo drugo leto nastopile, spoznati razmere v katerih se bodo morale drugo leto boriti za evropske šampione.
(Pančevo), ki je bila vseh 1.000 m v vodstvu.. V osmercu je zmagala ekipa Jadrana iz Zadra. Rezultati — četverec s krmarjem: 1. Tamiš (Pančevo) 3:05,0, 2. Partizan (Subotica) 3:11,3, 3. Bled 3:12, 4. Osmerec: 1. Jadran (Zadar) 3:44,5, 2. Borac (Osijek) 3:48,8.
Na letošnji mednarodni blejski regati je nastopilo 8 držav in sicer Holandija, Poljska, Avstrija, Nemčija, Romunija, Sovjetska zveza, Italija in Jugoslavija. Torej vse države, ki v veslanju kaj pomenijo. Vsega je nastopilo 69 čolnov z 291 veslači.
SLABO OBISKANO ŽENSKO PRVENSTVO
Včeraj dopoldne so bile na sporedu tekme za žensko državno prvenstvo. Udeležba je bila zelo skromna, saj so veslačice nastopile le v dveh disciplinah in sicer v četvercu s krmarjem ter v osmercu. Pet klubov s petimi posadkami je bila prav gotovo prerevna udeležba za državno prvenstvo. V prvi točki so se pomerile tekmovalke v četvercih s krmarjem in je zmagala ekipa Tamiš
Mleta ije polna...
,Ce doma jim dobro ni, na jug žerjavi poletijoi . . . Tako nekako se glasijtf verzi v Lep; Pidi. Res. kmalu'bo jesen, ko se bodo ptice selivke dvignile in o trumah poletele iz naših krajev na jug. kjer jim bo topleje. Sedaj, ko smo še v poletju, pa se je začelo preseljevanje drugih >selivki — ne žerjavov, lasiavk in škorcev — marveč žogobrcarjev, predvsem tistih, ki jih je naša modrost uvrstila o kasto neamaterjev . . .
Pred nekaj dnevi je eksplodirala atomska bomba tam d Splitu . . . Beara zapušča Hajduk in odhaja v Crveno zvezdo (ose kaže, da je pri nogometaših smer selitve ravno obratna — namreč z juga proti severu). Skratka, kapitalna senzacija, iz katere se nam obetajo oelepro-cesi, živčne vojne, tiskovne konference, reke prelitega črnila itd. Iz enega tabora groze, da ta stvar »ne bo šla kar tako gladkos, drugi tabor filozofsko molči. Kaj veš, morda o drugem taboru bolje vedo in že imajo argumente, da bo le ršlo ose gladko* . . . Vzroki prestopa: niso važni. Za ignorante so vzroki kristalno čisti amaterski nagibi. Tisti, ki Pa se na te stvari bolje spoznajo, pa bodo že vedeli povedati (ali pa tudi ne bodo povedali — kakor jim bo pač kazalo}, koliko je vreden par nogometaševih nog. ki že več let branijo vrata državne reprezentance in so celo čuvale svetišče evropske reprezentanc na srečanju med Veliko Britanijo in reprezentanco kontinenta.
Sicer pa ta primer ni osamljen, časopisi iz bratskih republik prinašajo skoraj vsak dan kakšno rmastno koste. Vse kaže, da bo letos selitvena konjunktura dosegla takšen procvit kot še nikoli doslej. Razumljivo, vse v stilu neamaterizma . . .
Selitveni bacil pa ni ostal samo na lugu, okužil je že tudi našo prelepo kranjsko deželo. ,Slovenski poročevalecc le včeraj zabeležil, da sta Odredova nogometaša Hočevar in Berginc po nepotrjenih vesteh prestopila k Ljubljani. No, razen teh dveh smo slišali še nekaj imen, ^i so kandidati za odlet . . .
Človek z normalno razvitimi možgani *e danes samo še sprašuje, koliko časa *e bomo še šli pajace in burkeže? Koliko Kasa bomo dopuščali take nevzdržne razbere, ko vemo prav dobro, da so celo v kapitalističnih državah te stvari lepo pojavili na pravo mesto — profesionalne n°gometaše o profesionalizem, amaterske Pa o amaterizem. Pri nas pa vztrajno in °semu navkljub kar naprej silimo o isti klen i ovco i volka. Res, čudna je ta naša nogometna jed, kakor kakšna sladka rozinova potica, ki so jo polili s ki-*0Tn in še dobro posipali s poprom. Pa 1° kljub temu nekateri prebavijo . . .
Kako dolgo še? Ali ni mera že polna? dti ni že skrajni čas, da v tej zmešnjavi Naredimo nekoliko reda?
PREDTEKMOVANJA
ZANIMIVEJŠA
Bolj kot državno prvenstvo pa je razgibalo gledalce predtekmovanje za nedeljsko regato. Najzanimivejče je bilo tekmovanje skiffistk in to posebno v prvi skupini, kjer sta se srečali znani nasprotnici Rusinja Čumakova in Avstrijka Sikova. Favorit je bila Rusinja, ki je tudi vso progo vodila, vendar jo je proti koncu Sikova v krasnem finišu prehitela. V drugi skupini so bili doseženi precej slabši rezultati. Tudi pri članskih četvercih s krmarjem je bila prva skupina daleko močnejša in so bili doseženi tudi boljši rezultati, ki pa niso bili važni, saj so se prvi trije iz vsake skupine uvrstili v finale ne glede na dosežen .čas. V ostalih izločilnih tekmah ni bilo posebnih presenečenj in »o se v finale uvrstili favoriti.
DRUGI DAN FINALNE BORBE
Danes se je tekmovanje nadaljevalo s finalnimi srečanji. Malo pred tekmo je sicer marsikaterega gledalca zmotil dež, tako da se jih je na Blejskem jezeru zbralo le malo.
Na častni tribuni so prisostvovali tekmam podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj- član Izvršnega sveta in predsednik veslaške zveze Slovenije tov. Boris Kocijančič' predsednik Zveze športov Jugoslavije Milijan Neoričič, predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese ter -drugi vidni predstavniki oblasti in športnih organizacij. Že v petek je prišel na Bled tudi predsednik Mednarodne veslaške zveze g. Millegg, ki si je ogledal letošnjo regato, da bi podal svoje mnenje o blejski progi. G. Millegg je bil zelo zadovoljen s prireditvijo in je prepričan. da bo evropsko prvenstvo v veslanju drugo leto na Bledu prav dobro uspelo.
Finalne borbe so se pričele s tekmovanjem četvercev s krmarjem. V tej disciplini je ekipa Crvcne zvezde
vodila skoro do polovice proge, nato pa se ji je približal četverec • Mornarja, s katerim sta se nekaj časa izmenjavala v vodstvu. Zmagovito moštvo Sebi no (Italija) do zadnjih 200 m ni kazalo, da bi se lahko potegovalo za prvo mesto, vendar jim je uspel odličen finiš in so za desetinko sekunde prehiteli splitskeg Mornarja. Morda od veselja ali pa tudi od utrujenosti so se takoj potem, ko so privozili skozi cilj »okopal ic v ne preveč prijetni blejski vodi.
V drugi točki so nastopile 3 inozemske ženske dvojice, ki so se pomerile na 1000 m dolgi progi. Poljski in romunski dvojec sta vodila zelo ostro borbo. Poljakinji sta se prav dobro držali do 20 m pred ciljem, Romunki pa sta prav v zadnjih ve-slajih uspeli premagati vodeči Poljakinji in sicer za las, tako da gledalci niti sami niso mogli razsoditi, kdo je zmagovalec.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Te dni je bilo na Bledu živahno kot v mravljišču... Mednarodna veslaška regata, ki je bila ena najkvalitetnejših regat v Evropi, je bila koristna generalka za prihodnje evropsko prvenstvo v veslanju, ki bo leta 1956 na Bledu. Zgoraj vidimo start četvercev s krmarjem, spodaj pa simpatično Poljakinjo Ivano Jezdersko, ki je nastopila v skiffu.
Kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v consko ligo
Rudar je zrelejši za cono
Trbovlje, 10. julija. — Takoj po prihodu v Trbovlje smo opazili precejšnje vznemirjenje vsepovsod po mestu, saj je bila danes na sporedu odločilna tekma za vstop v Consko ligo r: '■! domačim Rudarjem in Gorico iz Nove Gorice. Pri tem je treba upoštevati, da je imel Rudar pred tekmo računsko nekoliko manj možnosti na uspeh, ker mora igrati povratno tekmo v Gorici.
Med domačimi ljubitelji nogometa so bili seveda vsi optimisti, kar se je kasneje pokazalo kot popolnoma realno, kajti Rudar je danes zaigral požrtvovalno ih dobro, nekako tako kot; pred leti, ko je igral kvalifikacijsko tekmo s Šibenikom žu vstop v II. zvezno ligo. Zanimivo je tudi to, da je tedaj dosegel p ra" v enak rezultat kot danes.
Že med predtekmo, ki je bila med Rudarjem II. in Rudar jem iz Hrastnika in ki se je končala s 4:2 (0:2) za domače moštvo, se je zbralo na igrišču	precejšnje	število
gledalcev, tako	da je	ob	začetku
glavne tekme bilo zbranih na igrišču okrog 1500 ljubiteljev nogometa. Vladalo je precej napeto vzdušje, pa tudi vreme je bilo dokaj soparno, kar je	seveda	tudi	imelo
močan vpliv na	igro.
Sodniku Erlicbu iz Ljubljane, k j je sodil ob pomoči Sušnika in Mi-
ki uša iz Ljubljane, sta vili moštvi takole:
Nova Gorica: Merljak, Silič, Gu-lin, Kogoj, Krajnik, Bevčič, Kuzmin, Lackovič, Korpar (kapetan), Križaj jn Markič.
Rudar:	Ahlin, Traun, Florjane,
Butkovec (kapetan). Sori, Kralj, Perc, Jerše, Amer še k. Koritnik in Opresn.ik.
Gorica je nastopila nekoliko oslabljena brez vratarja Pignatari-ja, ki je med potovanjem obolel,
se predsta- kar se je moštvu občutno poznalo.
RUDAR : GORICA 4:1 (2:0)
Že v prvi minuti je imel Amer-šek takorekoč na krožniku najidealnejšo priložnost za dosego goja, ko se je znašel sam pred Merlakom. Toda streljal je v out! Gledalci so bili napeti kot strune, začeli vzpodbujati svoje moštvo že takoj ob začetku, ki ga je imel Rudar. Kmalu za tem je Rudar izsilil
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Tekme gradbenih delavcev
Celje, 10. julija. — Včeraj in danes so bila na športnih prostorih celjskega »Betona« tradicionalna vsakoletna tekmovanja članov delovnih kolektivov gradbenih podjetij Slovenije. Letošnja tekmovanja so bila v počastitev 10. obletifiice osvoboditve, hkrati pa tudi v proslavo 5-Ietnice obstoja celjskega šport, ega društva »Beton«. Sodelovalo je 17 ekip gradbenih podjetij iz vse Slovenije z okrog 300 tekmovalci.
V nogometu so osvojili igralci »Betona« prvo mesto, sledi jim Graditelj. V šahu so bili najboljši člani Konstruktorja iz Maribora, prav tako tudi v namiznem tenisu, medtem ko je v strevanju zasedla prvo mesto ekipa P" o,nirja iz Novega mesta s 361 krogi. V kegljanju so
Hrvatsko-slovenska plavalna liga
Težka, a zaslužena zmaga Ljubljane
Zadar, 9. julija. V prvem dvoboju letošnje hrvatsko-slovenske plavalne lige je Zpk Ljubljana včeraj nastopil v Zadru, kjer je iz-vojeval težko, a zasluženo zmago proti Jedinstvu, ki je bilo lani najmočnejši hrvatski klub v tej ligi. Domače Jedinstvo je včeraj pretrpelo prvi poraz po štirih letih, saj je bilo na domačem pla-vališču doslej vedno neporaženo.
Ob bazenu se je zbralo nad 1000 gledalcev, med njimi tudi veliko Slovencev, ki so bodrili goste pri njihovih uspehih. Moštvo Jedinstva je bilo okrepljeno z dvema tekmovalcema iz Beograda, ki trenutno služita vojaški rok v Zadru, in sicer državnima reprezentantoma Pric-kerjem in skakalcem Kustodičem.
V 10 posameznih točkah so Ljubljančani osvojili 7 prvih mest, medtem ko je domačim uspelo zmagati le trikrat. Največji delež zaslug pri zmagi Ljubljane ima Goršič, ki je osvojil kar tri prva mesta in medtem dosegel odličen rezultat na 400 m prosto 5:17.2. Med Ljubljančani moramo pohvaliti še Pelca, ki
je z lahkoto zmagal na 200 m prsno in dosegel svoj osebni rekord ter najboljši letošnji čas v Sloveniji 2:57.9. Pri ženski ekipi Ljubljane moramo pohvaliti zlasti Horvatovo, ki je s svojo zmago na 100 m prosto dosegla najboljši čas v Sloveniji v zadnjih 5 letih z rezultatom 1:18.9. Tudi Tominškovi rezultat pod 3:20 na 200 m prsno ne dela več nobenih težav. Najlepša točka večera pa je bila nedvomno disciplina 100 m prosto za moške, kjer so prvi trije tekmovalci prišli na cilj v razmaku 1 sekunde, kar je dvignilo vse gledalce na noge. Le za udarec roke je zmagal Ljubljančan Goršič.
V	skokih je med moškimi osvojil prvo mesto Košorok Rudi, ki je imel težko borbo z Beograjčanom Kustodičem. V skokih med ženskami pa Rubinčeva in Kuljiševa nista imeli težkega dela.
V	»vaterpolo tekmi je zmagalo domače Jedinstvo z rezultatom 9M, čeprav Ljubljančani niso igrali podrejene vloge. Nasprotno! Rezultat so dvakrat izenačili (2:2. 3:3), vendar pa je proti koncu tekme nekoliko vplivalo na rezultat tudi pristransko sojenje sodnika.
Rezultati:	moški —	109 m prosto:
1. Goršič (Lj) 1:05.1, 2. Šale (J) 1:05.1, 3. Gašperin (Lj) 1:06.1,	400 m prosto:
1. Goršič (Lj) 5:17.2, 2. Pricker (J) 5:27.9, 3. Pavlakovič (J)	5:44.4,	200 m prsno:
1. Pelc (Lj) 2:57.9, 2. Hočevar (Lj) 3:07.2, 3. Nonkovič (J) 3:09.1, 200 m metuljček: 1. Tuclovič (J) 2:58.2, 2. Lukman (Lj) 3:12.8, 3. Nonkovič (J) 3:17.9, 100 m hrbtno: 1. Goršič (Lj) 1:17.6, 2. Viskovič (J) 1:19.3, 3. Marjan (J) 1:20.0, 4X200 m prosto: 1. Jedinstvo 10:28.0, 2. Ljubljana 11:17.3, skoki: 1. Košorok Rudi (Lj), 2. Kustodič (J), 3. Starič (J); ženske —	100 m prosto:
1. Horvat (Lj) 1:18.9, 2. Gatara (J) 1:20.0, 3. Kut (Lj) 1:25.0, 400 m prosto: 1. Gatara (J)	6:31.1,	2. Crnjenko (J)	6:31.3,
3. Končan (Lj) 7:04.6, 200 m prsno: 1. Tominšek (Lj) 3:17.5, 2. Bricelj (Lj) 3:28.9, 3. Akerman (J) 3:47.4, 100 m metuljček: 1. Horvat (Lj) 1:42.1, 2. Kocjan (Lj) 1:45.0, 3. Sanbunjak (J) 1:52.3, 100 m hrbtno: 1. Crnjenko (J) 1:37.2, 2. Kut (Lj) 1:40.9, 3. Gabrovšek (Lj) 1:42.8, 4X100 m prosto: 1 Jedinstvo 5:45.0, 2. Ljubljana 5:50.8.
vvaterpolo — Jedinstvo : Ljubljana 9:4 (3:2).	Mitja Prešern
se po. rile moške in ženske ekipe ter »-» bili pri moških najbolj uspešni Gradisove! 'z Ljubljane, ki so dosegli 664 podrtih kegljev, pri ženskah pa prav tako članice Gradisa s 576 podrtimi keglji. V balinanju je bil najboljši »Beton« iz Celja, medtem ko se je v odbojki najbolj izkazala ekipa Pionirja iz Novega mesta, ki ji sledi ekipa Slovenija-Ceste, 3. in 4. mesto pa si delita Gradis iz Šoštanja in Primorje iz Ajdovščine.
Slovan:Vojvodina 3:0
Bratislava, 10. julija. V povratni tekmi srednjeevropskega pokala je domači Slovan pred 45.000 gledalci po boljši, predvsem učinkovitejši igri zasluženo premagal Voj vadi no iz Novega Sada s 3:0 (1:0). Vojvodina v polju ni igrala slabo, pač pa so bili njeni napadalci nespretni pred golom. Gole za Slovan sta dosegla: Pazicky v 18. in Bely v 52. in 78. min. Tudi drugo češko moštvo UDA (Praga) je slavilo v pokalu danes zmago nad Bologno s 3:0. Tako so polfinalisti srednjeevropskega pokala že znani: Honved, Slovan, UDA in Vdros Lobogo (Hajduk gotovo ne bo mogel nadoknaditi 6 golov, ki jih je preje) v Budimpešti).
Po poročilih radia Moskve je dosegel ruski kolesar Leonid Khmelj nov svetovni rekord za amaterje v vožnji na 200 m z letečim startom z rezultatom 11.9. Dosedanji rekord sta imela Italijana Pi-narello in Pizzali z 12.0.
Atletski miting v Celju
Celje, 10. junija. AD Kladiva« je priredil včeraj društveno tekmovanje, ki je dalo kljub slabemu vremenu nekaj solidnih rezultatov. Zlasti sta se izkazala Gajšek in Kralj na 1000 m, Kopitar v metu kopja, pri atletinjah pa Sikovčeva in Majcnova, ki prihaja zopet v nekdanjo formo. Rezultati — 100 m: Kopitar 11.5, Vučer 11.6, 200 m: Zupančič 23.2, Kopitar 23.7,	1000 m:	Gajšek 2:32.4, Kralj
2:32.8, daljina: Urbajs 6.26, kopjer Kopitar 61.95, Brodnik 51.45; ženske — 60 m: Sikovec 7.9, Petauer 8.3, Majcen 8.3, 100 m: Sikovec 13-0, Petauer 13.6, daljina: Majcen 3.22, diski Celosnik 39.60, Pnistovšek 30.10, kopje: Jezernik 31.17.
Zvezna košarkarska lig'
Borbe vedno osirejše
Priznanja športnim delavcem
Po uspelem košarkarskem turnirju, ki smo ga imeli v Ljubljani ob proslavah 10. obletnice slovenskega športa in v katerem je odnesel povsem zasluženo zmago Proleter iz Zrenjanina, so se zvezni ligaši znova spoprijeli v borbi za točke.
Znano je, da je Ljubljana na turnirju premagala Proleter j a prav prepričevalno in zasluženo. Zato smo precej optimistično gledali na prvenstveno srečanje v Zrenjaninu. Toda Ljubljančani so odšli na gostovanje v okrnjeni postavi (brez Amona, ki je »flit« za Proleter j a) in s precejšnjo razliko v koših izgubili to srečanje. Res, da nismo mogli pričakovati zmage, čeprav tudi ta ne bi bila nepričakovana, vendar smo kljub temu bili le nekoliko presenečeni nad tako visokim porazom (76:48). Mnenja smo, da so slovenski ligaši za srečanja na tujih tleh pa je vmes tudi nekaj nediscipline, kajti vse premalo psihično pripravljeni, morda večkrat slišimo, da za potovanje v druge kraje nimajo vsi igralci istega »veselja«.
V Ljubljani smo imeli v četrtek naj-zanimivejše srečanje 7. kola. Olimpija se je spoprijela z našim devetkratnim državnim prvakom Crveno zvezdo. Srečala . sta se dva sistema igre, dve različni koncepciji obrambe in napada. V prvem polčasu je Olimpija s pravilno taktiko povsem * onemogočila Crveno zvezdo in jo kratkomalo pregazila. Zamisel je bila torej pravilna. Vsi igralci, še posebej velja to za Mullerja, so igrali brezhibno in s svojo igro napravili pravo zmedo med Beograjčani. V drugem delu igre pa se je podoba povsem spremenila. Vlogo Olimpije je prevzela Zvezda. V prvih 5 minutah drugega polčasa je bilo vsem na igrišču jasno, da bo v tem odločilnem srečanju zmagala Zvezda. Ljubljanski akademiki so izgubili samozavest, postali so negotovi pri metanju na koš, prvotni »bojni načrt« se je iz nerazumljivih razlogov povsem izjalovil. Zvezda
je prevzela pobudo v svoje roke in z znano izkušenostjo nadkrilila domačine. Zal pa se je v drugem polčasu pripetil tudi nešportni dogodek, ki zasluži našo kritiko. Ze lani na istem srečanju smo opazili, da je igralec Crvene zvezde Bje-gojevič do soigralcev in tudi do občinstva večkrat precej predrzen. Opazili smo, da je imel tokrat Bjegojevič na piki Kristančiča, katerega je ves čas tekme nepravilno zaustavljal, ga tolkel po kolenu in ga skušal na nešporten način odstraniti z igrišča. Kristančič, ki je še vedno rekonvalescent (operiran je bil na meniskusu), je zato opozoril Bj ego j e vica, naj vendar preneha s takšno igro in naj ga ne tolče po kolenu. Njegove prošnje pa niso prav nič zalegle, zato je ob nekem ponovnem »napadu« Bj ego j e vica vzrojil in ga v trenutnem razburjenju udaril. Sodnik je Kristančiča takoj izključil (seveda povsem pravilno), po našem mnenju pa bi moral izključiti tudi Bjegojeviča, ki je ta incident izzval in še potem neovirano nadaljeval s svojim nešportnim vedenjem na igrišču. Ves ta dogodek moramo obsoditi, čeprav je Kristančič svoje dejanje obžaloval, ko nam je po tekmi izjavil naslednje: »Prvič v sedmih letih, odkar igram, sem se spozabil. Sam sem mnenja, da za nešportno vedenje ni nobenih opravičil. Vendar upam, da bi me laže razumeli ob dejstvu, da sem bil zaradi grobosti že dvakrat težje poškodovan. Za zadnjo poškodbo sem moral ležati v bolnišnici tri mesece. Mnogokrat sem drobo igro svojih nasprotnikov mirno prenašal, po Blago je vičevi brezobzirnosti, ki ni prenehala navzlic mojim opetovanim prošnjam, pa mi je zavrela kri. Vendar, kot pravim, prvič in zadnjič!«
Mariborski Železničar pa je odšel med tednom na težko preizkušnjo v Beograd in igral tekmo s Partizanom. Poročila pravijo, da so Mariborčani prav dobro zaigrali in da so se v marsičem popravili. Škoda, da si niso že pred začetkom tekmovanja v zvezni ligi preskrbeli tre-
nerja kot ga imajo danes, potem bi tudi oni dosegli lepše uspehe. Borba za prvo mesto, pa tudi za obstanek v ligi je zelo ostra in zato bi bila vsaka napoved danes preuranjena.
Rezultati 7. kola. — Crvena zvezda : Olimpija 63:56 (22:30), Proleter : Ljubljana 76:48 (34:16), Partizan : Maribor 71:59 (34:24), Montažno : BSK 48:46 (22:20), Mladost : Lokomotiva 64:62 (26:31).
