ToStnina plačana t gotovini* l»®ll«MlH lfiV. 01« 1». štev. 2. V Lfubliani, dne 12. ianueria 1933. Lato XVI tlpravnlitvs ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 tlrodnlitvo ..Domovino", Itaaflova ulloa 5/IL, telefon 3122 d« 3128 Izhaia vsak tetrtek Niroialaa i> tanattr«.- CrtrtictM I W«, g«lkta« {I B!o, ccMtta« t« Na; u lat-Mmstf» ruta Anertkci £rtrtkta» II (Ha, ;*!tet** 14 Bi«, Ml»'etm> «8 Wa. incfika let« I dolar. — Rataa a*itic krtillate, pUntalu r L!«»IM'. »t 10 711. Lahkomiselni politiki so kakor otroci z vžigalicami ' Med nami Slovenci je vedno nekaj ljudi, ki se radi udelujejo velike junake in igrajo z ognjem kakor otroci. Kakor ne smeš dati otrokom vžigalic v roke, da ti ne zažgejo doma nad glavo, tako takim lahkomiselnim in nerazsodnim politikom ne smeš dati možnosti, da bi morda izkušali udej-stviti svoje v bistvu otročje, a zato tem nevarnejše načrte. Med mislečimi Slovenci, ki vidijo malo daije kakor samo do plank dvoriščne ograje, in med vsemi drugimi dobrimi Jugosloveni je vzbudila veliko razburjenje vest, da so se znašli tudi med nami Slovenci ljudje, ki so sestavili po vzgledu zagrebških separatistov za Slovence nekako spomenico, ki v petih točkah stavi svoje zahteve glede nas Slovencev. Glavna točka te spomenice je, da naj si Slovenci, Hrvati in Srbi zgradimo po svobodnem sporazumu in na demokratični osnovi državo enakopravnih edinic; ena teh edinic naj bi bila Slovenija. Z drugimi besedami: Jugoslavija naj bi se razdelila v nekako zvezo (federacijo) državic. Po tej zahtevi bi se torej morali vrniti Slovenci, Hrvati in Srbi v dobo in položaj pred 1. decembrom 1.1918. ter se na novo pogajati, ali in kako naj se združimo v skupno državo. Ljudje, zbrani okrog dr. Korošca, ki to zahtevajo, si menda žele tistih zmed in zmešnjav in kdo ve, kako bi se šele potem prelevile njihove zahteve. Kateri Slovenec, ki razsodno misli, si more želeti povratka tistih hudih časov, ko smo koma; rešili pretežen del našega slovenskega naroda s tem, da smo se združili s Hrvati in Srbi! To ni samo blazna zahteva, nego pravcat zločin nad slovenskim narodom, kar nam najbolj potrjuje dejstvo, da so Jugoslaviji nenaklonjeni listi, zlasti fašistični, z največjo naslado zgrabili to vest in jo na široko obravnavali. Ali bi Koroščeva skupina rada vse prevrnila v državi, da bi tujci začeli zopet upati na povečanje plena na sloven- Na občnem zboru naše Županske zveze 7. t. m. se je zbralo iz vseh krajev Slovenije več sto županov in občinskih odbornikov, ki so poleg svojega dnevnega reda sprejeli tudi resolucijo kot krepak in odločen odgovor vsem onim, ki bi radi ovirali priroden razvoj naše države. Ko je po končanih pozdravnih nagovorih predsednik zveze župan g. B a b n i k hotel odrediti prehod na dnevni red, se je oglasil g. dr. Pu-š e n j a k iz Slovenske Bistrice in opozoril na neko poročilo v tržaškem «Piccolu» od 3. t. ni. Z vidnim veseljem poroča ta fašistični list pod naslovom «Za slovensko federativno državo*, da se je politična skupina, ki Jo vodi dr. Anton Korošec, pridružila v posebnem proglasu zagrebški separatistični resoluciji in da zahteva v okviru federativne Jugoslavije samostojno slovensko državo. ski račun? Ali so ti ljudje, ki to zahtevajo, res tako otročji, da se ne zavedajo, kaj-zahtevajo? Res, v prvem trenutku se taka zahteva občuti skoroda ponižna. Toda če začne misleči človek o njej razmišljati, se mu odgrne vsa dalekosežnost te blaznosti z vsemi posledicami, ki bi morale in ki lahko nastanejo, saj bi povratek v dobo pred 1. decembrom 1.1918. pomenil pravcat prevrat in popolno negotovost, kaj bi se zgodilo z nami Slovenci. Taka zahteva najde v času. ko vlada zaradi hude svetovne