Univ .ica Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODU 10 DIN L.iubl iana Leto XI. — Štev. 28. Ljubljana, 10. julija 1955. Mednarodna veslaška regata na Bledu »Generalka" je uspela Čumakova dvakrat poražena, ostali ruski veslači uspešni Vlasič premagan v skifu Bled, 10. julija. — Bled je bil včeraj in danes bes prazničen. Gostje, ki so na odmoru in navdušeni pristaši veslaškega športa so prihiteli, da bi si ogledali zanimive borbe letošnje mednarodne blejske regate. To je bila že šesta po vrsti in tudi ena najbolj obiskanih, obenem pa »generalka« za prihodnje leto. Komur je znano, da bo Bled prihodnje leto prizorišče evropskega prvenstva v veslanju, ga prav gotovo ni začudila tako številna udeležba, saj so hotele vse države, ki bodo drugo leto nastopile, spoznati razmere v katerih se bodo morale drugo leto boriti za evropske šampione. (Pančevo), ki je bila vseh 1.000 m v vodstvu.. V osmercu je zmagala ekipa Jadrana iz Zadra. Rezultati — četverec s krmarjem: 1. Tamiš (Pančevo) 3:05,0, 2. Partizan (Subotica) 3:11,3, 3. Bled 3:12, 4. Osmerec: 1. Jadran (Zadar) 3:44,5, 2. Borac (Osijek) 3:48,8. Na letošnji mednarodni blejski regati je nastopilo 8 držav in sicer Holandija, Poljska, Avstrija, Nemčija, Romunija, Sovjetska zveza, Italija in Jugoslavija. Torej vse države, ki v veslanju kaj pomenijo. Vsega je nastopilo 69 čolnov z 291 veslači. SLABO OBISKANO ŽENSKO PRVENSTVO Včeraj dopoldne so bile na sporedu tekme za žensko državno prvenstvo. Udeležba je bila zelo skromna, saj so veslačice nastopile le v dveh disciplinah in sicer v četvercu s krmarjem ter v osmercu. Pet klubov s petimi posadkami je bila prav gotovo prerevna udeležba za državno prvenstvo. V prvi točki so se pomerile tekmovalke v četvercih s krmarjem in je zmagala ekipa Tamiš Mleta ije polna... ,Ce doma jim dobro ni, na jug žerjavi poletijoi . . . Tako nekako se glasijtf verzi v Lep; Pidi. Res. kmalu'bo jesen, ko se bodo ptice selivke dvignile in o trumah poletele iz naših krajev na jug. kjer jim bo topleje. Sedaj, ko smo še v poletju, pa se je začelo preseljevanje drugih >selivki — ne žerjavov, lasiavk in škorcev — marveč žogobrcarjev, predvsem tistih, ki jih je naša modrost uvrstila o kasto neamaterjev . . . Pred nekaj dnevi je eksplodirala atomska bomba tam d Splitu . . . Beara zapušča Hajduk in odhaja v Crveno zvezdo (ose kaže, da je pri nogometaših smer selitve ravno obratna — namreč z juga proti severu). Skratka, kapitalna senzacija, iz katere se nam obetajo oelepro-cesi, živčne vojne, tiskovne konference, reke prelitega črnila itd. Iz enega tabora groze, da ta stvar »ne bo šla kar tako gladkos, drugi tabor filozofsko molči. Kaj veš, morda o drugem taboru bolje vedo in že imajo argumente, da bo le ršlo ose gladko* . . . Vzroki prestopa: niso važni. Za ignorante so vzroki kristalno čisti amaterski nagibi. Tisti, ki Pa se na te stvari bolje spoznajo, pa bodo že vedeli povedati (ali pa tudi ne bodo povedali — kakor jim bo pač kazalo}, koliko je vreden par nogometaševih nog. ki že več let branijo vrata državne reprezentance in so celo čuvale svetišče evropske reprezentanc na srečanju med Veliko Britanijo in reprezentanco kontinenta. Sicer pa ta primer ni osamljen, časopisi iz bratskih republik prinašajo skoraj vsak dan kakšno rmastno koste. Vse kaže, da bo letos selitvena konjunktura dosegla takšen procvit kot še nikoli doslej. Razumljivo, vse v stilu neamaterizma . . . Selitveni bacil pa ni ostal samo na lugu, okužil je že tudi našo prelepo kranjsko deželo. ,Slovenski poročevalecc le včeraj zabeležil, da sta Odredova nogometaša Hočevar in Berginc po nepotrjenih vesteh prestopila k Ljubljani. No, razen teh dveh smo slišali še nekaj imen, ^i so kandidati za odlet . . . Človek z normalno razvitimi možgani *e danes samo še sprašuje, koliko časa *e bomo še šli pajace in burkeže? Koliko Kasa bomo dopuščali take nevzdržne razbere, ko vemo prav dobro, da so celo v kapitalističnih državah te stvari lepo pojavili na pravo mesto — profesionalne n°gometaše o profesionalizem, amaterske Pa o amaterizem. Pri nas pa vztrajno in °semu navkljub kar naprej silimo o isti klen i ovco i volka. Res, čudna je ta naša nogometna jed, kakor kakšna sladka rozinova potica, ki so jo polili s ki-*0Tn in še dobro posipali s poprom. Pa 1° kljub temu nekateri prebavijo . . . Kako dolgo še? Ali ni mera že polna? dti ni že skrajni čas, da v tej zmešnjavi Naredimo nekoliko reda? PREDTEKMOVANJA ZANIMIVEJŠA Bolj kot državno prvenstvo pa je razgibalo gledalce predtekmovanje za nedeljsko regato. Najzanimivejče je bilo tekmovanje skiffistk in to posebno v prvi skupini, kjer sta se srečali znani nasprotnici Rusinja Čumakova in Avstrijka Sikova. Favorit je bila Rusinja, ki je tudi vso progo vodila, vendar jo je proti koncu Sikova v krasnem finišu prehitela. V drugi skupini so bili doseženi precej slabši rezultati. Tudi pri članskih četvercih s krmarjem je bila prva skupina daleko močnejša in so bili doseženi tudi boljši rezultati, ki pa niso bili važni, saj so se prvi trije iz vsake skupine uvrstili v finale ne glede na dosežen .čas. V ostalih izločilnih tekmah ni bilo posebnih presenečenj in »o se v finale uvrstili favoriti. DRUGI DAN FINALNE BORBE Danes se je tekmovanje nadaljevalo s finalnimi srečanji. Malo pred tekmo je sicer marsikaterega gledalca zmotil dež, tako da se jih je na Blejskem jezeru zbralo le malo. Na častni tribuni so prisostvovali tekmam podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj- član Izvršnega sveta in predsednik veslaške zveze Slovenije tov. Boris Kocijančič' predsednik Zveze športov Jugoslavije Milijan Neoričič, predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese ter -drugi vidni predstavniki oblasti in športnih organizacij. Že v petek je prišel na Bled tudi predsednik Mednarodne veslaške zveze g. Millegg, ki si je ogledal letošnjo regato, da bi podal svoje mnenje o blejski progi. G. Millegg je bil zelo zadovoljen s prireditvijo in je prepričan. da bo evropsko prvenstvo v veslanju drugo leto na Bledu prav dobro uspelo. Finalne borbe so se pričele s tekmovanjem četvercev s krmarjem. V tej disciplini je ekipa Crvcne zvezde vodila skoro do polovice proge, nato pa se ji je približal četverec • Mornarja, s katerim sta se nekaj časa izmenjavala v vodstvu. Zmagovito moštvo Sebi no (Italija) do zadnjih 200 m ni kazalo, da bi se lahko potegovalo za prvo mesto, vendar jim je uspel odličen finiš in so za desetinko sekunde prehiteli splitskeg Mornarja. Morda od veselja ali pa tudi od utrujenosti so se takoj potem, ko so privozili skozi cilj »okopal ic v ne preveč prijetni blejski vodi. V drugi točki so nastopile 3 inozemske ženske dvojice, ki so se pomerile na 1000 m dolgi progi. Poljski in romunski dvojec sta vodila zelo ostro borbo. Poljakinji sta se prav dobro držali do 20 m pred ciljem, Romunki pa sta prav v zadnjih ve-slajih uspeli premagati vodeči Poljakinji in sicer za las, tako da gledalci niti sami niso mogli razsoditi, kdo je zmagovalec. (Nadaljevanje na 8. strani) Te dni je bilo na Bledu živahno kot v mravljišču... Mednarodna veslaška regata, ki je bila ena najkvalitetnejših regat v Evropi, je bila koristna generalka za prihodnje evropsko prvenstvo v veslanju, ki bo leta 1956 na Bledu. Zgoraj vidimo start četvercev s krmarjem, spodaj pa simpatično Poljakinjo Ivano Jezdersko, ki je nastopila v skiffu. Kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v consko ligo Rudar je zrelejši za cono Trbovlje, 10. julija. — Takoj po prihodu v Trbovlje smo opazili precejšnje vznemirjenje vsepovsod po mestu, saj je bila danes na sporedu odločilna tekma za vstop v Consko ligo r: '■! domačim Rudarjem in Gorico iz Nove Gorice. Pri tem je treba upoštevati, da je imel Rudar pred tekmo računsko nekoliko manj možnosti na uspeh, ker mora igrati povratno tekmo v Gorici. Med domačimi ljubitelji nogometa so bili seveda vsi optimisti, kar se je kasneje pokazalo kot popolnoma realno, kajti Rudar je danes zaigral požrtvovalno ih dobro, nekako tako kot; pred leti, ko je igral kvalifikacijsko tekmo s Šibenikom žu vstop v II. zvezno ligo. Zanimivo je tudi to, da je tedaj dosegel p ra" v enak rezultat kot danes. Že med predtekmo, ki je bila med Rudarjem II. in Rudar jem iz Hrastnika in ki se je končala s 4:2 (0:2) za domače moštvo, se je zbralo na igrišču precejšnje število gledalcev, tako da je ob začetku glavne tekme bilo zbranih na igrišču okrog 1500 ljubiteljev nogometa. Vladalo je precej napeto vzdušje, pa tudi vreme je bilo dokaj soparno, kar je seveda tudi imelo močan vpliv na igro. Sodniku Erlicbu iz Ljubljane, k j je sodil ob pomoči Sušnika in Mi- ki uša iz Ljubljane, sta vili moštvi takole: Nova Gorica: Merljak, Silič, Gu-lin, Kogoj, Krajnik, Bevčič, Kuzmin, Lackovič, Korpar (kapetan), Križaj jn Markič. Rudar: Ahlin, Traun, Florjane, Butkovec (kapetan). Sori, Kralj, Perc, Jerše, Amer še k. Koritnik in Opresn.ik. Gorica je nastopila nekoliko oslabljena brez vratarja Pignatari-ja, ki je med potovanjem obolel, se predsta- kar se je moštvu občutno poznalo. RUDAR : GORICA 4:1 (2:0) Že v prvi minuti je imel Amer-šek takorekoč na krožniku najidealnejšo priložnost za dosego goja, ko se je znašel sam pred Merlakom. Toda streljal je v out! Gledalci so bili napeti kot strune, začeli vzpodbujati svoje moštvo že takoj ob začetku, ki ga je imel Rudar. Kmalu za tem je Rudar izsilil (Nadaljevanje na 8. strani.) Tekme gradbenih delavcev Celje, 10. julija. — Včeraj in danes so bila na športnih prostorih celjskega »Betona« tradicionalna vsakoletna tekmovanja članov delovnih kolektivov gradbenih podjetij Slovenije. Letošnja tekmovanja so bila v počastitev 10. obletifiice osvoboditve, hkrati pa tudi v proslavo 5-Ietnice obstoja celjskega šport, ega društva »Beton«. Sodelovalo je 17 ekip gradbenih podjetij iz vse Slovenije z okrog 300 tekmovalci. V nogometu so osvojili igralci »Betona« prvo mesto, sledi jim Graditelj. V šahu so bili najboljši člani Konstruktorja iz Maribora, prav tako tudi v namiznem tenisu, medtem ko je v strevanju zasedla prvo mesto ekipa P" o,nirja iz Novega mesta s 361 krogi. V kegljanju so Hrvatsko-slovenska plavalna liga Težka, a zaslužena zmaga Ljubljane Zadar, 9. julija. V prvem dvoboju letošnje hrvatsko-slovenske plavalne lige je Zpk Ljubljana včeraj nastopil v Zadru, kjer je iz-vojeval težko, a zasluženo zmago proti Jedinstvu, ki je bilo lani najmočnejši hrvatski klub v tej ligi. Domače Jedinstvo je včeraj pretrpelo prvi poraz po štirih letih, saj je bilo na domačem pla-vališču doslej vedno neporaženo. Ob bazenu se je zbralo nad 1000 gledalcev, med njimi tudi veliko Slovencev, ki so bodrili goste pri njihovih uspehih. Moštvo Jedinstva je bilo okrepljeno z dvema tekmovalcema iz Beograda, ki trenutno služita vojaški rok v Zadru, in sicer državnima reprezentantoma Pric-kerjem in skakalcem Kustodičem. V 10 posameznih točkah so Ljubljančani osvojili 7 prvih mest, medtem ko je domačim uspelo zmagati le trikrat. Največji delež zaslug pri zmagi Ljubljane ima Goršič, ki je osvojil kar tri prva mesta in medtem dosegel odličen rezultat na 400 m prosto 5:17.2. Med Ljubljančani moramo pohvaliti še Pelca, ki je z lahkoto zmagal na 200 m prsno in dosegel svoj osebni rekord ter najboljši letošnji čas v Sloveniji 2:57.9. Pri ženski ekipi Ljubljane moramo pohvaliti zlasti Horvatovo, ki je s svojo zmago na 100 m prosto dosegla najboljši čas v Sloveniji v zadnjih 5 letih z rezultatom 1:18.9. Tudi Tominškovi rezultat pod 3:20 na 200 m prsno ne dela več nobenih težav. Najlepša točka večera pa je bila nedvomno disciplina 100 m prosto za moške, kjer so prvi trije tekmovalci prišli na cilj v razmaku 1 sekunde, kar je dvignilo vse gledalce na noge. Le za udarec roke je zmagal Ljubljančan Goršič. V skokih je med moškimi osvojil prvo mesto Košorok Rudi, ki je imel težko borbo z Beograjčanom Kustodičem. V skokih med ženskami pa Rubinčeva in Kuljiševa nista imeli težkega dela. V »vaterpolo tekmi je zmagalo domače Jedinstvo z rezultatom 9M, čeprav Ljubljančani niso igrali podrejene vloge. Nasprotno! Rezultat so dvakrat izenačili (2:2. 3:3), vendar pa je proti koncu tekme nekoliko vplivalo na rezultat tudi pristransko sojenje sodnika. Rezultati: moški — 109 m prosto: 1. Goršič (Lj) 1:05.1, 2. Šale (J) 1:05.1, 3. Gašperin (Lj) 1:06.1, 400 m prosto: 1. Goršič (Lj) 5:17.2, 2. Pricker (J) 5:27.9, 3. Pavlakovič (J) 5:44.4, 200 m prsno: 1. Pelc (Lj) 2:57.9, 2. Hočevar (Lj) 3:07.2, 3. Nonkovič (J) 3:09.1, 200 m metuljček: 1. Tuclovič (J) 2:58.2, 2. Lukman (Lj) 3:12.8, 3. Nonkovič (J) 3:17.9, 100 m hrbtno: 1. Goršič (Lj) 1:17.6, 2. Viskovič (J) 1:19.3, 3. Marjan (J) 1:20.0, 4X200 m prosto: 1. Jedinstvo 10:28.0, 2. Ljubljana 11:17.3, skoki: 1. Košorok Rudi (Lj), 2. Kustodič (J), 3. Starič (J); ženske — 100 m prosto: 1. Horvat (Lj) 1:18.9, 2. Gatara (J) 1:20.0, 3. Kut (Lj) 1:25.0, 400 m prosto: 1. Gatara (J) 6:31.1, 2. Crnjenko (J) 6:31.3, 3. Končan (Lj) 7:04.6, 200 m prsno: 1. Tominšek (Lj) 3:17.5, 2. Bricelj (Lj) 3:28.9, 3. Akerman (J) 3:47.4, 100 m metuljček: 1. Horvat (Lj) 1:42.1, 2. Kocjan (Lj) 1:45.0, 3. Sanbunjak (J) 1:52.3, 100 m hrbtno: 1. Crnjenko (J) 1:37.2, 2. Kut (Lj) 1:40.9, 3. Gabrovšek (Lj) 1:42.8, 4X100 m prosto: 1 Jedinstvo 5:45.0, 2. Ljubljana 5:50.8. vvaterpolo — Jedinstvo : Ljubljana 9:4 (3:2). Mitja Prešern se po. rile moške in ženske ekipe ter »-» bili pri moških najbolj uspešni Gradisove! 