Gospodarske stvari. Jame in jczi po vinogradili. Letos so po večib viaogradih, kder je o kopi premokra zemlja bila, saaio grude z motikarai preobračali, jib nič ae zdrobili, ia ae poravaali, češ, da se poaušijo ia zrak med grudaaii globokeje v zemljo pride. Tako sem videl aektere radgoaske viaograde okopaae. Dobro, kder se ai dalo boljše storiti, posebao če so saj grude spreobernoli ia jib ae, kakor večidel raztreseni kopači delajo, le aa pol po koacu postavljali da je vinograd na pol zelea videti; — toda pri drugi kopi gre to delo bolj doaledao ia aa taajko opraviti, ter paziti, da še se veča škoda ae aaredi s poIomasteBJem mladik, ki aam obetajo spet veseli pridelek; sicer pa trta ali trs vaako leto avojo dolžaost stori, aaj je le dostojao obdelaaa ia zračne poaioči iraa. V obče taka kop nic ae velja, ker ae tra jako alabo očedi razaih koreaiaic ia slabo okaplje, ker površaje zemlje straviao pristrižeae ae dobi, ki aiu aaj več moči v odrastek daje; le z vodo se zalije, kadar kaka ploha pride, kterib je v tib daevib več ko preveč bilo. Po takib goricab sicer voda ae odaese obilao zeraljo v doline, kakor se to aa peičeaeai svetu godi, ia kder je aov viaograd in zemlja rabla; tam je grozao gledati, kako je vzorauo po vinogradu! —Ker pa plohe aiso vsako leto, tudi take kopi ae gre priporočati. Nektere grabice se tudi vidijo jako vzdigaeae a;i spodnjib krajih, kaaior sčasoma voda zemlje naaosi, pa tadi kopači še s tera pripomorejo, da vselej do 2 črevija aiže zeraljo z aiotikaiai aiečejo, ia tako prave kratke atrmiae postanejo. Viacar vidi v teai zaslažek, da bo spet zeailjo k sepu ali eicer v grabice aosil, kar pri Bjem vcliko poiaeai, vlaatnik pa trpi brez potrebe aa fiiošnji, ako hoče dostojao grabice napeti, to je, kder so aižje ali vpadene, da jib aapolai. Zakaj zaaaoje, da se zeailje veliko aesti ue more, kerjetežka, kar pa je po ziuii zmrzaeae zaosijo, ai vredao da si obuvala trgajo, ker je otajeae skoraj komaj videti, tako je je malo, ia veadar se je dolgo aosila. Pri vsem tem pa je težaka sploh vse jedao ali zaosi zeralje dosti ali malo, dela dobro ali slabo, da \e daa miae, ia oa daiao potegae; ia takih kukavic ia slabib Miaek je žalibože le preveč aa tem grešnem svetu. — Tu je evetovati, da kopači spodajo zemljo takib vzdigaeaib grabic za 2 črevlja proti bregu mečejo, ia ker je ta prst aaj boljaa, jo k traoai spravljajo, kadar do tje pridejo, karaor so )o pometali; 8e ve, da aiorajo kopači oči s seboj imeti, ia ž ajimi ae saaio v ročko gledati, teiauč tudi aa svoje delo, da prsti na trse ae lučajo ampak v daike aaprej. To velja le od spodnjih grabic a Be od zgorajib, kder je za lirbtom sep. Ta se lahko a tako pratjo sep aasiplje ia je ai treba od iadot aositi, če kopači aiso preveč sepov razsuli ia sepaib trsov zeralje oprostili. Tudi ae svobodao globokoje raejice ali žlaki iztrebijo, ker se -tako spet skozi leto s prstjo aapolaijo ali saj vzdigaejo po deževja. Še več. Ker je že govor o Basipovaaju sepov, aaj še se to pristavi: Neki aepi so prcveč aapeti, vampasti, da se kedaj komaj boditi Biore, ia ki ae večkrat sami odleščijo in posipljejo, a zemljo pa težko ia drago od iadot viaorejec spravlja. — Kder je tako, naj ae sep poteše, kakor je treba, ia trte aa aepu osipljejo s to pratjo, ki je prav dobra. Tako bo aep aadelaa, mejice ia poti pa priličaeje. Da bo trava hitreje v zraatla, se aaj seaeaega droba, ali deteljaega seiaeaa, ali pa samo pepela potrosi. Vae to je ceaejše delo, kakor zeraljo aositi dati; zadosti kder biti mora. Viacar sicer pisaao gleda, ker drugi tako ae delaja, aaj bolj pa zato, da ae bo za čico ali praseta brž kaj kositi; veadar aaj se tolaži a tem: da si ja z delom, ko je 8ep aasipoval, tudi aekaj aovcev prislužl, ia če je potesani sep z pepelom potrosil, ob kratkem mu ozeleael bo. (Konec prihodnjič.)