gospodarske stiske velika nezadovoljnost, seveda hitro nekaj več pristašev, kakor bi jih imela, če bi bilo gospodarsko stanje po-voljno. Prav zaradi zlorabe teh hudih časov, ko je človeška razsodnost popustljivejša, je taka zahteva še večji zločin nad ljudstvom. Slovenci smo v naši lepi Jugoslaviji enakopravni z brati Srbi in Hrvati in v današnji krizi, katere valovi so udarili k nam preko mej iz tujine, trpimo vsi enako in moramo vsi enako potrpeti, da se bodo stiske nehale. Zunanji naši neprijatelji pač komaj čakajo, da bi nastale pri nas zmešnjave, ki bi nas gospodarsko uničile do tal, da bi bili kot trhla vejica, katero lahko zlomi vsako dete. Seveda pa ni misliti, da bi se to zgodilo. Edinstvo Jugoslavije ostane neomajno in vsi zločinski porkusi peščice ljudi, ki bi nas radi vrgli v nesrečo, se bodo razbili ob jeklenem ščitu zavednih in razsodnih Jugoslo-venov. Ogromna večina slovenskega naroda obsoja to politično pustolovščino, ker si ne dovoli, da se ji zažge dom nad glavo in ker je prepričana, da bi ji ga potem nihče ne znal zgraditi boljšega. Slovenski narod ve, da so hudi časi po vsem svetu in da nam izboljšanja ne prinese nikaka čarovnija v obliki osnovnega preurejevanja države, nego da naš in ves svet moreta rešiti le trezno delo in potrpljenje. Govornik je vprašal predsedništvo Županske zveze, ali mu je o tem kaj znano in ali smatra za potrebno, da zbrani župani zavzamejo k temu kako stališče. K isti zadevi se je oglasilo nato še več županov, ki so povedali, da so slične vesti brali tudi v nekaterih drugili listih in da se razpošiljajo tudi pri nas tajni proglasi, ki nosijo podpis dr. Korošca. Pokazalo se je, da gre za nekako ljubljansko resolucijo po vzoru resolucije zagrebških separatistov. V njej se najprej navajajo točkej ki so pač skupne in svete vsem Slovencem in tudi vsem ostalim Jugoslovenom, nato pa se razvija državnopravni program. Glavna zahteva programa je popolna politična samostojnost Slovenije. Da bi se to doseglo, bi bil potreben nov sporazum s Srbi in Hrvati, po katerem naj bi se stvorila državna zveza v obliki fede- racije narodnih državic, katerih ena bi bila Slovenija. Proglas se Izrečno pridružuje zagrebškim separatističnim sklepom in se tudi s tem postavlja na blazno stališče, da se je treba vrniti glede medsebojnih odnošajev med Slovenci, Srbi In Hrvati v stanje, kakršno Je bilo pred zgodovinskim činom zedinjenja dne 1. decembra 1918. Razumljivo je, da so te ugotovitve izzvale med zborovalci vihar ogorčenja, saj se vsi trezni Slovenci v polni meri zavedajo, da bi povratek na čas zmed v 1.1918. lahko pomenil konec naše politične in narodne svobode in da bi enako nevarnost sprožil tudi poizkus razkosanja Jugoslavije s pomočjo federacije. Da je temu tako, priča tudi dejstvo, da so poprej o zagrebških in da zdaj o ljubljanskih separatističnih sklepih z največjo naslado poročajo prav oni tuji listi, ki so vsak dan polni strupenih napadov na Jugoslavijo. Zbor županov pa je pokazal, da slovenski narod nima ničesar skupnega s temi stremljenji, marveč da jih iz vse duše zavrača. Culi šo se ogorčeni medklici z zahtevami, naj državno oblastvo napravi odločen konec večnemu beganju ljudi. Vsi govorniki so tudi zahtevali, da Žtfpanska zveza, ki je po svojih članih, županih, gotovo najbolj pooblaščena predstavi-teljica slovenskega prebivalstva, z jasno in odločno resolucijo pove mnenje Slovencev. K besedi se je oglasil ljubljanski župan gospod dr. D i n k o P u c, ki je obenem podpredsednik Županske zveze. Izjavil je, da je predsedništvo zveze izvedelo za zadevo šele te dni, ko so izšla najprej obsežna poročila v italijanskih in nato ša krajša poročila v nekaterih nemških listih. Nato je izvajal med drugim: «Moramo si biti na jasnem, kaj pomeni ta resolucija. V bistvu pomeni namreč, da bi razbili to našo državo in ustanovili novo, v kateri naj bi bile prav za prav tri države. Z eno besedo: dr. Korošec se je postavil na stališče, na katero so se pred nekaj časa postavili nekateri gospodje v Zagrebu in rekli, da čin od 1. decembra 1. 