'z Ljubljane, ki so dosegli 664 podrtih kegljev, pri ženskah pa prav tako članice Gradisa s 576 podrtimi keglji. V balinanju je bil najboljši »Beton« iz Celja, medtem ko se je v odbojki najbolj izkazala ekipa Pionirja iz Novega mesta, ki ji sledi ekipa Slovenija-Ceste, 3. in 4. mesto pa si delita Gradis iz Šoštanja in Primorje iz Ajdovščine. Slovan:Vojvodina 3:0 Bratislava, 10. julija. V povratni tekmi srednjeevropskega pokala je domači Slovan pred 45.000 gledalci po boljši, predvsem učinkovitejši igri zasluženo premagal Voj vadi no iz Novega Sada s 3:0 (1:0). Vojvodina v polju ni igrala slabo, pač pa so bili njeni napadalci nespretni pred golom. Gole za Slovan sta dosegla: Pazicky v 18. in Bely v 52. in 78. min. Tudi drugo češko moštvo UDA (Praga) je slavilo v pokalu danes zmago nad Bologno s 3:0. Tako so polfinalisti srednjeevropskega pokala že znani: Honved, Slovan, UDA in Vdros Lobogo (Hajduk gotovo ne bo mogel nadoknaditi 6 golov, ki jih je preje) v Budimpešti). Po poročilih radia Moskve je dosegel ruski kolesar Leonid Khmelj nov svetovni rekord za amaterje v vožnji na 200 m z letečim startom z rezultatom 11.9. Dosedanji rekord sta imela Italijana Pi-narello in Pizzali z 12.0. Atletski miting v Celju Celje, 10. junija. AD Kladiva« je priredil včeraj društveno tekmovanje, ki je dalo kljub slabemu vremenu nekaj solidnih rezultatov. Zlasti sta se izkazala Gajšek in Kralj na 1000 m, Kopitar v metu kopja, pri atletinjah pa Sikovčeva in Majcnova, ki prihaja zopet v nekdanjo formo. Rezultati — 100 m: Kopitar 11.5, Vučer 11.6, 200 m: Zupančič 23.2, Kopitar 23.7, 1000 m: Gajšek 2:32.4, Kralj 2:32.8, daljina: Urbajs 6.26, kopjer Kopitar 61.95, Brodnik 51.45; ženske — 60 m: Sikovec 7.9, Petauer 8.3, Majcen 8.3, 100 m: Sikovec 13-0, Petauer 13.6, daljina: Majcen 3.22, diski Celosnik 39.60, Pnistovšek 30.10, kopje: Jezernik 31.17. Zvezna košarkarska lig' Borbe vedno osirejše Priznanja športnim delavcem Po uspelem košarkarskem turnirju, ki smo ga imeli v Ljubljani ob proslavah 10. obletnice slovenskega športa in v katerem je odnesel povsem zasluženo zmago Proleter iz Zrenjanina, so se zvezni ligaši znova spoprijeli v borbi za točke. Znano je, da je Ljubljana na turnirju premagala Proleter j a prav prepričevalno in zasluženo. Zato smo precej optimistično gledali na prvenstveno srečanje v Zrenjaninu. Toda Ljubljančani so odšli na gostovanje v okrnjeni postavi (brez Amona, ki je »flit« za Proleter j a) in s precejšnjo razliko v koših izgubili to srečanje. Res, da nismo mogli pričakovati zmage, čeprav tudi ta ne bi bila nepričakovana, vendar smo kljub temu bili le nekoliko presenečeni nad tako visokim porazom (76:48). Mnenja smo, da so slovenski ligaši za srečanja na tujih tleh pa je vmes tudi nekaj nediscipline, kajti vse premalo psihično pripravljeni, morda večkrat slišimo, da za potovanje v druge kraje nimajo vsi igralci istega »veselja«. V Ljubljani smo imeli v četrtek naj-zanimivejše srečanje 7. kola. Olimpija se je spoprijela z našim devetkratnim državnim prvakom Crveno zvezdo. Srečala . sta se dva sistema igre, dve različni koncepciji obrambe in napada. V prvem polčasu je Olimpija s pravilno taktiko povsem * onemogočila Crveno zvezdo in jo kratkomalo pregazila. Zamisel je bila torej pravilna. Vsi igralci, še posebej velja to za Mullerja, so igrali brezhibno in s svojo igro napravili pravo zmedo med Beograjčani. V drugem delu igre pa se je podoba povsem spremenila. Vlogo Olimpije je prevzela Zvezda. V prvih 5 minutah drugega polčasa je bilo vsem na igrišču jasno, da bo v tem odločilnem srečanju zmagala Zvezda. Ljubljanski akademiki so izgubili samozavest, postali so negotovi pri metanju na koš, prvotni »bojni načrt« se je iz nerazumljivih razlogov povsem izjalovil. Zvezda je prevzela pobudo v svoje roke in z znano izkušenostjo nadkrilila domačine. Zal pa se je v drugem polčasu pripetil tudi nešportni dogodek, ki zasluži našo kritiko. Ze lani na istem srečanju smo opazili, da je igralec Crvene zvezde Bje-gojevič do soigralcev in tudi do občinstva večkrat precej predrzen. Opazili smo, da je imel tokrat Bjegojevič na piki Kristančiča, katerega je ves čas tekme nepravilno zaustavljal, ga tolkel po kolenu in ga skušal na nešporten način odstraniti z igrišča. Kristančič, ki je še vedno rekonvalescent (operiran je bil na meniskusu), je zato opozoril Bj ego j e vica, naj vendar preneha s takšno igro in naj ga ne tolče po kolenu. Njegove prošnje pa niso prav nič zalegle, zato je ob nekem ponovnem »napadu« Bj ego j e vica vzrojil in ga v trenutnem razburjenju udaril. Sodnik je Kristančiča takoj izključil (seveda povsem pravilno), po našem mnenju pa bi moral izključiti tudi Bjegojeviča, ki je ta incident izzval in še potem neovirano nadaljeval s svojim nešportnim vedenjem na igrišču. Ves ta dogodek moramo obsoditi, čeprav je Kristančič svoje dejanje obžaloval, ko nam je po tekmi izjavil naslednje: »Prvič v sedmih letih, odkar igram, sem se spozabil. Sam sem mnenja, da za nešportno vedenje ni nobenih opravičil. Vendar upam, da bi me laže razumeli ob dejstvu, da sem bil zaradi grobosti že dvakrat težje poškodovan. Za zadnjo poškodbo sem moral ležati v bolnišnici tri mesece. Mnogokrat sem drobo igro svojih nasprotnikov mirno prenašal, po Blago je vičevi brezobzirnosti, ki ni prenehala navzlic mojim opetovanim prošnjam, pa mi je zavrela kri. Vendar, kot pravim, prvič in zadnjič!« Mariborski Železničar pa je odšel med tednom na težko preizkušnjo v Beograd in igral tekmo s Partizanom. Poročila pravijo, da so Mariborčani prav dobro zaigrali in da so se v marsičem popravili. Škoda, da si niso že pred začetkom tekmovanja v zvezni ligi preskrbeli tre- nerja kot ga imajo danes, potem bi tudi oni dosegli lepše uspehe. Borba za prvo mesto, pa tudi za obstanek v ligi je zelo ostra in zato bi bila vsaka napoved danes preuranjena. Rezultati 7. kola. — Crvena zvezda : Olimpija 63:56 (22:30), Proleter : Ljubljana 76:48 (34:16), Partizan : Maribor 71:59 (34:24), Montažno : BSK 48:46 (22:20), Mladost : Lokomotiva 64:62 (26:31). Lestvica z dne 9. julija 1955: 1. Proleter 7 6 0 1 496:374 12 2. Crvena zvezda 7 5 1 1 468:370 11 3. Partizan 7 4 1 2 407:391 9 4. Mladost 7 4 1 2 424:408 9 5. Olimpija 7 4 0 3 380:389 8 6. Ljubljana 7 4 0 3 397:425 8 7. Montažno 7 3 0 4 444:438 6 8. Lokomotiva 7 3 0 4 372:402 6 9. BSK 7 1 0 6 365:421 2 10. Maribor 7 0 0 7 337:492 0 Celjan lasek zmagovalec v 3 disciplinah Maribor, 10. julija. — V organizaciji AK Branik je na stadionji v Ljudskem vrtu danes na prvenstvu LRS za mlajše mladince nastopilo 135 mladih atletov, članov Odreda in Svobode iz Ljubljane, Kladi var ja, »Partizana« iz Kočevja, Murske Sobote in Kamnika, Triglava iz Kranja in domačih klubov Branika in Maribora. Dež, ki je prenehal šele tik pred pričetkom tekmovanja, je močno škodoval dobro pripravljenim pripravam, tako da smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Najuspešnejši tekmovalec je bil mladi talentirani Celjan Lešek, ki je osvojil prvo mesto v teku čez ovire na 100 m, skoku ob palici in skoku v daljino. Lepo bodočnost lahko prerokujemo tudi Branikovcu Bolku, ki je zmagal v teku na 300 m čez ovire in v troskoku, na 100 m čez ovire pa je bil drugi v času zmagovalca. Jezernik (Maribor) je bil najboljši pri skoku v višino, pri skoku v daljino pa je zaradi netočnega odriva imel le dva veljavna skoka, stilno pa je pokazal največ od vseh tekmovalcev. V metih je daleč prekašal svoje konkurente Kastelic iz Odreda v kopju, Dimeč (Kladivar) v disku in Ledinek v kladivu. Tekmovanje v metu krogle nam je dalo- ostro borbo dveh izenačenih atletov: Čihala iz Kočevja in Kasjaka iz Maribora. Tek na 100 m pa je bil sigurna zadeva Svobod aša Solareviča. Najzanimivejši pa je bil tek na 1000 m, kjer je sodelovalo 16 tekmovalcev. Tu sta imela Celjana Lorber in Naraks trdo delo z nadebudnim Irgoličem od Branika. Rezultati — 100 m: 1. Solarevič (Sv) 11.4, 2. Ponikvar (Kamnik) 11.7, 3. Baggia (Lj) 11.8; 100 m ovire: 1. Lešek (KI) 15.0, 2. Bolko 15.0, 3. Ko-čunik (oba Br) 20.0; 300 m ovire: 1. Bolko (Br) 42.0, 2. Ban (KI) 44.0, 3. Zupan (0) 44.9; krogla: 1. Cihal (Koč) 14.77, 2. Kasjak (Mrb) 14.63, 3. Recek (Br) 13.96, kopje: 1. Kastelic (0) 56.98, 2. Dimeč (KI) 48.56, 3. Kač (KI) 46.13, višina'; 1. Jezernik (Mrb) 173, 2. Tratnik (KI) 165, 3. Pucelj (Koč) 165, palica: 1. Lešek (KI) 3.40, 2. Kočunik (Br) 2.40; daljina: 1. Le-šek (KI) 6.06. 2. Jezernik (Mrb) 5.82, 3. Ponikvar (Kamnik) 5.75; 2000 m: 1. Repič (S) 6:16.0, 2. Šumer (KI) 6:27.3, izven konkurence Kravarič (Br) 6:06.2; troskok: Bolko (Br) 12.02, 1000 m: 1. Lorber 2:44.0, 2. Naraks (oba KI) 2:47.4, 3. Ingolič (Br) 2:48.1; 300 m: 1. Ledinek (KI) 38.7, 2. Absec (Sv) 38.7, 3. Cerkvenik (Mrb) 39.1; štafeta 4X100 m: 1. Kladivar 48.6, 2. Ljubi jana 49.3, 3. Odred 50.1: disk: 1. Di-mec (KI) 41.66, 2. Ostrožnik (Mrb) 36,86, 3. Baggia (Lj) 36.11; kladivo (7): 1. Ledinek (Mrb) 48.55, 2. Bzirsky (KI) 41.53, 3. Kogej (Lj) 39.18. ZMAGA BOKSARJEV MARIBORA Maribor, 10. julija. V veliki Unionski dvorani je bilo včeraj zvečer pred 800 precej burnimi gledalci prijateljsko boksarsko srečanje lokalnih rivalov Maribora in Branika, ki se je končalo s presenetljivo zmago Maribora 11:9. Tokrat moramo grajati delo sodnikov, ki so sodili slabo in neenotno. Točkovni sodniki so večkrat po posameznih rundah dali vsak drugačno oceno. Ali manjka tu. zadostne strokovne podlage ali pa je razlog temu kaj drugega? Priporočljivo hi bilo, da bi v bodoče na srečanjih lokalnih rivalov sodili sodniki n e udeleženih klubov, če domačini pri svojem delu ne morejo ostati nepristranski. V splošnem kvaliteta borb ni bila slaba. Rezultati muha: Kajzer : Drobne 2:0, bantam: Meško : Klemenc 2:0 p. t., peresna: Šmut : Škrabelj (diskvalificiran v 2. rundi), 2:0, lahka: Vikič : Hehtl 2:0 p. t., welter: Pejakovič : Kranjc 0:2 p. t., polsrednja: Bulobašič : Puk-šič 1:1, srednja: Šalič : Strukar 0:2 t. k. o. v 3. rundi, Radoš : Slabe 0:2 k. o. v 1. rundi, težka: Domjanovič : Vojnovič 0:2 p. t. Na slavnostni seji Zveze športov Slovenije so prejeli priznanje za nesebično delo pri razvoju športa od osvoboditve do danes naslednji delavci: Ahačič Jože, Aljančič Ernest, Amon Mirko, Antolin Stefan, Arko Andrej, Arnšek Zvon«, Ažman Zvone. Baebler dr. Leo, Barovič Franc, Belina Ivan, Belopavlovič Niko, Benedičič Tine, Bergant Evgen, Berlisk Lado, Berlisk Slavan, Betetto Milan, Biber Jože, Biber Mija, Bleiweis dr. Miron, Bloudek ing. Stanko, Božič Franc, Božič Marjan, Bradač Drago, Brajnik Aleksi, Brajnik Janko, Breznik Peter, Bručan Jože. Cerar Tone, Cirman Jovo, Cvetko Rudolf. Černe Miroslav, Čižman ing. Vinko, čop Franc, čuk Tone. Danev Karel, Doberlet Miodrag, Dobrajc Albin, Dobrota Rajko, Dolinšek Anton, Dougan dr. Danilo, Duh Jože. Ermenc Jože. Fajdiga Lojze, Fajdiga Milan, Fanedel Karel, Finžgar Rudi, First Milan, Fišer Jože, Fišinger Pavel, Florjančič Mira, Franzot Anton. Gabršek Janez, Gajšek Tilka, Gala Goj-mir, Gala dr. Stojan, Gantar Pavel, Garibaldi Marjan, Gartner Franc, Gerbec Jože, Glivic Edvard, Glavič Vinko, Glo-nar Jože, Gnidovec Ante, Gogala dr. Jože, Gomolj Bogo, Gorše Robert, Gosak Martin, Gradišnik Dušan, Gradišnik Fedor, Grošelj Janko, Gvardijančič Alojz. Hanc Matija, Heller Ivan, Hlade dr. Mihael, Hrast Janko, Hreščak Viljem. Ipavec Jože. Janežič Jože, Janžekovič Vlado, Jaz-binšek Jože, Jenko Gabrijel, Jenko Jože, Jereb Gustl, Jerin Anton, Jezernik Franc, Jezeršek Ludvik, Jež Lojze, Jošti Ev-stahij. Jug Emil, Jug Karel. Kabaj Milan, Kajfež Karol, Kališnik Janez, Kamnikar Hinko, Kenda Miran, Klančnik Gregor, Klemenc Anton, Klojč-nik Adi, Knific Jože, Koblar Stane, Kočar Fanči, Kočar Anton, Kolar Edvard, Kolar Herman, Kolarič Marijan, Konic Jože, Korce Danilo, Korenini Aleksander, Korčič dr. Marjan, Kos Tone, Kosec Miloš, Kosi Bronislav, Kovačič Emil, Kožuh Marjan, Kožuh Milan, Kramaršič Božo, Kramaršič dr. ing. Vinko, Kramer Dragan, Kvasaik Miro, Krek Stane, Krese Leopold, Kristančič Boris, Krištof Stane, Križanec Milutin, Kukanja Vladimir, Kuret Dušan, Kušar Janez. Lah Ivan, Lavrič Stane, Ledinek Alfonz, Legat Filip, Lepin Danijel, LeviČ-nik Andrej, Likovnik Avgust, Linhart dr. Božo, Lipar Marjan, Lipar Stane, Logar Peter, Lombar Milan, Lorger Stane, LU-kežič Ivo. Macoratti Lado, Mahkovec Anton, Marinč, Božidar, Martelanc Lado, Martinčič Jože, Matelič Vladimir, Maver Ivan, Mazi Gvidon, Medja Franc, Megušar ing. Maks, Meštrov Mirko. Mevlja Franc, Miklavčič Vlado, Mirtič Janez, Mlakar Saša, Mohor Metod, Mulej Tine. Naglič Stane, Naglič Franc, Nagy dr. Ernest, Naprudnik Milan, Naprudnik Zoran, Nebec Franc, Novak Emil, Novak Pavel. Oblak Meta, Omerzu Oton, Orel Alojz, Orel Franjo, Otrin Ivo, Otruba Stane. Pave Franc, Pavčič Janez, Pavletič Karel, Pelan Majda, Pelan Stane, Pengov Marjan, Petrič ing. Alfred, Pile j Božo, Pirher Ivan, Plečko Ivan, Pleško Stanc, Podbevšek Zvone, Podpečan Franc,Pogačnik Tone, Pohar ing. Gustl, Pohar Silva, Polda Janez, Poljšak Marjan, Potrata Slavko, Požar dr. Danilo, Praček Ciril, Premlč Bogo, Presinger Mirko, Prešern Igor, Prešern Mitja, Pri-bošek Franc, Prion Slavko, Pučko Franc, Purkeljc Viktor. Rajbenšu Janez, Ravnikar Stane, Rebolj Stane, Rebolj Stane, ml., Rem dr. Alfred, Remec Franc, Repotočnik Avgust, Romih Robert. Sajevic Ivo, Sernko Jože, Serpan Edi, Skaberne dr. Bronislav, Skerbinek Vlado, Skušek Marjan, Slamič Milko, Slanina Edo, Smolej Franc, Sočan Dušan, Starešina Gustav, Starc Rajko, Stepišnik Drago Šavorn Lojze, šef dr. Alojzij, šepec Radovan, šetina Franc, Škof Drago, Šneberger Jaka, Šramel Bogo, Štih Roman, Štrumbl Alojz, Šturm Jože, Šuštar Miro, Švajger Aleksander. Tassotti dr. Karlo. Taurer Franc, Ter-pinc Milan, Teršan Alojz, Tiran Slavko, Trefalt Božo, Trojer Franc, Tršinar Joško. Ulaga prof. Drago. Vaht.ar Zdeno, Vagner Janko, Varl mf« Janez, Varl Rudolf, Veissbacher Oton, Verglez Vili, Vesnaver Ljubo, Vidic Mitja, Vodeb mr. Dušan, Vodeb ing. Miro, Voglar Breda, Voglar Srečko, Vospernik Ulrih, Vozel Miro. Zadravec Drago, Zajc Ladislav, Zajc Vasja, Zorn Franc, Zupan Jože, Zupančič Franc, Zupančič Janez. Žemva Lovro, Živec Žarko, Žorž Vlado. PRIČELA SE JE ETAPNA DIRKA »TOUR DE FRANCE« 609 motornih vozli na letošnjem »ISOII!