Lestvica z dne 9. julija 1955:
1. Proleter	7	6	0	1	496:374	12
2. Crvena zvezda	7	5	1	1	468:370	11
3. Partizan	7	4	1	2	407:391	9
4. Mladost	7	4	1	2	424:408	9
5. Olimpija	7	4	0	3	380:389	8
6. Ljubljana	7	4	0	3	397:425	8
7. Montažno	7	3	0	4	444:438	6
8. Lokomotiva	7	3	0	4	372:402	6
9. BSK	7	1	0	6	365:421	2
10. Maribor	7	0	0	7	337:492	0
Celjan lasek zmagovalec
v 3 disciplinah
Maribor, 10. julija. — V organizaciji AK Branik je na stadionji v Ljudskem vrtu danes na prvenstvu LRS za mlajše mladince nastopilo 135 mladih atletov, članov Odreda in Svobode iz Ljubljane, Kladi var ja, »Partizana« iz Kočevja, Murske Sobote in Kamnika, Triglava iz Kranja in domačih klubov Branika in Maribora. Dež, ki je prenehal šele tik pred pričetkom tekmovanja, je močno škodoval dobro pripravljenim pripravam, tako da smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni.
Najuspešnejši tekmovalec je bil mladi talentirani Celjan Lešek, ki je osvojil prvo mesto v teku čez ovire na 100 m, skoku ob palici in skoku v daljino. Lepo bodočnost lahko prerokujemo tudi Branikovcu Bolku, ki je zmagal v teku na 300 m čez ovire in v troskoku, na 100 m čez ovire pa je bil drugi v času zmagovalca. Jezernik (Maribor) je bil najboljši pri skoku v višino, pri skoku v daljino pa je zaradi netočnega odriva imel le dva veljavna skoka, stilno pa je pokazal največ od vseh tekmovalcev. V metih je daleč prekašal svoje konkurente Kastelic iz Odreda v kopju, Dimeč (Kladivar) v disku in Ledinek v kladivu. Tekmovanje v metu krogle nam je dalo- ostro borbo dveh izenačenih atletov: Čihala iz Kočevja in Kasjaka iz Maribora. Tek na
100 m pa je bil sigurna zadeva Svobod aša Solareviča. Najzanimivejši pa je bil tek na 1000 m, kjer je sodelovalo 16 tekmovalcev. Tu sta imela Celjana Lorber in Naraks trdo delo z nadebudnim Irgoličem od Branika.
Rezultati — 100 m: 1. Solarevič (Sv) 11.4, 2. Ponikvar (Kamnik) 11.7,
3.	Baggia (Lj) 11.8; 100 m ovire: 1. Lešek (KI) 15.0, 2. Bolko 15.0, 3. Ko-čunik (oba Br) 20.0; 300 m ovire: 1. Bolko (Br) 42.0, 2. Ban (KI) 44.0, 3. Zupan (0) 44.9; krogla:	1. Cihal
(Koč) 14.77, 2. Kasjak (Mrb) 14.63, 3. Recek (Br) 13.96, kopje: 1. Kastelic (0) 56.98, 2. Dimeč (KI) 48.56, 3. Kač (KI) 46.13, višina'; 1. Jezernik (Mrb) 173, 2. Tratnik (KI) 165, 3. Pucelj (Koč) 165, palica: 1. Lešek (KI) 3.40,
2.	Kočunik (Br) 2.40; daljina: 1. Le-šek (KI) 6.06. 2. Jezernik (Mrb) 5.82,
3.	Ponikvar (Kamnik) 5.75; 2000 m: 1. Repič (S) 6:16.0, 2. Šumer (KI) 6:27.3, izven konkurence Kravarič (Br) 6:06.2; troskok: Bolko (Br) 12.02, 1000 m: 1. Lorber 2:44.0, 2. Naraks (oba KI) 2:47.4, 3. Ingolič (Br) 2:48.1; 300 m: 1. Ledinek (KI) 38.7, 2. Absec (Sv) 38.7, 3. Cerkvenik (Mrb) 39.1; štafeta 4X100 m: 1. Kladivar 48.6, 2. Ljubi jana 49.3, 3. Odred 50.1: disk:
1.	Di-mec (KI) 41.66, 2. Ostrožnik (Mrb) 36,86, 3. Baggia (Lj) 36.11; kladivo (7): 1. Ledinek (Mrb) 48.55,
2.	Bzirsky (KI) 41.53, 3. Kogej (Lj) 39.18.
ZMAGA BOKSARJEV MARIBORA Maribor, 10. julija. V veliki Unionski dvorani je bilo včeraj zvečer pred 800 precej burnimi gledalci prijateljsko boksarsko srečanje lokalnih rivalov Maribora in Branika, ki se je končalo s presenetljivo zmago Maribora 11:9. Tokrat moramo grajati delo sodnikov, ki so sodili slabo in neenotno. Točkovni sodniki so večkrat po posameznih rundah dali vsak drugačno oceno. Ali manjka tu. zadostne strokovne podlage ali pa je razlog temu kaj drugega? Priporočljivo hi bilo, da bi v bodoče na srečanjih lokalnih rivalov sodili sodniki n e udeleženih klubov, če domačini pri svojem delu ne morejo ostati nepristranski. V splošnem kvaliteta borb ni bila slaba. Rezultati muha: Kajzer : Drobne 2:0, bantam: Meško : Klemenc 2:0 p. t., peresna: Šmut : Škrabelj (diskvalificiran v 2. rundi), 2:0, lahka: Vikič : Hehtl 2:0 p. t., welter: Pejakovič : Kranjc 0:2 p. t., polsrednja: Bulobašič : Puk-šič 1:1, srednja: Šalič : Strukar 0:2 t. k. o. v 3. rundi, Radoš : Slabe 0:2 k. o. v 1. rundi, težka: Domjanovič : Vojnovič 0:2 p. t.
Na slavnostni seji Zveze športov Slovenije so prejeli priznanje za nesebično delo pri razvoju športa od osvoboditve do danes naslednji delavci:
Ahačič Jože, Aljančič Ernest, Amon Mirko, Antolin Stefan, Arko Andrej, Arnšek Zvon«, Ažman Zvone.
Baebler dr. Leo, Barovič Franc, Belina Ivan, Belopavlovič Niko, Benedičič Tine, Bergant Evgen, Berlisk Lado, Berlisk Slavan, Betetto Milan, Biber Jože, Biber Mija, Bleiweis dr. Miron, Bloudek ing. Stanko, Božič Franc, Božič Marjan, Bradač Drago, Brajnik Aleksi, Brajnik Janko, Breznik Peter, Bručan Jože.
Cerar Tone, Cirman Jovo, Cvetko Rudolf.
Černe Miroslav, Čižman ing. Vinko, čop Franc, čuk Tone.
Danev Karel, Doberlet Miodrag, Dobrajc Albin, Dobrota Rajko, Dolinšek Anton, Dougan dr. Danilo, Duh Jože.
Ermenc Jože.
Fajdiga Lojze, Fajdiga Milan, Fanedel Karel, Finžgar Rudi, First Milan, Fišer Jože, Fišinger Pavel, Florjančič Mira, Franzot Anton.
Gabršek Janez, Gajšek Tilka, Gala Goj-mir, Gala dr. Stojan, Gantar Pavel, Garibaldi Marjan, Gartner Franc, Gerbec Jože, Glivic Edvard, Glavič Vinko, Glo-nar Jože, Gnidovec Ante, Gogala dr. Jože, Gomolj Bogo, Gorše Robert, Gosak Martin, Gradišnik Dušan, Gradišnik Fedor, Grošelj Janko, Gvardijančič Alojz.
Hanc Matija, Heller Ivan, Hlade dr. Mihael, Hrast Janko, Hreščak Viljem.
Ipavec Jože.
Janežič Jože, Janžekovič Vlado, Jaz-binšek Jože, Jenko Gabrijel, Jenko Jože, Jereb Gustl, Jerin Anton, Jezernik Franc, Jezeršek Ludvik, Jež Lojze, Jošti Ev-stahij. Jug Emil, Jug Karel.
Kabaj Milan, Kajfež Karol, Kališnik Janez, Kamnikar Hinko, Kenda Miran, Klančnik Gregor, Klemenc Anton, Klojč-nik Adi, Knific Jože, Koblar Stane, Kočar Fanči, Kočar Anton, Kolar Edvard, Kolar Herman, Kolarič Marijan, Konic Jože, Korce Danilo, Korenini Aleksander, Korčič dr. Marjan, Kos Tone, Kosec Miloš, Kosi Bronislav, Kovačič Emil, Kožuh Marjan, Kožuh Milan, Kramaršič Božo, Kramaršič dr. ing. Vinko, Kramer Dragan, Kvasaik Miro, Krek Stane, Krese Leopold, Kristančič Boris, Krištof Stane, Križanec Milutin, Kukanja Vladimir, Kuret Dušan, Kušar Janez.
Lah Ivan, Lavrič Stane, Ledinek Alfonz, Legat Filip, Lepin Danijel, LeviČ-nik Andrej, Likovnik Avgust, Linhart dr. Božo, Lipar Marjan, Lipar Stane, Logar Peter, Lombar Milan, Lorger Stane, LU-kežič Ivo.
Macoratti Lado, Mahkovec Anton, Marinč, Božidar, Martelanc Lado, Martinčič Jože, Matelič Vladimir, Maver Ivan, Mazi Gvidon, Medja Franc, Megušar ing. Maks, Meštrov Mirko. Mevlja Franc, Miklavčič Vlado, Mirtič Janez, Mlakar Saša, Mohor Metod, Mulej Tine.
Naglič Stane, Naglič Franc, Nagy dr. Ernest, Naprudnik Milan, Naprudnik Zoran, Nebec Franc, Novak Emil, Novak Pavel.
Oblak Meta, Omerzu Oton, Orel Alojz, Orel Franjo, Otrin Ivo, Otruba Stane.
Pave Franc, Pavčič Janez, Pavletič Karel, Pelan Majda, Pelan Stane, Pengov Marjan, Petrič ing. Alfred, Pile j Božo, Pirher Ivan, Plečko Ivan, Pleško Stanc, Podbevšek Zvone, Podpečan Franc,Pogačnik Tone, Pohar ing. Gustl, Pohar Silva, Polda Janez, Poljšak Marjan, Potrata Slavko, Požar dr. Danilo, Praček Ciril, Premlč Bogo, Presinger Mirko, Prešern Igor, Prešern Mitja, Pri-bošek Franc, Prion Slavko, Pučko Franc, Purkeljc Viktor.
Rajbenšu Janez, Ravnikar Stane, Rebolj Stane, Rebolj Stane, ml., Rem dr. Alfred, Remec Franc, Repotočnik Avgust, Romih Robert.
Sajevic Ivo, Sernko Jože, Serpan Edi, Skaberne dr. Bronislav, Skerbinek Vlado, Skušek Marjan, Slamič Milko, Slanina Edo, Smolej Franc, Sočan Dušan, Starešina Gustav, Starc Rajko, Stepišnik Drago
Šavorn Lojze, šef dr. Alojzij, šepec Radovan, šetina Franc, Škof Drago, Šneberger Jaka, Šramel Bogo, Štih Roman, Štrumbl Alojz, Šturm Jože, Šuštar Miro, Švajger Aleksander.
Tassotti dr. Karlo. Taurer Franc, Ter-pinc Milan, Teršan Alojz, Tiran Slavko, Trefalt Božo, Trojer Franc, Tršinar Joško.
Ulaga prof. Drago.
Vaht.ar Zdeno, Vagner Janko, Varl mf« Janez, Varl Rudolf, Veissbacher Oton, Verglez Vili, Vesnaver Ljubo, Vidic Mitja, Vodeb mr. Dušan, Vodeb ing. Miro, Voglar Breda, Voglar Srečko, Vospernik Ulrih, Vozel Miro.
Zadravec Drago, Zajc Ladislav, Zajc Vasja, Zorn Franc, Zupan Jože, Zupančič Franc, Zupančič Janez.
Žemva Lovro, Živec Žarko, Žorž Vlado.
PRIČELA SE JE ETAPNA DIRKA »TOUR DE FRANCE«
609 motornih vozli na letošnjem »ISOII!«
Letošnja kolesarska dirka »Okoli Francije« je gotovo rekordna. To ne po številu kilometrov, ki jih bodo morali prevoziti dirkači v 23 dneh, ampak predvsem iz drugih razlogov. Zanimanje za to največjo kolesarsko prireditev na svetu je v Franciji, pa tudi drugod po Evropi vedno večje in zato sta organizatorja, pariška lista »L’Equipe« in »Parisien Li-bere« letos še povečala že itak velike nagrade in tako znašajo samo uradne nagrade organizatorjev skoraj 37 milijonov frankov. Poleg tega pa lahko kolesarji seveda še mnogo zaslužijo tudi na letečih ciljih skozi razne kraje in na ciljih posameznih etap. Rekordna bo tudi karavana, ki spremlja »Tour«. Nič manj kot 470 raznih avtomobilov od osebnih preko poltovornih do kamionov in preko 100 motornih koles bo vozilo pred in za kolesarji. Strčški celotne dirke znašajo kar 170 milijonov frankov. Dohodke so planirali na 160 milijonov, torej bosta morala oba pariška lista iz svojega še primakniti 10 milijonov. 130 kolesarjev bo odšlo iz Le Havra, vprašanje pa je seveda, na koliko bo to število padlo po 4458 km do Pariza. Letos vozijo dirko zopet v smeri kazalca na uri, torej najprej Alpe in potem Pireneji, etape pa so razdeljene takole: Le Havre—Diepe (102 km) Diepe (na kronomeetr za moštva 12 km) — Roubaix (204 km) — Namur (210' km) —
Metz (225 km) — Colmar (229 km) — Zu-circh (195 km) — Thonom (267 km) — Bri-ancon (253 km) — Monaco (275 km) — Marseille (241 km) — Thonon (267 km) — Bri-ancon (253 km) — Monaco (275 km) — Marseille (241 km) — Avignon (198 km) — Mil-
lau (236 km) — Albi (203 km) — Narbonne (153 km) — Aix les Hermes (151 km) — Toulouse (123 km) — St. Gaudens (254 km) — Pau (20G km) — Bordeaux (195 km) Poitiers (243 km) — Tours (267 km na kronometer) — Pariz (228 km).
Po 4. etapi vedi Rolland
Slaba udeležba, a zadovoljivi rezultati
Ljubljana, 10. julij. — Današnje atletsko prvenstvo Slovenije za mladinke je pokazalo, da je bil termin za to tekmovanje izbran precej nesrečno. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je bilo na startu komaj okoli 40 mladih atletinj. Vsekakor pa zadene del krivde za ta neuspeh na prvenstvu tudi društva, saj je imel na primer Odred na startu le dve tekmovalki, kar je za najboljšo mladinsko ekipo v Sloveniji vsekakor premalo.
Bol j kot z udeležbo pa smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati. Kljub dokaj neugodnim vremenskim razmeram in od dežja precej razmočenim napravam, je bila dosežena cela vrsta solidnih rezultatov. Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da smo videli v mnogih disciplinah, na primer v metu diska, skoku v daljino, pa tudi še drugje tehnično povsem nepripravljene atletinje, ki so svoje rezultate dosegle res zaradi svoje nadarjenosti.
Ce hočemo spregovoriti nekaj besed o posameznicah, moramo najprej omeniti Mariborčanko
Uterrajterjevo. V teku na 60 m je (M) 13.0, Lešnik (Br) 13.9, Debeljak izenačila slovenski mladinski re- (T ') 14.0, Vozelj (Lj) 14.2, Rečnik kord Bajžljeve, zelo dober vtis pa (KI) 14.2, 600 m: Kovač (O) 1:54.8, je napravila tudi sicer, saj je s Hercog (Br) 1:56.0, Ajhmajer (Br) svojimi današnjimi teki dokazala, 1:57.0, Bider (Koč) 2:12.4. 80m: ovi-da se je iz začetnice razvila v re: Šumak (KI) 14.0, Debeljak (Lj)
prvorazredno atletinjo. Tudi Sta-inejčičeva bi imela zlasti na 60 m danes z razpoloženo Mariborčanko dovolj opravka. Z velikim napredkom na 60 m je presenetila tudi mlada Pristavčeva. ‘V odsotnosti Slamnikove je bil tek na 600m po kvaliteti dokaj slab in se je vsem tekmovalkam videlo, da so zelo malo pripravljer . Skok v višino je dal lepo borbo in solidne rezultate. Najlepše je skakala Javornikova, ki pa je imela pred 143 cm že vse preveč strahu. Vajslabše pripravljene tekmovalke smo videli v vseh treh metih. Od 10 metalk diska sta le dve metali z obratom, pa še ti dve nič več od ostalih. V metu kopja je bila Škerjančeva, ki je zmagala tudi v metu krogle, za razred boljša od ostalih. Tudi obe štafeti, ki sta postali plen atletinj Maribora, sta pokazali velike pomanjkljivosti pri pred "ah, saj jih je bila vsaj, polovica prav začetniško neuspešnih.
14.2, Kuntarič (Lj) 1*.6, višina: Šumak (K))	140, javorni". (Br) 140,
Škerja„ec (O) 156, Boldirjev (Br) Vrečko (M) in Kuntarič (Lj) 133, daljina: Lubej (M) 4.65, Nedeljko-vič (M) 4.47, Boldirjev (Br) 4.43, Rečnik (KI) 4.35, Vrečko (M) 4.27, Lesni"- (Br) 4.22, krogla: Škerjanec (O). 11.37, Erman (Sv) 11.01, Zadravec (Br) 10.64, Kozina (Koč) 10.41, Turk (Lj) 10.40, Škorni.k (KI) 9.86, dis-k: Zadravec (Br1 28.98, Kozina (Koč) 26.53, Topolovec (Br) 26.44, Škornik (KI) 25.44, Stepišnik (Lj) 24.95, Erman (Sv) 22.43, kopje: Šk rjanec (O) 31.66. Antonič (Br) 25.24, Švajger (Lj) 23.61. Kržin (Lj) 18.33, Stepišnik (Lj) 18.20. Strmšek (Sv) 16.33, 4 X60 m: Maribor (Ne-del'kovač, Žagovec, Lubej,,. Unter-rajter "\2, Kladivar 36.0, 4 X 100 metrov: Maribor (Vrečko-, Nedelj-kovič, Lubej. Unterrajter) 54,0, L j ubij .an a 55.6, Branik 57.9.
Marko Rožman
.ETO XI Štev.28
Prireditev je bila praktično za za-	~	*
pr timi vrat’ j smo zaman iskali
gledale^. Organizacijo prvenstva je Pred dnevi je na Medicinski fari spešno izvedel ŽAK Ljubljana, k 1 te ti v Ljubljani promoviral za Rezultati 60 m: Unterrajter (M) 7.9, doktorja vsega zdravilstva tekač na Pristavec (Lj) 8.1. Lubej (M) 8.4, dol«e proge ŽAK Ljubljana Srakar. NedeVkovič (M) 8.5, Leban (KI) 8.9, Njegovi tovariši s tekališča mu Gole (Koč) 9.0, 100 m: Unterrajter iskreno čestitajo!
V četrtek se je 130 kolesarjev podalo na dolge pot letošnjega »Tour de France«. 2e prvi dan je bil dokaj naporen. Morali so prevoziti poletapo Le Havre — Diepe, potem pa še drugo poletapo na dirkališču, ki so jo vozili moštveno na kronometer. V prvi poletapi se je večina »asov« držala bolj v ozadju in tako so za prvo mesto sprintali manj znani kolesarji. Naj hitrejši je bil Spanec Miguel Poblet, ki je s tem zagotovil minuto bonifikacije. V nasprotju z Giro dTtalia dobi namreč na Touru zmagovalec etape minuto, drugoplasirani pa 30 sek. bonifikacije., V moštveni dirki na kronometer se je razvila huda borba med Nizozemci in Francozi, katero so nazadnje prvi odločili v svojo korist. Tudi po drugi poletapi je ostal Poblet prvi v skupnem plasmaju in kot prvi na letošnjem Touru oblekel rumeno majico. Rezultati prve poletape Le Havre-Diepe (102 km): 1. Poblet (Sp) 2;38:31, 2. Caput (Ile de France) 2;39:01, 3. Sorgeloos (B) 2;39:31„ 4. Wagtmans (Niz), 5. De Bruyne (B), 6. Astrua (I), 7. Coletto (I) 8. Schnei-der (Lux)> 9. Colette (Ovest), 10. Robič (Ovest), vsi v času Sorgeloosa, 14. Dar-rigade (Fr) 2;41:44 in v istem času glavna skupina z vsemi »asi«; 2. poletapa: 1. Nizozemska 49:15, 2. Francija 49:30, 3. Italija in Nordest-Centar 50:09, 5. Belgija 50:39; skupni plasma po 1. etapi: 1. Poblet (Sp) 2;55:29, 2. Paput (Ile)' zaostanek 26, 3. Wagtmans (Niz) 27, 4. Astrua in Coletto (I) 45, 6. De Bruyne in Sorgeloos (B) 55, 16. Bobet 2:45, 72. Clerici in Kii-bler 3:29.
Nihče ni pričakoval, da bodo že prve etape »Toura« tako, borbene. Mogoče, da to še ne velja toliko za 2. kot za 3. etapo, ki je vo-dila po deloma zelo slabih cestah od Rou-baixa preko belgijske meje v Namur.
Glavni favorit letošnje dirke Louison Bobet, ki jo namerava letos osvojiti že tretjič zaporedoma, je začel s svojo ofenzivo že zelo zgodaj, prav v tej 3.. etapi. Nekaj kolesarjev mu je lahko sledilo do cilja. Za nekatere manj pripravljene dirkače, ki so smatrali prve etape ne toliko za dirko kot bolj za to, da se za pravo dirko šele pripravijo, pa sta pomenili 2. in 3.. etapa, tudi že konce dirke. Šest jih je namreč žc odstopilo, osem pa so jih izločili, ker niso prispeli na cilj v maksimalnem času. Kako huda je bila 3. etapa, najbolje pove dejstvo, da je nad 40 kolesarjev zaostalo, v tej etapi več kot pol ure za zmagovalcem.
Že po 3t etapah vidimo na čelu skupne ocene same znane »ase«, ki niso odlični samo v ravnini, ampak tudi v hribih. Mnogi od najbolj znanih, to velja zlasti za vse Švicarje, pa so že v 3 etapah toliko zaostali, da praktično nimajo več nobenih: izgledov na najvišja mesta. Rezultati 2. etape Dieppe— Roubaioc (204 kni): t. Rolland (Fr) 5;53.00, 2 Wngtmans (Niz) 5;33:30, 3. De Bruvne (B) 5;54:00, 4. Telotte (Ile); 5. Le Rer (Ovest) isti čas, 6. Varnajo (Ovest) 5;55:37, 7. Vivier
(Sudovest), 8. Hassenforder (NEC) isti čas«
9.	Vitre (Ile) 5;55:53, 10. Impanis (B) isti čas;
3.	etapa Roubaix—Namur (210 km): 1. L. Bobet (Fr) 6;36:39, 2. Van Genechten (B) zaostanek 30 sek., 3. Monti (I) zaostanek t mi»-»
4.	Wagtmans (Niz) 1 min., 5. Impanis (B) 1:19, 6. Robič (Ovest) 1:19, 7. Mallejac (Fr) 1:19, 8. J. Bobet 1:21, 9. Rolland (Fr) 1-5»
10.	Pico-t (Ovest) 1:41.
Velikih sprememb današnja ' 4. etapa D* prinesla, k Francoz Rolland je slekel Wagt' mansu rumeno majico. Rolland je bil namreč edini izmed vodilnih v skupni oceni, ki sC je udeležil odločilnega bega današnje etape‘ Glavni, junak etape je bil Španec Alomar, ki je več kot polovico etape prevozil sam & imel mestoma prednost skoraj 10 minut. Na' zadnje pa so ga njegovi preganjalci ujeli b1 na etapnem cilju tudi premagali. Nekaj k®3 pred ciljem je uspelo Luksemburžanu Kempu’ da se je za dobrih 100 m odtrgal skupini, b* to prednost je tudi ohranil. Rezultati 4. et^-Pe Namur—Metz (225 km): 1. Kemp (Lux) 6;40:0^ 2. Quentin (Ovest) zaostanek 38 sek., 3. lineris (Sudst) 1:08, 4. Anzile (NEC), 5. Bl,«l tel (O) isti čas, 6. Mahe (Fr) 1:20, 7. Bo1' land (Fr) isti čas, S. Bertoglio (I) 1:24, 9. mar (Šp) 1:35. Glavna skupina z veči1*^ »asov* je prispela z zaostankom 11:50-skupni oceni je vodstvo prevzel Francoz R°^ land, v oceni moštev pa vedi Francija.