1918. ne velja več in da se je treba vrniti v stanje, kakršno je bilo pred tem. To je grozna beseda. Ako se hočemo postaviti nazaj v tisto dobo, se hočemo postaviti v razpad, v one naravnost strašne razmere, ki jih vsi še dobro pomnimo. Mi bi ostali osamljeni v svetu brez vsake mednarodne zaslombe. Edino upanje let* 1918. Je bilo, da se združimo s Hrvati in Srbi v eno državo, zaradi jesar je tudi došlo do čina od 1. decembra 1918. To je pomenilo rešitev slovenstva, popolno svobodo slovenskega naroda In zagotovitev slovenske kulture. Če bi šli nazaj na stališče pred 1. decembrom leta 1918., bi stali zopet nagi in bosi med svetom in bi čakali ponovno na sporazum s Hrvati in Srbi. Odpovedali bi se mednarodnemu priznanju naše države ter bi ne bili ničesar drugega kakor plen naših nasprotnikov. Ali naj delamo nov sporazum? Kaj bi pa bilo, če bi do tega sporazuma he prišlo več? Kaj bi bilo, če bi rekli Srbi, da ga jim ni treba, da ima.io že svoj izhod na morje? Ali pa če bi rekli Hrvati, da imajo že svojo samostojno državo? V tem primeru bi Slovenci obviseli v zraku. Slovenski župani so odločno zavrnili politiko podiranja Slovenci vemo, da Imamo samo v okviru Jugoslavije v družbi naših prijateljev, močne Francije in držav Male antante, gotovost, da se lahko obranimo in ohranimo. Lahko je reči, da bomo sami svoji gospodarji in da bomo sami vse uredili tako, da bo. prav, toda misliti lnoramo s pametjo, ali je to sploh združljivo z našimi gospodarskimi koristmi. Igračka-nje s federalizmom pomenja klicati nevarnost za obstoj velike in močne Jugoslavije in s tem za narodni obstoj Slovencev. K temu pa pridejo še življenjske gospodarske koristi, ki so take, da bi slovenska zemlja ne mogla obstajati in se razvijati kot sama na sebe navezana gospodarska fcnota. Ne moremo sami preživljati svojih ljudi. Izvažati moramo izdelke svoje industrije. Sami lie moremo zaposliti izobraženskega naraščaja. Vse meje se nam zapirajo. Ali naj se sedaj ločimo po mejah še od Hrvatov in Srbov? Izgubili smo že dovolj z izgubo Reke in Trsta. Če pa bi se oddelili še od hrvatskih in srbskih pokrajin, bi postalo življenje za nas nemogoče. Po vsem svetu streme za tem, da bi ustvarili čim večja gospodarska ozemlja, mi pa naj bi šli na manjše ozemlje? Če bi to storili, bi se nam lahko reklo, da smo se sprli s pametjo. Izjava dr. Korošca navaja samo reči, ki jm ne moremo sprejeti. Ona tudi ne upošteva dejstva, ki je zelo važno. Prav nič ne omenja rodu Kara-Ejorgjevlčev, temveč pušča to vprašanje povsem odprto. ]\li pa stojfaio na sfaf!?ču, da »e v današnjih razrvanih časih samo v osebi našega kralja podano Jamstvo za obstoj naše državne skupnosti. V današnjih razmerah moramo zahvaliti Boga, da imamo takega vladarja in kralja. Zato stojimo na stališču monarhije z rodom Karagjorgjevičev na čelu. More se govoriti o raznih rečeh, saj tuui mi nismo zadovoljni z vsem in Županska zveza je pokazala, da ostro kritizira razne zakone in uredbfc. Toda za to smo tukaj, da izkušamo s svojo pametjo izboljšati razmere. Stojimo na stališču, da je treba v novem gospod^skem življenju zahtevati od države, da se napravi gospodarski načrt za več let, da bomo vedeli, kako gospodariti tudi v bodočnosti. Lahko zahtevamo, da se prenese na banovinske in občinske uprave kolikor mogoče mnogo poslov, toda državna skupnost ne sme biti