« Letošnja kolesarska dirka »Okoli Francije« je gotovo rekordna. To ne po številu kilometrov, ki jih bodo morali prevoziti dirkači v 23 dneh, ampak predvsem iz drugih razlogov. Zanimanje za to največjo kolesarsko prireditev na svetu je v Franciji, pa tudi drugod po Evropi vedno večje in zato sta organizatorja, pariška lista »L’Equipe« in »Parisien Li-bere« letos še povečala že itak velike nagrade in tako znašajo samo uradne nagrade organizatorjev skoraj 37 milijonov frankov. Poleg tega pa lahko kolesarji seveda še mnogo zaslužijo tudi na letečih ciljih skozi razne kraje in na ciljih posameznih etap. Rekordna bo tudi karavana, ki spremlja »Tour«. Nič manj kot 470 raznih avtomobilov od osebnih preko poltovornih do kamionov in preko 100 motornih koles bo vozilo pred in za kolesarji. Strčški celotne dirke znašajo kar 170 milijonov frankov. Dohodke so planirali na 160 milijonov, torej bosta morala oba pariška lista iz svojega še primakniti 10 milijonov. 130 kolesarjev bo odšlo iz Le Havra, vprašanje pa je seveda, na koliko bo to število padlo po 4458 km do Pariza. Letos vozijo dirko zopet v smeri kazalca na uri, torej najprej Alpe in potem Pireneji, etape pa so razdeljene takole: Le Havre—Diepe (102 km) Diepe (na kronomeetr za moštva 12 km) — Roubaix (204 km) — Namur (210' km) — Metz (225 km) — Colmar (229 km) — Zu-circh (195 km) — Thonom (267 km) — Bri-ancon (253 km) — Monaco (275 km) — Marseille (241 km) — Thonon (267 km) — Bri-ancon (253 km) — Monaco (275 km) — Marseille (241 km) — Avignon (198 km) — Mil- lau (236 km) — Albi (203 km) — Narbonne (153 km) — Aix les Hermes (151 km) — Toulouse (123 km) — St. Gaudens (254 km) — Pau (20G km) — Bordeaux (195 km) Poitiers (243 km) — Tours (267 km na kronometer) — Pariz (228 km). Po 4. etapi vedi Rolland Slaba udeležba, a zadovoljivi rezultati Ljubljana, 10. julij. — Današnje atletsko prvenstvo Slovenije za mladinke je pokazalo, da je bil termin za to tekmovanje izbran precej nesrečno. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je bilo na startu komaj okoli 40 mladih atletinj. Vsekakor pa zadene del krivde za ta neuspeh na prvenstvu tudi društva, saj je imel na primer Odred na startu le dve tekmovalki, kar je za najboljšo mladinsko ekipo v Sloveniji vsekakor premalo. Bol j kot z udeležbo pa smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati. Kljub dokaj neugodnim vremenskim razmeram in od dežja precej razmočenim napravam, je bila dosežena cela vrsta solidnih rezultatov. Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da smo videli v mnogih disciplinah, na primer v metu diska, skoku v daljino, pa tudi še drugje tehnično povsem nepripravljene atletinje, ki so svoje rezultate dosegle res zaradi svoje nadarjenosti. Ce hočemo spregovoriti nekaj besed o posameznicah, moramo najprej omeniti Mariborčanko Uterrajterjevo. V teku na 60 m je (M) 13.0, Lešnik (Br) 13.9, Debeljak izenačila slovenski mladinski re- (T ') 14.0, Vozelj (Lj) 14.2, Rečnik kord Bajžljeve, zelo dober vtis pa (KI) 14.2, 600 m: Kovač (O) 1:54.8, je napravila tudi sicer, saj je s Hercog (Br) 1:56.0, Ajhmajer (Br) svojimi današnjimi teki dokazala, 1:57.0, Bider (Koč) 2:12.4. 80m: ovi-da se je iz začetnice razvila v re: Šumak (KI) 14.0, Debeljak (Lj) prvorazredno atletinjo. Tudi Sta-inejčičeva bi imela zlasti na 60 m danes z razpoloženo Mariborčanko dovolj opravka. Z velikim napredkom na 60 m je presenetila tudi mlada Pristavčeva. ‘V odsotnosti Slamnikove je bil tek na 600m po kvaliteti dokaj slab in se je vsem tekmovalkam videlo, da so zelo malo pripravljer . Skok v višino je dal lepo borbo in solidne rezultate. Najlepše je skakala Javornikova, ki pa je imela pred 143 cm že vse preveč strahu. Vajslabše pripravljene tekmovalke smo videli v vseh treh metih. Od 10 metalk diska sta le dve metali z obratom, pa še ti dve nič več od ostalih. V metu kopja je bila Škerjančeva, ki je zmagala tudi v metu krogle, za razred boljša od ostalih. Tudi obe štafeti, ki sta postali plen atletinj Maribora, sta pokazali velike pomanjkljivosti pri pred "ah, saj jih je bila vsaj, polovica prav začetniško neuspešnih. 14.2, Kuntarič (Lj) 1*.6, višina: Šumak (K)) 140, javorni". (Br) 140, Škerja„ec (O) 156, Boldirjev (Br) Vrečko (M) in Kuntarič (Lj) 133, daljina: Lubej (M) 4.65, Nedeljko-vič (M) 4.47, Boldirjev (Br) 4.43, Rečnik (KI) 4.35, Vrečko (M) 4.27, Lesni"- (Br) 4.22, krogla: Škerjanec (O). 11.37, Erman (Sv) 11.01, Zadravec (Br) 10.64, Kozina (Koč) 10.41, Turk (Lj) 10.40, Škorni.k (KI) 9.86, dis-k: Zadravec (Br1 28.98, Kozina (Koč) 26.53, Topolovec (Br) 26.44, Škornik (KI) 25.44, Stepišnik (Lj) 24.95, Erman (Sv) 22.43, kopje: Šk rjanec (O) 31.66. Antonič (Br) 25.24, Švajger (Lj) 23.61. Kržin (Lj) 18.33, Stepišnik (Lj) 18.20. Strmšek (Sv) 16.33, 4 X60 m: Maribor (Ne-del'kovač, Žagovec, Lubej,,. Unter-rajter "\2, Kladivar 36.0, 4 X 100 metrov: Maribor (Vrečko-, Nedelj-kovič, Lubej. Unterrajter) 54,0, L j ubij .an a 55.6, Branik 57.9. Marko Rožman .ETO XI Štev.28 Prireditev je bila praktično za za- ~ * pr timi vrat’ j smo zaman iskali gledale^. Organizacijo prvenstva je Pred dnevi je na Medicinski fari spešno izvedel ŽAK Ljubljana, k 1 te ti v Ljubljani promoviral za Rezultati 60 m: Unterrajter (M) 7.9, doktorja vsega zdravilstva tekač na Pristavec (Lj) 8.1. Lubej (M) 8.4, dol«e proge ŽAK Ljubljana Srakar. NedeVkovič (M) 8.5, Leban (KI) 8.9, Njegovi tovariši s tekališča mu Gole (Koč) 9.0, 100 m: Unterrajter iskreno čestitajo! V četrtek se je 130 kolesarjev podalo na dolge pot letošnjega »Tour de France«. 2e prvi dan je bil dokaj naporen. Morali so prevoziti poletapo Le Havre — Diepe, potem pa še drugo poletapo na dirkališču, ki so jo vozili moštveno na kronometer. V prvi poletapi se je večina »asov« držala bolj v ozadju in tako so za prvo mesto sprintali manj znani kolesarji. Naj hitrejši je bil Spanec Miguel Poblet, ki je s tem zagotovil minuto bonifikacije. V nasprotju z Giro dTtalia dobi namreč na Touru zmagovalec etape minuto, drugoplasirani pa 30 sek. bonifikacije., V moštveni dirki na kronometer se je razvila huda borba med Nizozemci in Francozi, katero so nazadnje prvi odločili v svojo korist. Tudi po drugi poletapi je ostal Poblet prvi v skupnem plasmaju in kot prvi na letošnjem Touru oblekel rumeno majico. Rezultati prve poletape Le Havre-Diepe (102 km): 1. Poblet (Sp) 2;38:31, 2. Caput (Ile de France) 2;39:01, 3. Sorgeloos (B) 2;39:31„ 4. Wagtmans (Niz), 5. De Bruyne (B), 6. Astrua (I), 7. Coletto (I) 8. Schnei-der (Lux)> 9. Colette (Ovest), 10. Robič (Ovest), vsi v času Sorgeloosa, 14. Dar-rigade (Fr) 2;41:44 in v istem času glavna skupina z vsemi »asi«; 2. poletapa: 1. Nizozemska 49:15, 2. Francija 49:30, 3. Italija in Nordest-Centar 50:09, 5. Belgija 50:39; skupni plasma po 1. etapi: 1. Poblet (Sp) 2;55:29, 2. Paput (Ile)' zaostanek 26, 3. Wagtmans (Niz) 27, 4. Astrua in Coletto (I) 45, 6. De Bruyne in Sorgeloos (B) 55, 16. Bobet 2:45, 72. Clerici in Kii-bler 3:29. Nihče ni pričakoval, da bodo že prve etape »Toura« tako, borbene. Mogoče, da to še ne velja toliko za 2. kot za 3. etapo, ki je vo-dila po deloma zelo slabih cestah od Rou-baixa preko belgijske meje v Namur. Glavni favorit letošnje dirke Louison Bobet, ki jo namerava letos osvojiti že tretjič zaporedoma, je začel s svojo ofenzivo že zelo zgodaj, prav v tej 3.. etapi. Nekaj kolesarjev mu je lahko sledilo do cilja. Za nekatere manj pripravljene dirkače, ki so smatrali prve etape ne toliko za dirko kot bolj za to, da se za pravo dirko šele pripravijo, pa sta pomenili 2. in 3.. etapa, tudi že konce dirke. Šest jih je namreč žc odstopilo, osem pa so jih izločili, ker niso prispeli na cilj v maksimalnem času. Kako huda je bila 3. etapa, najbolje pove dejstvo, da je nad 40 kolesarjev zaostalo, v tej etapi več kot pol ure za zmagovalcem. Že po 3t etapah vidimo na čelu skupne ocene same znane »ase«, ki niso odlični samo v ravnini, ampak tudi v hribih. Mnogi od najbolj znanih, to velja zlasti za vse Švicarje, pa so že v 3 etapah toliko zaostali, da praktično nimajo več nobenih: izgledov na najvišja mesta. Rezultati 2. etape Dieppe— Roubaioc (204 kni): t. Rolland (Fr) 5;53.00, 2 Wngtmans (Niz) 5;33:30, 3. De Bruvne (B) 5;54:00, 4. Telotte (Ile); 5. Le Rer (Ovest) isti čas, 6. Varnajo (Ovest) 5;55:37, 7. Vivier (Sudovest), 8. Hassenforder (NEC) isti čas« 9. Vitre (Ile) 5;55:53, 10. Impanis (B) isti čas; 3. etapa Roubaix—Namur (210 km): 1. L. Bobet (Fr) 6;36:39, 2. Van Genechten (B) zaostanek 30 sek., 3. Monti (I) zaostanek t mi»-» 4. Wagtmans (Niz) 1 min., 5. Impanis (B) 1:19, 6. Robič (Ovest) 1:19, 7. Mallejac (Fr) 1:19, 8. J. Bobet 1:21, 9. Rolland (Fr) 1-5» 10. Pico-t (Ovest) 1:41. Velikih sprememb današnja ' 4. etapa D* prinesla, k Francoz Rolland je slekel Wagt' mansu rumeno majico. Rolland je bil namreč edini izmed vodilnih v skupni oceni, ki sC je udeležil odločilnega bega današnje etape‘ Glavni, junak etape je bil Španec Alomar, ki je več kot polovico etape prevozil sam & imel mestoma prednost skoraj 10 minut. Na' zadnje pa so ga njegovi preganjalci ujeli b1 na etapnem cilju tudi premagali. Nekaj k®3 pred ciljem je uspelo Luksemburžanu Kempu’ da se je za dobrih 100 m odtrgal skupini, b* to prednost je tudi ohranil. Rezultati 4. et^-Pe Namur—Metz (225 km): 1. Kemp (Lux) 6;40:0^ 2. Quentin (Ovest) zaostanek 38 sek., 3. lineris (Sudst) 1:08, 4. Anzile (NEC), 5. Bl,«l tel (O) isti čas, 6. Mahe (Fr) 1:20, 7. Bo1' land (Fr) isti čas, S. Bertoglio (I) 1:24, 9. mar (Šp) 1:35. Glavna skupina z veči1*^ »asov* je prispela z zaostankom 11:50-skupni oceni je vodstvo prevzel Francoz R°^ land, v oceni moštev pa vedi Francija. Lepe športne prireditve v Šoštanju Šoštanj, 10. julija. — Pod pokrovh teljstvom OSS Celje in v izvede KSS Šoštanj so bile danes v Šoštanj športne tekme v počastitev 10. ,pfT letnice osvoboditve med posamezni mi KSS celjskega okraja. Skupno T nastopilo 375 tekmovalcev iz 17 kra^ jev, ki so se pomerili med seboj 7 športnih disciplinah. V šaha je zmagal Šoštanj Pr.l-Polzelo in Slovenjgradcem. v odboj1, je osvojila prvo mesto Polzela PtC Slovenjgradcem in Konjicami,_v n . miznem tenisu Celje pred Brežica1 in Šoštanjem, v ostrem streljanju V Krško pred Rogaško Slatino in . Stanjem... V boksu je nastopilo ša moštvo Krškega, ki j,e pokazalo 1 ekshibicijske borbe. Zmagovalec gometnega turnirja je bilo nu>® Velenja, ki je v finalni tekmi pre® j galo Šoštanj z 1:0, v izločilni te .pa- Krško 7:1. Drogo mesto Te a, sedlo moštvo Šoštanja, ki je Pre galo Slov. Konjice z 1:0, ffom !Z O0GAMCUC1fefem Kaj nam je pokazalo državno prvenstvo v mnogobojih 6 Slovence! med prvo deseterico Udeležba dobra - pripravljenost pomanjkljiva Zvezno prvenstvo v partizanskem mnogoboju in mnogoboju v vajah na orodju je vsakoletna najpomembnejša in najbolj množična prireditev organizacije »Partizan«. Letos je bila izvedena v Nišu v dneh 3. in 4. julija. Prijavljeno je bilo izredno veliko število tekmovalcev in tekmovalk, in to v partizanskem mnogoboju III. razreda 20 moških'in 16 ženskih vrst, v II. razredu 65 moških m 39 ženskih vrst, v I. razredu 10 moških in 9 ženskih vrst; v mnogoboju v vajah na orod- ju v nižjem oddelku 6 moških in 21 ženskih vrst, v višjem oddelku 6 moških in 8 ženskih vrst in še 78 posameznikov in posameznic. Končno število je 1700 tekmovalcev in tekmovalk. Množičnost je bila s tem sicer dosežena, kako pa je z usposobljenostjo? S tem pa ne moremo biti ravno preveč zadovoljni. Zakaj? Nekatere republike so prijavile vrste, ki niso predhodno tekmovale na republiških tekmah in niso dosegle predpisanega odstotka od dosegljivih točk in torej za tekmo niso bile dovolj pripravljene. V prihodnje mora organizator bolj odločno zavračati vse tiste vrste, ki niso za- dostile predpisom, in jih ne sme pripustiti k zveznim tekmam, ker se na. teh lahko bolj jasno izraža kvaliteta, ne pa toliko množičnost, ki naj pride do izraza na okrajnih in republiških tekmah. Ugotoviti moramo tudi to. da so bili tekmovalci in tekmovalke v partizanskem mnogoboju mnogo bolje pripravljeni kot v vajah na orodju, saj tudi društva tem tekmam posvečajo več pozornosti, ker jih vodi težnja po osvojitvi zastave maršala Tita in tako tudi boljše telovadce in telovadke vključujejo prav v te tekme. Vse bolj lahko ugotavljamo, da sistem sedanjega tekmovanja ni najboljši in bo v prihodnje potrebno nekaj dopolnil in sprememb. Veliko število tekmovalcev in tekmovalk zahteva tudi odlično organizacijo, če hočejo tekme tudi v vzgojnem pogledu prispevati svoj delež. Tega pa žal organizator ni zmogel, deloma iz objektivnih, še bolj pa iz subjektivnih razlogov. Mesto Niš ni bilo najbolj primerno izbrano in ni bilo vse ravno zadovoljivo urejeno. Posebno v tehničnem pogledu lahko organizatorju marsikaj očitamo. To so zopet bogate izkušnje, ki jih moramo v prihodnje vsekakor upoštevati. Iz Slovenije se je tekem udeležilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli naslednje Na obisku pri mili Id ml veslal Bled je bil tokrat moj cilj in moram priznati,,da me je kar skrbelo, kako bom opravil svojo nalogo. Ob našem najlepšem jezeru so te dni namreč zbrani skoraj vsi najboljši veslači Evrope in moj namen je bil poizvedeti, kako kaj živijo. Ko sem v pisarni regatnega odbora naletel na romunskega vodjo, "sem že mislil, da imam srečen dan. Vendar ni šlo vse tako kot sem želel. Bližal se je namreč prav čas obeda in sem moral s svojim »delom« še malo počakati. Ko je po mojih računih minil čas, v katerem bi tudi največji jedec zadovoljil svoj želodec (računal sem tudi na to, da veslači menda za zajtrk pojedo toliko, kot navaden zemljan ves dan), sem se napotil v hotel Jelovico. Malo me je sicer skrbela romunščina, vendar se je spremljevalec ekipe in član romunske ambasade rade volje ponudil za prevajalca. Trener Buuescu George je bil takoj pripravljen za razgovor. »Naša ekipa šteje 28 članov in je najštevilnejša inozemska ekipa na tem tekmovanju. Nastopili bomo tako številno zato, ker moramo preizkusiti svoje moči za drugo leto, ko bo na Bledu evropsko prvenstvo. V nedeljo bomo nastopili s 5 čolni.