Lepe športne prireditve
v Šoštanju
Šoštanj, 10. julija. — Pod pokrovh teljstvom OSS Celje in v izvede KSS Šoštanj so bile danes v Šoštanj športne tekme v počastitev 10. ,pfT letnice osvoboditve med posamezni mi KSS celjskega okraja. Skupno T nastopilo 375 tekmovalcev iz 17 kra^ jev, ki so se pomerili med seboj 7 športnih disciplinah.
V šaha je zmagal Šoštanj Pr.l-Polzelo in Slovenjgradcem. v odboj1, je osvojila prvo mesto Polzela PtC Slovenjgradcem in Konjicami,_v n . miznem tenisu Celje pred Brežica1 in Šoštanjem, v ostrem streljanju V Krško pred Rogaško Slatino in . Stanjem... V boksu je nastopilo ša moštvo Krškega, ki j,e pokazalo 1 ekshibicijske borbe. Zmagovalec gometnega turnirja je bilo nu>® Velenja, ki je v finalni tekmi pre® j galo Šoštanj z 1:0, v izločilni te .pa- Krško 7:1. Drogo mesto Te a, sedlo moštvo Šoštanja, ki je Pre galo Slov. Konjice z 1:0,
ffom
!Z O0GAMCUC1fefem
Kaj nam je pokazalo državno prvenstvo v mnogobojih
6 Slovence!
med prvo deseterico
Udeležba dobra - pripravljenost pomanjkljiva
Zvezno prvenstvo v partizanskem mnogoboju in mnogoboju v vajah na orodju je vsakoletna najpomembnejša in najbolj množična prireditev organizacije »Partizan«. Letos je bila izvedena v Nišu v dneh 3. in 4. julija. Prijavljeno je bilo izredno veliko število tekmovalcev in tekmovalk, in to v partizanskem mnogoboju III. razreda 20 moških'in 16 ženskih vrst, v II. razredu 65 moških m 39 ženskih vrst, v I. razredu 10 moških in 9 ženskih vrst; v mnogoboju v vajah na orod-
ju v nižjem oddelku 6 moških in 21 ženskih vrst, v višjem oddelku 6 moških in 8 ženskih vrst in še 78 posameznikov in posameznic. Končno število je 1700 tekmovalcev in tekmovalk.
Množičnost je bila s tem sicer dosežena, kako pa je z usposobljenostjo? S tem pa ne moremo biti ravno preveč zadovoljni. Zakaj? Nekatere republike so prijavile vrste, ki niso predhodno tekmovale na republiških tekmah in niso dosegle predpisanega odstotka od dosegljivih točk in torej za tekmo niso bile dovolj pripravljene. V prihodnje mora organizator bolj odločno zavračati vse tiste vrste, ki niso za-
dostile predpisom, in jih ne sme pripustiti k zveznim tekmam, ker se na. teh lahko bolj jasno izraža kvaliteta, ne pa toliko množičnost, ki naj pride do izraza na okrajnih in republiških tekmah.
Ugotoviti moramo tudi to. da so bili tekmovalci in tekmovalke v partizanskem mnogoboju mnogo bolje pripravljeni kot v vajah na orodju, saj tudi društva tem tekmam posvečajo več pozornosti, ker jih vodi težnja po osvojitvi zastave maršala Tita in tako tudi boljše telovadce in telovadke vključujejo prav v te tekme. Vse bolj lahko ugotavljamo, da sistem sedanjega tekmovanja ni najboljši in bo v prihodnje potrebno nekaj dopolnil in sprememb.
Veliko število tekmovalcev in tekmovalk zahteva tudi odlično organizacijo, če hočejo tekme tudi v vzgojnem pogledu prispevati svoj delež. Tega pa žal organizator ni zmogel, deloma iz objektivnih, še bolj pa iz subjektivnih razlogov. Mesto Niš ni bilo najbolj primerno izbrano in ni bilo vse ravno zadovoljivo urejeno. Posebno v tehničnem pogledu lahko organizatorju marsikaj očitamo. To so zopet bogate izkušnje, ki jih moramo v prihodnje vsekakor upoštevati.
Iz Slovenije se je tekem udeležilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli naslednje
Na obisku pri
mili Id ml veslal
Bled je bil tokrat moj cilj in moram priznati,,da me je kar skrbelo, kako bom opravil svojo nalogo. Ob našem najlepšem jezeru so te dni namreč zbrani skoraj vsi najboljši veslači Evrope in moj namen je bil poizvedeti, kako kaj živijo.
Ko sem v pisarni regatnega odbora naletel na romunskega vodjo, "sem že mislil, da imam srečen dan. Vendar ni šlo vse tako kot sem želel. Bližal se je namreč prav čas obeda in sem moral s svojim »delom« še malo počakati. Ko je po mojih računih minil čas, v katerem bi tudi največji jedec zadovoljil svoj želodec (računal sem tudi na to, da veslači menda za zajtrk pojedo toliko, kot navaden zemljan ves dan), sem se napotil v hotel Jelovico. Malo me je sicer skrbela romunščina, vendar se je spremljevalec ekipe in član romunske ambasade rade volje ponudil za prevajalca.
Trener Buuescu George je bil takoj pripravljen za razgovor.
»Naša ekipa šteje 28 članov in je najštevilnejša inozemska ekipa na tem tekmovanju. Nastopili bomo tako številno zato, ker moramo preizkusiti svoje moči za drugo leto, ko bo na Bledu evropsko prvenstvo. V nedeljo bomo nastopili s 5 čolni.«
Na vprašanje, na kakšen uspeh letos računajo, je odgovoril, da ne poznajo drugih ekip in da zato o tem ne more povedati kaj več. Ker so prispeli šele prejšnji večer, mi tudi o progi ni mogel povedati ničesar, pač pa je zelo pohvalil vso oskrbo in okolico Bleda.
O pripravah za letošnjo regato pa mi je povedal:
»Priprave so trajale tri tedne, in sicer na jezeru Snagov, ki je 30 km oddaljeno od Bukarešte. Seveda so se posamezniki že prej pripravljali v kluBlh. Najboljše tekmovalce na zbirnih tekmah pa smo pripeljali na Bled. Če bodo letos uspeli in dosegli zadovoljive uspehe, bomo drugo leto prišli s še številnejšo ekipo. Mislim, da bo letošnja regata eua Najboljših v Evropi in z zanimanjem pričakujem nedeljsko tekmo.«
Opazil sem, da je čas, ki so mi ga Namenili, potekel, in sem se poslovil.
Ruskih tekmovalcev nisem mogel zaslediti. Čeprav je bila ura že tri Popoldne, jih še vedno ni bilo na kosilo. Pri natakarju hotela Toplice sem zvedel, da so zajtrkovali šele °b enajstih in da so šli v kino.
Skušal sem poiskati našega skif-'ista Vlasiča, vendar mi tudi to ni Nspelo. Zato sem sedel pred Toplice m čakal ter končno tudi dočakal. Tako sem namreč mislil, ko sem z®gledal številno skupino, o kateri Sem bil prepričan, da so ruski tekmovalci.
»Počakajte 40 minutočk,« mi je nejal vodja. Kaj mi je drugega preostalo? Zopet sem sedel in čakal.
Vodja ekipe, trener in uslužbenec
ambasade so posedli okoli mize v hali, kjer je potekal razgovor.
»Naši tekmovalci so vsi še zelo mladi in so po poklicu večinoma študenti. Vsi so iz Moskve. Težko je reči, kakšne uspehe bodo dosegli, ker bo letošnja regata »proverkac za nas.«
Ker so prispeli na Bled že v nedeljo, so seveda malo presenetili organizatorje in niso takoj prve dni dobili čolnov. Kasneje so jih sicer dobili, vendar so še vedno nezadovoljni, saj je morala evropska prvakinja Čumakova prve dni trenirati double-scullu skupaj z Berkutovim, ki je tudi znani skiffist.
»Nedeljska tekma v skiffu za ženske bo pravzaprav evropsko prvenstvo, saj bodo. poleg vaše tekmovalke Čumakove nastopile še Sykova (Avstrija), Reuterjeva (Nizozemska) in . Schdlzerjeva (Nemčija). Ali upate, da bo vaša tekmovalka zmagala?«
»Prav zaradi pomanjkanja^ treninga ne vem kako bo. Računali smo namreč, da bomo lahko trenirali ves teden.«
Vsi Rusi so zelo zadovoljni s hrano in okolico Bleda, kamor gredo vsak -dan na izlete. Z besedami »Blejci bi morali živeti najmanj sto
rwiE: : y |§§l
i	m iiii
vidne uspehe — člani III. razr.: Fraint. mesto, člani niž. razr.: Škofja Loka 3, mesto, mladinci viš. razr.: Ljubljana-Narodni dom 1. mesto, mladinci niž. razr.: Novo mesto 2. mesto, članice II. razr.: Slov. Konjice 2. mesto, Mozirje 3. mesto, mladinke II. razr.: Nova Gorica 3. mesto, mladinke III. razr.: Trebnje L mesto, mladinke viš. razr.: Mari-bor-Železničar 2. mesto. Slovenskih vrst nismo imeli v naslednjih razredih: članice in mladinci III. r„ člani, članice, mladinci in mladinke
I.	r., članice niž. razr. in člani in članice viš. razr., ki se tekem niso udeležili, ker društva niso imela dovolj denarnih sredstev ali pa vrstam ni bila dovoljena udeležba, ker na pokrajinskih tekmah niso bile dovolj uspešne.
Prehodno zastavo maršala Tita so prejela društva, ki so dosegla najvišje število točk z eno moško in eno žensko vrsto v istem razredu partizanskega mnogoboja, in to so: za L razred društvo Subotica L, za
II.	razred društvo Bačka Palanka in vaško društvo Mol za III. razred (v tem razredu so lahko tekmovala le vaška društva). Najboljše vrste v mnogoboju v vajah na orodju so prejele prehodna darila, kip telovadca ali telovadke.
Rezultati: ljudski mnogoboj, člani I. razred: Subotica I., Novi Sad I. in Valjevo, II. razr.: Negotin, Mostar in Zagreb I., III. razr.: Fram, Slunj in Trogir; mladinci I. razr.: Novi Sad. Beograd V. in Cetinje. II. razr.: Bačka Palenka, Leskovac in Zagreb I., III. razr.:	Mladenovo, Sivac in
Mol.
Ljudski mnogoboj, članice I. razred: Subotica I., Novi Sad I. in Gra-dačac, II. razr.: Mostar, Slov. Konjice in Mozirje, III. razr.: Drniš; mladink^. razr.: Novi Sad I., Beograd in SrHiska Mitroviča, II. razr.: Ki-kinda, Bačka Palanka in Nova Gorica, III. razr.: Trebnje, Z r novo in Klajčevo.
Števna komisija še ni objavila uspehov vseh vrst in posameznikov, ker delo do razglasitve uspehov še ni mogla dokončati oziroma rezultati še niso zadostno preverjeni.
V višjem razredu mladincev in mladink se bo 12 najboljših posameznikov in 12 posameznic še borilo za naslov državnega prvaka na zaključnih tekmah, ki bodo 2t. julija na Bledu.
Na zveznem prvenstvu v mnogobojih v Nišu dne 3. in 4. julija so nastopili tudi tekmovalci in tekmovalke zveznega razreda v vajah na orodju. Kljub mišljenju nekaterih, naj zvezni razred tekmuje istočasno kot drugi razredi, češ da jih lahko drugi tekmovalci vidijo in se od njih marsikaj naučijo, so izkušnje zadnjih let pokazale drugače. Izvedba tako množičnih tekem popolnoma zaposli organizatorja in zveznim tekmovalcem in tekmovalkam ne more biti posvečena tolikšna skrb, kot jih tako naporne tekme zahtevajo. To se je zopet pokazalo na teh tekmah. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili ob najtežjih pogojih, kar- je vsekakor vplivalo na njih uspehe, njihovega nastopa pa drugi skoraj niso mogli videti, ker so bili sami zaposleni. Tudi na javni akademiji je bilo sorazmerno malo telovadcev, ker je organizator napravil veliko napako s tem, da je predpisal precej visoko vstopnino 80 do 100 din, kar je ob že tako;velikih stroških kar velik znesek.
3. julija so člani in članice tekmovali v poljubnih sestavah v olimpijskem programu na akademiji, kjer se pa ni mogel izvesti ves program, ker orodje ni bilo pravočasno in dobro pripravljeno in je bil del tekme izveden že na stadionu oziroma v telovadnici. Članice-so poka-
zale tudi svoje znanje v sestavah z obroči, katero je morala za svoje tekmovalke sestaviti vsaka republika.
Naslednji dan so člani in članice tekmovali v obveznih vajah oziroma prvinah iz programa za prihodnje olimpijske tekme. Marsikdo je bridko spoznal, da je obveznim vajam posvetil premalo pozornosti in tako zdrknil za kakšno mesto navzdol. Tekmovalo je 12 članov in 15 članic, od teh so morali zaradi poškodbe odstopiti štirje. Število nas ne zadovoljuje, saj imamo v naših vrstah mnogo več zveznih tekmovalcev in tekmovalk. Opravičenih jih je le nekaj, ki so morali izpolniti svojo šolsko obveznost, več je pa takih, ki državno prvenstvo ne vzamejo dovolj resno in njihov izostanek ni opravičljiv. Zveza bo vsekakor morala glede tega ostreje ukrepati.
Uspehi so bili naslednji — člani: 1. Čaklec (Zgb I.) 103.35, 2. Oblak (Jes), 103.05, 3. Urbanc (Tir) 99.45,
4.	Kušar 97.35, 5. Šlibar (oba L j. N. d.) 95.30, sledijo 7. PešI (N. d.), 8. Jurkovič (Hr); članice: 1. Ražman (Jes) 63.20, 2. Kočiš (Bgd) 60.10, 3. Sigulinski (Subotica) 59.25, sledijo še 7. Pogačnik (N. d.) in 10. Smolnikar (Jes). Zaključne tekme med 12 najboljšimi telovadci in telovadkami za naslov državnega prvaka bodo 30. in 31. julija na Cetinju.
Tudi hraslniški športniki so proslavili
svoj občinski praznik
V	okviru proslav občinskega praznika v Hrastniku so bile pred kratkim na sporedu tudi številne športne prireditve. Na turnirju kegljačev je nastopilo 6 moštev in je zmagalo Bratstvo iz LIrastnika (277 podrtih kegljev) pred Svobodo iz Zasavja (230), Radečami (212), Proletarcem iz Zagorja (210), trboveljskim Rudarjem (209) in Šmartnom pri Litiji (470).
V	nogometnem brzoturnirju so sodelovala moštva Rudar II. in Svoboda iz Trbovelj ter Bratstvo in Rudar iz Hrastnika. V prvi tekmi je Bratstvo odpravilo domačega Rudarja z 2:0 (0:0), Svoboda pa Rudarja II. z 1:0 (1:0). Finalni tekmi je zmagalo Bratstvo nad Svobodo s 6:4 (4:0).
Na odbojkarskem turnirju, kjer so nastopila partizanska društva iz Radeč, Hrastnika, Papirnice in do-
mače Bratstvo, je zmagal »Partizan« iz Radeč. Posebno zanimive pa so bile tekme v kajak-slalomu, kjer so sodelovali tekmovalci iz Ljubljane. Zagreba, Maribora, Litije in Hrastnika. V mojstrskem razredu je zmagal znani reprezentant Zadel Milan, v splošnem razredu pa Šimovič Vlado. Lep delež k vsem proslavam sta prispevali tudi partizanski društvi iz Hrastnika in Dola. ki sta se predstavili z uspelima akademijama.
Solidno in hitro popravljamo vse vrste moških in ženskih dvokoles
Mehanična delavnica
»ILIRIJA«
VODNIKOVA ULICA
(pri Kamniti mizi)
Ob športni razstavi v okviru I. Turistične razstave
Lep pEfii&clZ naše dejavnosti
Tik pred zaključkom slavnostnih prireditev v čast 10-letnice športa je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru I. Turistične razstave odprta tudi športna razstava, ki naj bi prikazala razvoj našega športa od osvoboditve dalje, njegove uspehe in razširjenost med delovnim ljudstvom.
Ruski veslači na treningu
let, ker živijo v takem miru in dobrem zraku,« je dal trener Poljakov lepo priznanje Bledu.
Zanimale so me še priprave, ki so jih imeli doma.
»Na reki Moskvi v Moskvi smo imeti tri izbirne tekme, od katerih je bila zadnja 18. junija. Najboljši na teh tekmah bodo nastopili na Bledu.«
Tekmovalci so se odpravljali na trening, zato sem se moral posloviti. Počakal sem ob jezeru in ugotovil, da bo nedeljska borba huda. Po kratkem navodilu je trener Poljakov sedel na kolo in ob obali spremljal veslače ter jim dajal navodila. Priprave so torej resne, nedeljska tekma pa bo- pokazala, kdo jih je vzel resneje.
Marjan Gogala
Precej obsežen paviljon D je sedaj že nekaj dni razstavni prostor naših športnikov, kjer so zbrane številne fotografije iz življenja in tekmovanj, mnogi pokali, plakete, hkrati pa tudi rekviziti, ki jih športniki uporabljajo pri raznih panogah. Že pred vhodom v ta paviljon so tri športna podjetja (»Elan«, »Pla-nicašport in »Šport« iz Beograda) okusno opremila zunanji prostor, tako da izgloda kot nekakšno taborišče športnikov v malem. Solidno izdelane konstrukcije košev za košarko so produkt tovarne »Elan«, razne vrste šotori privabljajo turiste, v večjem šotoru pa je podjetje »Planicašport« razstavilo tudi doma izdelane rekvizite. Posebno zanimivost vzbujajo male lesonitne wee-kend hišice za dve osebi, ki jih razstavlja podjetje »Šport« iz Beograda. To je nekakšen uvod v drugi razstavni prostor.
VSEGA ZA VSAKOGAR DOVOLJ
Takoj ob vhodu v paviljon na desni strani sta najbolje urejeni razstavi športne medicine in slovenskega planinstva. Od teh dveh razstavah se človek pač dalj časa pomudi, ker sta zares nazoren prikaz dejavnosti, saj vidiš na primer pri razstavi športne medicine kompletno opremljeno ambulanto z vsemi aparaturami in instrumenti za preglede športnikov, s sanitetnim priborom, ki je potreben za razna športna tekmovanja, vmes pa se prepletajo podatki o športnih ambulantah, o zgodovini športne medicine ter prikazi najpogostejših poškodb in okvar telesa naših športnikov.
VSA ČAST PLANINCEM
Planinci so se zares potrudili, saj je njihova razstava pestra, bogata
in zanimiva, sega pa tja v prvo zgodovino našega planinstva, ko so se začeli vzpenjati v gore pastirji in »piparji«, začetniki slovenskega planinstva. Višek te razstave so vsekakor umetniške fotografije naših planin, zanimivo pa je tudi pogledati oddelek Gorske reševalne službe z vso potrebno opremo, razne reliefe, makete in prikaz planinske flore. Pozorno oko opazi še nekaj: prave planike, »nasajene« v improvizirani gorski steni. Če dodamo še to, da so planinci vse razstavljene fotografije m predmete, prav tako pa tudi športni medicinci, opremili z napisi, je to zgovoren dokaz, da sta bili razstavi skrbno pripravljeni.
Opazovalec lahko vidi poleg teh dveh prostorov še razstavo Založbe »Polet« s prikazom, kakšen je potek dela pri nastajanju lista »rolet«.
ŠTEVILNI POKALI IN ZGOVORNE FOTOGRAFIJE
Nadaljnji oddelki tega paviljona zajemajo v svoje okrilje razstavo različnih športnih panog, kjer vidimo ponekod originalne rekvizite, ki jih uporabljajo športniki pri tekmovanjih, tako kolesarske valje, boksarski ring, smuči itd. Najbolj zanimiv je kontrast med staro bloško in najmodernejšo smučko s specialnim stremenom. Pestrost razstavi delajo številni blesteči pokali, plakete in zastavice, na fotografijah pa vidimo naše najboljše športnike ter prikaze z raznih tekmovanj. Iz vsega diha živahnost, vsepovsod vidimo zgovoren dokaz, da je telesna vzgoja človeku koristna in potrebna. Pri posameznih panogah smo videli tudi reklamne lepake, ki pričajo o gostovanjih naših klubov v inozemstvu, v kotičku Ljudske tehnike pa vidimo celo tekmovalni avtomobil Maliiariča, jadralno le-
talo Jastreb in nekaj drugih modelov.
Težko je v kratkem času obiti ves razstavni prostor, če si hoče človek podrobno ogledati vse gradivo.
Toda nekaj nas moti. Povprečen opazovalec, posebno tak, ki s športom ni dovolj seznanjen, si nekoliko teže predstavlja, kaj pomenijo razstavljeni predmeti in fotografije. V tem aranžerji nekoliko grešili. Prav gotovo bi bila razstava bolj zgovorna, če bi ob priborjenih pokalih pisalo, kdo si jih je priboril in na kakšnem tekmovanju, in če bi pod slikami športnikov navedli, kdo je ta ali oni, ki ga slika predstavlja. Ne bi bilo napak tudi, da bi posamezne športne panoge v svojem razstavnem kotičku razstavile tudi grafikone članstva in društev in bi bila s tem razstava zares popolna.
Pa vendar, ta razstava je prvi poizkus, to so napake, ki se pač dajo odpraviti. Če izvzamemo te slabosti, lahko rečemo, da je športna razstava najprivlačnejši razstavni del turištičjio-športa e razstave in si jo je vredno ogledati.	T. B.

PRAVILNA REŠITEV ODREZKA ST. 42
Jugoslavija	:	Švica	x
Jugoslavija	:	Švica (konč. rez.)	x
Nemčija : Jugoslavija (I. polčas)	2
Nemčija : Jugoslavija (končni rez.) x Avstria (D)	:	Viena	1
Admira : FC	Wien	1
GAK : Sportklub	x
Simmering : Wacker	2
LASK : Stadlau	prekinjena
Bregenz : Kapfenberg	2
Rapid : Avstria (S)	odpadla
Nemčija : Jugoslavija	1
Med 4731 udeleženci »Poletovaga nagradnega natečaja z Odrezkom št. 42 ima 9 pravilnih rešitev Visočnik Bojan, Zupančičeva 14 in prejme 20.000 din.

LETO XI Štev. 28
Ak ■ T L E V I K /X •
■ v
Po stopinjah Radosavljevičeve.