ogrožena..) Izvajanja ljubljanskega župana dr. Puca, ki so bila ponovno prekinjena z živahnim odobravanjem, so izzvala splošno in viharno priznanje. Senator g. Ivan Hribar je izjavil, da danes, ko je prišel na zborovanje Županske zveze, niti misliti ni mogel, da bi se moglo kaj takega zgoditi. Skoro nemogoče mu je verjeti, da bi dr. Korošec napravil tako nerodnost. Izjava Ko-roščeve skupine je tudi greh nad svetovnim mirom. Ako je dr. Korošec v resnici podpisal, kar je bilo navedeno, ni tega storil samo v svojem imenu, temveč tudi v imenu bivše Slovenske ljudske stranke. Zaradi tega je treba ugotoviti, da je dr. Korošec s svojo stranko zagrešil, kar se sploh ne da prav označiti. Ta stranka je s tem stopila med ogroževalce svetovnega miru. Ugotavljamo, da Je zašla skupina, ki ji stoji dr. Korošec na čelu, med največje škodljivce našega slovenskega naroda. Ugotavljamo tudi, da smo mi, danes tukaj zbrani, prav gotovo poklicani govoriti v imenu slovenskega naroda. Trdno smo prepričani, da tudi v bivši Slovenski ljudski stranki niso vsi ljudje tako zaslepljeni kakor tisti, ki so podpisali omenjano resolucijo. Naposled je govornik predlagal, naj predsedništvo Županske zveze sestavi primerno resolucija. V enakem smislu kakor gg. dr. Puc in senator Hribar je govorilo nato še več zborovalcev. Med drugimi so se oglasili župani g. Jelovčan iz Gorenje vasi, ki je omenjal, kako skrbno stražijo nase meje graničarji iz južnih krajev, g. Tome iz Moravč, ki ie opozarjal, kako g. dr. Korošec sedaj zanika reči, ki jih je sam pomagal ustvarjati, g. A ž m a n iz Lesc, ki je tudi opozarjal na nedoslednost v politiki dr. Korošca, saj je bil dr. Korošec tisti, ki je odločilno sodeloval pri obeh zgodovinskih činih, 1. decembra 1. 1818. in 6. januarja 1. 1929., ing. Hočevarz Vrhnike s predlogom, naj se izvoli poseben odbor, da bo takoj sestavil v duhu med razpravo izraženih misli primerno resolucijo. V odbor so bili izvoljeni župani gg. dr. Lipold, Jereb, Škrbec, Kovačič in Hafner. Odbor se je takoj sestal v posebni sobi in sestavil resolucijo, ki je bila nato predložena zborovanju, preden se je začela razprava o tajniškem poročif RESOLUCIJA PROTI SEPARATISTIČNIM IZJAVAM SKUPINE DR. KOROŠCA je bila sprejeta soglasno, z viharnim odobravanjem in z velikimi ovacijami Jugoslaviji in kralju. Glasi se: V času, ko zločinskim nakanam zunanjih sovražnikov Jugoslavije dajejo potuho tudi v domovini nekateri voditelji bivših političnih strank, ki skušajo zlorabiti hudo gospodarsko in socialno preizkušnjo našega naroda, župani vse dravske banovine, zbrani na občnem zboru Županske zveze v Ljubljani, kot predstavniki vseh Slovencev slovesno in odločno izjavljamo: I. 1. decembra leta 1918. smo Slovenci, Hrvati in Srbi po svobodnem sporazumu opolnomočenih narodnih predstaviteljev končno in za vedno re-?i!i vprašanje naše državne skupnosti. Zato o tem vprašanju ne pripuščamo nikake razprave več ter odločno odklanjamo lahkomiselne zahteve, naj bi se vrnili v zmešnjavno stanje negotovosti pred 1. decembrom leta 1918. Obsojamo In pobijamo vsako stremljenje^ ki je naperjeno proti naši državni skupnosti, zlasti zato, ker vidimo v jugoslovenski državni skupnosti edino jamstvo za narodni obstoj vseh Slovencev in za neoviran razmah slovenske kulture.in vseh drugih panon našega javnega življenja. Razkosavanje velike Jugoslavije na več majhnih samostojnih edinic bi pomenilo nevarnost za sam obsto] države in s tem nevarnost novega suženjstva Slovencev pod tujim jarmom, obenem pa tudi nevarnost za težko doseženi evropski mir. Združitev vseh Slovencev je najsvetejši ideal ne le vseh Slovencev, marveč tudi vseh Jugo-slovenov. Zato odklanjamo in obsojamo zlorabo tega vzvišenega ideala po posameznih politikih v strankarske svrhe. II. Izrekamo kraiju Aleksandru in njegovemu kraljevskemu domu neomajno zvestobo In ljubezen ne le zato, ker nam to veleva čut hvaležnosti za večne zasluge, ki so si jih priborili Kara-g'orgJev!