« Na vprašanje, na kakšen uspeh letos računajo, je odgovoril, da ne poznajo drugih ekip in da zato o tem ne more povedati kaj več. Ker so prispeli šele prejšnji večer, mi tudi o progi ni mogel povedati ničesar, pač pa je zelo pohvalil vso oskrbo in okolico Bleda. O pripravah za letošnjo regato pa mi je povedal: »Priprave so trajale tri tedne, in sicer na jezeru Snagov, ki je 30 km oddaljeno od Bukarešte. Seveda so se posamezniki že prej pripravljali v kluBlh. Najboljše tekmovalce na zbirnih tekmah pa smo pripeljali na Bled. Če bodo letos uspeli in dosegli zadovoljive uspehe, bomo drugo leto prišli s še številnejšo ekipo. Mislim, da bo letošnja regata eua Najboljših v Evropi in z zanimanjem pričakujem nedeljsko tekmo.« Opazil sem, da je čas, ki so mi ga Namenili, potekel, in sem se poslovil. Ruskih tekmovalcev nisem mogel zaslediti. Čeprav je bila ura že tri Popoldne, jih še vedno ni bilo na kosilo. Pri natakarju hotela Toplice sem zvedel, da so zajtrkovali šele °b enajstih in da so šli v kino. Skušal sem poiskati našega skif-'ista Vlasiča, vendar mi tudi to ni Nspelo. Zato sem sedel pred Toplice m čakal ter končno tudi dočakal. Tako sem namreč mislil, ko sem z®gledal številno skupino, o kateri Sem bil prepričan, da so ruski tekmovalci. »Počakajte 40 minutočk,« mi je nejal vodja. Kaj mi je drugega preostalo? Zopet sem sedel in čakal. Vodja ekipe, trener in uslužbenec ambasade so posedli okoli mize v hali, kjer je potekal razgovor. »Naši tekmovalci so vsi še zelo mladi in so po poklicu večinoma študenti. Vsi so iz Moskve. Težko je reči, kakšne uspehe bodo dosegli, ker bo letošnja regata »proverkac za nas.« Ker so prispeli na Bled že v nedeljo, so seveda malo presenetili organizatorje in niso takoj prve dni dobili čolnov. Kasneje so jih sicer dobili, vendar so še vedno nezadovoljni, saj je morala evropska prvakinja Čumakova prve dni trenirati double-scullu skupaj z Berkutovim, ki je tudi znani skiffist. »Nedeljska tekma v skiffu za ženske bo pravzaprav evropsko prvenstvo, saj bodo. poleg vaše tekmovalke Čumakove nastopile še Sykova (Avstrija), Reuterjeva (Nizozemska) in . Schdlzerjeva (Nemčija). Ali upate, da bo vaša tekmovalka zmagala?« »Prav zaradi pomanjkanja^ treninga ne vem kako bo. Računali smo namreč, da bomo lahko trenirali ves teden.« Vsi Rusi so zelo zadovoljni s hrano in okolico Bleda, kamor gredo vsak -dan na izlete. Z besedami »Blejci bi morali živeti najmanj sto rwiE: : y |§§l i m iiii vidne uspehe — člani III. razr.: Fraint. mesto, člani niž. razr.: Škofja Loka 3, mesto, mladinci viš. razr.: Ljubljana-Narodni dom 1. mesto, mladinci niž. razr.: Novo mesto 2. mesto, članice II. razr.: Slov. Konjice 2. mesto, Mozirje 3. mesto, mladinke II. razr.: Nova Gorica 3. mesto, mladinke III. razr.: Trebnje L mesto, mladinke viš. razr.: Mari-bor-Železničar 2. mesto. Slovenskih vrst nismo imeli v naslednjih razredih: članice in mladinci III. r„ člani, članice, mladinci in mladinke I. r., članice niž. razr. in člani in članice viš. razr., ki se tekem niso udeležili, ker društva niso imela dovolj denarnih sredstev ali pa vrstam ni bila dovoljena udeležba, ker na pokrajinskih tekmah niso bile dovolj uspešne. Prehodno zastavo maršala Tita so prejela društva, ki so dosegla najvišje število točk z eno moško in eno žensko vrsto v istem razredu partizanskega mnogoboja, in to so: za L razred društvo Subotica L, za II. razred društvo Bačka Palanka in vaško društvo Mol za III. razred (v tem razredu so lahko tekmovala le vaška društva). Najboljše vrste v mnogoboju v vajah na orodju so prejele prehodna darila, kip telovadca ali telovadke. Rezultati: ljudski mnogoboj, člani I. razred: Subotica I., Novi Sad I. in Valjevo, II. razr.: Negotin, Mostar in Zagreb I., III. razr.: Fram, Slunj in Trogir; mladinci I. razr.: Novi Sad. Beograd V. in Cetinje. II. razr.: Bačka Palenka, Leskovac in Zagreb I., III. razr.: Mladenovo, Sivac in Mol. Ljudski mnogoboj, članice I. razred: Subotica I., Novi Sad I. in Gra-dačac, II. razr.: Mostar, Slov. Konjice in Mozirje, III. razr.: Drniš; mladink^. razr.: Novi Sad I., Beograd in SrHiska Mitroviča, II. razr.: Ki-kinda, Bačka Palanka in Nova Gorica, III. razr.: Trebnje, Z r novo in Klajčevo. Števna komisija še ni objavila uspehov vseh vrst in posameznikov, ker delo do razglasitve uspehov še ni mogla dokončati oziroma rezultati še niso zadostno preverjeni. V višjem razredu mladincev in mladink se bo 12 najboljših posameznikov in 12 posameznic še borilo za naslov državnega prvaka na zaključnih tekmah, ki bodo 2t. julija na Bledu. Na zveznem prvenstvu v mnogobojih v Nišu dne 3. in 4. julija so nastopili tudi tekmovalci in tekmovalke zveznega razreda v vajah na orodju. Kljub mišljenju nekaterih, naj zvezni razred tekmuje istočasno kot drugi razredi, češ da jih lahko drugi tekmovalci vidijo in se od njih marsikaj naučijo, so izkušnje zadnjih let pokazale drugače. Izvedba tako množičnih tekem popolnoma zaposli organizatorja in zveznim tekmovalcem in tekmovalkam ne more biti posvečena tolikšna skrb, kot jih tako naporne tekme zahtevajo. To se je zopet pokazalo na teh tekmah. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili ob najtežjih pogojih, kar- je vsekakor vplivalo na njih uspehe, njihovega nastopa pa drugi skoraj niso mogli videti, ker so bili sami zaposleni. Tudi na javni akademiji je bilo sorazmerno malo telovadcev, ker je organizator napravil veliko napako s tem, da je predpisal precej visoko vstopnino 80 do 100 din, kar je ob že tako;velikih stroških kar velik znesek. 3. julija so člani in članice tekmovali v poljubnih sestavah v olimpijskem programu na akademiji, kjer se pa ni mogel izvesti ves program, ker orodje ni bilo pravočasno in dobro pripravljeno in je bil del tekme izveden že na stadionu oziroma v telovadnici. Članice-so poka- zale tudi svoje znanje v sestavah z obroči, katero je morala za svoje tekmovalke sestaviti vsaka republika. Naslednji dan so člani in članice tekmovali v obveznih vajah oziroma prvinah iz programa za prihodnje olimpijske tekme. Marsikdo je bridko spoznal, da je obveznim vajam posvetil premalo pozornosti in tako zdrknil za kakšno mesto navzdol. Tekmovalo je 12 članov in 15 članic, od teh so morali zaradi poškodbe odstopiti štirje. Število nas ne zadovoljuje, saj imamo v naših vrstah mnogo več zveznih tekmovalcev in tekmovalk. Opravičenih jih je le nekaj, ki so morali izpolniti svojo šolsko obveznost, več je pa takih, ki državno prvenstvo ne vzamejo dovolj resno in njihov izostanek ni opravičljiv. Zveza bo vsekakor morala glede tega ostreje ukrepati. Uspehi so bili naslednji — člani: 1. Čaklec (Zgb I.) 103.35, 2. Oblak (Jes), 103.05, 3. Urbanc (Tir) 99.45, 4. Kušar 97.35, 5. Šlibar (oba L j. N. d.) 95.30, sledijo 7. PešI (N. d.), 8. Jurkovič (Hr); članice: 1. Ražman (Jes) 63.20, 2. Kočiš (Bgd) 60.10, 3. Sigulinski (Subotica) 59.25, sledijo še 7. Pogačnik (N. d.) in 10. Smolnikar (Jes). Zaključne tekme med 12 najboljšimi telovadci in telovadkami za naslov državnega prvaka bodo 30. in 31. julija na Cetinju. Tudi hraslniški športniki so proslavili svoj občinski praznik V okviru proslav občinskega praznika v Hrastniku so bile pred kratkim na sporedu tudi številne športne prireditve. Na turnirju kegljačev je nastopilo 6 moštev in je zmagalo Bratstvo iz LIrastnika (277 podrtih kegljev) pred Svobodo iz Zasavja (230), Radečami (212), Proletarcem iz Zagorja (210), trboveljskim Rudarjem (209) in Šmartnom pri Litiji (470). V nogometnem brzoturnirju so sodelovala moštva Rudar II. in Svoboda iz Trbovelj ter Bratstvo in Rudar iz Hrastnika. V prvi tekmi je Bratstvo odpravilo domačega Rudarja z 2:0 (0:0), Svoboda pa Rudarja II. z 1:0 (1:0). Finalni tekmi je zmagalo Bratstvo nad Svobodo s 6:4 (4:0). Na odbojkarskem turnirju, kjer so nastopila partizanska društva iz Radeč, Hrastnika, Papirnice in do- mače Bratstvo, je zmagal »Partizan« iz Radeč. Posebno zanimive pa so bile tekme v kajak-slalomu, kjer so sodelovali tekmovalci iz Ljubljane. Zagreba, Maribora, Litije in Hrastnika. V mojstrskem razredu je zmagal znani reprezentant Zadel Milan, v splošnem razredu pa Šimovič Vlado. Lep delež k vsem proslavam sta prispevali tudi partizanski društvi iz Hrastnika in Dola. ki sta se predstavili z uspelima akademijama. Solidno in hitro popravljamo vse vrste moških in ženskih dvokoles Mehanična delavnica »ILIRIJA« VODNIKOVA ULICA (pri Kamniti mizi) Ob športni razstavi v okviru I. Turistične razstave Lep pEfii&clZ naše dejavnosti Tik pred zaključkom slavnostnih prireditev v čast 10-letnice športa je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru I. Turistične razstave odprta tudi športna razstava, ki naj bi prikazala razvoj našega športa od osvoboditve dalje, njegove uspehe in razširjenost med delovnim ljudstvom. Ruski veslači na treningu let, ker živijo v takem miru in dobrem zraku,« je dal trener Poljakov lepo priznanje Bledu. Zanimale so me še priprave, ki so jih imeli doma. »Na reki Moskvi v Moskvi smo imeti tri izbirne tekme, od katerih je bila zadnja 18. junija. Najboljši na teh tekmah bodo nastopili na Bledu.« Tekmovalci so se odpravljali na trening, zato sem se moral posloviti. Počakal sem ob jezeru in ugotovil, da bo nedeljska borba huda. Po kratkem navodilu je trener Poljakov sedel na kolo in ob obali spremljal veslače ter jim dajal navodila. Priprave so torej resne, nedeljska tekma pa bo- pokazala, kdo jih je vzel resneje. Marjan Gogala Precej obsežen paviljon D je sedaj že nekaj dni razstavni prostor naših športnikov, kjer so zbrane številne fotografije iz življenja in tekmovanj, mnogi pokali, plakete, hkrati pa tudi rekviziti, ki jih športniki uporabljajo pri raznih panogah. Že pred vhodom v ta paviljon so tri športna podjetja (»Elan«, »Pla-nicašport in »Šport« iz Beograda) okusno opremila zunanji prostor, tako da izgloda kot nekakšno taborišče športnikov v malem. Solidno izdelane konstrukcije košev za košarko so produkt tovarne »Elan«, razne vrste šotori privabljajo turiste, v večjem šotoru pa je podjetje »Planicašport« razstavilo tudi doma izdelane rekvizite. Posebno zanimivost vzbujajo male lesonitne wee-kend hišice za dve osebi, ki jih razstavlja podjetje »Šport« iz Beograda. To je nekakšen uvod v drugi razstavni prostor. VSEGA ZA VSAKOGAR DOVOLJ Takoj ob vhodu v paviljon na desni strani sta najbolje urejeni razstavi športne medicine in slovenskega planinstva. Od teh dveh razstavah se človek pač dalj časa pomudi, ker sta zares nazoren prikaz dejavnosti, saj vidiš na primer pri razstavi športne medicine kompletno opremljeno ambulanto z vsemi aparaturami in instrumenti za preglede športnikov, s sanitetnim priborom, ki je potreben za razna športna tekmovanja, vmes pa se prepletajo podatki o športnih ambulantah, o zgodovini športne medicine ter prikazi najpogostejših poškodb in okvar telesa naših športnikov. VSA ČAST PLANINCEM Planinci so se zares potrudili, saj je njihova razstava pestra, bogata in zanimiva, sega pa tja v prvo zgodovino našega planinstva, ko so se začeli vzpenjati v gore pastirji in »piparji«, začetniki slovenskega planinstva. Višek te razstave so vsekakor umetniške fotografije naših planin, zanimivo pa je tudi pogledati oddelek Gorske reševalne službe z vso potrebno opremo, razne reliefe, makete in prikaz planinske flore. Pozorno oko opazi še nekaj: prave planike, »nasajene« v improvizirani gorski steni. Če dodamo še to, da so planinci vse razstavljene fotografije m predmete, prav tako pa tudi športni medicinci, opremili z napisi, je to zgovoren dokaz, da sta bili razstavi skrbno pripravljeni. Opazovalec lahko vidi poleg teh dveh prostorov še razstavo Založbe »Polet« s prikazom, kakšen je potek dela pri nastajanju lista »rolet«. ŠTEVILNI POKALI IN ZGOVORNE FOTOGRAFIJE Nadaljnji oddelki tega paviljona