Po 9 mesecih treninga že med evropsko elito
Najbrž-že veste, o kom nameravamo govoriti. Doslej namreč nismo imeli ravno preveč primerov, da bi kakšen športnik,, zlasti pa atlet, v tako kratkem času napravil vso razvojno pot od začetnika do tekmovalca evropskega formata. To si je privoščila članica ljubljanskega Odreda Milena Usenik, nova jugoslovanska rekorderka v metu krogle.
Prvo resnejše srečanje z atletiko je doživela šele jeseni 1954, ko se je vpisala na Institut za telesno vz-gojo. Odkrili so jo pravzaprav že prej. Telovadila je v »Partizanu« in na javnih šolskih in »Partizanovih« tekmah dosegala že kar lepe rezultate v metu krogle, čeprav ji je. bila ta disciplina eš povsem tuja. Na Institutu za telesno vzgojo pa je prišla v roke prof. Sturmu, ki jo je znal hitro navdušiti za atletiko in kmalu je bila med najbolj rednimi na treningu. Trenirala je vsak dan, cesto pa celo dvakrat dnevno. Že prvo tekmovanje, ko je takoj vrgla kroglo čez 12 m, je pokazalo, da smo dobili v Usenilkovi tekmovalko z velikimi perspektivami. In res. Iz tekmovanja v tekmovanje je naglo napredovala. Najprej 13.22, potem nov slovenski rekord 13.66, preteklo nedeljo v Saarbriickenu pa še nov jugoslovanski rekord s 13.89 m. Njena pot navzgor s tem gotovo še ni zaključena in tudi rezultati čez 14 metrov, mogoče še v tej sezoni, nas ne bodo presenetili.
V čem je skrivnost raip.id.nega napredka Usenikov e. Odlikuje se 'predvsem po izredni hitrosti izmeta, v tem ji je med vsemi jugoslovanskimi metalkami tako krogle kot diska in kopja enaka le Matejeva. Tudi sicer ni ravno počasna, saj preteče na primer 60m v 8.6, pa tudi v . višino lahko preskoči 135 centimetrov. Za svoje odlične rezultate pa se mora zahvaliti ne samo svojemu talentu in veliki vztrajnosti pri treningu, ampak tudi svojemu trenerju prof. Šturmu, ki nam je tu »ustvaril« atletinjo res velikega formata. Na Institutu niso zadovoljni z njo samo kot atletinjo, amipak tudi kot študentko. Naj ome-
nimo še, da je najboljša slovenska atletinja doma iz Velikega vrha na Blokah, stara pa je 21 let.
Sliko'o novi rekorderki naj dopolnimo še z nekaterimi statistič-
nimi podatki. Da pomeni rezultat 13.89 nov jugoslovanski rekord (4 centimetre boljši od prejšnjega, ki ga je držala Rad psa vi j e v iče v a), smo že omenili. Zanimivo pa je poudariti. da ima le 6 držav na svetu sedaj boljši rekord v metu krogle od Jugoslavije. To so Sovjetska zveza (Zibi n a 16.28). Nemčija Wer-ner 15.06), ČSR (Tišlerova 14.45), Vzh. Nemčija (Ltittge 14.31), Nova Zelandija (Williams 13.96) in Poljska (Koniakovvna 13.98). Do šele j je le 25 metalk v vsej zgodovini atletike sunilo kroglo dalj od 15.89 m. To je doseglo 14 Rusinj, 8 Nemk ter po ena tekmovalka Nove Zelandije, ČSR in Poljske. Tudi po tabelah za ocenjevanje rezultatov je rezultat Usenikove mnogo vreden. Le 2 rezultata v jugoslovanski atletiki (Babovič 11.3 na SO m ovire in Matej 47,09 v disku) sta boljše ocenjena od rekordnega rezultata Usenikov e. Na koncu še lestvica najboljših metalk krogle na svetu v letos nji sezoni:
K rudarskemu prazniku in
28ffi-letnici obstoja
zagorskega rudnika
čestita vsemu prebivalstvu Zagorja
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
ZAGORJE 08 SAVI
Naši atleti gostujejo v Nemčiji
Del jugoslovanske moške atletske reprezentance, ki je nastopila v Augsburgu in Oslu, še nastopa na mednarodnih tekmovanjih po Nemčiji. Nekateri najboljši atleti so nastopili v Berlinu, kjer je tov. Stanko Lorgar zmagal na 110 m ovire s 14,6 pred Nemcem Steine-som. ki je dosegel isti čas. Mladi skakalec ob palici Lukman se je zopet popravil za 2 cm in z rezultatom 4,12 m osvojil drugo mesto za tekmovalcem Vzhodne Nemčije Preusgerjem 4,20. Odlični rezultati so bili doseženi v teku na 1000m, kjer je tekel Nielson (D) 2:20,5, Lueg (Nem) 2:20,8, Laurenz (Nem) pa 2:21,0. Drugi del reprezentance je nastopil v Kolnu. Vipotnik je s časom 1:53.0 zmagal na 800m pred Nemcem Neumannom 1:53,8, Sabo-lovič pa je bil z 49,5 na 400 m d ruti za Nemcem Heisejem. — Manj uspeha so imeli naši tekmovalci, ki so nastopili na Finskem. Mihalič je bil v teku na 5000 m s povprečnim časom 14:46.2 drugi za Fincem Tuomalo, ki je tekel 14:20,2. Edino
-ETO X’ Štev. 28.
zmago od Jugoslovanov je dosegel Krivokapič s 45,79 v metu diska. Mugoša je bil z 1:54,2 tretji na 800 metrov.
Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani zelo zanimivo atletsko tekmovanje. V drugem kolu zvezne lige za moške se bodo na stadionu ŽAK Ljubljana v Šiški srečale ekipe Dinama in Mladosti iz Zagreba, Kladiva rja iz Celja in Ljubljane ter Odreda. Ženske ekipe bodo na isti termin nastopile v Varaždinu.
V Valjevu je bilo atletsko prvenstvo JLA. ki je veljalo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo ar-mijske ekipe, ki bo zastopala Jugoslavijo na troboju armijskih ekip Turčije, Grčije in Jugoslavije. Na tekmovanju so nastopili tudi nekateri znani atleti. Važnejši rezultati — 100 m: Pokorn 11,5; 400 m: Radulovič 51,1, Djordjevič 51,3; 800 metrov: Mavar 1:59,0; 1500 m: Ma-var 3:59,8; 5000 m: Vesič 16:15,0; višina: Za rol 178; daljina: Pokorn 6,72; troskok: Jovanovič 13,19; — krogla: Peruničič 13,09; disk: Rog-lič 39,01; kopje: Vujačič 51,46; 4 X 100 m: Zagreb 45,3. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa letalstva pred Beogradom in Zagrebom.
■ = m se
1.	16.00 Zibina (SZ)
2.	15.38 D oj ni kova (SZ)
3.	15.34 Tiškevič (SZ)
4.	15.20 Kazanceva (SZ)
5.	15.06 Werner (Nem)
6.	14.45 Tišlerova (ČSR)
7.	14.31 Ltittge (V. Nem.)
8.	14.05 Anhoff (Nem)
9.	13.90 Tews (V. Nem.)
10.	13.89 Usenik (J)
Nekaj misli po mladinskem nogometnem turnirju
naPrei S tako mladino bomo uspeli
Mladinski nogometni turnir v proslavo 10-letnice športa uvrščamo med najkvalitetnejše prireditve športnega tedna, ki je za nami. Res, da je ta turnir že nekoliko odmaknjen od nas, pa vendar je vredno o njem napisati nekaj besed. V razgovoru s funkcionarjema NZS in NPL tov. Gvardjančičem Dušanom in Tasičem, ki sta nosila glavno breme organizacije tega turnirja in sta z organizacijo tudi uspela, smo ugotovili nekaj značilnosti, katere bi kot koristne napotke naši klubi lahko uporabili v svojem bodočem delu.
Zaključek prvenstva v celjski nogometni podzvezi
Breličani najboljši
Prvenstvo Celjske nogometne pod-zveze je zaključeno. Prav v zadnjih kolih se je razvila najinteresant-nejša borba za prvo mesto, za katerega se je potegovalo več kandidatov. Osvojil ga je »Partizan« iz Brežic pred najnevarnejšim konkurentom ŽŠD Celje. Če bi imeli Celjani morda nekoliko več sreče in če bi premagali »Partizana« iz Konjic, potem bi bil položaj obraten in Brežičani se s tem naslovom ne bi mogli ponašati. Lestvica ob zaključku prvenstva je takale:
ŽŠD Celje
12	6	4	2	37:22	16
12	7	2	3	23:19	16
12	5	4	3	22:13	14
12	6	2	4	32:22	14
11	4	2	5	22:19	10
11	3	1	7	32:30	7
12	1	5	8	11:54	5
Usnjar (Š) Dobrna (T)
Ta lestvica pa še ni dokončna, ker morata odigrati med seboj tekmo še Dobrna in Usnjar, zlasti pa še zato, ker je bilo proti verifikacijam tekem ŽŠD Celje vloženih več protestov zaradi tega, ker je nastopal v moštvu Celja plačan trener. Kolikor bodo ti protesti ugodno rešeni. se bo vrstni red na lestvici nekoliko spremenil, kar pa ne bo vplivalo na končni plasma »Partizana« Brežic, ki je zasluženo osvojil prvo mesto.
V začetku je prišlo sicer do majhne zmede zaradi prevelikega števila udeležencev, toda vse do konca je turnir dobro potekel. Sicer so bili termini tekem prepogosti, saj so morali mladinci v dveh skupinah odigrati tri tekme v treh dneh zaporedoma, kar se je seveda odražalo tudi na utrujenosti igralcev, toda za to so bili pač objektivni pogoji.
KVALITETA MOŠTEV ZELO DOBRA
Poleg tehnično zelo dognanih mladinskih enajstoric Vojvodine, Spar-taka in Lokomotive, so enakovredno merilo svoje moči mladinci Odreda in Ljubljane, pa tudi mladi Rudarji čeprav so bili slednji telesno precej šibki in glede tega niso bili dorasli svojim nasprotnikom. Kolikor so bili gostje iz drugih republik tehnično popolnejši, toliko so nadoknadili domači z borbenostjo. Žal smo' opazili pri nekaterih, zlasti pri Braniku, manj kvalitete, kar pa gre hkrati na račun tega, da sta Branik in Maribor tik pred ljubljanskim turnirjem odigrala več težjih tekem na turnirju v Mariboru. Pa vendar, videli smo dovolj lepih potez in duhovitih akcij mladih nogometašev. To so zlasti pokazale tekme med -Vojvodino in Lokomotivo, med Odredom in Spartakom ter Spartakom in Rudarjem. Skratka, s kvaliteto turnirja smo bili zadovoljni, le žal, da tega niso spoznali gledalci, ki so v skromnem številu obiskovali tekme. Nekdo pa je le od tega imel korist.
Mladinsko nogometno moštvo Odreda, ki je na tunnirju v počastitev 10. obletnice osvoboditve osvojilo prvo mesto in prejelo lep pokal NZS, je s svojim znanjem in prikazano igro navdušilo vse poznavalce nogometa. V moštvu je nekaj izrazitih talentov, ki se bodo lahko razvili v prvorazredne igralce. Torej, bodočnost slovenskega nogometa le ni tako črna... seveda, če bomo znali to mladino pravilno usmerjati in vzgajati.
20 let v s&už&i piŠčaike
Tesno povezani z našim nogometnim športom so seveda tudi odločujoči činitelji na posameznih tekmah, ki mnogokrat kujejo usodo moštvom v raznih srečanjih — nogometni sodniki. Gledalci, pa tudi igralci, so včasih z njimi zadovoljni, včasih tudi
ne, mnogokrat je morda odločilen pri tem tudi izid srečanja o korist tega ali onega moštva.
Za to islužbo« se je pred 20 leti odločil tudi znani športni delavec Emil Erlicli, ki ga že več let poznajo ljubitelji nogometa po vsej naši državi. Prav letos praznuje svoj 20-letni jubilej aktivnega sodniškega dela in še vedno ga uvrščamo med najboljše sodnike, ki so, posebno v naši republiki, precej redki.
Nekdaj je bil aktiven nogometaš in je začel svojo nogometno kariero leta 1924 kot 14-letni ju-nior pri takratni Iliriji. Nato je prešel k nogometnemu klubu Hermes, kjer je igral do 28. leta in tako zaključil svojo kratko dobo igranja, ko je bil teže poškodovan na neki tekmi. Z delom pa ni prenehal, ampak se je vključil v svoj klub kot funkcionar. Nekaj let kasneje pa se je odločil za sodniški poklic in leta /935 položil sodniški izpit. Vse do okupacije je bil v »službi« piščalke, v času NOV, ko je pri nas prenehalo športno življenje, pa se je tudi on nehal udejstvovati. Kot zavednega Slovenca ga je okupator interniral, po osvoboditvi pa se je spet vključil v sodniške vrste. Že leta 1946 je začel sodili zvezne ligaške tekme ter prav uspešno debutiral na ligaški tekmi med beograjskim Metalcem in sarajevskim Železničarjem v Beogradu. Odslej dalje je sodil različne tekme, katerih izbirka«, danes presega že številko 600.
Tovariša Erlicha smo ob njegovem jubileju vprašali, kaj meni d našem sodniškem kadru. Njegovo mnenje je, da je številčno in kvalitetno precej šibak in bi zato morali iskati sodnike med nekdanjimi nogometaši, ki imajo dovolj izkušenj v svojem aktivnem delu.
Ob 20-letnem jubileju želimo tov. Erlichu, da bi tud' o bodoče uspešno opravljal svoje dolžnosti na zelenih igriščih o korist našega nogometa.
Z Veseljem ugotavljamo, da je večji del gledalcev sestavljala mladina, ki je na tem turnirju lahko precej pridobila.
DISCIPLINA VZORNA
Turnir ni bil ocenjevan samo po tehničnem znanju in rezultatih, doseženih na tekmah, temveč po tem, kako so se posamezni igralci vedli na igrišču. Pri mladih igralcih smo . videli veliko mero discipline, predvsem pri »Ljubljani«, ki je tudi prejela pokal kot najbolj disciplinirano moštvo, hkrati pa še pri Vojvodini, Rudarju in Braniku. Le nekaj je motilo. Odred in Vojvodina nista imela zdravniško pregledanih igralcev, kar vsekakor spada k disciplini. Prav tako pa se nekateri funkcionarji posameznih klubov niso znali pravilno zadržati na igrišču. Nasprotno pa moramo tokrat izreči priznanje sodnikom, ki so zadovoljivo opravili svojo dolžnost in dodali k uspehu turnirja svoj delež še s tem, da so tekme sodili brezplačno.
Kot zanimivost turnirja moramo omeniti še to, da sta Odred in Ljubljana dokazala, da po svoji igri prav nič ne zaostajata za klubi iz drugih republik in smo torej tu prišli na enakovredno raven z mladinci Spartaka, Vojvodine in Lokomotive. Še celo več, mladinsko moštvo Odreda se je pokazalo v najlepši luči ter zasluženo osvojilo naslov prvaka in pokal, ki ga je podarila NZS. Med posamezniki pa smo opazili nekaj izrazitih talentov, kot Gabrovška, Permeta in Šlamber-gerja pri Odredu. Zupančiča, Markiča pri Ljubljani in Jordana pri Rudarju.
Kaj nam torej narekuje ta turnir? Mladini nudimo še več takšnih priložnosti za nastope, kolikor se ne bi spremenil sistem prvenstvenega tekmovanja, seveda s popolnejšim sporedom, da se ne bi mladinci preveč utrujali, hkrati pa pre- , skrbim-o tej mladini dobro strokovno vodstvo, to je trenerje, ki bodo ' znali mladi rod pravilno usmerjati za bodoče odgovorne naloge. Morda je odgovor na vprašanje, kako dvigniti kvaliteto slovenskega nogometa, že tu. Mladinci so nam namreč pokazali, da znajo dobro obvladati žogo in biti disciplinirani, manjka jim le še izkušenj, ki pa jih laliko v doglednem času prido- C bijo. Nihče torej ne more zanikati, da Slovenci nimamo bogatega rezervoarja, ki ga lahko s pametno politiko zelo koristno uporabimo. Ali ne bi bilo lepo, če bi čez nekaj let videli nastopati v prvenstvu prvih moštev današnje kompletno mladinsko moštvo Odreda! To bi bila pač zavest, da je bila vzgoja teh mladincev pravilna. Sicer nekaj tega opazimo že danes pri Odredu in Ljubljani, pa vendar smo šele na pol poti.
Ne glede na vse to, lahko trdimo, da nas je ta mladinski turnir ugodno presenetil in nam dal novo upanje, da bomo razmere v našem nogometu lahko izboljšali, če bomo znali pravilno in pametno ravnati z mladino.	Tone Bančič
nMIZnltcnis
Tekmovanje za »Poletovo« namiznoteniško nagrado
Hlebi
brez konkurence
Namiznoteniška sezona je pri kraju. Spet je za nami leto zanimivih borb za »Poletovo« namiznoteniško nagrado. V vsej sezoni je zbralo 22 igralcev 577.5 točke. Zmagal je z velikim naskokom Hlebš, ki je že ob začetku sezone pokazal, da letos resno računa na prvo mesto.
Tokrat smo upoštevali še rezultate republiškega turnirja v Kranju, ki je bil zadnja letošnja prireditev. Pri naknadnem pregledu smo ugotovili, da smo uspeh Hlebša in Kocjana na državnem prvenstvu v Ljubljani ocenili premalo, in srno zato obema prišteli še po 5 točk.
Končni vrstni red: 1. Hlebš 134 2. Ahačič 65, 3. Kocjan 56, 4.—5. Jeram in Rebolj 48, 6. Petrovič 3J> 7. Ošaben 34, 8. Štrumbl 30, 9. Priča 23.5, 10. Podobnik 21, 11. Oblak D’ 12.—13. Modrijan in Tigerman j"’ 14. Uranič 10.5, 15. Teran 8.5, 16. Kosmač 6, 17. Sedej 5, 18. Levstik 45» 19. Mrgole 2.5, 20,—21. Dolenc >“ Zajc 2, 22. Antolič 1.
Naša anketa o slovenskem nogometu
Več klubske zavesti in medsebojneia sodelovanja
Izšla bo knjiga
»Orientacijski spori”
»Naj še jaz vtaknem svoj nos v problem, ki je povzročitelj mnogih debat in prepirov, torej, v problem slovenskega nogometa. Niisem kakšen »strokovnjak« alj zagrizen navijač enega ali drugega kluba, temveč vedno gledam igro ali razmere v klubu realno in kritično takšne, kot so. Razmere v nogometu so se v zadnjih letih, posebno če jih primerjamo s predvojnimi, temeljito izpremenlle, in to v negativnem smislu. Nekoč je slovenski nogomet igral mnogo vidnejšo vlogo v zveznem merilu kot danes, in to brez vsakih poizkusov zbiranja igralcev v reprezentančni klub republike in brez vsakršnih »neama terskih« oblik in plačevanja igralcev. Klubska zavest, ki je bila nekdaj gonilna sila za pot k uspehom, je danes lastna le še nekaterim začetnikom. Cim pa nogometaš nekoliko bolj. zaigra, se že ima za »zvezdo« in mu je cilj le še paradiranje in prestopanje iz kluba v klub pod geslom »Kdor da več«.
jo danes, ko bi en klub drugega najraje utopil v žlici- vode. Popolnoma drugačen je primer Dalmacije, kjer klubi nesebično pomagajo Hajduku in je za klub in vsakega igralca čast, če lahko igra v Hajduku. Pri nas v Sloveniji je bilo tudi v drugih športih dosti poizkusov sodelovanja med klubi, toda v vnajveč primerih se je vse klavrno končalo. Zato pa danes Slovenci v zveznem merilu v marsikaterem športu ne držimo več tistih pozicij ali celo primata, kot smo ga pred vojno.
Mnenja sem, da bi bilo treba nuditi več vzgoje najmlajšim po klubih in da bi bilo nujno odstraniti iz vodstev klubov tiste ljudi, ki s svojim delom zavirajo napredek klubov, čeprav se trkajo na prša, da so oni vse v klubu. Če pa že hočemo Slovenci imeti na vsak način predstavnika v I. zvezni ligi, potem bi moral; vsi skupaj podpreti klub, ki je trenutno temu cilju najbližji in teimu nesebično pomagati, od njega pa zahtevati, da dostojno re-p rez en ti ra slovenski nogomet v družbi najboljših.« Pavčič Janez
V kratke«! bo založba »Polet« izdala novo knjižno delo »Orientacijski šport«. Ta knjiga bo dober priročnik za organizacijo tekmovanj v orientacijskih pohodih. Kot je znano, se je orientacijski šport po švedskem vzoru pri nas že zelo udomačil in so redki športni dnevi v šolah, da ne bi bil v program vključen tudi orientacijski pohod. Že leta 1953 je bil na seminarju učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v Celju vključen orientacijski pohod v program šolske telesne vzgoje. To panogo smo doslej propagirali tudi na več tečajih, tako na primer na tečajih osnovnošolskih učiteljev v Rovinju, in sicer z namenom, da bi se ta šport razširil
ne samo med mestno, marveč tudi med vaško mladino, ki ima še več možnosti za izvajanje tega zdravega in koristnega športa.
Za množičnost orientacijskega športa pa so premalo samo tečaji, potrebna so tudi pisana navodila, ki jih bo dala prav omenjena knjiga. Zato bo ta knjiga, ki so jo napisali tov. Pišljar Stane, Serpan Edi in Ulaga Drago, dragocen pripomoček vsej naši srednješolski mladini,. vsem obveznikom predvo-jaške vzgoje, prav tako pa bo dobro služila tabornikom, planincem, pripadnikom »Partizana« in vsem tistim, ki prirejajo taborjenja v prirodi in lahko slednja združijo s koristnimi orientacijskimi pohodi.
ČEŠKA ŠOLA najuspešnejša
Popolnoma razumljivo je, da igralec, katerega je vzgojil neki klub in ki potem prestopi v drugega, ne more igrati res s srcem, posebno pa ne, če prestopi večkrat in dobi za to tudi kakšno »podporo«. Tedaj pač ne moremo govoriti več o klubski zavesti.
Vse, kar je bilo doslej pisanega o odnosih slovenskega nogometa z NZJ, ki ima brez dvoma precejšnji delež, da so razmere v našem nogometu take in da Slovenci nimamo predstavnika v zvezni ligi, bolj ali manj drži, popolnoma zgrešeno pa bi bilo, vse naprtiti NZJ. Razmere v naših klubih, njihovi medsebojni odnosi, »kap ran j e« igralcev, to je v?e prej kot v skladu z našo športno in socialistično moralo. Zelo radi se odgovorni ljudje po klubih izgovarjajo, da se le s takimi načini lahko dvigne kvaliteta nogometa, da to delajo tudi v drugih republikah in slično. To drugo povsem drži in tu bi moral reči svojo odločilno br do najvišji nogometni forum v državi in prekiniti z »neamateri-zmom«. Treba je jasno povedati: »To je amaterski nogomet, to pa profesionalni,« ne pa govoriti o neamaterizmu, ko vsakdo dobro ve, da je to le drug izraz za profesionalizem. Popolnoma razumljivo je, da bi kvaliteta jugoslovanskega nogometa padla, če bi bila povsem na amaterskih osnovah, zato je treba reči .besedo o profesionalnem nogometu pri nas. Tako se bomo izognili marsikateremu škandalu in dolgim reiskovalnim postopkom zoper klu-e in posameznike. Ob eventualnem prestopu igralca iz kluba v klub naj bi nagrado zanj prejel klub, ne Pa igralec, ki prestopa. To bj bil pač edino primerni način ob prestopanju in ne bi vzbujal hude krvi, klubi pa bi celo imeli od tega nekaj koristi. Amaterski klubi pa naj ostanejo res amaterski in tu naj se vzgaja zdrav kader mladih nogometašev z vsemi dobrimi lastnostmi pravega športnika.