či za osvobojenje in zedinjenje Jugoslo-venov, marveč tudi zato, ker sta kralj Aleksander in njegov dom kot simbol našega narodnega In državnega edinstva najjačJI steber In največje Jamstvo za obstoj in napredek naše narodne države in s tem tudi za obstoj in napredek Slovencev III. V današnji dobi gospodarske in socialne stiske smatramo za najnujnejše, da se vse sile združijo k skupnemu naporu, kako bomo te stiske srečno in čimprej prebrodili. Gospodarska in socialna preosnova naroda se mora ustvariti s Mirko Brodnik: Goljava (Povest iz naših dni.) Prvo poglavje. :«Hej, Janez, zapelji na njivob Janez je nategnil vajeti in konj se je zganil. Na njivi so čakale kopice snopja težke pšenice. Zarjavele roke so pograbile za delo. Snopje je padalo na voz, da ga je bilo na mah meter visoko. cA niča, zlezi na voz in zlžgaj! Podajali ti bomo.) Iz zlatega klasja se je pokazala rdeča ruta in pod njo lep obrazek. Cešnjevordeča usta so se odprla in odkrila dve vrsti belih zob. Razposajeni smeh se je poigraval na licih. Janez je skočil z voza in ji dal roko, da se je nanjo oprla in zlezla na snopje. «Le sem, le sem! Počasni steb se je smejala Anica. Toda kmalu ji je bilo teh besed žal. Zdajci jo je snopje kar zasulo. Kup je zrasel tako visoko, da je stari Kosmač, ki je zadovoljno opazoval pridne žanjice, dejal: cDovoij bob «Še malob je ugovarjala Anica. «Saj je konj močan.» Nova ploha snopja jo je zasula. Polagala je drugega k drugemu. Vsa zaverovana je bila v delo in ni opazila, da stoji na robu voza. Še korak nazaj in omahnila ie. Pisano krilo je zaplapolalo v vetru. Janez jo je prestregel v naročje. Toda breme je bilo pretežko. Zvilo mu je roke in Anica je padla na tla. «Jej, udarila se jes>, je zastokala njena mati, stara Smrekarica. «Saj se nisemj>, je zavrnila Anica. Ležala je med pšenico in se smejala. Janez jo je gledal. Gledal kakor še nikoli. Še nikdar se ni zavedel, da je tako lepa. Ušel ji je pogled k Janezu, Videla je, da jo gleda, zardela je in si naglo popravila krilo. Janez jo je prijel za delnico in ji pomagal na noge. cNerodna sem bila», je dejala v zadregi in ni vedela, kam naj se obrne. «Ali naj potegnem domov?» je vprašal Janez očeta. «Bom kar sam peljal. Počijte se malo. Fod drevesom čaka kosilo. Kmalu bom nazaj.3. Zlezel je na voz in udaril z bičem. Kmalu nato je voz izginil med drevjem. Zanjice so povezale še ostalo klasje. Najbolj lačne so šle kar k drevesu. Kosmačeva kuharica, stara Meta, se je postavila. Sirovih štrukljev jim je skuhala in nekaj mesa je spekla. Meso je bilo sočno, štruklji zapeljivi. Zanjice, ki so ostale na njivi, so se ke-sale, da so prišle tako pozno pod drevo. Štrukljev je bilo že silno malo. Janezu je Meta napravila posebuo skledo. Prav za prav je bila namenjena gospodarju. Janez bi bil moral jesti za dva, če bi hotel vse po- spraviti. Kar silil se je z jedjo. Lačen ni bil preveč, saj se je dopoldne, ko je peljal žito domov, v shrambi založil s poštenim kosom prekajenega in s precejšnjim kosom kruha. Pa vendar ni odnehal. «Ali ste zdaj vse?> je vprašala Leskovčeva Liza. «Smrekaric še nb, se je oglasila Korenova Neža. «Sklede so pa že skoro prazne. Kje se le tako dolgo obirata?* «Nekaj je še ostalo, pa povezujeta.) Malo nato sta prišli. Stari se je podaljšal obraz, ko je videla toliko žlic in tako malo štrukljev, mlada pa je samo kislo sladko pogledala. «Mati, le prisediteb je menil Janez, «Anica, nate sem pa jaz mislil.