zajemajo v svoje okrilje razstavo različnih športnih panog, kjer vidimo ponekod originalne rekvizite, ki jih uporabljajo športniki pri tekmovanjih, tako kolesarske valje, boksarski ring, smuči itd. Najbolj zanimiv je kontrast med staro bloško in najmodernejšo smučko s specialnim stremenom. Pestrost razstavi delajo številni blesteči pokali, plakete in zastavice, na fotografijah pa vidimo naše najboljše športnike ter prikaze z raznih tekmovanj. Iz vsega diha živahnost, vsepovsod vidimo zgovoren dokaz, da je telesna vzgoja človeku koristna in potrebna. Pri posameznih panogah smo videli tudi reklamne lepake, ki pričajo o gostovanjih naših klubov v inozemstvu, v kotičku Ljudske tehnike pa vidimo celo tekmovalni avtomobil Maliiariča, jadralno le- talo Jastreb in nekaj drugih modelov. Težko je v kratkem času obiti ves razstavni prostor, če si hoče človek podrobno ogledati vse gradivo. Toda nekaj nas moti. Povprečen opazovalec, posebno tak, ki s športom ni dovolj seznanjen, si nekoliko teže predstavlja, kaj pomenijo razstavljeni predmeti in fotografije. V tem aranžerji nekoliko grešili. Prav gotovo bi bila razstava bolj zgovorna, če bi ob priborjenih pokalih pisalo, kdo si jih je priboril in na kakšnem tekmovanju, in če bi pod slikami športnikov navedli, kdo je ta ali oni, ki ga slika predstavlja. Ne bi bilo napak tudi, da bi posamezne športne panoge v svojem razstavnem kotičku razstavile tudi grafikone članstva in društev in bi bila s tem razstava zares popolna. Pa vendar, ta razstava je prvi poizkus, to so napake, ki se pač dajo odpraviti. Če izvzamemo te slabosti, lahko rečemo, da je športna razstava najprivlačnejši razstavni del turištičjio-športa e razstave in si jo je vredno ogledati. T. B. PRAVILNA REŠITEV ODREZKA ST. 42 Jugoslavija : Švica x Jugoslavija : Švica (konč. rez.) x Nemčija : Jugoslavija (I. polčas) 2 Nemčija : Jugoslavija (končni rez.) x Avstria (D) : Viena 1 Admira : FC Wien 1 GAK : Sportklub x Simmering : Wacker 2 LASK : Stadlau prekinjena Bregenz : Kapfenberg 2 Rapid : Avstria (S) odpadla Nemčija : Jugoslavija 1 Med 4731 udeleženci »Poletovaga nagradnega natečaja z Odrezkom št. 42 ima 9 pravilnih rešitev Visočnik Bojan, Zupančičeva 14 in prejme 20.000 din. LETO XI Štev. 28 Ak ■ T L E V I K /X • ■ v Po stopinjah Radosavljevičeve. Po 9 mesecih treninga že med evropsko elito Najbrž-že veste, o kom nameravamo govoriti. Doslej namreč nismo imeli ravno preveč primerov, da bi kakšen športnik,, zlasti pa atlet, v tako kratkem času napravil vso razvojno pot od začetnika do tekmovalca evropskega formata. To si je privoščila članica ljubljanskega Odreda Milena Usenik, nova jugoslovanska rekorderka v metu krogle. Prvo resnejše srečanje z atletiko je doživela šele jeseni 1954, ko se je vpisala na Institut za telesno vz-gojo. Odkrili so jo pravzaprav že prej. Telovadila je v »Partizanu« in na javnih šolskih in »Partizanovih« tekmah dosegala že kar lepe rezultate v metu krogle, čeprav ji je. bila ta disciplina eš povsem tuja. Na Institutu za telesno vzgojo pa je prišla v roke prof. Sturmu, ki jo je znal hitro navdušiti za atletiko in kmalu je bila med najbolj rednimi na treningu. Trenirala je vsak dan, cesto pa celo dvakrat dnevno. Že prvo tekmovanje, ko je takoj vrgla kroglo čez 12 m, je pokazalo, da smo dobili v Usenilkovi tekmovalko z velikimi perspektivami. In res. Iz tekmovanja v tekmovanje je naglo napredovala. Najprej 13.22, potem nov slovenski rekord 13.66, preteklo nedeljo v Saarbriickenu pa še nov jugoslovanski rekord s 13.89 m. Njena pot navzgor s tem gotovo še ni zaključena in tudi rezultati čez 14 metrov, mogoče še v tej sezoni, nas ne bodo presenetili. V čem je skrivnost raip.id.nega napredka Usenikov e. Odlikuje se 'predvsem po izredni hitrosti izmeta, v tem ji je med vsemi jugoslovanskimi metalkami tako krogle kot diska in kopja enaka le Matejeva. Tudi sicer ni ravno počasna, saj preteče na primer 60m v 8.6, pa tudi v . višino lahko preskoči 135 centimetrov. Za svoje odlične rezultate pa se mora zahvaliti ne samo svojemu talentu in veliki vztrajnosti pri treningu, ampak tudi svojemu trenerju prof. Šturmu, ki nam je tu »ustvaril« atletinjo res velikega formata. Na Institutu niso zadovoljni z njo samo kot atletinjo, amipak tudi kot študentko. Naj ome- nimo še, da je najboljša slovenska atletinja doma iz Velikega vrha na Blokah, stara pa je 21 let. Sliko'o novi rekorderki naj dopolnimo še z nekaterimi statistič- nimi podatki. Da pomeni rezultat 13.89 nov jugoslovanski rekord (4 centimetre boljši od prejšnjega, ki ga je držala Rad psa vi j e v iče v a), smo že omenili. Zanimivo pa je poudariti. da ima le 6 držav na svetu sedaj boljši rekord v metu krogle od Jugoslavije. To so Sovjetska zveza (Zibi n a 16.28). Nemčija Wer-ner 15.06), ČSR (Tišlerova 14.45), Vzh. Nemčija (Ltittge 14.31), Nova Zelandija (Williams 13.96) in Poljska (Koniakovvna 13.98). Do šele j je le 25 metalk v vsej zgodovini atletike sunilo kroglo dalj od 15.89 m. To je doseglo 14 Rusinj, 8 Nemk ter po ena tekmovalka Nove Zelandije, ČSR in Poljske. Tudi po tabelah za ocenjevanje rezultatov je rezultat Usenikove mnogo vreden. Le 2 rezultata v jugoslovanski atletiki (Babovič 11.3 na SO m ovire in Matej 47,09 v disku) sta boljše ocenjena od rekordnega rezultata Usenikov e. Na koncu še lestvica najboljših metalk krogle na svetu v letos nji sezoni: K rudarskemu prazniku in 28ffi-letnici obstoja zagorskega rudnika čestita vsemu prebivalstvu Zagorja LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE ZAGORJE 08 SAVI Naši atleti gostujejo v Nemčiji Del jugoslovanske moške atletske reprezentance, ki je nastopila v Augsburgu in Oslu, še nastopa na mednarodnih tekmovanjih po Nemčiji. Nekateri najboljši atleti so nastopili v Berlinu, kjer je tov. Stanko Lorgar zmagal na 110 m ovire s 14,6 pred Nemcem Steine-som. ki je dosegel isti čas. Mladi skakalec ob palici Lukman se je zopet popravil za 2 cm in z rezultatom 4,12 m osvojil drugo mesto za tekmovalcem Vzhodne Nemčije Preusgerjem 4,20. Odlični rezultati so bili doseženi v teku na 1000m, kjer je tekel Nielson (D) 2:20,5, Lueg (Nem) 2:20,8, Laurenz (Nem) pa 2:21,0. Drugi del reprezentance je nastopil v Kolnu. Vipotnik je s časom 1:53.0 zmagal na 800m pred Nemcem Neumannom 1:53,8, Sabo-lovič pa je bil z 49,5 na 400 m d ruti za Nemcem Heisejem. — Manj uspeha so imeli naši tekmovalci, ki so nastopili na Finskem. Mihalič je bil v teku na 5000 m s povprečnim časom 14:46.2 drugi za Fincem Tuomalo, ki je tekel 14:20,2. Edino -ETO X’ Štev. 28. zmago od Jugoslovanov je dosegel Krivokapič s 45,79 v metu diska. Mugoša je bil z 1:54,2 tretji na 800 metrov. Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani zelo zanimivo atletsko tekmovanje. V drugem kolu zvezne lige za moške se bodo na stadionu ŽAK Ljubljana v Šiški srečale ekipe Dinama in Mladosti iz Zagreba, Kladiva rja iz Celja in Ljubljane ter Odreda. Ženske ekipe bodo na isti termin nastopile v Varaždinu. V Valjevu je bilo atletsko prvenstvo JLA. ki je veljalo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo ar-mijske ekipe, ki bo zastopala Jugoslavijo na troboju armijskih ekip Turčije, Grčije in Jugoslavije. Na tekmovanju so nastopili tudi nekateri znani atleti. Važnejši rezultati — 100 m: Pokorn 11,5; 400 m: Radulovič 51,1, Djordjevič 51,3; 800 metrov: Mavar 1:59,0; 1500 m: Ma-var 3:59,8; 5000 m: Vesič 16:15,0; višina: Za rol 178; daljina: Pokorn 6,72; troskok: Jovanovič 13,19; — krogla: Peruničič 13,09; disk: Rog-lič 39,01; kopje: Vujačič 51,46; 4 X 100 m: Zagreb 45,3. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa letalstva pred Beogradom in Zagrebom. ■ = m se 1. 16.00 Zibina (SZ) 2. 15.38 D oj ni kova (SZ) 3. 15.34 Tiškevič (SZ) 4. 15.20 Kazanceva (SZ) 5. 15.06 Werner (Nem) 6. 14.45 Tišlerova (ČSR) 7. 14.31 Ltittge (V. Nem.) 8. 14.05 Anhoff (Nem) 9. 13.90 Tews (V. Nem.) 10. 13.89 Usenik (J) Nekaj misli po mladinskem nogometnem turnirju naPrei S tako mladino bomo uspeli Mladinski nogometni turnir v proslavo 10-letnice športa uvrščamo med najkvalitetnejše prireditve športnega tedna, ki je za nami. Res, da je ta turnir že nekoliko odmaknjen od nas, pa vendar je vredno o njem napisati nekaj besed. V razgovoru s funkcionarjema NZS in NPL tov. Gvardjančičem Dušanom in Tasičem, ki sta nosila glavno breme organizacije tega turnirja in sta z organizacijo tudi uspela, smo ugotovili nekaj značilnosti, katere bi kot koristne napotke naši klubi lahko uporabili v svojem bodočem delu. Zaključek prvenstva v celjski nogometni podzvezi Breličani najboljši Prvenstvo Celjske nogometne pod-zveze je zaključeno. Prav v zadnjih kolih se je razvila najinteresant-nejša borba za prvo mesto, za katerega se je potegovalo več kandidatov. Osvojil ga je »Partizan« iz Brežic pred najnevarnejšim konkurentom ŽŠD Celje. Če bi imeli Celjani morda nekoliko več sreče in če bi premagali »Partizana« iz Konjic, potem bi bil položaj obraten in Brežičani se s tem naslovom ne bi mogli ponašati. Lestvica ob zaključku prvenstva je takale: ŽŠD Celje 12 6 4 2 37:22 16 12 7 2 3 23:19 16 12 5 4 3 22:13 14 12 6 2 4 32:22 14 11 4 2 5 22:19 10 11 3 1 7 32:30 7 12 1 5 8 11:54 5 Usnjar (Š) Dobrna (T) Ta lestvica pa še ni dokončna, ker morata odigrati med seboj tekmo še Dobrna in Usnjar, zlasti pa še zato, ker je bilo proti verifikacijam tekem ŽŠD Celje vloženih več protestov zaradi tega, ker je nastopal v moštvu Celja plačan trener. Kolikor bodo ti protesti ugodno rešeni. se bo vrstni red na lestvici nekoliko spremenil, kar pa ne bo vplivalo na končni plasma »Partizana« Brežic, ki je zasluženo osvojil prvo mesto. V začetku je prišlo sicer do majhne zmede zaradi prevelikega števila udeležencev, toda vse do konca je turnir dobro potekel. Sicer so bili termini tekem prepogosti, saj so morali mladinci v dveh skupinah odigrati tri tekme v treh dneh zaporedoma, kar se je seveda odražalo tudi na utrujenosti igralcev, toda za to so bili pač objektivni pogoji. KVALITETA MOŠTEV ZELO DOBRA Poleg tehnično zelo dognanih mladinskih enajstoric Vojvodine, Spar-taka in Lokomotive, so enakovredno merilo svoje moči mladinci Odreda in Ljubljane, pa tudi mladi Rudarji čeprav so bili slednji telesno precej šibki in glede tega niso bili dorasli svojim nasprotnikom. Kolikor so bili gostje iz drugih republik tehnično popolnejši, toliko so nadoknadili domači z borbenostjo. Žal smo' opazili pri nekaterih, zlasti pri Braniku, manj kvalitete, kar pa gre hkrati na račun tega, da sta Branik in Maribor tik pred ljubljanskim turnirjem odigrala več težjih tekem na turnirju v Mariboru. Pa vendar, videli smo dovolj lepih potez in duhovitih akcij mladih nogometašev. To so zlasti pokazale tekme med -Vojvodino in Lokomotivo, med Odredom in Spartakom ter Spartakom in Rudarjem. Skratka, s kvaliteto turnirja smo bili zadovoljni, le žal, da tega niso spoznali gledalci, ki so v skromnem številu obiskovali tekme. Nekdo pa je le od tega imel korist. Mladinsko nogometno moštvo Odreda, ki je na tunnirju v počastitev 10. obletnice osvoboditve osvojilo prvo mesto in prejelo lep pokal NZS, je s svojim znanjem in prikazano igro navdušilo vse poznavalce nogometa. V moštvu je nekaj izrazitih talentov, ki se bodo lahko razvili v prvorazredne igralce. Torej, bodočnost slovenskega nogometa le ni tako črna... seveda, če bomo znali to mladino pravilno usmerjati in vzgajati. 20 let v s&už&i piŠčaike Tesno povezani z našim nogometnim športom so seveda tudi odločujoči činitelji na posameznih tekmah, ki mnogokrat kujejo usodo moštvom v raznih srečanjih — nogometni sodniki. Gledalci, pa tudi igralci, so včasih z njimi zadovoljni, včasih tudi ne, mnogokrat je morda odločilen pri tem tudi izid srečanja o korist tega ali onega moštva. Za to islužbo« se je pred 20 leti odločil tudi znani športni delavec Emil Erlicli, ki ga že več let poznajo ljubitelji nogometa po vsej naši državi. Prav letos praznuje svoj 20-letni jubilej aktivnega sodniškega dela in še vedno ga uvrščamo med najboljše sodnike, ki so, posebno v naši republiki, precej redki. Nekdaj je bil aktiven nogometaš in je začel svojo nogometno kariero leta 1924 kot 14-letni ju-nior pri takratni Iliriji. Nato je prešel k nogometnemu klubu Hermes, kjer je igral do 28. leta in tako zaključil svojo kratko dobo igranja, ko je bil teže poškodovan na neki tekmi. Z delom pa ni prenehal, ampak se je vključil v svoj klub kot funkcionar. Nekaj let kasneje pa se je odločil za sodniški poklic in leta /935 položil sodniški izpit. Vse do okupacije je bil v »službi« piščalke, v času NOV, ko je pri nas prenehalo športno življenje, pa se je tudi on nehal udejstvovati. Kot zavednega Slovenca ga je okupator interniral, po osvoboditvi pa se je spet vključil v sodniške vrste. Že leta 1946 je začel sodili zvezne ligaške tekme ter prav uspešno debutiral na ligaški tekmi med beograjskim Metalcem in sarajevskim Železničarjem v Beogradu. Odslej dalje je sodil različne tekme, katerih izbirka«, danes presega že številko 600. Tovariša Erlicha smo ob njegovem jubileju vprašali, kaj meni d našem sodniškem kadru. Njegovo mnenje je, da je številčno in kvalitetno precej šibak in bi zato morali iskati sodnike med nekdanjimi nogometaši, ki imajo dovolj izkušenj v svojem aktivnem delu. Ob 20-letnem jubileju želimo tov. Erlichu, da bi tud' o bodoče uspešno opravljal svoje dolžnosti na zelenih igriščih o korist našega nogometa. Z