Poglavje zase pa je mnenje nekaterih, ki se še vedno zavzemajo za tako imenovani reprezentančni klub naše republike, kjer bi se zbirali vsi najboljši igralci iz ostalih klubov. Ta poizkus je bil delno že izveden, toda kot vemo, ni bilo dosti kruha iz te moke. Nemogoče je Vzdrževati reprezentančni klub pri odnosih med našimi klubi, kii velja-
Tudi evropsko prvenstvo v odbojki je za nami. Član državne reprezentance Vlado Skerbinjek nam je že v eni prejšnjih številk poslal pismo iz Bukarešte, kjer je popisoval začetne borbe z letošnjega evropskega prvenstva. Pred nekaj dnevi pa se je vrnil domov in nam napisal še nekaj podrobnosti s tega šampion ata.
Za nami je 4. evropsko prvenstvo. Romunskemu občinstvu jn vsem sodelujočim ekipam so ostali nepozabni spomini na eno na j lepših in uspelih tekmovanj v zgodovini odbojke. V Bukarešti so se tokrat prvič zbrala v polnem številu vsa najboljša evropska moštva. Medsebojna srečanja finalistov so bila demonstracija vrhunske odbojke, nepozabnih borb najboljših odbojkarjev v Evropi. Prognoze o favoritih so se iz dneva v dan podirale, presenetljivi izidi tekem so spreminjali položaj na vrhu lestvice in šele zadnji dan je padla kocka. Cehi so s prepričljivo zmago nad Bolgari razorožili svojega zadnjega tekmeca.
V slogu šampiona...
Cehi so že v začetku veljali za favorite. V predtekmovanju so naravnost neusmiljeno odpravili vsa moštva. Proti Avstrijcem so dosegli svojevrsten rekord: v treh nizih so jim dali vsega le tri točke! Tudi v finalu jim nihče ni mogel do živega, razen Rusov, ki so jih nepričakovano porazili, kar bi jih tudi lahko stalo prvenstvo. Toda že drugi dan se je položaj spremenil, ko smo Jugoslovani prepričljivo premagali SZ in s tem Cehom »vrnili« možnosti za prvo mesto. V preostalih tekmah z Bolgari in Romuni Čehi niso imeli težkega dela. Edino mi smo se jim dovolj dobro postavili po robu. Tako so Cehi zasluženo osvojili na j višjo evropsko trofejo.
Kakšne so odlike njihove šole?
Neprekosljiva tehnika lovljenja in odbijanja žoge, čista prstna igra in odličen blok. N&pad v muogočem
zaostaja za temi vrhunsko izpopolnjenimi elementi. Najboljši njihov tolikač je 196 cm visok Tesar. K kor ga ni videl igrati, bi mu težko prisodil, da je odbojkar. Zaradi svoje ogromne po-stave in navidezne okornosti smo ga klicali »mamut«. Po učinkovitosti za njim prav nič ne zaostaja manjši (175 cm) Musil, ki je tudi najboljši igralec v polju. Na svoj način je izstopal Schvvarz-kopf. Večino žog je z neverjetno preciznostjo plasiral vedno v prazni prostor nasprotnikovega polja. Bil je eden glavnih nabiralcev točk z,a češko m-oštvo. Schwarzkopf je bil najin teligentnejši igralec na prvenstvu. V splošnem pa češka igra zaradi svoje navidezne okornosti povprečnemu gledalcu ne ugaja. Čehi so razen v tekmj s SZ redko navdušili občinstvo.
Preizkušnja dveh šol
'V najlepši tekmi prvenstva med Rusi im Cehi sta se srečala dva sistema, ruski, skoraj brutalno ofenziven, jn češki, mehak, z nenavadno obrambno tehniko in preciznostjo. Rusi so v prvem in drugem nizu igrali brez primere! Očividno je bilo, da so s to igro prekosili same sebe. Po drugem nizu niso več
Posnetek s tekme CSR : SZ. Na sliki vidimo, kako visoko so se odrinili igralci ob mreži
vzdržali začetega tempa in šele v petem se je razvila enakovredna borba, v kateri so imeli Rusi več sreče in so odločili tekmo v svojo korist. Takšno igro redkokdaj vidimo. To je bil višek športnega užitka! Rusi so od začetka z neza-držanim tempom nizali točko za
Piše Vlado Skerb njek
točko. Brez napake in daleč najboljše je uspeval njihov napad. Vsak igralec je prikazal serijo udarcev, prj tem je bila leva roka povsem enakovredna desni. Skoraj polovico točk so dosegli s tolčenjem čez glavo. Po preciznosti jn jakosti ti udarci prav nič ne zaostajajo za direktnim tolčenjem, imajo pa to prednost, da se jih teže blokira. Blok navadno prehiteva.
V fantastičnem skoku, hitrosti in moči udarcev, združenimi z lepim slogom, je vsa skrivnost ruskih igralcev. Njihova igra na mrež; je prava paša za oči. Njihova slabša stran je obramba. Medtem ko je staro »pariško« moštvo dosledno izvajalo tehniko mehkega lovljenja, to je izpadanje na hrbet, smo danes videli, da Rusi nimajo povsem opredeljenega načina obrambe in da prepuščajo lovljenje ostrih žog bolj individualni iznajdljivosti. V njihovem moštvu so z izjemo Reve, ki je še vedno odličen igralec, same mlajše moči, strokovnjaki pa jim pripisujejo veliko bodočnost. Čez leto dni bodo na svetovnem prvenstvu v Parizu najresnejši kandidati za prvo mesto.
Vsa ostala moštva lahko bolj ali manj opredelimo med ekstrema ruske in češke sole. Bolgari dajejo glavni poudarek K 1 cen ju prvih žog iu podajani v skokih, pri čemer cesto uspešno prevarajo nasprotnikov blok. Pri Romunih ni bilo opazit; skoraj nič specifičnega. Karakteristika našega moštva pa je silna in zanesljiva igra na mreži, bolj slaibo serviranje in sorazmerno slaba obramba.
Glavna slabost — premalo psihične pripravljenosti
Jugoslovani smo se po 4-letni rivaliteti s Francozi znašli tako rekoč kot strela z jasnega v sredi
Brez lepila in brez Fortune
Reportaža s tekme Slovenija : BiH
Pričelo se je s cvetlicami. To je vedno slab znak. Posebno pri nogometu. Kadar vidim, da si nogometaši med seboj poklanjajo cvetlice, vem takoj, da na tisti tekmi ne bo šlo vse v redu.
No. slovenska reprezentanca je bila že v neredu še pred cvetlicami. Srbski »djuveč« je sicer dobra jed, čeprav vsebuje lepo mešanico jestvin. Tudi konglomerat se da, kolikor mi je znano (spoznam se v tej stvari nekako toliko kakor v nogometu), še kar s pridom uporabljati, fač zato, ker so posamezni delci čvrsto zlepljeni s piima lepilom, izdelanim V tovarni matere narave.
V nedeljskem slovenskem repre-zentančnem konglomeratu pa ni bilo Prav nobenega lepila. Še tistega iz enotne moke ne.
In to je bilo usodno!
Pa so kljub temu od časa do časa krepko pritisnili na bosanski gol. Jedaj se je vmešala v igro proslula ženska »boginja Fortuna«.
fa vražja babnica je tokrat napravila z Bosanci nekorekten dogo-v°r in se vtikala v igro kar naprej iV njihov prid. Tako se je v obliki toanilca vrgla po tleh in pokvarila ydicu efekten gol. Pri nato na-"'ednji enajstmetrovki je stopila
pred goimana in Bergincu tako dolgo migala z zapeljivimi očmi, da ji je (publika je videla seveda samo vratarja!) s stoodstotno natančnostjo poslal žogo naravnost v naročje.
Še prej je ubogega Pandurja (da ne bo kdo mislil, da je to potomec slavnih Trenkovih pandurjev, čeprav bije po žogi prav po pandur7 s k o) prepričala, da je gol, pred katerim stoji, bosanski, nakar je z vso silo razpalil po žogi in dosegel kolosa len — avtogol. Šele ko ga je njegov klubski sotrpin Bencik sočutno prijel za glavo, se je perfektni strelec iz začaranosti prebudil in spoznal, da še ni zrel za — reprezentanco.
Fortuna pa je zapletala kar naprej. Ko se je Belcer, divji, da na krilu ničesar ne opravi, preselil v sredino, in se v skoku, ki bi mu ga zavidal celo atlet Marjanovič, pognal na visoko žogo in jo preko vratarja butnil proti golu — je božanska Fortuna v naglici bosanski gol toliko odmaknila, da je šla žoga v out (tudi to sem seveda opazil samo jaz!)
Ker je Bosancem še vedno pretila nevarnost, da naši izenačijo, je prebrisanka ubrala drugo pot. Spra-
vila se je na režiserja slovenske enajsterice in mu zašepetala na uho, naj pošlje z igrišča dolgega Vidica. Da ima fant predolge noge in previsoko nasajeno glavo, kar škoduje skupni igri, ker so vsi drugi naši bolj majhni. Nesrečnež ji je šel na limanice, lter ni vedel, da Fortuna noče, da bi tudi v drugem delu Vidic upalil na bosanski gol, kakor je to dvakrat storil že v prvi polovici. Pri tem bi žoga le mogoče našla pot v mrežo njenih varovancev.
Pri sodniku pa ni imela sreče. Ta možakar ni poznal sentimentalnosti. Ko je bosanski igralec pred lastnim golom dobrohotno pobožal žogo z roko, je strogi »nepristranski« v drugič brez oklevanja in brez priza-našan ja pokazal na belo točko. Ženska pa ne bi bila ženska, če se ne bi takoj vrgla v kontraakcijo. Hitro je slovenskim »bombarderjem« rlo-šepetalg, da niso sposobni zabiti gola iz enajstmetrovke, ker nimajo Piskar ja. Prerivali so se in mencali okoli bele točke in končno izrinili pred njo Hočevarja.
Toda zaman. Fortunin trik je že deloval. Samozavest je šla k vragu. Fant je bil ves mehak in je prav nežno poslal žogo do vratarja, ki jo je s hvaležnostjo prevzel v nadaljnjo oskrbo.
Da so vse omenjene akcije našega reprezentančnega konglomerata spravile publiko v ekstazo navdušenja, mi ni potrebno posebej poudarjati. Z žvižgal,nim koncertom v a-molu so gledalci po obrokih dali priznanje naši ni strelcem, kii so s svojiim blagim božanjem žoge pokazali, kako se mora pravi športnik kot domačin obnašati proti gostom.
Tudi ti so v prvem polčasu bili še kar vljudni. Žogo so pošiljali daleč preko in mimo naših vrat. Bencik je v tern obdobju bravurozno in z neverjetno sigurnostjo gledal za žogo in veselo požvižgaval tisto znano »Glej, kak’ mimo gre!«
Ko pa so v drugem polčasu Bosanci pozabili, aa je vljudnost najlepša čednost gostov in pokazali tisto igro »mačka in miš«, je Bencik prenehal žvižgati prej omenjeno pesem. Trikrat je pobral žogo iiz mreže, nato pa prepustil nadaljevanje pesmice Brezarju, ki jo je srečno brez napake odpel do kraja.
Če bi bila Fortuna na naši strani in če bi igralci iz štirih naših vodečih, medsebojno se vroče ljubečih nogometnih društev bili povezani s čvrstim lepilom vi-granosti — potem težko Bahovcem.
Da, da, ko bi ne bilo tistega neumnega če!
najboljših evropskih »asov«. Začetek vsake tekme je pomenil tipanje nasprotnika. Takšna taktika se nam je že takoj v začetku maščevala. Z Bolgari smo začeli v oslabljeni po-' stavi, le z majhnimi izgledi na uspeh. Šele ko smo jih v tretjem nizu dobesedno pregazili (15:2!), smo dobili dovolj samozavesti. Brez težave smo osvojili še četrti niz, v petem pa vodili 6:1, 8:3, 13:11, naposled pa izgubili s 15:13. Tekma ni bila izgubljena v tem zadnjem nizu, temveč v prvih dveh. Za nas je bil to kljub porazu uspeh, saj so bili Bolgari favoriti. Nesrečen »kiks« proti Madžarom, nasprotniku, ki je za razred slabši od nas, nam je pokvaril vse izglede za boljše mesto. Zmaga nad SZ, ki je dan pred tem premagala sedanjega prvaka, pomen; naš naj večji uspeh na turnirju. S to in z zmago nad Romuni, ki so v končnem plasmaju zasedli drugo mesto, lahko mirno trdimo, da smo enakovredni ali celo boljši od moštev, ki so se razvrstila za Čehi. Na evropsko prvenstvo smo prišli preveč skromni! Pomanjkanje psihične pripravljenosti je bila ena glavnih slabosti našega moštva.
Toliko za danes, v prihodnji številki pa bom opisal še nekaj posebnosti igranja, o neverjetno dobro vzgojenem občinstvu, sojenju, organizaciji in podobno.
(Dalje prihodnjič)
Jesnice in Mladost na vrhu
Prejšnjo nedeljo je bilo končano tekmovanje spomladanskega dela moške in ženske odbojkarske lige v ljubljanski coni. Pri moških je brez težav zmagala mlada ekipa nadarjenih igralcev z Jesenic, ki je tudi v jesenskem delu edini favorit za osvojitev prvega mesta — torej kandidat št. 1 za vstop v hrvatsko-slovensko ligo. Pri ženskah je prav tako brez težav zmagala ekipa Mladosti iz Kranja, ki v tej ligi letos prvič nastopa. Čudi nas relativno slab plasma ženske ekipe Papirničarja iz Vevč, ki se je že lansko leto potegovala za naj višji naslov in s tem za vstop v hrvatsko-slovensko ligo. Jesenski del te lige se prične konec avgusta.
Lestvica — moški:
Jesenice
Prešeren
Olimpia II.
Grafičar
Poštar
Vrhnika
ŽOK Ljubljana
Elektra
Nova Gorica
8
8
8
8
8
8
II. 8 8 8
24:10 19:15 16:16 17:18 15:17 15:17 16:16 6 15:18 6 11:21
16
10
8
8
8
8
6
4
4
Lestvica — ženske:
Mladost (K) Jesenice Papirni čar Vrhnika Grafičar
ZOK Ljubljana II.
550 15:3 5 3 2 11:7 532 13:8 5 2 3	7:10
5 14	6:13
51 4	3:13
10
6
6
4
2
2
DELAVKE, VAJENKE, USLUŽBENKE DIJAKINJE IN ŠTUDENTKE
Vabimo Vas da se kot aktivne rokometašice vključite v naše vrste. Prt j a vite le lahko vsak dan v društveni pisarni ŠD Odred, Ljubljana, Kidričeva ul. 9 (bivša Gajeva ulica — Gajev hram) med 9. in 14. ter 17. in 19. uro. Dobrodošle ste vse, ki ste se že ali se sploh še niste bavile s športom, imate pa veselje do športnega udejstvovanja.
Skrbite za svoje zdravje, moč, odpornost in delovno sposobnost! Skrbite za to, da bo vaše telo vedno prožno in mlado! Rokomet spada med fiziološko najbolj zdrave športne igre. Redni treningi se bodo pričeli v torek, 23. avgusta t. 1. ob 17. uri na stadionu Odreda. Redne in. disciplinirane rokometašice prejmejo opremo.
Rokometni klub Odred Ljubljana
LETO XI Štev. 28.
Doslej najmočnejša udeležba -
Prihodnjo nedeljo bo Zagreb lahko pozdravil številne tuje in domače kolesarje, ki se bodo zbrali na startu za prvo etapo tradicionalne dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. Priprave za to dirko so bolj ali manj p-ri kraju, potrebno je rešiti le še nekaj tehničnih vprašanj okoli sestave naše državne reprezentance
Doslej so prijavili poimensko udeležbo Angleži, Belgijci, Bolgari, Danci, Nizozemci, zanesljivo pa bodo prijavili svojo udeležbo še Italijani in tudi Avstrijci. Če k tem prištejemo še jugoslovanske tekmovalce, ki bodo nastopili v kar največjem številu, potem bo po vsej verjetnosti odpeljalo s starta v Zagrebu okoli 100 tekmovalcev.
Seveda težko bi bilo pred dirko napovedovati karkoli. Poznamo sicer nekaj tekmovalcev iz prejšnjih let, kakor Belgijca Wullenwebra, Nizozemca Schoenmakersa in Geli-secna, pa morda še nekaj drugih tekmovalcev, medtem ko o vseh ostalih ne moremo prav ničesar reči, razen morda toliko, kolikor poznamo njihove rezultate z drugih dirk po Evropi. Kdor pobliže pozna moči posameznih narodov, bo vedel tudi to, da so med letošnjimi udeleženci velike dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« nedvomno največji favoriti Bolgari. Že po dirki »Po Egiptu« in na znani mednarodni mirki »Praga—Varšava« so bili Bolgari ves čas v ospredju in so s svojo odlično taktično in tehnično vožnjo dokazali, da se po pravici uvrščajo med najboljše kolesarje
sploh. Prav dobro poznamo Todo-rova, za katerega pravijo, da zna presenetiti, in sicer takrat, ko od njega to najmanj pričakujejo. Zato bo velika naloga posameznih dirkačev te ali one narodnosti slediti bolgarskim kolesarjem v pravilnem trenutku, kajti sicer bodo Bolgari brez prave konkurence privozili v cilj. Seveda so to samo prognoze na papirju. Kot rečeno, ne poznamo Angležev in večine Belgijcev, Dancev in Nizozemcev, zato bo treba počakati vsaj prve dni dirke. Takrat pa bomo že lahko govorili o sposobnostih in odlikah tega ali onega posameznika ali tudi nacionalnega moštva.
Jugoslovani smo v precejšnjih škripcih. Pravkar se je končala dirka »Okoli Avstrijec kjer je sodelovala naša prva garnitura. Kakor je znano; naš najboljši dirkač Petrovič ni prišel na cilj, ker se je med dirko poškodoval. Zvezni kapetan Ljubič namerava sestaviti dve reprezentanci. A reprezentanco naj bi sestavljali Varga, Petrovič, Jugo,. Ješič, Della Santa, B-ekipo pa Vuksan, Golič, Bergant, Bajc in Kolevski. Težko je danes reči, kaj premorejo naši posamezniki, čeprav smo precej skeptični prav za-
Bolgari favoriti?
radi neuspele dirke »Okoli Avstrijec. Te dni se vsi ti tekmovalci pripravljajo v Karlovcu pod strokovnim vodstvom, 14. julija pa se morajo vsi javiti v Zagrebu zveznemu kapetanu. Razen nekaj»znan-cevc, v naših reprezentancah ne bo ravno bleščečih imen. Kljub temu pa smo prepričani — če bodo vsi dirkači disciplinirani, borbeni in požrtvovalni in če ne bo vmes kakšne izredne smole — da lahko z optimizmom gledamo tudi na zaključek dirke.
Poleg dveh reprezentanc Jugoslavije pa bodo tudi posamezne republike skušale sestaviti svoje republiške reprezentance. Kakor nam je znano, bo Slovenija po vsej verjetnosti imela dre moštvi. Pod vodstvom tov. Uršiča se pripravljajo v Kranjski gori naslednji tekmovalci: Žirovnik, Božnik, Vižintin, Sitar, Piciga, Zanoškar Silvo, Žižek. Brajnik, Curk in Podmilščak, Ob zaključku kratkotrajnega treninga bo trener Uršič sestavil I. in II. moštvo Slovenije. Kakor vidimo, med tekmovalci ni nadarjenega Valanta, ker ima zlomljen prst in sploh ne bo mogel nastopiti.
O progi sami ne bi znova govorili, ker je bilo o tem že precej zapisanega. Proga bo dolga 1397 kilometrov in je od lani podaljšana za dve etapi, tako da bo start v Zagrebu., cilj pa v Beogradu. — Največja preizkušnja bo za vse dirkače kot ponavadi znani Vršič, kjer bo pravzaprav po vsej verjetnosti že padla odločitev. V marsičem pa bodo tekmovalci tudi na boljšem kot v prejšnjih letih. Naše ceste so na splošno asfaltirane in dobro pripravljene, kar pa seveda ni popolno jamstvo, da bi zaradi tega odpadle običajne okvare.
Francoski smučarji za Gortino
Francoska smučarska zveza je že določila/svoje alpsko moštvo, ki bo zastopalo Francijo na zimskih olimpijskih igrah v Gortini. Takole so Francozi sestavili svoje zastopstvo — moški: Bon-lieu, Duvillard, Pasquier, Perret, Simond, Collet, Vuarnet in Cacon; ženska: Agnel, Thioliere, Neviere, Leduc, Breaud in Banlieu.
Cez mesec dni bodo imeli ljubitelji nogometa na Nizozemskem priložnost prisostvovati prvim tekmam nogometnega prvenstva Nizozemske za ženske. Letos bo tekmovalo 14 ekip, razdeljenih v dve skupini. Nogometašice bodo igrale svoje tekme dvakrat po 30 minut.
Na kolesarski dirki »Tour de France« lahko včasih vidimo tudi takšne »idilične« prizore: »'.kolesarji so se naveličali ostrih borb in za ne-minut sklenili »premirje«, da se ob morski ,jali nekoliko umijejo in osvežijo.
Jt
Rekordi $o lepi, a študij je važnejši
pravi svetovni rekorder RAFER JOHNSON
Komaj mesec dni je pre-teklo od tl. junija, ko so vse svetovne agencije pošiljale v svet senzacionalno vest: »Nov svetovni rekord v deseteroboju... Johnson je zbral 7983 točk!«
A Tudi za atletske strokovnjake je bila ta vest nekoliko presenetljiva, saj ni nihče pričakoval, da bo mladi deseterobojec že — lahko bi rekli — s prvim poizkusom tako obilno premagal rekordno znamko. Oglejmo si torej novega »kralja atletov« Ra-ferja Johnsoha!
Zamorček zagleda svet
19 let je minilo, odkar, je na majhni farmi v Hillsborou v Te-xasu zagledal luč sveta drugi otrok: Johnsonovih, ki so ga krstili kasneje za Raferja. Mali zamorček ni imel priložnosti, da bi natančneje spoznal življenje na deželi, saj se je družina kmalu preselila v Kings-burg, kjer je dobil oče Johnson zaposlitev v neki tovarni. Mali Rafer je rasel in kmalu je bil sposoben za šolo. Tam .se je prvič srečal s športom in tudi ž atletiko. Že v srednji šoli je spadal med najboljše športnike in največ veselja je kazal za tek čez visoke ovire, pa tudi v košarki je kmalu postal mojster. Preteklo jesen je uspešno zaključil svoj srednješolski študij in odšel študirat na kalifornijsko univerzo v Los Angelesu.
V »gojišču« rekorderjev
Kalifornijska univerza je znana predvsem po tem, da je dala atletiki že celo vrsto svetovnih rekorderjev in olimpijskih zmagovalcev. Tudi Johnson je torej prišel v roke najboljšim ameriškim trenerjem in ti so kmalu spoznali, da mladi Johnson ni samo odličen v posameznih disciplinah, kot v teku na 120y z ovirami, skoku v daljino in sprintu, ampak da ima mnogo talenta tudi za najtežjo atletsko disciplino — deseteroboj. Za mladega Raferja se je začelo resno delo. Na eni strani študij, na drugi pa trening. Po letu dni dela na »rekordni«
.ETO XI Štev. 28
univerzi ic dosegel tako tu kot tam lepe uspehe.