Veseljem ugotavljamo, da je večji del gledalcev sestavljala mladina, ki je na tem turnirju lahko precej pridobila. DISCIPLINA VZORNA Turnir ni bil ocenjevan samo po tehničnem znanju in rezultatih, doseženih na tekmah, temveč po tem, kako so se posamezni igralci vedli na igrišču. Pri mladih igralcih smo . videli veliko mero discipline, predvsem pri »Ljubljani«, ki je tudi prejela pokal kot najbolj disciplinirano moštvo, hkrati pa še pri Vojvodini, Rudarju in Braniku. Le nekaj je motilo. Odred in Vojvodina nista imela zdravniško pregledanih igralcev, kar vsekakor spada k disciplini. Prav tako pa se nekateri funkcionarji posameznih klubov niso znali pravilno zadržati na igrišču. Nasprotno pa moramo tokrat izreči priznanje sodnikom, ki so zadovoljivo opravili svojo dolžnost in dodali k uspehu turnirja svoj delež še s tem, da so tekme sodili brezplačno. Kot zanimivost turnirja moramo omeniti še to, da sta Odred in Ljubljana dokazala, da po svoji igri prav nič ne zaostajata za klubi iz drugih republik in smo torej tu prišli na enakovredno raven z mladinci Spartaka, Vojvodine in Lokomotive. Še celo več, mladinsko moštvo Odreda se je pokazalo v najlepši luči ter zasluženo osvojilo naslov prvaka in pokal, ki ga je podarila NZS. Med posamezniki pa smo opazili nekaj izrazitih talentov, kot Gabrovška, Permeta in Šlamber-gerja pri Odredu. Zupančiča, Markiča pri Ljubljani in Jordana pri Rudarju. Kaj nam torej narekuje ta turnir? Mladini nudimo še več takšnih priložnosti za nastope, kolikor se ne bi spremenil sistem prvenstvenega tekmovanja, seveda s popolnejšim sporedom, da se ne bi mladinci preveč utrujali, hkrati pa pre- , skrbim-o tej mladini dobro strokovno vodstvo, to je trenerje, ki bodo ' znali mladi rod pravilno usmerjati za bodoče odgovorne naloge. Morda je odgovor na vprašanje, kako dvigniti kvaliteto slovenskega nogometa, že tu. Mladinci so nam namreč pokazali, da znajo dobro obvladati žogo in biti disciplinirani, manjka jim le še izkušenj, ki pa jih laliko v doglednem času prido- C bijo. Nihče torej ne more zanikati, da Slovenci nimamo bogatega rezervoarja, ki ga lahko s pametno politiko zelo koristno uporabimo. Ali ne bi bilo lepo, če bi čez nekaj let videli nastopati v prvenstvu prvih moštev današnje kompletno mladinsko moštvo Odreda! To bi bila pač zavest, da je bila vzgoja teh mladincev pravilna. Sicer nekaj tega opazimo že danes pri Odredu in Ljubljani, pa vendar smo šele na pol poti. Ne glede na vse to, lahko trdimo, da nas je ta mladinski turnir ugodno presenetil in nam dal novo upanje, da bomo razmere v našem nogometu lahko izboljšali, če bomo znali pravilno in pametno ravnati z mladino. Tone Bančič nMIZnltcnis Tekmovanje za »Poletovo« namiznoteniško nagrado Hlebi brez konkurence Namiznoteniška sezona je pri kraju. Spet je za nami leto zanimivih borb za »Poletovo« namiznoteniško nagrado. V vsej sezoni je zbralo 22 igralcev 577.5 točke. Zmagal je z velikim naskokom Hlebš, ki je že ob začetku sezone pokazal, da letos resno računa na prvo mesto. Tokrat smo upoštevali še rezultate republiškega turnirja v Kranju, ki je bil zadnja letošnja prireditev. Pri naknadnem pregledu smo ugotovili, da smo uspeh Hlebša in Kocjana na državnem prvenstvu v Ljubljani ocenili premalo, in srno zato obema prišteli še po 5 točk. Končni vrstni red: 1. Hlebš 134 2. Ahačič 65, 3. Kocjan 56, 4.—5. Jeram in Rebolj 48, 6. Petrovič 3J> 7. Ošaben 34, 8. Štrumbl 30, 9. Priča 23.5, 10. Podobnik 21, 11. Oblak D’ 12.—13. Modrijan in Tigerman j"’ 14. Uranič 10.5, 15. Teran 8.5, 16. Kosmač 6, 17. Sedej 5, 18. Levstik 45» 19. Mrgole 2.5, 20,—21. Dolenc >“ Zajc 2, 22. Antolič 1. Naša anketa o slovenskem nogometu Več klubske zavesti in medsebojneia sodelovanja Izšla bo knjiga »Orientacijski spori” »Naj še jaz vtaknem svoj nos v problem, ki je povzročitelj mnogih debat in prepirov, torej, v problem slovenskega nogometa. Niisem kakšen »strokovnjak« alj zagrizen navijač enega ali drugega kluba, temveč vedno gledam igro ali razmere v klubu realno in kritično takšne, kot so. Razmere v nogometu so se v zadnjih letih, posebno če jih primerjamo s predvojnimi, temeljito izpremenlle, in to v negativnem smislu. Nekoč je slovenski nogomet igral mnogo vidnejšo vlogo v zveznem merilu kot danes, in to brez vsakih poizkusov zbiranja igralcev v reprezentančni klub republike in brez vsakršnih »neama terskih« oblik in plačevanja igralcev. Klubska zavest, ki je bila nekdaj gonilna sila za pot k uspehom, je danes lastna le še nekaterim začetnikom. Cim pa nogometaš nekoliko bolj. zaigra, se že ima za »zvezdo« in mu je cilj le še paradiranje in prestopanje iz kluba v klub pod geslom »Kdor da več«. jo danes, ko bi en klub drugega najraje utopil v žlici- vode. Popolnoma drugačen je primer Dalmacije, kjer klubi nesebično pomagajo Hajduku in je za klub in vsakega igralca čast, če lahko igra v Hajduku. Pri nas v Sloveniji je bilo tudi v drugih športih dosti poizkusov sodelovanja med klubi, toda v vnajveč primerih se je vse klavrno končalo. Zato pa danes Slovenci v zveznem merilu v marsikaterem športu ne držimo več tistih pozicij ali celo primata, kot smo ga pred vojno. Mnenja sem, da bi bilo treba nuditi več vzgoje najmlajšim po klubih in da bi bilo nujno odstraniti iz vodstev klubov tiste ljudi, ki s svojim delom zavirajo napredek klubov, čeprav se trkajo na prša, da so oni vse v klubu. Če pa že hočemo Slovenci imeti na vsak način predstavnika v I. zvezni ligi, potem bi moral; vsi skupaj podpreti klub, ki je trenutno temu cilju najbližji in teimu nesebično pomagati, od njega pa zahtevati, da dostojno re-p rez en ti ra slovenski nogomet v družbi najboljših.« Pavčič Janez V kratke«! bo založba »Polet« izdala novo knjižno delo »Orientacijski šport«. Ta knjiga bo dober priročnik za organizacijo tekmovanj v orientacijskih pohodih. Kot je znano, se je orientacijski šport po švedskem vzoru pri nas že zelo udomačil in so redki športni dnevi v šolah, da ne bi bil v program vključen tudi orientacijski pohod. Že leta 1953 je bil na seminarju učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v Celju vključen orientacijski pohod v program šolske telesne vzgoje. To panogo smo doslej propagirali tudi na več tečajih, tako na primer na tečajih osnovnošolskih učiteljev v Rovinju, in sicer z namenom, da bi se ta šport razširil ne samo med mestno, marveč tudi med vaško mladino, ki ima še več možnosti za izvajanje tega zdravega in koristnega športa. Za množičnost orientacijskega športa pa so premalo samo tečaji, potrebna so tudi pisana navodila, ki jih bo dala prav omenjena knjiga. Zato bo ta knjiga, ki so jo napisali tov. Pišljar Stane, Serpan Edi in Ulaga Drago, dragocen pripomoček vsej naši srednješolski mladini,. vsem obveznikom predvo-jaške vzgoje, prav tako pa bo dobro služila tabornikom, planincem, pripadnikom »Partizana« in vsem tistim, ki prirejajo taborjenja v prirodi in lahko slednja združijo s koristnimi orientacijskimi pohodi. ČEŠKA ŠOLA najuspešnejša Popolnoma razumljivo je, da igralec, katerega je vzgojil neki klub in ki potem prestopi v drugega, ne more igrati res s srcem, posebno pa ne, če prestopi večkrat in dobi za to tudi kakšno »podporo«. Tedaj pač ne moremo govoriti več o klubski zavesti. Vse, kar je bilo doslej pisanega o odnosih slovenskega nogometa z NZJ, ki ima brez dvoma precejšnji delež, da so razmere v našem nogometu take in da Slovenci nimamo predstavnika v zvezni ligi, bolj ali manj drži, popolnoma zgrešeno pa bi bilo, vse naprtiti NZJ. Razmere v naših klubih, njihovi medsebojni odnosi, »kap ran j e« igralcev, to je v?e prej kot v skladu z našo športno in socialistično moralo. Zelo radi se odgovorni ljudje po klubih izgovarjajo, da se le s takimi načini lahko dvigne kvaliteta nogometa, da to delajo tudi v drugih republikah in slično. To drugo povsem drži in tu bi moral reči svojo odločilno br do najvišji nogometni forum v državi in prekiniti z »neamateri-zmom«. Treba je jasno povedati: »To je amaterski nogomet, to pa profesionalni,« ne pa govoriti o neamaterizmu, ko vsakdo dobro ve, da je to le drug izraz za profesionalizem. Popolnoma razumljivo je, da bi kvaliteta jugoslovanskega nogometa padla, če bi bila povsem na amaterskih osnovah, zato je treba reči .besedo o profesionalnem nogometu pri nas. Tako se bomo izognili marsikateremu škandalu in dolgim reiskovalnim postopkom zoper klu-e in posameznike. Ob eventualnem prestopu igralca iz kluba v klub naj bi nagrado zanj prejel klub, ne Pa igralec, ki prestopa. To bj bil pač edino primerni način ob prestopanju in ne bi vzbujal hude krvi, klubi pa bi celo imeli od tega nekaj koristi. Amaterski klubi pa naj ostanejo res amaterski in tu naj se vzgaja zdrav kader mladih nogometašev z vsemi dobrimi lastnostmi pravega športnika. Poglavje zase pa je mnenje nekaterih, ki se še vedno zavzemajo za tako imenovani reprezentančni klub naše republike, kjer bi se zbirali vsi najboljši igralci iz ostalih klubov. Ta poizkus je bil delno že izveden, toda kot vemo, ni bilo dosti kruha iz te moke. Nemogoče je Vzdrževati reprezentančni klub pri odnosih med našimi klubi, kii velja- Tudi evropsko prvenstvo v odbojki je za nami. Član državne reprezentance Vlado Skerbinjek nam je že v eni prejšnjih številk poslal pismo iz Bukarešte, kjer je popisoval začetne borbe z letošnjega evropskega prvenstva. Pred nekaj dnevi pa se je vrnil domov in nam napisal še nekaj podrobnosti s tega šampion ata. Za nami je 4. evropsko prvenstvo. Romunskemu občinstvu jn vsem sodelujočim ekipam so ostali nepozabni spomini na eno na j lepših in uspelih tekmovanj v zgodovini odbojke. V Bukarešti so se tokrat prvič zbrala v polnem številu vsa najboljša evropska moštva. Medsebojna srečanja finalistov so bila demonstracija vrhunske odbojke, nepozabnih borb najboljših odbojkarjev v Evropi. Prognoze o favoritih so se iz dneva v dan podirale, presenetljivi izidi tekem so spreminjali položaj na vrhu lestvice in šele zadnji dan je padla kocka. Cehi so s prepričljivo zmago nad Bolgari razorožili svojega zadnjega tekmeca. V slogu šampiona... Cehi so že v začetku veljali za favorite. V predtekmovanju so naravnost neusmiljeno odpravili vsa moštva. Proti Avstrijcem so dosegli svojevrsten rekord: v treh nizih so jim dali vsega le tri točke! Tudi v finalu jim nihče ni mogel do živega, razen Rusov, ki so jih nepričakovano porazili, kar bi jih tudi lahko stalo prvenstvo. Toda že drugi dan se je položaj spremenil, ko smo Jugoslovani prepričljivo premagali SZ in s tem Cehom »vrnili« možnosti za prvo mesto. V preostalih tekmah z Bolgari in Romuni Čehi niso imeli težkega dela. Edino mi smo se jim dovolj dobro postavili po robu. Tako so Cehi zasluženo osvojili na j višjo evropsko trofejo. Kakšne so odlike njihove šole? Neprekosljiva tehnika lovljenja in odbijanja žoge, čista prstna igra in odličen blok. N&pad v muogočem zaostaja za temi vrhunsko izpopolnjenimi elementi. Najboljši njihov tolikač je 196 cm visok Tesar. K kor ga ni videl igrati, bi mu težko prisodil, da je odbojkar. Zaradi svoje ogromne po-stave in navidezne okornosti smo ga klicali »mamut«. Po učinkovitosti za njim prav nič ne zaostaja manjši (175 cm) Musil, ki je tudi najboljši igralec v polju. Na svoj način je izstopal Schvvarz-kopf. Večino žog je z neverjetno preciznostjo plasiral vedno v prazni prostor nasprotnikovega polja. Bil je eden glavnih nabiralcev točk z,a češko m-oštvo. Schwarzkopf je bil najin teligentnejši igralec na prvenstvu. V splošnem pa češka igra zaradi svoje navidezne okornosti povprečnemu gledalcu ne ugaja. Čehi so razen v tekmj s SZ redko navdušili občinstvo. Preizkušnja dveh šol 'V najlepši tekmi prvenstva med Rusi im Cehi sta se srečala dva sistema, ruski, skoraj brutalno ofenziven, jn češki, mehak, z nenavadno obrambno tehniko in preciznostjo. Rusi so v prvem in drugem nizu igrali brez primere! Očividno je bilo, da so s to igro prekosili same sebe. Po drugem nizu niso več Posnetek s tekme CSR : SZ. Na sliki vidimo, kako visoko so se odrinili igralci ob mreži vzdržali začetega tempa in šele v petem se je razvila enakovredna borba, v kateri so imeli Rusi več sreče in so odločili tekmo v svojo korist. Takšno igro redkokdaj vidimo. To je bil višek športnega užitka! Rusi so od začetka z neza-držanim tempom nizali točko za Piše Vlado Skerb njek točko. Brez napake in daleč najboljše je uspeval njihov napad. Vsak igralec je prikazal serijo udarcev, prj tem je bila leva roka povsem enakovredna desni. Skoraj polovico točk so dosegli s tolčenjem čez glavo. Po preciznosti jn jakosti ti udarci prav nič ne zaostajajo za direktnim tolčenjem, imajo pa to prednost, da se jih teže blokira. Blok navadno prehiteva. V fantastičnem skoku, hitrosti in moči udarcev, združenimi z lepim slogom, je vsa skrivnost ruskih igralcev. Njihova igra na mrež; je prava paša za oči. Njihova slabša stran je obramba. Medtem ko je staro »pariško« moštvo dosledno izvajalo tehniko mehkega lovljenja, to je izpadanje na hrbet, smo danes videli, da Rusi nimajo povsem opredeljenega načina obrambe in da prepuščajo lovljenje ostrih žog bolj individualni iznajdljivosti. V njihovem moštvu so z izjemo Reve, ki je še vedno odličen igralec, same mlajše moči, strokovnjaki pa jim pripisujejo veliko bodočnost. Čez leto dni bodo na svetovnem prvenstvu v Parizu najresnejši kandidati za prvo mesto. Vsa ostala moštva lahko bolj ali manj opredelimo med ekstrema ruske in češke sole. Bolgari dajejo glavni poudarek K 1 cen ju prvih žog iu podajani v skokih, pri čemer cesto uspešno prevarajo nasprotnikov blok. Pri Romunih ni bilo opazit; skoraj nič specifičnega. Karakteristika našega moštva pa je silna in zanesljiva igra na mreži, bolj slaibo serviranje in sorazmerno slaba obramba. Glavna slabost — premalo psihične pripravljenosti Jugoslovani smo se po 4-letni rivaliteti s Francozi znašli tako rekoč kot strela z jasnega v sredi Brez lepila in brez Fortune Reportaža s tekme Slovenija : BiH Pričelo se je s cvetlicami. To je vedno slab znak. Posebno pri nogometu. Kadar vidim, da si nogometaši med seboj poklanjajo cvetlice, vem takoj, da na tisti tekmi ne bo šlo vse v redu. No. slovenska reprezentanca je bila že v neredu še pred cvetlicami. Srbski »djuveč« je sicer dobra jed, čeprav vsebuje lepo mešanico jestvin. Tudi konglomerat se da, kolikor mi je znano (spoznam se v tej stvari nekako toliko kakor v nogometu), še kar s pridom uporabljati, fač zato, ker so posamezni delci čvrsto zlepljeni s piima lepilom, izdelanim V tovarni matere narave. V nedeljskem slovenskem repre-zentančnem konglomeratu pa ni bilo Prav nobenega lepila. Še tistega iz enotne moke ne. In to je bilo usodno! Pa so kljub temu od časa do časa krepko pritisnili na bosanski gol. Jedaj se je vmešala v igro proslula ženska »boginja Fortuna«. fa vražja babnica je tokrat napravila z Bosanci nekorekten dogo-v°r in se vtikala v igro kar naprej iV njihov prid. Tako se je v obliki toanilca vrgla po tleh in pokvarila ydicu efekten gol. Pri nato na-"'ednji enajstmetrovki je stopila pred goimana in Bergincu tako dolgo migala z zapeljivimi očmi, da ji je (publika je videla seveda samo vratarja!) s stoodstotno natančnostjo poslal žogo naravnost v naročje. Še prej je ubogega Pandurja (da ne bo kdo mislil, da je to potomec slavnih Trenkovih pandurjev, čeprav bije po žogi prav po pandur7 s k o) prepričala, da je gol, pred katerim stoji, bosanski, nakar je z vso silo razpalil po žogi in dosegel kolosa len — avtogol. Šele ko ga je njegov klubski sotrpin Bencik sočutno prijel za glavo, se je perfektni strelec iz začaranosti prebudil in spoznal, da še ni zrel za — reprezentanco. Fortuna pa je zapletala kar naprej. Ko se je Belcer, divji, da na krilu ničesar ne opravi, preselil v sredino, in se v skoku, ki bi mu ga zavidal celo atlet Marjanovič, pognal na visoko žogo in jo preko vratarja butnil proti golu — je božanska Fortuna v naglici bosanski gol toliko odmaknila, da je šla žoga v out (tudi to sem seveda opazil samo jaz!) Ker je Bosancem še vedno pretila nevarnost, da naši izenačijo, je prebrisanka ubrala drugo pot. Spra- vila se je na režiserja slovenske enajsterice in mu zašepetala na uho, naj pošlje z igrišča dolgega Vidica. Da ima fant predolge noge in previsoko nasajeno glavo, kar škoduje skupni igri, ker so vsi drugi naši bolj majhni. Nesrečnež ji je šel na limanice, lter ni vedel, da Fortuna noče, da bi tudi v drugem delu Vidic upalil na bosanski gol, kakor je to dvakrat storil že v prvi polovici. Pri tem bi žoga le mogoče našla pot v mrežo njenih varovancev. Pri sodniku pa ni imela sreče. Ta možakar ni poznal sentimentalnosti. Ko je bosanski igralec pred lastnim golom dobrohotno pobožal žogo z roko, je strogi »nepristranski« v drugič brez oklevanja in brez priza-našan ja pokazal na belo točko. Ženska pa ne bi bila ženska, če se ne bi takoj vrgla v kontraakcijo. Hitro je slovenskim »bombarderjem« rlo-šepetalg, da niso sposobni zabiti gola iz enajstmetrovke, ker nimajo Piskar ja. Prerivali so se in mencali okoli bele točke in končno izrinili pred njo Hočevarja. Toda zaman. Fortunin trik je že deloval. Samozavest je šla k vragu. Fant je bil ves mehak in je prav nežno poslal žogo do vratarja, ki jo je s hvaležnostjo prevzel v nadaljnjo oskrbo. Da so vse omenjene akcije našega reprezentančnega konglomerata spravile publiko v ekstazo navdušenja, mi ni potrebno posebej poudarjati. Z žvižgal,nim koncertom v a-molu so gledalci po obrokih dali priznanje naši ni strelcem, kii so s svojiim blagim božanjem žoge pokazali, kako se mora pravi športnik kot domačin obnašati proti gostom. Tudi ti so v prvem polčasu bili še kar vljudni. Žogo so pošiljali daleč preko in mimo naših vrat. Bencik je v tern obdobju bravurozno in z neverjetno sigurnostjo gledal za žogo in veselo požvižgaval tisto znano »Glej, kak’ mimo gre!« Ko pa so v drugem polčasu Bosanci pozabili, aa je vljudnost najlepša čednost gostov in pokazali tisto igro »mačka in miš«, je Bencik prenehal žvižgati prej omenjeno pesem. Trikrat je pobral žogo iiz mreže, nato pa prepustil nadaljevanje pesmice Brezarju, ki jo je srečno brez napake odpel do kraja. Če bi bila Fortuna na naši strani in če bi igralci iz štirih naših vodečih, medsebojno se vroče ljubečih nogometnih društev bili povezani s čvrstim lepilom vi-granosti — potem težko Bahovcem. Da, da, ko bi ne bilo tistega neumnega če! najboljših evropskih »asov«. Začetek vsake tekme je pomenil tipanje nasprotnika. Takšna taktika se nam je že takoj v začetku maščevala. Z Bolgari smo začeli v oslabljeni po-' stavi, le z majhnimi izgledi na uspeh. Šele ko smo jih v tretjem nizu dobesedno pregazili (15:2!), smo dobili dovolj samozavesti. Brez težave smo osvojili še četrti niz, v petem pa vodili 6:1, 8:3, 13:11, naposled pa izgubili s 15:13. Tekma ni bila izgubljena v tem zadnjem nizu, temveč v prvih dveh. Za nas je bil to kljub porazu uspeh, saj so bili Bolgari favoriti. Nesrečen »kiks« proti Madžarom, nasprotniku, ki je za razred slabši od nas, nam je pokvaril vse izglede za boljše mesto. Zmaga nad SZ, ki je dan pred tem premagala sedanjega prvaka, pomen; naš naj večji uspeh na turnirju. S to in z zmago nad Romuni, ki so v končnem plasmaju zasedli drugo mesto, lahko mirno trdimo, da smo enakovredni ali celo boljši od moštev, ki so se razvrstila za Čehi. Na evropsko prvenstvo smo prišli preveč skromni! Pomanjkanje psihične pripravljenosti je bila ena glavnih slabosti našega moštva. Toliko za danes, v prihodnji številki pa bom opisal še nekaj posebnosti igranja, o neverjetno dobro vzgojenem občinstvu, sojenju, organizaciji in podobno. (Dalje prihodnjič) Jesnice in Mladost na vrhu Prejšnjo nedeljo je bilo končano tekmovanje spomladanskega dela moške in ženske odbojkarske lige v ljubljanski coni. Pri moških je brez težav zmagala mlada ekipa nadarjenih igralcev z Jesenic, ki je tudi v jesenskem delu edini favorit za osvojitev prvega mesta — torej kandidat št. 1 za vstop v hrvatsko-slovensko ligo. Pri ženskah je prav tako brez težav zmagala ekipa Mladosti iz Kranja, ki v tej ligi letos prvič nastopa. Čudi nas relativno slab plasma ženske ekipe Papirničarja iz Vevč, ki se je že lansko leto potegovala za naj višji naslov in s tem za vstop v hrvatsko-slovensko ligo. Jesenski del te lige se prične konec avgusta. Lestvica — moški: Jesenice Prešeren Olimpia II. Grafičar Poštar Vrhnika ŽOK Ljubljana Elektra Nova Gorica 8 8 8 8 8 8 II. 8 8 8 24:10 19:15 16:16 17:18 15:17 15:17 16:16 6 15:18 6 11:21 16 10 8 8 8 8 6 4 4 Lestvica — ženske: Mladost (K) Jesenice Papirni čar Vrhnika Grafičar ZOK Ljubljana II. 550 15:3 5 3 2 11:7 532 13:8 5 2 3 7:10 5 14 6:13 51 4 3:13 10 6 6 4 2 2 DELAVKE, VAJENKE, USLUŽBENKE DIJAKINJE IN ŠTUDENTKE Vabimo Vas da se kot aktivne rokometašice vključite v naše vrste. Prt j a vite le lahko vsak dan v društveni pisarni ŠD Odred, Ljubljana, Kidričeva ul. 9 (bivša Gajeva ulica — Gajev hram) med 9. in 14. ter 17. in 19. uro. Dobrodošle ste vse, ki ste se že ali se sploh še niste bavile s športom, imate pa veselje do športnega udejstvovanja. Skrbite za svoje zdravje, moč, odpornost in delovno sposobnost! Skrbite za to, da bo vaše telo vedno prožno in mlado! Rokomet spada med fiziološko najbolj zdrave športne igre. Redni treningi se bodo pričeli v torek, 23. avgusta t. 1. ob 17. uri na stadionu Odreda. Redne in. disciplinirane rokometašice prejmejo opremo. Rokometni klub Odred Ljubljana LETO XI Štev. 28. Doslej najmočnejša udeležba - Prihodnjo nedeljo bo Zagreb lahko pozdravil številne tuje in domače kolesarje, ki se bodo zbrali na startu za prvo etapo tradicionalne dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. Priprave za to dirko so bolj ali manj p-ri kraju, potrebno je rešiti le še nekaj tehničnih vprašanj okoli sestave naše državne reprezentance Doslej so prijavili poimensko udeležbo Angleži, Belgijci, Bolgari, Danci, Nizozemci, zanesljivo pa bodo prijavili svojo udeležbo še Italijani in tudi Avstrijci. Če k tem prištejemo še jugoslovanske tekmovalce, ki bodo nastopili v kar največjem številu, potem bo po vsej verjetnosti odpeljalo s starta v Zagrebu okoli 100 tekmovalcev. Seveda težko bi bilo pred dirko napovedovati karkoli. Poznamo sicer nekaj tekmovalcev iz prejšnjih let, kakor Belgijca Wullenwebra, Nizozemca Schoenmakersa in Geli-secna, pa morda še nekaj drugih tekmovalcev, medtem ko o vseh ostalih ne moremo prav ničesar reči, razen morda toliko, kolikor poznamo njihove rezultate z drugih dirk po Evropi. Kdor pobliže pozna moči posameznih narodov, bo vedel tudi to, da so med letošnjimi udeleženci velike dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« nedvomno največji favoriti Bolgari. Že po dirki »Po Egiptu« in na znani mednarodni mirki »Praga—Varšava« so bili Bolgari ves čas v ospredju in so s svojo odlično taktično in tehnično vožnjo dokazali, da se po pravici uvrščajo med najboljše kolesarje sploh. Prav dobro poznamo Todo-rova, za katerega pravijo, da zna presenetiti, in sicer takrat, ko od njega to najmanj pričakujejo. Zato bo velika naloga posameznih dirkačev te ali one narodnosti slediti bolgarskim kolesarjem v pravilnem trenutku, kajti sicer bodo Bolgari brez prave konkurence privozili v cilj. Seveda so to samo prognoze na papirju. Kot rečeno, ne poznamo Angležev in večine Belgijcev, Dancev in Nizozemcev, zato bo treba počakati vsaj prve dni dirke. Takrat pa bomo že lahko govorili o sposobnostih in odlikah tega ali onega posameznika ali tudi nacionalnega moštva. Jugoslovani smo v precejšnjih škripcih. Pravkar se je končala dirka »Okoli Avstrijec kjer je sodelovala naša prva garnitura. Kakor je znano; naš najboljši dirkač Petrovič ni prišel na cilj, ker se je med dirko poškodoval. Zvezni kapetan Ljubič namerava sestaviti dve reprezentanci. A reprezentanco naj bi sestavljali Varga, Petrovič, Jugo,. Ješič, Della Santa, B-ekipo pa Vuksan, Golič, Bergant, Bajc in Kolevski. Težko je danes reči, kaj premorejo naši posamezniki, čeprav smo precej skeptični prav za- Bolgari favoriti? radi neuspele dirke »Okoli Avstrijec. Te dni se vsi ti tekmovalci pripravljajo v Karlovcu pod strokovnim vodstvom, 14. julija pa se morajo vsi javiti v Zagrebu zveznemu kapetanu. Razen nekaj»znan-cevc, v naših reprezentancah ne bo ravno bleščečih imen. Kljub temu pa smo prepričani — če bodo vsi dirkači disciplinirani, borbeni in požrtvovalni in če ne bo vmes kakšne izredne smole — da lahko z optimizmom gledamo tudi na zaključek dirke. Poleg dveh reprezentanc Jugoslavije pa bodo tudi posamezne republike skušale sestaviti svoje republiške reprezentance. Kakor nam je znano, bo Slovenija po vsej verjetnosti imela dre moštvi. Pod vodstvom tov. Uršiča se pripravljajo v Kranjski gori naslednji tekmovalci: Žirovnik, Božnik, Vižintin, Sitar, Piciga, Zanoškar Silvo, Žižek. Brajnik, Curk in Podmilščak, Ob zaključku kratkotrajnega treninga bo trener Uršič sestavil I. in II. moštvo Slovenije. Kakor vidimo, med tekmovalci ni nadarjenega Valanta, ker ima zlomljen prst in sploh ne bo mogel nastopiti. O progi sami ne bi znova govorili, ker je bilo o tem že precej zapisanega. Proga bo dolga 1397 kilometrov in je od lani podaljšana za dve etapi, tako da bo start v Zagrebu., cilj pa v Beogradu. — Največja preizkušnja bo za vse dirkače kot ponavadi znani Vršič, kjer bo pravzaprav po vsej verjetnosti že padla odločitev. V marsičem pa bodo tekmovalci tudi na boljšem kot v prejšnjih letih. Naše ceste so na splošno asfaltirane in dobro pripravljene, kar pa seveda ni popolno jamstvo, da bi zaradi tega odpadle običajne okvare. Francoski smučarji za Gortino Francoska smučarska zveza je že določila/svoje alpsko moštvo, ki bo zastopalo Francijo na zimskih olimpijskih igrah v Gortini. Takole so Francozi sestavili svoje zastopstvo — moški: Bon-lieu, Duvillard, Pasquier, Perret, Simond, Collet, Vuarnet in Cacon; ženska: Agnel, Thioliere, Neviere, Leduc, Breaud in Banlieu. Cez mesec dni bodo imeli ljubitelji nogometa na Nizozemskem priložnost prisostvovati prvim tekmam nogometnega prvenstva Nizozemske za ženske. Letos bo tekmovalo 14 ekip, razdeljenih v dve skupini. Nogometašice bodo igrale svoje tekme dvakrat po 30 minut. Na kolesarski dirki »Tour de France« lahko včasih vidimo tudi takšne »idilične« prizore: »'.kolesarji so se naveličali ostrih borb in za ne-minut sklenili »premirje«, da se ob morski ,jali nekoliko umijejo in osvežijo. Jt Rekordi $o lepi, a študij je važnejši pravi svetovni rekorder RAFER JOHNSON Komaj mesec dni je pre-teklo od tl. junija, ko so vse svetovne agencije pošiljale v svet senzacionalno vest: »Nov svetovni rekord v deseteroboju... Johnson je zbral 7983 točk!