Prvi svetovni rekord
Jeseni 1934 je Johnson prvič nastopil v deseteroboju in brez kakršnekoli specialne priprave dosegel 10. rezultat vseli časov z nekaj nad 7000 točkami. Letos je imel za seboj točno leto dni priprav pod vodstvom Craiga Dixona, pred leti enega najboljših tekačev preko visokih ovir na svetu, sedaj pa odličnega trenerja. Kljub temu pa Johnson in Dixon pred začetkom tekmovanja nista računala na to, da bi lahko padel odlični Mathiasov rekord. Po prvem dnevu pa je Johnson zbral toliko točk, da je že lahko začel stegovati roko po svetovnem rekordu. Ključna točka rekordnega poizkusa je bil gotovo tek na 1500 m, ki je veljal pri Johnsonu za najšibf-kejšo točko. Po 9 napornili disciplinah je bil Rafer že zelo izmučen. Toda njegov trener Dixon je bil stalno okoli njega, mu prigovarjal in ga bodril. Kar naprej ga je opozarjal, da mora teči vsaj 5:18.0, pa bo vpisano njegovo ime v rekordni listi. Skromni Johnson pravi sam o zaključku rekordnega deseteroboja ^takole: »Na 1500 m sem slab. Zato sem tekel pač tako hitro, kolikor sem le mogel. Izmerili so mi čas 5:01.5, kar je bil daleč najboljši čas, kar sem jih kdajkoli dosegel. Spočetka kar nisem verjel in sem mislil, da so se sodniki zmotili. Šele ko so po zvočnikih objavili, da sem dosegel nov svetovni rekord, sem nazadnje le verjel in se seveda zelo veselil.«
Študij mu je najvažnejši
Johnson študira stomatologijo in to prav resno, ne tako kot nekateri drugi vrhunski športniki, ki so vpi-
sani po ameriških univerzah samo zaradi štipendij, ki jih dobivajo zato, ker so odlični športniki. Posebno pazljiv je Rafer seveda takrat, ko posluša predavanje o tem, kako vpliva prehrana na telo. »Ne jem ničesar takega, kar bj mi lahko škodovalo, seveda se tudi alkohola in nikotina izogibam. Jem mnogo, in to predvsem zelo hranilne snovi, ne da bi se pri tem moja teža kaj spremenila.« Vitki, toda kljub temu mišičasti črnec je danes visok 190 centimetrov in težak 86.5 kg. Vse kaže, da bo še za kakšen cm zrasel. pa tudi svojo težo bo lahko povečal in posledica bodo še boljši rezultati v deseteroboju. O svojih načrtih pa pravi takole: »Na univerzi bj radi videli, da bi nastopal v moštvu rugbyja im košarke, toda to bi bilo preveč. Priprave za olimpijske igre, kjer bom nastopil v deseteroboju,. popolnoma izpolnjujejo moj prosti čas. Če bi hotel poleg atletike gojiti še kakšen drug šport, bi nujno trpel študij. Tega pa nočem. Svetovni rekordi so sicer lepi, toda dobri rezultati pri izpitih so za kasnejše življenje važnejši.«
Prva čestitka od Mathiusa
En« prvih čestitk k novemu‘svetovnemu rekordu je dobil Johnson od svojega prednika na prestolu »kralja atletov«, Boba Mathiasa. Dvakratni olimpijski zmagovalec v deseteroboju, ki služi trenutno vo-vojaški rok v mornariški pehoti, želi svojemu nasledniku popoten uspeh v Melbourneu. »Nisem vedel, kdaj bo Johnson podrl moj reto:d,« je bila prva reakcija Mathiasa na senzacionalno vest j* Kmgsburga. »Toda po njegovih zadnjih uspehih sem moral kar vsak dan na to računal; Veselim se skupaj z njim, moj rekord je moral prej ah slej pasti. S sistematičnim predolimpijskim treningom pa bo rekordno znamko gotovo še nekajkrat popravil.«
To bi bila v kratkih besedah slika življenjske poti enega trenutno najboljših atletov na s retu, ki gotovo še ni dosegel svojega viška in br> še mnogokrat presenetil atletski svet s svojimi odličnimi rezultati.
Tako je sedaj na gradilišču trbov eljskega bazena. Povsod se gibljejo roke marljivih delavcev in hitijo z delom, da bi bazen čim prej služil svojemu namenu. Seveda pa je to odvisno od tega, kdaj in koliko bodo Trboveljčani dobili denarne pomoči...
Zgodbe /iz
morskih globin
Podvodno plavanje in podvodni lov je prav gotovo ena najmlajših, če že pe najmlajša športna panoga, ki pa dobiva vedno več navdušenih pristašev. Eni blodijo pod vodo na lovu za ribami, drugi zaradi fotografiranja, tretji samo zaradi spoznavanja podvodnega sveta. Začel se je ta nenavadni šport na francoski in italijanski obali in tam šteje več tisoč ljubiteljev morja — pod vod niča rje v. V Nemčiji imajo danes 14 potapljaških društev s 1500 člani im celo v Angliji so kljub tamošnjim hladnim vodam ustanovili tak klub. Pa tudi Avstralija in Brazilija s svojimi dolgimi obalami in tropskimi, toplimi morji sta se navdušeno zavzel; za ta novi šport. V Združenih državah je znašalo število amaterskih potapljačev-plavalcev tik po vojni komaj 500 članov, danes pa je zraslo že nad milijon; 10.000 od teh jih je tako navdušenih, da posvečajo temu športu sleherno prosto uro.
Podvodno plavanje še malo ni težko. Potrebno je samo zdravo srce i:n močna pljuča. Najboljše je biti nekadilec, a posebno močnih miilšic ne zahteva. Žene se lahko ukvarjajo z njim prav tako kot moški, morda pa še bolje, kajti prirojeni sloj maščobe pod kožo jim ohranja toploto. Plavanje pod vodo ne zahteva posebne vaje, še več, niti ni potrebno biti posebno spreten plavalec. Pod morjem se nam odpira čudovit svet. Voda nais tako rahlo ziblje, da se z lahkoto vzpenjamo na strme grebene, prekoračimo bregove kot da nimamo teže in hodimo nad votlinami kot muha. Zdi se nam, da smo v svetu sanj — a vendar je to stvarnost, kj jo lahko občutimo in otipljemo. To je potapljanje v svet tišine, svet bajk, poln zanimivosti in nenavadnega.
Obstajata dve vrsti plavanja pod vodo: prvi način je »cevačenje« ali spuščanje v globino z dihalno pripravo, privezano na hrbet. Večina amaterskih podvoduičarjev so »cev-karji«. Ti s: na noge obujejo gumijaste plavuti, na obraz si nataknejo masko z velikim steklenim okencem, v usta pa vtaknejo dihalno cevko in tako plavajo pod vodo, dihajo in opazujejo čudovite stvari v globini.
Pri drugem načinu pa so potrebne plavati in maska, poleg tega pa še do tri kilograme težak pas svinca, ki daje ppdvodničarju potrebno težo za spuščanje v globino. Na hrbtu nosi eno do tri jeklene ali aluminijaste steklenice s stisnjenim zrakom. Tako opremljen se človek lahko potopi globoko v morje in ostane tam več ur.
Doslej se največ uporablja za globinsko potapljanje aparat francoskega izuma, ki se imenuje »vodna pljuča«. Pri tem oparatu vodi iiz steklenic s stisnjenim zrakom cev v usta. Zrak vdihavamo skozi usta, izdihavamo pa skozi nos. — Kompletno opremljen pod vodni čar ima na roki kompas, globinski manometer in posebno /Vode nepropustno uro, da ve, kolitko časa lahko, ostane pod vodo.
Nov; podvodni šport pa seveda ni povsem brez nevarnosti. Nepravilno uporabljena maska »cevkarjev« je povzročila že več smrtnih primerov. Tudi pri globinskem potapljanju je bilo doslej okoli 100 smrtnih nesreč, kljub prvovrstni opremi. Nekateri podvodničarji so podlegli dušikovi narkozi. 'V globini 60 m in globlje se zaradi velike količine dušika človeka loti tako imenovana »globinska pijanost«, ki ga onesposobi za vsako delo i:n napore.
Francoza Mauriaca Farguesa, ki je leta 1947 dosegel svetovni rekord v globinskem potapljanju z dihalnim aparatom (120 m), so našli mrtvega, ker je izpustil cev iz ust. Nedavno je Hope Root iz Miamija dosegel globino 150 m. Tudi on se
ni vrnil živ: v globinski pijanosti je pozabil odpeti svinčeni pas.
Pod vodo se dogajajo nenavadne stvari: Massimo d’Asta, italijanski amater — podvodničar je z ostjo napadel veliko ribo, ki je krožila oikoli n.jega in ga ovila z njegovo lastno nylorvsko vrvico okoli vratu tako močno, da so ga kasneje našli zadavljenega.
Podvodno plavanje se je pričelo v Italiji leta 1932, ko so na otok Capri prišli štirje Japonci, nataknili svoja zaščitna očala in pred očmi začudenih sprehajalcev na obali ulovili kup rib. Novi podvodni ribolov se je širiti vzdolž obale Sredozemskega morja. Francozi so ga navdušeno sprejeli, a tamkajšnji letni gost, ameriški brigadni general W. G. Ferrele, ga je prenesel v Združene države.
Pionir podvodnega plavanja je — poleg Avstrijca Hansa Hassa in Francoza Cousteauoja — francoski fregatni kapetan Yves Le Prieur. Ta je iznašel praktično uporabljiva »pljuča«, s katerimi se podvodničar lahko saim poda v globino. On je tudi ustanovil klub podvodničar-jev:	podrnorsko-alpsko društvo v
Cannesu.
Znatno število podvodničar jev se ne spušča v velike globine; večinoma ostanejo »cev.karji«. Zanima jih le lov na ribe, zato običajno uporabljajo kopja za velike, trizobe pa za -male ribe.
Obstaja pa tudi bolj izpopolnjeno orožje za podvodni lov. V Braziliji so skonstruirali model z močnim zračnim pritiskom, ki predstavlja danes najmočnejše tovrstno oroižje. Z njim je Arnaldo Borges lansko leto nekaj km južno od Rio de Ja-neira ubil 285 kg težkega morskega ostreša, baje največjo ribo, ki jo je kdaj uloviti podvodni lovec.
Podvodni lov je nekaterim ljudem po-sttal poklic. V Cannesu na primer se lahko dobro zasluži s trganjem školjk z jaht, vsidrauih v luki. Poleg Bretonske obale si mala skupina podvodničar jev, oprem 1 jeli ili z »vodnimi pljuči«, služi kruh Z nabiranjem železnega tovora iz potopljenih tovoTnih ladij. Za velilka podjetja se glede na ceno železa to ne bi splačalo, njim pa se, ker pri tem nimajo stroškov. Tudi nabiralci gob in biserov zaslužijo bolje, ker u, porablja jo »pljuča«.
Podvodno plavanje je nedvomno med najzamimivejšimi in najlepšimi šiporti, in prav to ga je razsi-rilo po vsem svetu. V naslednjih poglavjih bomo objavili vrsto naj' zanimivejših prigod, ki so jih doživeli razni ljubitelji podvodnega lova, potaipljač; in drugi raziskovalci podmorja — šestega kontinenta.
BELI MORSKI SOM
Leta 1951 so trije italijanski študentje — Franco Prosperi, Carlp Gregoretti in Paolo C-avara leto dni lovili ribe ob ceyk>ns:kj obali. Lepega sončnega dne sta se Franco j1! Ca,rlo namenila posneti na filmski trak prizore iz podvodnega življenja. Napihnila sta gumijasti siplav in se podala na široko morje v upanju, da bosta morda naletela morske pse. Nataknila sta si maski :n plavuti ter zlezla v vodo. Počasi sta plavala im opazovala trop malih skuš, ki so boječe krožile okolj njiju. Nenadoma so se ribice prestrašene razpršile na vse stran1 in izginile kot blisk...
Velika morska zver jih je mora-la prestrašiti; morda je križaril v bližini morski pes?	,	-
Franco in Carlo sta se nemiri' ozirala okoli. Res sta kmalu opa' žila, nedaleč pod seboj, praven0 velikana. Zona ju je oblila ob V°' gledu na mogočno telo, ki se je 1 globine polagoma dvigalo Pr<l. njima. Plaval je v širokih krog'j in se jima postopoma bližal. D repa do glave je meril najmanj n *11,
(Nadaljevanje prihodnjič)
Trbovljam je treba pomagati
Poraz llirijanov v Zadru
Tam ob koncu raztegnjene trboveljske doline, kjer leži pod strmimi pobočji zgradba OLO Trbovlje, bodo pozornost mimoidočih kijcev pritegnili veliki kupi sveže izkopane lemlje. Kdor bi se povzpel na te kupe zemlje, bi zagledal na drugi strani pod seboj plavalni bazen, dolg 50 m, ki bo lahko v Ponos Trbovljam in vsej bližnji okolici. Preden pa pridemo, dragi bralci, do tistega trma, v katerem tiči -zajec, vam moram oa kratko pojasniti nekaj dejstev.
80 % NEPLAVALCEV
Trbovlje so eno naših največjih industrijskih središč. Na žalo-st pa to pomembno rudarsko naselje še danes nima naprave, kjer bi se prebivalci vsaj v poletnih mesecih lahko kopali. Pred vojno so se domačini lahko za silo kopali v Savi, ko produkcija premoga le ni bila tako velika kot po vojni in je bili Sava zato manj umazana. Danes pa je k) popolnoma nemogoče, saj vsakdo ve, da N Sava od zagorskega kolodvora dalje vse prej kot »bistra hči planin«. Zato ni nič Čudnega, da v Trbovljah redko najdeš človeka, ki zna plavati, zlasti med odraslimi. Poznavalci iz Trbovelj so mi povedali, da je r tem mestu okoli 80 e/o prebivalcev neplavalcev.
BAZEN ČUDNIH DIMENZIJ Leta 1927 je občina v Trbovljah na pobudo Naprednih ljudi sicer zgradila plavalni bajen, toda popolnoma nemogočih dimenzij faO m dolg in 12.5 m širok!). Za prva leta je ♦a bazenček sicer še nekako zadoščal, danes Pa je seveda odločno premajhen in neprimeren. Pomisliti moramo, da šteje danes trboveljska občina 18.000 prebivalcev. Razen tega fitari bazen sploh ni imel filtra (1!) in je dobival vodo iz potoka Trboveljščica. Pred vojno, ko Trbovlje še niso bile tako razvite, ie bila voda v potoku razmeroma čista. Da-n°s pa je seveda polna nesnage, ki priteka številnih kanalov. Zato ni nič čudnega, da je lani sanitarna inšpekcija iz zdravstvenih razlogov prepovedala kopanje v bazenu.
800 GLEDALCEV NA TEKMAH Kljub vsem navedenim objektivnim težavam, pa se je v Trbovljah vseeno našlo pre-CeJ ljudi, ki so že pred vojno, še bolj pa po Osvoboditvi, skrbeli za razvoj plavanja v tem rudarskem centru. Plavalna sekcija ŠD Rudar je v svojih vrstah vzgojila mnogo odličnih tekmovalcev (Pleskovič, Kočarjeva itd.), razen tega pa je za razvoj množičnega plavanja prirejala vsako leto plavalne šole, poučevala v plavanju obveznike pred vojaške ,z£oje itd. Tudi zanimanje za plavalne prireditve je bilo med prebivalci znatno, včasih ^ je na tekmah zbralo do 800 gledalcev.
RUDAR JE DAL POBUDO Razmere okoli starega bazena so postajale vsako leto bolj nevzdržne. Lani je na skupščini ŠD Rudar padla odločitev: ta »gordij-&ki vozel« je treba presekati! Na pobudo športnikov Rudarja je bil osnovan 11-Članski gradbeni odbor, ki je prevzel nalogo, da ž?radi v Trbovljah nov, moderen plavalni bazen.
Lani 20. avgusta so zapele prve lopate in ropotali buldožerji. — Stari bazen so po-^šili in pričeli na istem mestu graditi no-Vega (50 X 18 m), zraven pa še otroški bazen. Gradbeni odbor, ki mu predseduje neumorni Športni delavec tov. Milan Kožuh, in ki dela Popolnoma amatersko, se ni ustrašil težav, Čeprav jih je bilo kar precej (deževje, pomanjkanje denarja itd.). Kljub težavam pa 80 dela tekla vso zimo. Odbor je odlično re-Šd več težkih nalog. Tako so n. pr. zajeli
Puskas je le eden...
Po /eni glaVnih budimpeštanskih hlic se sprehajata dva generala. Sreča ju major, ki še misli ne na to, da bi ju pozdravil. Generala užaljena v Svojem generalskem ponosu ustavita P^oža. To ni bil nihče drugi kot kapetan madžarske nogometne repre-2entance Ferenc Puskas, po »poklicu« Nogometaš — major.
sAlt.jako spoštujete svoje predpostavljene, da se vam ne zdi vredno *ti to, da bi jih na cesti pozdravili?«
eden izmed obeh generalov nadere.
k fvIajor Puskas pa se ni mnogo raz-. ^rjal in mu je odvrnil: »Generalov aamo na Madžarskem cel kup, mala Puskasa pa poznam le enega.«
*Iud naliv je v Parizu nedavno pomočil, da so morali prekiniti neko . Ietsko tekmovanje. Blagajnik je ča-i?al v svoji hišici, da bi edini gleda-ie Plačal vstopnino, prišel po °i denar. Vse zaman. Nazadnje je ^ gledal to »belo vrano« pred stadio-

Nagbvoril ga je: »No, monsieur,
BI .	II gel JC. »INV, IliVJ
u hočete svoj denar nazaj?« »O ne, 6(,ala lePa»<( mu je ljubitelj atletike ^ vrnii. »Raje bom spravil to vstop-c° kot veliko redkost.«
vodo z nekega plazovitega pobočja, pri čemer so dobili za bazen zdravo vodo, razen tega pa so še posušili plazovito pobočje. Keramična industrija v Izlakah je za novi bazen izdelala šobe za filtre, ki jih je bilo treba doslej uvažati. Pokazalo se je, da so domači izdelki povsem enakovredni švicarskim, po zunanjosti pa so še bolj lični. Doslej je bilo izkopanih okoli 3000 m3 zemlje in investiranih 12 milijonov dinarjev, vrednost dograjenih del pa znaša 16 milijonov. Prihranek gre na račun varčevanja z delovno silo in materialom, dobre organizacije itd.
KAJ PA SEDAJ?
Pred kratkim se je gradbeni odbor znašel pred novo težavo: denarnih sredstev ni več! Občina, ki je za letos predvidela za gradnjo 8 milijonov, je morala zaradi vsesplošne štednje to vsoto skrčiti na 2,500.000 din. Trboveljčani pa pravijo, da bi za do vršite v naj-
nujnejših del potrebovali še ca. 5,000-000 (gradbena dela okoli bazena in na rezervoarju 1,000.000, kremenčev pesek 500.000, črpalke, kompresor in elektro-oprema za filter 3,500.000), vse druge naprave (kabine, ureditev okoli bazena) bi prišle na vrsto pozneje.
Kaj sedaj? Ali naj pustimo, da bo delovni elan gradbenega odbora zamrl? Ali naj gradnja obtiči na sredi? Po našem mnenju bi morali Trboveljčanom, ki so doslej sami pokazali ogromno iniciativnosti in prizadevnosti ter so iz lokalnih virov zbrali veliko sredstev, nujno priskočiti na pomoč tudi drugi organi — predvsem republiški forumi. Ne smemo pozabiti, da bo ta vbjekt v veliki meri služil našemu delovnemu človeku, našim rudarjema, obenem pa se tudi zavedajmo, da bo ob novem bazenu znova oživela športna aktivnost, ki je zadnja leta iz opravičljivih razlogov skoraj docela zamrla.
Prešern Igor
Preteklo sredo se je začelo tekmovanje v A-skupini hrvatsko-slovenske lige. Prvi so se srečali v Zadru plavalci Ilirije z domačim moštvom Jedinstvom. Dvoboj se je končal z rezultatom 97.83 v korist domačega moštva Jedinstva. Rezultati so bili naslednji: moški — 109 m prosto: 1. Pirc 1:02.7, 2. Hafner (oba I) 1:03,7, 3. Marjan (J) 1:06; 400 m prosto: 1. Pirc (I) 5:10.3, 2. Pavlakovič 5:33.4, 3. Bezič (oba J) 5:43.5, 200 m prsno: 1. Kanc
(I)	3:07.8, 2. Nonkovič (J) 3:11.0, 3. Ravnikar (I) 3:12.6, 200 m metuljček: 1. Sutlo-vič 3:02.2, 2. Honkovič (oba J) 3:11.5, 3. Sivic (I) 3:20.1, 100 m hrbtno: 1. Vislcovič
(J)	1:20.8, 2. Umek (I) 1:22.8, 3. Petričič
(J) 1:23.4, 4 X 200 m prosto: 1. Jedinstvo 10:28.0, 2. Ilirija 11:25.5, skoki: 1. Porenta (I), 2. Werner (J), 3. Koprivšek (I); venske — 100 m prosto: 1. Gatara 1:22.3, 2. 1:29.4, 400 m prosto: 1. Gatara 6:23.8, 2. Petrovič (obe J) 1 28.0, 3. Prohinar (I) Crljenko (obe J) 3:29.0, 200 m prsno: 1. Kuhar 3:27.2, 2. Pirc (obe I) 3:31.1, 3. Akerman (J)	3:47.8,	100 m metuljček:
1. Sambunjak 1:51.1, 2. Ivankovač (ooe
MEDNARODN
ti v Evroni	'.MčiSlIsE
Ameriški atleti v Evropi
V	Evropo sta prispeli dve skupini naj-
boljših ameriških atletov in že prvi dve tekmovanji sta prinesli odlične rezultate. Prva skupina je nastopila v Dtisseldorfu, kjer je treba omeniti zlasti naslednje rezultate: 100 m Kaufman (Nem) 10.6, 200 m Futterer (Nem) 21.4,	400 m Lea
(ZDA) 47.5,	800 m Lueg (Nem) 1:51.2,
1500 m Dwyer (ZDA) 3:48.4, Lammers (Nem) 3:49.0, 110 m ovire Schottes (Nenf) 14.6, Steines (Nem) 14.6, 400 m ovire Cul-breath (ZDA) 52.2, Bonah (Nem) 52.4. višina: Shelton (ZDA) 2.01, krogla: Vick (ZDA) 16.60, disk Consolini (X) 53.51, kladivo: Connolly (ZDA) 58.34.
Drugi del skupine izbranih ameriških atletov je nastopil na dvodnevnem tekmovanju v Helsinkih. Dokaj neugodne vremenske razmere niso dovolile zlasti prvi dan boljših rezultatov: 100 m: Blair (ZDA) 10.5, 200 m: Blair (ZDA) 21.6, 800 m: Courtney 1:48.3, Salso!a (Fin) 1:49.1 (rekord), Kakko 1:49.4, 1500 m: Nielsen (D) 3:50.6, 3000 m: Huttunen (Fin) 8:08.8 (izenačen rekord), 10.000 m:	Posti (Fin)
30:01.4, daljina: Bennet (ZDA) 7.43, palica: Landstrom (Fin) 4.30, " kopje: Pananen (Fin) 70.16, kladivo: Backus (ZDA) 58.63.
Nov svetovni rekord
MARTINENKOVE
V	Moskvi je padel zopet en svetovni rekord za ženske. Ruska atletinja Mar-tinenko je dosegla v peteroboju 4977 točk in s tem obilno izboljšala dosedanji rekord svoje rojakinje Cudine. V posameznih disciplinah je imela Martinenko naslednje rezultate: 200 m: 25.8, 80 m ovire: 11.3, višina 162, daljina 5.92, krogla 13.54.
Važnejši rezultati z mednarodnega atletskega tekmovanja v Stockholmu: 800 metiov: Johnson (VB) 1:50.1, 1500 m: Erik-son (Šved) 3:47.4, 2000 m: Chataway (VB) 5:10.6, višina: Nilsson (Šved) 2.10, Shelton (ZDA) 2.05.
Maši rokometaši
premagali Avstrijce in osvojili
5. mesto
Švica : Saar 13:8, Švedska : Francija 18:9. Končni lestvici polfinalnih skupin pa izgledata takole:	x
Nadaljevanje svetovnega prvenstva v rokometu je dalo v glavnem pričakovane rezultate. Drugo srečanje v polfinalnih tekmah so imeli naši rokometaši s svetovnim prvakom Nemčijo. V tej tekmi seveda niso imeli kakšnih posebnih možnosti za zmago in rezultat 23:12 (12:6) v korist svetovnih prvakov ne predstavlja presenečenje. Nemci so bili v vseh ozirih boljši in so zmago povsem zaslužili. Za Jugoslavijo so bili v tem srečanju uspešni: Dolenec 4, Patič 3, Djodan 3, Tomljenovič in Tambič. Tekma je bila pred 30.000 gledalci v Oberhausenu. Šele tekma je jugoslovanski reprezentanci prinesla zopet popolen uspeh.
Našim rokometašem je namreč ponovno uspelo premagati reprezentanco Avstrije z 11:7 (6:4). Tekma je bila skoraj ves čas izenačena, precej časa so vodili tudi Avstrijci, v drugem delu igre pa je našim predstavnikom nazadnje le uspelo, da so si zagotovili zmago in s tem tretje mesto v svoji skupini. Tekma proti Avstriji je bila v Remscheidu. Gole za naše moštvo pa so dosegli Djodan 4, Dolenec 3, Patič, Dasovič, Anušič in Milo-jevič. Ostale tekme so dale naslednje rezultate:	skupina A:	CSR : Avstrija
12:3, Nemčija : CSR 11:8, skupina B: Švica : Švedska 7:5, Saar : Francija 13:12,
	Skupina A:				
Nemčija	3	3 0	0	55:38	6
CSR	3	2 0	1	29:20'	4
Jugoslavija	3	1 D	2	29:39	2
Avstrija	3	0 0	3	28:44	0
	Skupina B:				
Švica	3	3 0	0	31:20	6
Švedska	3	2 0	1	35:25	4
Saar	3	1 0	2	30:37	2
Francija	3	0 0	3	28:42	0
Milan : Dinamo mo$kva) 4:2
Italijanski prvak Milan je zelo uspešno začel svoje gostovanje po Sovjetski zvezi. Prvo tekmo so rdeče-črni igrali pred 80 tisoč gledalci v Moskvi proti domačemu Dinamu. Dosegli so podoben uspeh kot nedavno, ko so premagali eno najboljših evropskih moštev Honved iz Budimpešte. Tokrat so po odlični igri triumf ir ali nad Dinamom s 4:2 (2:1). Moštvo Milana je nastopilo v najmočnejši postavi z izjemo Schiaffina, ki ni odpotoval v SZ. Gole so pa dosegli takole: za Milan Sorensen v 34. in 68., Ricagni v 39. in Nordahl v 47.; za Dinamo sta bila uspešna II j in v 4. in Savdunin v 63. min.
Med tednom se je nadaljevalo tekmovanje za srednjeevropski nogometni pokal. Novosadska Vojvodina je po mlačni igri igrala doma s Slovanom iz Bratislave neodločeno 0:0, več uspeha pa je imelo češko moštvo UDA iz Prage, ki je v Bologni premagalo Bologno s 4:2. Tretja tekma med Voros Lobogom in Wacker-jem je končno le prinesla odločitev. Madžari so dosegli visoko zmago s 5:1. Tudi drugo madžarsko moštvo Honved je uspešno startalo v pokalu. Sportklub z Dunaja je zapustil Budimpešto premagan z 2:5.
V Rimu je gostovalo brazilsko moštvo Botafogo in premagalo domačo Romo s 3:2.
Beograjski Partizan je odigral na svoji turneji po SZ drugo tekmo v Kijevu. Srečanje med domačim Dinanom in Partizanom se je končalo neodločeno 0:0.
Zaostala tekma avstrijskega nogometnega prvenstva med LASK in Stadlau se je končala z zmago LASK 2:0. Ta zmaga pa nogometašem iz Linza ni dosti pomagala, saj morajo v prihodnji sezoni vseeno igrati v II. ligi. Avtomatično sta iz lige izpadla LASK in Bregenz, FC Wien pa bo moral igrati še kvalifikacijsko tekmo.
Loi še vedno prvak Evrope
Evropski boksarski prvak lahke kategorije Italijan Duilio Loi je v Milanu branil svoj naslov proti svojemu rojaku Garbelliju. Dosedanjemu prvaku je z zmago po točkah uspelo naslov ohraniti.
Tudi letos je bila tradicionalna Henley-ska veslaška regata zelo dobro obiskana. Največ pozornosti je bilo seveda posvečene nastopu ruskih in ameriških veslačev. Prva mesta v posameznih kategorijah so osvojili: osmerec: University of Pensylvania, četverec brez krmarja: Krila Sovjetov (Moskva), dvojka brez krmarja:	Buldakov-Ivanov (SZ), douhle-
scull: Zilin-Emčuk (SZ), skiff: ICočerka (Poljska).
Četrtfinalna srečanja mednarodnega teniškega turnirja v Bastadu na Švedskem so dala naslednje rezultate: Seixas (ZDA) : Stokkenberg (Šved) 6:1, 6:4, 6:2, Ri-chardson (ZD) : Nielsen (D) 6:3, 8:6, 6:4, Davidson (Šved) : Morea (Arg) 6:4, 1:6, 4:6, 6:4, 6:2. V polfinalu se bo srečal
Seixas z Roseom, Davidson pa z Richard-sonom.
V	finalu mednarodnega teniškega turnirja v Niirnbergu je Avstralec Arkin-stall premagal Italijana Belardinellija s 6:0, 6:1, 6:2. Prvo mesto v tekmovanju moških dvojic sta osvojila Jugoslovana Petrovič in Legenstein, ki sta v finalu premagala italijansko dvojico Belardinel-li-Lazzarino s 6:4, 4:6, 6:3, 6:4. V tekmovanju žensk je osvojila prvo mesto Američanka Dorothy Hart z zmago nad Italijanko Lazzarino 4:6, 6:1, 6:2.
ZMAGA NEMŠKIH TELOVADCEV NAD FINCI
V	finskem mestu Kuopio sta se srečali telovadni reprezentanci Nemčije in Finske. Finci so bili ves čas boljši, vodili so z malenkostno prednostjo, nazadnje pa jim je šele zadnje orodje — drog — pokopalo vse upe na zmago. Več finskih telovadcev je imelo na tem orodju smolo in so se morali zadovoljiti z nizkimi ocenami, ki so prinesle tako zmago Nemčiji. Končni rezultat se Je glasil: 284.5 : 280.95 v korist Nemčije. Posamezniki pa so se razvrstili takole: 1. Bantz (Nem) 58.0, 2. Dichut (Nem) 57.45, 3. Lappalai-nen (Fin) 56.95, Soukkanen (Fin) 56.60. Najboljši posamezni rezultat je imel Bantz, ki je dobil za svojo vajo na krogih 9.80 točke.
V	Maconu je bilo letošnje prvenstvo Francije v orodni telovadbi. Naslov prvaka je osvojil Mathiot s 93.10 pred Guillouom 91.90 in Dotom 91.60.
Neuss, 10. julija. Včeraj je bila pred 6000 gledalci v Neussu iekma svetovnega rokometnega prvens-tva, ki je odločala o 5. itn 6. mestu. Reprezentanca Jugoslavije se je pomerila z izbrano enajsterico Posarja. Naši rokometaši so zaigrali zelo dobro in z mirno igro so si že v prvem polčasu zagotovili prednost 4 golov (rezultat polčasa 5:1) in tudi v drugem delu igre prednosti niso več dali iz rok. Velike zasluge za včerajšnji uspeh ima vratar našega moštva Malenič, ki je obranil vrsto nevarnih strelov. Gole za Jugoslavijo so dosegli: Patič 3, Anušič 3, Dolenec 2, Džodan 2, Milojevič in Tomlja-
Včeraj so odigrali še dve finalni tekmi. V Miinchen-Gladbachu je v borbi za 3. mesto CSR premagala švedsko s 13:S, Avstrija pa Francijo z 11:7 v borbi za 7. mesto v tekmi, ki je bila v Diirrenu.
Nemčija svetovni prvak v rokometu
Dortmund, 10. julija. Na stadionu Rote E rde v Dortmundu je bilo danes pred 30.000 gledalci finalno srečanje svetovnega prvenstva v rokometu. Nemčija, ki je branila naslov prvaka, je po odlični igri, vse drugačni kot jo je pokazala proti Jugoslaviji, zasluženo visoko premagala Švico s 25:13 in s tem osvojila naslov svetovnega prvaka 1955.
Z atletskega tekmovanja v Turkuju na Finskem javljajo nekaj odličnih rezultatov — 800 m : €ouitney (ZDA) 1:47.6, 1500 m: Vuorisalo (Fin) 3:46.0, Huttunen (Fin) 3:46.4, Seaman (ZDA) 3:47.6, Mugoša (J)	3:48.0,
5000 m: Taipalc (Fin) 14:14.4, Hvpponen (Fin) 14:3i.4, Mihalič (J) 14:41.2.
V Stockholmu se je začel atletski dvoboj reprezentanc Londona in Stockholma. Razen švedskih mi angleških atletov, pa nastopajo na tekmovanju tudi drugi atleti. Najboljši rezultati: 800 m: Boys?n (Nor) 1:48.0, Johnson (VB) 1:49.3, 1500 m: Eriksson (Šved) 3:47.4, Evans (VB) 3:48.2, palica: Landstrom (Fin) 4.30, krogla: Vick (ZDA) 16.79, kopje: Dani-elscn (Nor) 72.72.
Naročajte se no POL El!
Ruska atletinja Galina Jarmolenko je dosegla na atletskem tekmovanju v Moskvi nov svetnovni rekord v teku na 80 m ovire s časom 10.8. Novi rekord je za desetinko sekunde boljši od prejšnjega, ki sta ga imeli Avstralka Strickland in Rusinja Golubičnaja.
V	Antvverpnu je ženska atletska reprezentanca Italije visoko premagala Belgijo s 73:34. Najvažnejši rezultati: 100 m: Leone (I) 11.9, 80 m ovire: Greppi (I) 11.3, Musso (I) 11.5, daljina: Fassio (I) 5.40, 4 X 100 m: Italija 47.7.
V	Parizu je francoski metalec krogle Thomas popravil državni rekord na 15.93 m.
V	odsotnosti novega svetovnega rekorderja v deseteroboju Johnsona je bilo v Krafordsbillu letošnje prvenstvo ZDA v deseteroboju. 27 atletov je vodilo ostro borbo. Po prvem dnevu je bil lanski prvak Richards Šel« na četrtem mestu in šele skok ob palici ga je privedel na čelo, ki ga je obdržal do konca. Zmagal je Richards s 6873 točkami pred Law-sonom 6501, Shankleyem 64*5 in Podo-
leyem 6215. Richards je s svojo zmago osvojil naslov prvaka ZDA v deseteroboju že tretjič. V posameznih disciplinah je dosegel naslednje rezultate: 100 m 11.4, 400 m 52.3, 1500 m 5:10.4, 110 m ovire 15.8, višina 185, daljina 6.70, palica 4.54, krogla 13.03, disk 40.33, kopje 56.88.
Odlični madžarski dolgoprogaš Kovacs prihaja v formo. Na tekmovanju v Budimpešti je pretekel 10.000 m v času 29:43.6.
Madžarski plavalci so po svojem nastopu v Leipzigu plavali tudi na tekmovanju v Magdeburgu. Tokrat pa za največje presenečenje ni poskrbel kakšen madžarski plavalec ali plavalka, ampak komaj 14-1 etna domačinka Marlis Geisler, ki je preplavala 200 m prsno v odličnem času 2:56.4. Ostali rezultati s tega tekmovanja: 100 m: Dobay (M) 59.1, 409 m: Za borsky (M) 4:41.3, 100 m hrbtno: Kliment (M)	1:07.2,	200 m metuljček:	Aes (M)
2:32.4, Biihre (V. Nem) 2:36.5; ženske — 100 m hrbtno: Pa j or (M) 1:17.0, 100 m metuljček: Szekely (M) 1:16.5.
J) 2:02.0, 3. Zei (I) 2:02 8, 100 m hrbuio: 1. Crljenko (J) 1:32.2,	2. Hočevars (1)
1:41.0,	4 X 100 m prosto:	1. Jedinstvo
5:51.5, 2. Ilirija 6:08.9, skoki: 1. Tutta, 2. Keber (oba I), 3. Dunatot (J), vvnterpolo: Jedinstvo : Ilirija 10:1 (5:0).
Pred prvim startom v hrvatsko-sloven-ski ligi je 2PK Ljubljana priredil v sredo, 6. t. m., svoje klubsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo nad 60 tekmovalcev. Najboljše rezultate so dosegli Horvatova na 100 m prosto 1:20.2, Tomiškova na 100 metrov prsno 1:32.7, Pelc na 190 m prsno 1:23.1 in Goršič na 200 m prosto 2:30.3. Zmagovalci v ostalih kategorijah so bili: pionirke — 50 m prsno: 52,2 Zor, mladin-dinci — 50 m prosto: 34.2 Bolgoršek, 50 metrov prsno: 42.8 Glavič, 50 m hrbtno; 46.4 Bajc, 100 m hrbtno: 1:30.6 Lenarčič, mladinke — 100 m prsno: 1:38.8 Bricelj, 50 m hrbtno: 54.2 Desko vič, 100 m metuljček: 1:49.5 Kocjan.
Zrimšek 2:55.6
Dne 2. julija bi moralo biti finalno srečanje obeh prvakov lanskih skupin hrvatsko-slovenske lige — Kamnika in ZPK Ljubljane. Plavalci 2PK Ljubljana niso prispeli v Kamnik, ker avtobus, ki so ga naročili za prevoz, ni prispel na dogovorjeno mesto. Kamničani so sami priredili tekmovanje med seboj, kjer so postavili nekaj dobrih rezultatov. V prvi vrsti je treba omeniti Zrimška, ki je na 200 m metuljček postavil rezultat 2:55.6, kar kaže, da bo Zrimšek svoj lanski čas še znatno lahko popravil. Ostali boljši rezultati so bili: 100 m hrbtno moški: Bogataj 1:21.7. 100 m prosto: Šnabl 1:07.8, 100 m metuljček ženske: Vavpetič 1:39.6. Kako bo sekretariat hrvatsko slovenske lige rešil ta slučaj, še ni znano, vendar pa, v kolikor bo prišlo med obema ekipama do srečanja, bo to šele v avgustu, po končani letošnji ligi.
Golovčenko 2:36.2 na 200 m prsno
Ruski plavalci, ki so nastopili na dvoboju SZ : Francija, so startali še na plavalnem tekmovanju v La Ferte — Alaisu in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Golovčenko, je na 200 m prsno le za desetinko sekunde zgrešil ruski rekord in dosegel s časom 2:36.2 četrti najboljši čas na svetu vseh časov. Boljše od Golov-čenka so doslej plavali le Japonca Tana-ka 2:35.2 in Furukavva 2:35.4 ter Rus Mi-naškin 2:36.1. Ostali rezultati:	129 m:
Blioch (Fr) 57.6, Balandin (SZ) 58.2, 200 m: Belo j ed (SZ) 2:11.0, 100 m hrbtno: Solov-jev 1:85.6, 200 m hrbtno: Kuvaldin (SZ) 2:28.2, 160 m metuljček: Strujanov (SZ) 1:05.1, (izenačen rekord), 200 m prsno: Golovčenko (SZ) 2:36.2, Broussard (Fr) 2:38.2 (rekord).
V Leipzigu je bilo večje, mednarodno plavalno tekmovanje, na katerem se je najbolj izkazal madžarski plavalec Zabor-sky, ki je preplaval 1500 m v odličnem času 18:48.5. Rezultat Zaborskega je le za 8 desetink sekunde slabši od madžarskega rekorda in predstavlja 11. rezultat vseh časov v velikem bazenu. Drug odličen rezultat je zabeležila plavalka Szekely, stara komaj 16 let, s svojimi 1:16.5 na 100 m v metuljčkovem slogu. To je tretji rezultat vseh časov v velikih bazenih. Od ostalih rezultatov velja omeniti še rezultat Enkeja (V. Nem) 2:41.2 na 200 m prsno in 59.8 Brauerja na 100 m.
Plavalno tekmovanje v Antvverpnu je dalo nekaj odličnih rezultatov: 100 m; Vonk 1:10.5, 400 m: Balkenende 5:33.9, 100 metrov hrbtno: Van Alphen 1:16.0, De Korte 1:16.1, 200 m prsno: Bruins 3:03.3.
Tudi madžarski plavalci ne počivajo. Iz Budimpešte poročajo zopet o nekaterih izvrstnih rezultatih. Tako je Eva Szekely preplavala 400 m v času 5:20.5 in premagala Garayevo 5:29.8 ter Gyergya-kovo 5:37.7. Na 1500 m se je odlikoval Nyeki s časom 19:36.0.
Jormolenkova 10.8 na 80 m ovire
Voros Lobogo : Hajduk 6:0
Budimpešta, 10. julija. Prva tekma za srednjeevropski nogometni pokal med Hajdukom in trenutno vodilnim madžarskim moštvom Voros Lobogo, ki je bila včeraj, se je končala s pravo katastrofo našega prvaka. Madžari so Splitčane nadigrali v vseh o-zi.rih in zasluženo tako visoko zmagali. Zanimivo je, da krivec za poraz ni morda vratar Valič, ki je bil celo med boljšimi, ampak ostala obramba Hajduka. Gole so dosegli: Sandor 2, Molnar, Mirmai, Karasz in Hidcgkuli. Najboljša moža na polju sla bila Sandor in Hidegkuti, pri Hajduku je bil nad povprečjem samo Vukas. V deževnem vremenu je tekmi prisostvovalo samo 19.000 gledalcev.
Na Dunaju je Honved iz Budimpešte tudi v drugem srečanju premagal domači Sportklub, tokrat s 5:4 (2:1) in tako Avstrijce izločil iz nadaljnjega tekmovanja.
*
BOKS IN ATLETIKA
Bivši svetovni boksarski prvak težke kategorije Max Schmeling ima malega nečaka, katerega že uvaja v skrivnosti »plemenite veščine«. Ponosno je pripovedoval nekemu svojemu znancu: »Pomisli, svojega nečaka sem že nauči! boksati! To bo lahko na tem pokvarjenem svetu gotovo dobro rabil, pa čeprav ne bo postal ^boksar.« Njegov prijatelj pa s tem še ni bil čisto zadovoljen. Takole je menil: »Ali si pa tudi pomislil na primer, da bo ostal pred tvojim nečakom m nogo večji mož, ki bo prav tako zna! boksati?« Tudi s^tem Maxa ni spravil v zadrego: »Se pred boksom sem svojega nečaka naučil tudi teči...«
LETO XI
Štiev. 28
Lahko bi bili boljši, če
Rudar zrelejši za cone
POSEBEN DOPIS S SVETOVNEGA ROKOMETNEGA PRVENSTVA ZA »POLET« OD MITJE VIDICA
CSR : MADŽARSKA 12:8 (5:6)
Augsburg, 30. junija. Zanimanje za današnjo rokometno tekmo med reprezentancama Madžarske in Češkoslovaške je bilo zelo veliko. Kljub temu, da je bil delovnik, je bil krasen nov stadion, na katerem je bilo pred nekaj dnevi srečanje atletskih reprezentanc Jugoslavije in Nemčije, skoraj popolnoma zaseden. Točno ob 19. uri sta pritekli na igrišče obe reprezentanci. 2e takoj v začetku je bilo opaziti, da so simpatije gledalcev bolj na strani Madžarov. In res so gledalci ves čas burno navijali za Madžare. Pri tem se je zlasti odlikovala skupina 16 Madžarov, ki je prevpila skoraj ves stadion. Igro sem pričakoval z veliko nestrpnostjo, kajti prejšnji dan sem bil v športni šoli v Grunvvaldu, kjer so bile nastanjene reprezentance ČSR, Madžarske in Danske. Iz pogovorov z njihovimi predstavniki sem posnel, da so bili Madžari prepričani v svojo zmago (zlasti po slabi igri Čehov z Danci), Čehi pa so bili zelo rezervirani in so samo dejali, da so Madžari precej nevarni.
Igra je bila v začetku zelo previdna, vendar se je takoj videlo, da igrajo Čehi neprimerno bolje kot proti Dancem. Človek skoraj ne bi verjel, da je to ista ekipa kot včeraj. Češki »superbeton sistem«, kot so ga tu krstili, je doživel po-polen uspeh. Madžari, ki imajo v svoji reprezentanci naravnost fantastične igralce, so morali kapitulirati in se niso uvrstili med osmorico finalistov, kar bi vsekakor zaslužili glede na svojo kvaliteto. Zanimivo je, da Madžari ne igrajo »cone«, temveč krije vsak svojega. Ker
se vračajo vsi v obrambo, je tudi ta	0 m ak vlašič so dualni ta-
obramba zelo gosta in precej podobna ; PSKI „Pr^ K Viasic, so tiicciaici ta
tako imenovani »aktivni coni«. Vendar ^T0r Priceli ugibati o ^izidu to borbe, so madžarski igralci nekoliko pretežki in so bili Čehi hitrejši, kar velja zlasti za krila. Naravnost neverjetna je bila kombinacija, ki sta jo izvedli obe krili (!) v bliskovitem protinapadu, ko je šla žoga z enega krila direktno k drugemu in je ta v skoku dosegel 4. gol za ČSR. Ob koncu polčasa so sicer Madžari vodili s
edini bolj dinamični igralec v napadu z Jančičem! Vse to so samo kratke posameznosti, mislim pa, da bo ta tekma brez dvoma dvignila še mnogo prahu med rokometnimi strokovnjaki in funkcionarji, kajti izgubiti tekmo zaradi nesposobnega vodstva, gotovo ni mala stvar. To je še toliko pomembnejše, kajti sodeč po izjavah Snoja, Dolenca in drugih iz vodstva reprezentance, se isti ne čutijo krive za ta poraz in ga skušajo prikazati kot posledico psiholoških razlogov!
NEMČIJA : JUGOSLAVIJA 25:12 (12:6)
Duisburg, 5. julija. Današnja tekma v Obcrhausenu je znova potrdila, da način igre naše reprezentance ni pravilna. V prvih 10 minutah so naši igralci zaigrali tako kot smo si vsi želeli in tako kot se rokomet igra — odločno in hitro. Rezultat take igre je bil na presenečenje 50.000 gledalcev, ki so se zbrali iz vsega Ruhra v tem majhnem rudarskem središču, 5:2 za nas! Tedaj pa je zopet prevladala koncepcija počasne igre in
Nemci, ki so bili prvič v kritični situaciji, so takoj prevzeli iniciativo in dosegali gol za golom. V nekaj minutah se je rezultat 5:2 izpremenil v 5:8 in usoda naše ekipe je bila zapečatena. Ko so naši igralci dopustili Nemcem, da prevzamejo iniciativo, je bilo nemogoče karkoli storiti. Igra nemške ekipe je bila briljantna. Blokade, menjave mest,' bliskoviti starti, krasne podaje in naravnost neverjetne kombinacije so se vrstile druga za drugo. Dovoliti nemški reprezentanci, da se razigra, je pač pomenilo neizogibni poraz. Nemška reprezentanca je pokazala bogati repertoar lepot rokometne igre, ki je navdušila vse gledalce. Pri tem moram pripomniti, da so bili tokrat gledalci zelo neobjektivni in so vsako sodnikovo odločitev v korist naše ekipe spremljali z žvižganjem. Šele tedaj, ko je bila zmaga njihove reprezentance zagotovljena, so tudi naše uspele poteze pozdravljali z aplavzom.