« A Tudi za atletske strokovnjake je bila ta vest nekoliko presenetljiva, saj ni nihče pričakoval, da bo mladi deseterobojec že — lahko bi rekli — s prvim poizkusom tako obilno premagal rekordno znamko. Oglejmo si torej novega »kralja atletov« Ra-ferja Johnsoha! Zamorček zagleda svet 19 let je minilo, odkar, je na majhni farmi v Hillsborou v Te-xasu zagledal luč sveta drugi otrok: Johnsonovih, ki so ga krstili kasneje za Raferja. Mali zamorček ni imel priložnosti, da bi natančneje spoznal življenje na deželi, saj se je družina kmalu preselila v Kings-burg, kjer je dobil oče Johnson zaposlitev v neki tovarni. Mali Rafer je rasel in kmalu je bil sposoben za šolo. Tam .se je prvič srečal s športom in tudi ž atletiko. Že v srednji šoli je spadal med najboljše športnike in največ veselja je kazal za tek čez visoke ovire, pa tudi v košarki je kmalu postal mojster. Preteklo jesen je uspešno zaključil svoj srednješolski študij in odšel študirat na kalifornijsko univerzo v Los Angelesu. V »gojišču« rekorderjev Kalifornijska univerza je znana predvsem po tem, da je dala atletiki že celo vrsto svetovnih rekorderjev in olimpijskih zmagovalcev. Tudi Johnson je torej prišel v roke najboljšim ameriškim trenerjem in ti so kmalu spoznali, da mladi Johnson ni samo odličen v posameznih disciplinah, kot v teku na 120y z ovirami, skoku v daljino in sprintu, ampak da ima mnogo talenta tudi za najtežjo atletsko disciplino — deseteroboj. Za mladega Raferja se je začelo resno delo. Na eni strani študij, na drugi pa trening. Po letu dni dela na »rekordni« .ETO XI Štev. 28 univerzi ic dosegel tako tu kot tam lepe uspehe. Prvi svetovni rekord Jeseni 1934 je Johnson prvič nastopil v deseteroboju in brez kakršnekoli specialne priprave dosegel 10. rezultat vseli časov z nekaj nad 7000 točkami. Letos je imel za seboj točno leto dni priprav pod vodstvom Craiga Dixona, pred leti enega najboljših tekačev preko visokih ovir na svetu, sedaj pa odličnega trenerja. Kljub temu pa Johnson in Dixon pred začetkom tekmovanja nista računala na to, da bi lahko padel odlični Mathiasov rekord. Po prvem dnevu pa je Johnson zbral toliko točk, da je že lahko začel stegovati roko po svetovnem rekordu. Ključna točka rekordnega poizkusa je bil gotovo tek na 1500 m, ki je veljal pri Johnsonu za najšibf-kejšo točko. Po 9 napornili disciplinah je bil Rafer že zelo izmučen. Toda njegov trener Dixon je bil stalno okoli njega, mu prigovarjal in ga bodril. Kar naprej ga je opozarjal, da mora teči vsaj 5:18.0, pa bo vpisano njegovo ime v rekordni listi. Skromni Johnson pravi sam o zaključku rekordnega deseteroboja ^takole: »Na 1500 m sem slab. Zato sem tekel pač tako hitro, kolikor sem le mogel. Izmerili so mi čas 5:01.5, kar je bil daleč najboljši čas, kar sem jih kdajkoli dosegel. Spočetka kar nisem verjel in sem mislil, da so se sodniki zmotili. Šele ko so po zvočnikih objavili, da sem dosegel nov svetovni rekord, sem nazadnje le verjel in se seveda zelo veselil.« Študij mu je najvažnejši Johnson študira stomatologijo in to prav resno, ne tako kot nekateri drugi vrhunski športniki, ki so vpi- sani po ameriških univerzah samo zaradi štipendij, ki jih dobivajo zato, ker so odlični športniki. Posebno pazljiv je Rafer seveda takrat, ko posluša predavanje o tem, kako vpliva prehrana na telo. »Ne jem ničesar takega, kar bj mi lahko škodovalo, seveda se tudi alkohola in nikotina izogibam. Jem mnogo, in to predvsem zelo hranilne snovi, ne da bi se pri tem moja teža kaj spremenila.« Vitki, toda kljub temu mišičasti črnec je danes visok 190 centimetrov in težak 86.5 kg. Vse kaže, da bo še za kakšen cm zrasel. pa tudi svojo težo bo lahko povečal in posledica bodo še boljši rezultati v deseteroboju. O svojih načrtih pa pravi takole: »Na univerzi bj radi videli, da bi nastopal v moštvu rugbyja im košarke, toda to bi bilo preveč. Priprave za olimpijske igre, kjer bom nastopil v deseteroboju,. popolnoma izpolnjujejo moj prosti čas. Če bi hotel poleg atletike gojiti še kakšen drug šport, bi nujno trpel študij. Tega pa nočem. Svetovni rekordi so sicer lepi, toda dobri rezultati pri izpitih so za kasnejše življenje važnejši.« Prva čestitka od Mathiusa En« prvih čestitk k novemu‘svetovnemu rekordu je dobil Johnson od svojega prednika na prestolu »kralja atletov«, Boba Mathiasa. Dvakratni olimpijski zmagovalec v deseteroboju, ki služi trenutno vo-vojaški rok v mornariški pehoti, želi svojemu nasledniku popoten uspeh v Melbourneu. »Nisem vedel, kdaj bo Johnson podrl moj reto:d,« je bila prva reakcija Mathiasa na senzacionalno vest j* Kmgsburga. »Toda po njegovih zadnjih uspehih sem moral kar vsak dan na to računal; Veselim se skupaj z njim, moj rekord je moral prej ah slej pasti. S sistematičnim predolimpijskim treningom pa bo rekordno znamko gotovo še nekajkrat popravil.« To bi bila v kratkih besedah slika življenjske poti enega trenutno najboljših atletov na s retu, ki gotovo še ni dosegel svojega viška in br> še mnogokrat presenetil atletski svet s svojimi odličnimi rezultati. Tako je sedaj na gradilišču trbov eljskega bazena. Povsod se gibljejo roke marljivih delavcev in hitijo z delom, da bi bazen čim prej služil svojemu namenu. Seveda pa je to odvisno od tega, kdaj in koliko bodo Trboveljčani dobili denarne pomoči... Zgodbe /iz morskih globin Podvodno plavanje in podvodni lov je prav gotovo ena najmlajših, če že pe najmlajša športna panoga, ki pa dobiva vedno več navdušenih pristašev. Eni blodijo pod vodo na lovu za ribami, drugi zaradi fotografiranja, tretji samo zaradi spoznavanja podvodnega sveta. Začel se je ta nenavadni šport na francoski in italijanski obali in tam šteje več tisoč ljubiteljev morja — pod vod niča rje v. V Nemčiji imajo danes 14 potapljaških društev s 1500 člani im celo v Angliji so kljub tamošnjim hladnim vodam ustanovili tak klub. Pa tudi Avstralija in Brazilija s svojimi dolgimi obalami in tropskimi, toplimi morji sta se navdušeno zavzel; za ta novi šport. V Združenih državah je znašalo število amaterskih potapljačev-plavalcev tik po vojni komaj 500 članov, danes pa je zraslo že nad milijon; 10.000 od teh jih je tako navdušenih, da posvečajo temu športu sleherno prosto uro. Podvodno plavanje še malo ni težko. Potrebno je samo zdravo srce i:n močna pljuča. Najboljše je biti nekadilec, a posebno močnih miilšic ne zahteva. Žene se lahko ukvarjajo z njim prav tako kot moški, morda pa še bolje, kajti prirojeni sloj maščobe pod kožo jim ohranja toploto. Plavanje pod vodo ne zahteva posebne vaje, še več, niti ni potrebno biti posebno spreten plavalec. Pod morjem se nam odpira čudovit svet. Voda nais tako rahlo ziblje, da se z lahkoto vzpenjamo na strme grebene, prekoračimo bregove kot da nimamo teže in hodimo nad votlinami kot muha. Zdi se nam, da smo v svetu sanj — a vendar je to stvarnost, kj jo lahko občutimo in otipljemo. To je potapljanje v svet tišine, svet bajk, poln zanimivosti in nenavadnega. Obstajata dve vrsti plavanja pod vodo: prvi način je »cevačenje« ali spuščanje v globino z dihalno pripravo, privezano na hrbet. Večina amaterskih podvoduičarjev so »cev-karji«. Ti s: na noge obujejo gumijaste plavuti, na obraz si nataknejo masko z velikim steklenim okencem, v usta pa vtaknejo dihalno cevko in tako plavajo pod vodo, dihajo in opazujejo čudovite stvari v globini. Pri drugem načinu pa so potrebne plavati in maska, poleg tega pa še do tri kilograme težak pas svinca, ki daje ppdvodničarju potrebno težo za spuščanje v globino. Na hrbtu nosi eno do tri jeklene ali aluminijaste steklenice s stisnjenim zrakom. Tako opremljen se človek lahko potopi globoko v morje in ostane tam več ur. Doslej se največ uporablja za globinsko potapljanje aparat francoskega izuma, ki se imenuje »vodna pljuča«. Pri tem oparatu vodi iiz steklenic s stisnjenim zrakom cev v usta. Zrak vdihavamo skozi usta, izdihavamo pa skozi nos. — Kompletno opremljen pod vodni čar ima na roki kompas, globinski manometer in posebno /Vode nepropustno uro, da ve, kolitko časa lahko, ostane pod vodo. Nov; podvodni šport pa seveda ni povsem brez nevarnosti. Nepravilno uporabljena maska »cevkarjev« je povzročila že več smrtnih primerov. Tudi pri globinskem potapljanju je bilo doslej okoli 100 smrtnih nesreč, kljub prvovrstni opremi. Nekateri podvodničarji so podlegli dušikovi narkozi. 'V globini 60 m in globlje se zaradi velike količine dušika človeka loti tako imenovana »globinska pijanost«, ki ga onesposobi za vsako delo i:n napore. Francoza Mauriaca Farguesa, ki je leta 1947 dosegel svetovni rekord v globinskem potapljanju z dihalnim aparatom (120 m), so našli mrtvega, ker je izpustil cev iz ust. Nedavno je Hope Root iz Miamija dosegel globino 150 m. Tudi on se ni vrnil živ: v globinski pijanosti je pozabil odpeti svinčeni pas. Pod vodo se dogajajo nenavadne stvari: Massimo d’Asta, italijanski amater — podvodničar je z ostjo napadel veliko ribo, ki je krožila oikoli n.jega in ga ovila z njegovo lastno nylorvsko vrvico okoli vratu tako močno, da so ga kasneje našli zadavljenega. Podvodno plavanje se je pričelo v Italiji leta 1932, ko so na otok Capri prišli štirje Japonci, nataknili svoja zaščitna očala in pred očmi začudenih sprehajalcev na obali ulovili kup rib. Novi podvodni ribolov se je širiti vzdolž obale Sredozemskega morja. Francozi so ga navdušeno sprejeli, a tamkajšnji letni gost, ameriški brigadni general W. G. Ferrele, ga je prenesel v Združene države. Pionir podvodnega plavanja je — poleg Avstrijca Hansa Hassa in Francoza Cousteauoja — francoski fregatni kapetan Yves Le Prieur. Ta je iznašel praktično uporabljiva »pljuča«, s katerimi se podvodničar lahko saim poda v globino. On je tudi ustanovil klub podvodničar-jev: podrnorsko-alpsko društvo v Cannesu. Znatno število podvodničar jev se ne spušča v velike globine; večinoma ostanejo »cev.karji«. Zanima jih le lov na ribe, zato običajno uporabljajo kopja za velike, trizobe pa za -male ribe. Obstaja pa tudi bolj izpopolnjeno orožje za podvodni lov. V Braziliji so skonstruirali model z močnim zračnim pritiskom, ki predstavlja danes najmočnejše tovrstno oroižje. Z njim je Arnaldo Borges lansko leto nekaj km južno od Rio de Ja-neira ubil 285 kg težkega morskega ostreša, baje največjo ribo, ki jo je kdaj uloviti podvodni lovec. Podvodni lov je nekaterim ljudem po-sttal poklic. V Cannesu na primer se lahko dobro zasluži s trganjem školjk z jaht, vsidrauih v luki. Poleg Bretonske obale si mala skupina podvodničar jev, oprem 1 jeli ili z »vodnimi pljuči«, služi kruh Z nabiranjem železnega tovora iz potopljenih tovoTnih ladij. Za velilka podjetja se glede na ceno železa to ne bi splačalo, njim pa se, ker pri tem nimajo stroškov. Tudi nabiralci gob in biserov zaslužijo bolje, ker u, porablja jo »pljuča«. Podvodno plavanje je nedvomno med najzamimivejšimi in najlepšimi šiporti, in prav to ga je razsi-rilo po vsem svetu. V naslednjih poglavjih bomo objavili vrsto naj' zanimivejših prigod, ki so jih doživeli razni ljubitelji podvodnega lova, potaipljač; in drugi raziskovalci podmorja — šestega kontinenta. BELI MORSKI SOM Leta 1951 so trije italijanski študentje — Franco Prosperi, Carlp Gregoretti in Paolo C-avara leto dni lovili ribe ob ceyk>ns:kj obali. Lepega sončnega dne sta se Franco j1! Ca,rlo namenila posneti na filmski trak prizore iz podvodnega življenja. Napihnila sta gumijasti siplav in se podala na široko morje v upanju, da bosta morda naletela morske pse. Nataknila sta si maski :n plavuti ter zlezla v vodo. Počasi sta plavala im opazovala trop malih skuš, ki so boječe krožile okolj njiju. Nenadoma so se ribice prestrašene razpršile na vse stran1 in izginile kot blisk... Velika morska zver jih je mora-la prestrašiti; morda je križaril v bližini morski pes? , - Franco in Carlo sta se nemiri' ozirala okoli. Res sta kmalu opa' žila, nedaleč pod seboj, praven0 velikana. Zona ju je oblila ob V°' gledu na mogočno telo, ki se je 1 globine polagoma dvigalo Pr splaval« čez zapreko. Na programu je bilo 1 točk, zanimanje pa se je sto,p- njeva ,. rav do konca. Na splošno lahko rečemo, da nas je današnje tekmovanje zadovoljilo, prepričani pa smo, da bomo tudi v bodoče lahko videli več podobnih prireditev. Rezultati: Prvi parcour »Ljubljana«, ..alegorija »P«: 12 zaprek, vi, sina do '10 cm, ši ina do 120. pred-p: ■ i čas 1:40.8. — 1. Debeljak na konju Murgaš, k’ b Borec iz Maribora, 0 točk, čas 1:18.0, 2. Sonja Miiller na konju Žubor, kluib Olim-pia iz Ljubljane. 5 točke, čas 1:08.5.. . parco-ur »Kobilarna Lipica«, kategorija I.: 12 zaprek, višina do 120 cm, širina do 150 cm, predpisani čas 1:24 0. — 1. Stanko na konju Betka. 0 točk, 1:18.0, 2. Cimperman na konju Pupa, klub Ljubljana, 4 točke, 1:14.0, 3. Divijak na konju N. Reš. klub Bežigrad, 6 točk, 1:17.0. iz Splita z 265.5 točkami. Predsednik republike maršal Tito je izročil zmag0' valcu srebrn pokal, čigar notranjost J® iz čistega zlata. Drugi je bil Labud 1 Splita 115 točk, tretji »Jugo« iz Maleg Lošinja s 103 točkami. Maršal Tito je ob predaji pokala dej ah »Želim vam še mnogo -uspehov v nadau' njem delu pri dviganju tega lePe^a športa na vodi, športa, ki utrjuje dnin moralo naših mornarjev. Želim, a vas prihodnje leto na tej regati vidim v večjem številu«. Te besede so vsi °3^ vzoči pozdravili z dolgotrajnim aplav zom. Nato so predstavniki vseh društe* ki so sodelovala v regati, izročili dar*1' predsedniku Titu. Na prošnjo jadral®® se je skupaj z njimi fotografiral. Čevljarna „STORŽIC‘ VISOKO nudi lane prvovrstno športne in ročno izde-smučarske čevlje