V naši. ekipi je bil najboljši Lajšdč, ki je povsem onemogočil Kempo. Poleg njega sta se odlikovala še Patič in vratar Malenič. Pri Nemcih je težko reči, kdo je bil najboljši, kajti celo moštvo je odlično delovalo in sami Nemci priznavajo, da je bila to doslej najboljša igra njihove reprezentance.
(Nadaljevanje s 1. strani)
prvi kot, ki ga pa ni izkoristil. Nato so Jgrali nekaj časa po sredini igrišča'. Gorica se je dobro branila, pa tudi sem in tja nekajkrat napadala ter bi lahko rekli, da je imela na momente skoraj nekoliko več od igr . Že v osmi minuti se je Opresnik lepo prebil skozi obrambo in streljal iz neposredne bližine, toda vratarju v roke in vse je šlo no vodi. Igra je postajala obojestransko borbena, irostje so igrali ostrejše od domačih. 'V 13. minuti, ko skoraj ni kazalo, da bo prišlo do gola, je iznenada Ameršek streljal, žogo je nekoliko trirestregel levi branilec Gorice Gulin in dosegel z a-utogotom vodstvo za Rudarja. Že dve minuti za tem je bil Rudar v vodstvu z 2:0. Vratar gostov, ki je pokazal precej nespretnosti, je izgubil žogo iz rok, tam pa se je prisebno znašel Perc, ki jo je potisnil v mrežo. Za tem je začel Rudar napadati, tako da so se igralci Gorice samo branili. Igra je n.koliko zvodenela vkljub ži-v " emu bodrenju gledalcev. V 28.
minuti
lel Korpar idealno pr
CENERALKA" le uspela
m
(Nadaljevanje s l. str.) BERKUTOV PREMAGAL VLASIČA Ko je napovedovalec najavil tekmovanje moških skifistov in omenil, da za Jugoslavijo nastopa bivši ev-
Nastopilo je pet čolnov. Vlašič in Berkutov sta bila do sredine proge precej skupaj, vendar je Berkutov v drugi polovici proge povečal število zaveslajev in zmagal za štiri dolžine čolna pred Vlašičem. Ko je Vlašič videl, da je izgubil prvo mesto, je 6:5, toda v drugem polčasu so jih Cehi zelo popustil in le malo je manjkalo,
r.o,rr.nm	i 11	— J _• 1 • 1 Y _ 1 J    :   ..G™
povsem razbili
12:8.
in zasluženo zmagali z
JUGOSLAVIJA : NIZOZEMSKA 21:11 (15:2)
Bonn, 30. junija. Povratna tekma Jugoslavije z Nizozemsko me ni zanimala toliko glede rezultata, kot zaradi igre naše reprezentance, ki se bo v prvem kolu polfinala srečala s ČSR. Kljub visoki zmagi sem bil razočaran. V I. polčasu so naši reprezentanti igrali »cono« in so
da ni bil še ob drugo. Takoj za njim sta namreč prišla v cilj Nemec Sclineider ter Korošec (CZ), ki bi v medsebojni borbi skoro prehitela bivšega evropskega prvaka. Vse kaže, da Vlašič ne zna tako srčno sprejemati porazov kakor zmag.
V tekmovanju mladinskih osmercev je nastopilo 5 ekip. Bila je to zelo razburljiva točka in so mladinci bili Nizozemci brez moči, kljub temu, da pokazaU mnogo borbenosti, za ^kar je bilo v naši »coni« precej lukenj.
Imeli so tudi nekoliko smole in so večkrat zadeli vratnice, ostalo pa je ujel odlično razpoloženi Malenič. Toda naš napad je zelo šepal. Ni bilo prave ostrine in prodornosti; toda ker so bili naši nasprotniki precej slabši od naših individualno boljših igralcev, je našim vseeno uspelo dosegati gol za golom. Najboljši je bil nedvomno Džodan, ki je dosegel skupno 7 golov in bil najprodornejši igralec. Naj lepša akcija je bila, ko je Patič ostro podal z desne strani Korbarju in je ta visoko žogo v skoku odbil čez glavo (kot pri odbojki) Džodanu, ki je osvio streljal v nasprotni kot. Nizozemski igralci se pri tem sploh niso znašli, občinstvo pa je navdušeno aplavdi-ralo, kljub temu, da je ves čas navijalo proti naši reprezentanci V drugem polčasu so u«oi igrali odprto (mož na moža) in slika se je povsem
so jih gledalci toplo pozdravili. Sele v zadnjih metrih je uspelo zmagati splitskemu Mornarju.
LEP USPEH KRKE
V	tekmovanju četvercev brez krmarja je kazalo, da bo italijanski čoln Sebi no resno posegel v borbo za prvo mesto. Vendar so italijanski tekmovalci izgubili smer in so morali ustaviti. Borba za prvo mesto pa se je razvila med Krko iz Šibenika in romunskim četvercem ter je našim tekmovalcem le za nekaj centimetrov uspelo zmagati.
V	šesti točki so tudi slovenski veslači zabeležili lep uspeh. To je bila
namreč borba mladinskih četvercev imoz na mozaj m sima se je povsem	. AT ,	...	... v i •
spremenila. Nizozemci %o s hitrimi akci- S krmarjem. Nastopili SO trije Čolni, jami dosegali gol za golom in šele proti Ljubljanski veslači so kmalu prevzeli vodstvo in ga tudi do konca obdržali. Zmaga je prav gotovo lep uspeh za mladince Savice in če bodo še nadalje pridno trenirali, jim drugo leto tudi večji uspehi ne bodo nedostopni. V članskih dvojicah je bil Vlašič danes že drugič poražen od sovjetskih veslačev.
SIKOVA TUDI DANES ZMAGALA
Prav tako kot včeraj je tudi danes vladalo veliko zanimanje za tekmovanje ženskih skifov, in to upravičeno, saj so nastopile kar tri prvopla-sirane tekmovalke z evropskega prvenstva. Mnogi so mislili, da je Ču-makova včeraj hranila svoje sile za današnje finalno srečanje in so zato njej pripisovali zmago. Vendar je avstrijska tekmovalka že kmalu po startu prevzela vodstvo in se ji je le zadnjih 100 m Čumakova nekoliko približala, vendar je imela Si kov a že preveč prednosti, da bi jo lahko premagala.
V srečanju ženskih četvercev s krmarjem so nastopile štiri domače ekipe ter Poljska in Romunija. Najprej je kazalo, da bosta inozemski ekipi osvojili najboljši mesti, ven-
koncu so naši zopet prevzeli iniciativo. Na tak izid je precej vplivalo tudi to, da so naši zamenjali vratarja in je Jančič zelo slabo branil. Vse to pa ne more izbrisati vtisa, da z našo reprezentanco (kljub temu, da nemški časopisi pišejo, da je resen kandidat za svetovnega prvaka) nekaj ni v redu. Odgovor na to bo verjetno prinesla že naslednja tekma s Češkoslovaško.
CSR : JUGOSLAVIJA 9:6 (6:6)
\Vanne Eickel, 3. julija. Na današnji prvi polfinalni tekmi so naši reprezentanti izgubili tekmo zaradi skrajno slabe taktike. Mirno lahko rečem, da sta glavna krivca za poraz zvezni kapetan Snoj in trener Dolenc. Oba sta, kljub temu, da sta bila točno obveščena o načinu češke igre, izdelala povsem napačno taktiko. Edini izhod, da .se prebije češki »super-beton« sistem, so bliskoviti protinapadi in odločni prodori v sredo »cone«, da se izsilijo 17-metrovke in eventualno 15-met rovke. Naša ekipa ni storila ne enega ne drugega, temveč je pred »cono« izvajala razne lepe menjave in blokade, ki so bile povsem brezuspešne, ker ni nihče od Cehov reagiral nanje. Samo proti koncu I. polčasa so igralci zaigrali nekoliko živahneje in so takoj od 5:6 izenačili na 6:6. Vsi smo biti prepričani, da bodo v IT. polčasu izpremenili taktiko in zmagali, kar bi bilo glede na zmožnosti naših reprezentantov povsem' mogoče. Toda doživeli smo razočaranje. Pro-ti vsem pričakovanjem so naši igralci zaigrali še počasneje in zgodilo se je to, kar se menda na svetovnem prvenstvu še nikoli ni zgodilo — v vsem polčasu nismo dali niti enega gola, prejeti smo pa 5. K tej najžalostnejši tekmi naše reprezentance lahko dodam še nekaj malenkostnih podatkov. Pri stanju 6:4 za CSR je Džodan zgreši) 15-metrovko. Dolenec je bil eden najslabših igralcev v moštvu, bil je glavni zavirač vseh že itak redkih protinapadov. Korbar in Dolenec sta z 11 m zgrešila gol. Obramba je v L polčasu pustila Cehe skoraj neovirano streljati na gol z 20 do 18 m, kljub temu, da je bilo vodstvo obveščeno, da so Cehi neverjetno precizni v streljanju (doslej sem gledal Cehe trikrat in so na vseh treh tekmah streljali samo kakšnih 10-krat mimo gola!!!). Deset minut pred koncem tekme je zvezni kapetan Snoj zamenjal Anušiča — »Kino«, ki je bil
1945
1955
Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov
Tovarne športnega orodja »ELAN«
Begunje pri Lescah
dar so presenetile veslačice Tamiša in premagale Poljakinje ter tako zasedle drugo mesto pred Romunkami.
Kot običajno je bil tudi danes višek regate zadnja točka, kjer so se pomerili moški osmerci. Nekateri so upali, da bo splitskemu Mornarju uspelo premagati odlični ruski osmerec. 1.300 m od cilja je bil res v vodstvu Mornar, sledila pa sta osmerca SZ in Romunije. Zadnjih 500 m pa so imeli gledalci priložnost videti lepo borbo, v kateri pa so morali naši veslači žal kloniti. Niso mogli slediti hitrim zavesla jem sovjetskih tekmovalcev in so se morali zadovoljiti z drugim mestom.
Zadnja preizkušnja pred evropskim šampionatom, ki bo drugo leto na Bledu je bila torej uspešno zaključena. Predsednik VZS Boris Kocijančič je bil s potekom tekmovanja. kakor tudi z doseženimi rezultati zelo zadovoljen in je mnenja, da bo tudi prireditev prihodnje leto uspela.
Rezultati: četverec s krmarjem — moški:	1. Sebino (Italija) 6:56,9,
2.	Mornar (Split) 6:57.0, 3. Crv. Zvezda 6:57.1. — Dvojec — ženske: 1. Romunija 3:30.2, 2. Poljska 3:30.3,
3.	Avstrija 3:36.7. — Skiff — moški: 1. Berkutov (SZ) 7:34.8, Vlašič (Mornar) 7:42.3, 3. Schneider (Nemčija) 7:43.6. — Osmerec — mladinci: 1. Mornar 2:55.3, 2. Jadran (Zadar) 2:57.3, 3. Crv. Zvezda 3:03.5. — Četverec brez krmarja — moški: 1. Krka (Šibenik) 6:42.5, 2. Romunija 6:42.6, 5. Sebino (Italija) 6:52.6. — Četverec s krmarjem — mladinci: 1. Savica (Lj) 3:35.8, 2. Partizan (Bgd) 3:38.0, 3. Lokomotiva (Zgb) 3:45.4. — Dvojec — člani: 1. SZ 6:53.0, 2. Mornar 6:54.0, 3. Tamiš (Panč.) 7:11.9. — Skiff — ženske: 1. Sika (Avstrija) 3:50.5. 2. Čumak (SZ) 3:53.5, 3. Scholtz 3:55.7. — Četverec s krmarjem — žen sike: 1. Ro-
munija 3:42.9, 2. Tamiš (Pančevo) 3:51.8, 3. Poljska 3:54.1. — Osmerec — moški: 1. SZ 6:08.2, 2. Mornar 6:11.7, 3. Romunija 6:14.4, 4. Gusar (Split) 6:25.4.
Marjan Gogala
POKAL JE OSTAL V MARIBORU
Maribor, 10. julija. Včeraj in danes je bil v Mariboru na stadionu ob Tržaški cesti pod pokroviteljstvom Tovarne avtomobilov turnir osmih nogometnih moštev za pokal Kov i n a r ja -Te zno.
V soboto so bili v predtekmovanjih doseženi naslednji rezultati — Jedinsivo (Čakovec) 1:0
tožnost za znižanje razlike, ki jo pa ni izkoristil. Tudi Rudar je izgubil več priložnosti za povišanje rezultata. tako n. pr. v 38. minuti, ko se je Koritnik znašel pred nasprotnim golom in ni izkoristil zares lepe priložnosti, kar je naslednjo minuto zopet ponovil. Že dotlej bi moral biti rezultat najmanj 4:1 v korist Rudarja. Proti koncu prvega polčasa smo pri igralcih Gorice opazil; utrujenost, pa tudi igralci Rudarja niso imeli več takega poleta kot v začetku. Kljub temu, da bi Rudar lahko dosegel v prvem polčasu večje število golov, se je končal z 2:0.
Prvih pet minut v drugem polčasu je bila igra precej mrtva. Opazili smo skoraj premoč Gorice, ki je igrala na boljši polovici igrišča. V 57. minuti je Gorica izvedla nevarno akcijo, toda Kuzminov strel je ostal zanesljivo v rokah vratarja Ahlina. Minuto za tem pa je Rudar prišel že do naslednjega uspeha in postavil stanje 5:0. Nad Amerškom je bil storjen precej oster prekršek in Rutko vec je iz razdalje kakih 25 m streljal ostro po zemlji v levi spodnji kot. Žoga se je znašla v mreži! »GoooIU, se je utrgalo iz grl gledalcev in po tem golu je Rudar skoraj popolnoma zagospodoval na igrišču. Medtem ko se je Gorica začela precej ostro braniti in so igralci zagrešili več prekrškov, se j® igra nadaljevala. Postajala je vedno bolj napeta, tako da igralci skoraj niso slišali sodnikovih žvižgov. Najlepši gol dneva pa j® bil dosežen v 65. min. po zares lopo izpeljani akciji. Opresnik je streljal žogo v loku « kazenski prostor, tam se je znašel Perc, ki je z zanesljivim volley udarcem dosegel najlepši gol, neubranljiv za vratarja gostov 4:0. Gorica je močno popustila in se je branil3 samo z ostrino, Rudar pa je še vodno napadal in so njegove lepe akcije navdušile gledalce, kljub temu pa ni povišal rezultata. Gledalci še niso bili zadovoljni, zavedali so se, da je prav današnja tekma precej odločilnega pomena za povratno srečanje v Gorici. Ko so vsi pričakovali, da bo Rudar povišal rezultat, je v 82. minuti Florjan® prav po nepotrebnem zagrešil prekršek « kazenskem prostoru Rudarja. Sodnik Eriich na belo točko in Markič je za-
Maribor .	-------- ,-------------	.
zmagovalec '	7 Tekstn^V’ Pošt« °«ljivo izpremenil enajstmetrovko v gol S
(Novi Sad) 3:1 (1:1) — Kladivar :
Kovinar (Tezno) 3:1 (1:1) — Odred : Branik 2:0 (1:0).
Dan-s so bile v dopoldanskih urah odigrane polfinalne tekme.
Tekstila« je premagal Odred z 2:1 (1:0). To je bila precej razburljiva tekma in je bilo nekaj igralcev izključenih, Maribor pa je odpravil Kladivar ja z 2:1 (2:0). Popoldne je pired 1500 gledalci bila odigrana predtekma za tretje mesto, kjer je Kladivar premagal Odred z 2:0 (1:0). V finalni igri sta se srečala Maribor in Teksti la c iz Varaždina.
Po precej razburljivi igri, ki je bila le na trenutke kvalitetna, je zmagal Maribor s 3:2 (2:0) in tako postal zmagovalec turnirja.
Umrl je Jože Čepar
V noči od četrtka na petek je nenadoma preminul, zadet od kapi, dolgoletni oskrbnik igrišča ljubljanskega Odreda, vsem dobro znani Jože Čepar. Tudi on je bil tesno povezan s športnim življenjem pri nas, saj je imel kot oskrbnik precej odgovorno nalogo skrbeti za to, da so bili rekviziti igralcev za vsako tekmo in trening pripravljeni in prav tako, da so bili urejeni vsi športni prostori. Kot primorski rojak je dolga leta živel v Ljubljani in je bil dobro znan med vsemi Bežigrajčani, predvsem pa med mladino, nogometaši in ljubitelji nogometa. Svojo službo je opravljal polnih 21 let, od leta 1934 dalje, ko je postil oskrbnik pri nekdanjem ASK Primorje. Sedaj je omahnil, še vedno krepak in voljan dela, nogometaši pa so z njim izgubili vestnega sodelavca.
DVE NOVICI IZ BEOGRADA
Beograd, 10. julija. Včeraj in danes je bilo tekmovanje v plavanju in vvaterpolu med ekipami Partizana in Honveda (Budimpešta). Včeraj je Partizan v vvater-polo tekmi premagal Honved z rezultatom 2:1, danes pa sta moštvi v ponovnem srečanju igrali nerešeno 1:1. V plavalnem delu 'tekmovanja so bili mnogo boljši madžarski plavalci.
Danes je bila v Beogradu derby tekma zvezne košarkarske lige med Crveno zvezdo in Partizanom. Zmagala je Crvena zvezda z rezultatom 82:76 (43:36). Tekmi je prisostovalo 3000 gledalcev.
TEKME ZA POKAL FLRJ
Krim : Ljubljana 3:1 (1:1) Slovan : Krim 1:0 (1:0) Bratstvo : Rudar (Hr) 7:0 (2:0)
tem je bil dosežen tudi končni rezultat, čeprav je imel Rudar v 85. minuti sijajno priložnost za dosego gola, ki pa je ni izkoristil. Takoj za tem je srednji krilec gosto« Krajnik, ki je bil sicer najboljši igralec « moštvu Gorice, zagrešil precej hud prekršek na robu kazenskega prostora. Butkoviče« strel se je odbil od zidu, ki so ga postavili gostje, do gola pa ni prišlo. Sledilo je s® nekaj napadov z obeh strani, toda videli smo, da so vsi igralci precej utrujeni, čemur j® bil vzrok tempo igre, ki je bila ves čas estra in napeta, pa tudi dokaj težko igrišče.
Rudar si je z današnjo zmago že skoraj zagotovil pot v consko ligo. Zelo dvomljivo je namreč, da bi Gorica nadoknadila razliko v golih, še manj pa, da bi dosegla boljši rezultat v svojo korist. Njeni igralci so tokrat igrali slabše, ko« smo jih bili navajeni videti, igrali so nepovezano, sicer pa borbeno in včasih precej ostro, drugega pa niso pokazali-Njihova umetnost se je končala ob robu kazenskega prostora Rudarja. Nasprotno pa so igralci Rudarja pokazali živahno smiselno in nevarno igro, le napad h* moral biti pri strelih nekoliko odločnejši-Rezultat bi bil lahko še mnogo višji v korist domačinov, če bi napadalci izko-ristili vse številne priložnosti, ki so jih imeli, kajti vratar gostov je bil precej nezanesljiv. Po prikazanem skoraj lahk0 proglasimo Rudarja za četrtega člana nove conske lige.
Pri moštvu domačih bi lahko najbolj pohvalili »starega« Butkovca, ki je bij pameten dirigent svojega moštva, poleg njega pa še Šorla in Florjanca v obrana-bi, v napadu pa Amerška in Opresnik3' medtem ko se ostali niso vidneje izka' zali. Kot celota nam je Rudar bolj ug3' jal kot gostje. Pri Gorici je bil najvidnejši srednji krilec Krajnik, poleg njeg3 pa levo krilo Markič in desno krilo Kuzmin. Korpar je bil počasen, vratar Merljak pa zelo nezanesljiv.
MORNAR osvojil
pokal maršala Tito
Pula, 10. julija. Včeraj, je bilo tekmovanje jadrnic pod pokroviteljstvom maršala Tita od Pule do Brionov. Na regati je sodelovalo 169 jadrnic s 460 tekmovalci iz 27 društev.
V skupnem plasmaju je zmagal Mornar
Še več takšnih prireditev
Ljubljana, 10. julij. — V pooa-častitev 10. obletnice našega športa je danes Zveza za konjski šport organizirala zanimivo jahalno prireditev, ki pa jo je žal pokvarilo slabo vreme. Res da med samim tekmovanjem ni bilo dežja, toda prireditelj si je obetal lepši obisk, tako pa je slabo vreme odvrnilo prav gotovo precejšnje število gledalcev. Kljub temu pa se je zbralo na stadionu Odreda okrog 2000 ljudi. ki so z velikim zanimanjem sledili posameznim točkam. Predvsem sta občinstvu ugajala eleganca in drznost jahal cev. Ovire za marsikaterega konja niso pomenile nobene težave in pravi užitek je bilo gledati dobro dresiranega konja, ki je s tekmovalcem kar > splaval« čez zapreko. Na programu je bilo 1 točk, zanimanje pa se je sto,p-
njeva ,. rav do konca. Na splošno lahko rečemo, da nas je današnje tekmovanje zadovoljilo, prepričani pa smo, da bomo tudi v bodoče lahko videli več podobnih prireditev.
Rezultati: Prvi parcour »Ljubljana«, ..alegorija »P«: 12 zaprek, vi, sina do '10 cm, ši ina do 120. pred-p: ■ i čas 1:40.8. — 1. Debeljak na konju Murgaš, k’ b Borec iz Maribora, 0 točk, čas 1:18.0, 2. Sonja Miiller na konju Žubor, kluib Olim-pia iz Ljubljane. 5 točke, čas 1:08.5..
. parco-ur »Kobilarna Lipica«, kategorija I.: 12 zaprek, višina do 120 cm, širina do 150 cm, predpisani čas 1:24 0. — 1. Stanko na konju Betka. 0 točk, 1:18.0, 2. Cimperman na konju Pupa, klub Ljubljana, 4 točke, 1:14.0, 3. Divijak na konju N. Reš. klub Bežigrad, 6 točk, 1:17.0.
iz Splita z 265.5 točkami. Predsednik republike maršal Tito je izročil zmag0' valcu srebrn pokal, čigar notranjost J® iz čistega zlata. Drugi je bil Labud 1 Splita 115 točk, tretji »Jugo« iz Maleg Lošinja s 103 točkami.
Maršal Tito je ob predaji pokala dej ah »Želim vam še mnogo -uspehov v nadau' njem delu pri dviganju tega lePe^a športa na vodi, športa, ki utrjuje dnin moralo naših mornarjev. Želim, a vas prihodnje leto na tej regati vidim v večjem številu«. Te besede so vsi °3^ vzoči pozdravili z dolgotrajnim aplav zom. Nato so predstavniki vseh društe* ki so sodelovala v regati, izročili dar*1' predsedniku Titu. Na prošnjo jadral®® se je skupaj z njimi fotografiral.
Čevljarna
„STORŽIC‘
VISOKO
nudi
lane
prvovrstno športne in
ročno izde-smučarske
čevlje