* Blagoslavljal je Meto, da je naložila v njegovo skledo toliko štrukljev. Poraahnil je Anici, naj pride bliže. «Zate sem jih jaz spravib, je rekel in odložil žlico. Zleknil se je v travo in se zagledal v veje nad seboj. Toda ne za dolgo. Sam ni vedel, kdaj mu je pogled ušel, pod Aničino ruto. Žlica je hitela od sklede do češnjevih ust in nazaj. cAli bo kaj pijače?* ga je premotila Lukeževa. «Bo. V studencu se hladi. Ponjo pojdem.» Anica je prav tedaj položila skledo z naročja na tla. «Anica, ali greš ti pjnjo?> «Grem.» sodelovanjem vseh stanov in slojev na osnovi smotrnega gospodarskega načrta. Pri tem smatramo zaščito in učvrstitev kmečkega in delavskega stanu za bitno zahtevo gospodarska in socialne politike, ker le potem se bodo mogli skladno razvijati tudi ostali delovni sloji. IV. Smatramo, da ]2 v korist vseh slojev našega naroda in v korist vseh Srbov, Hrvatov in Slo- vencev, da se prenese* čim več upravnih in javnih poslov na nižje upravne edinice vse do one mere, ki jo dovoljujejo življenjske koristi državne in skupnosti. Ne dvomimo, da bo možata beseda naših županov, tolmačev mišljenja najširših slojev našega naroda, naletela na iskreno odobravanje po vseh slovenskih krajih in tudi pri rojakih izven državnih mej. Sadovi ga enoletnega delovanj e ii | uslie svese Preteklo soboto dopoldne so se zbrali v Ljubljani v dvorani Kazine slovenski župani in občinski odborniki k občnemu zboru Županske zveze, da čujejo, kaj se je ukrenilo, in da dado sami pobudo za nadaljnje delo i državi. Dobri dve tretjini občin naše banovine sla bili zastopani na zborovanju, tako da to ni bil več navaden občni zbor zveze, temveč prava ljudska skupščina. Zborovanja so se udeležili tudi minister za scc.ahio politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, minister na razpoloženju g. Ivan Mohorič, podpredsednik senata g., dr. Fran Novak, podban g. dr. Pirk-majer, senatorji gg. Iv Hribar, dr. Rajar, dr. Vladimir Ravnihar in dr, Valentin Rožič, narodni poslanci gg. dr. Rape, Milan Mravlje, Lovro Petovar, Rasto Pustuslemšek, Jakob Žemljic, Ko- man, Alojzij Drmelj in Ivan Lončar. Otvoril je zbor predsednik Županske zveze in župan iz Št. Vida nad Ljubljano gosp. Valentin B a b n i k , ki je poudarjal, da stepa cdbor po enoletnem obstoju Županske zveze mirne vesti pred občni zbor, ker je storil v danih razmerah vse v korist naš h občin, kar je bilo mogoče. Naposled je izrekel predsednik zahvalo ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju, banu 'n podbanu kakor tudi vsem senatorjem in poslancem za dosedanjo podporo in jih presil še nadaljnje naklonjenosti. Na njegov predlog so bili odposlani vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju, predsedniku vlade dr. Srškieu in notranjemu ministru Ž;M Laziču pa brzojavna pozdrava. Minister g. Ivan Pucelj je najprej pozdravil zbrane župane in zastopu ke občin v imenu vlade. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poudarjal, da je temeljna edinica vsake dr zave občina. Ce je ta temelj zdrav, je tudi država zdrava in močna, če pa je temeljna edin ca bolna, ima to hude posledice za vsako državo. Prosil je prisotne župane, naj posvetijo vse svoje sile v blaginjo občin, katerih naloge so danes mnogo večje kakor v prejšnjih časih. Danes v času gospodarske krize trka vsakdo na občino. Žal naše občine ne morejo vršiti svojih nalog tako, kakor bi bilo potrebno, ker so gospodarsko prešibke. Toda država, ki bo dala svojo pomoč, da se I prehrani jo vsaj najbednejši, računa v prvi vrsti na sodelovanje županov pri razdeljevanju podpor. Na drugi strani bo predvsem treba skrbeti, da bodo razdeljena državna sredstva služila v korist splošnost, za popravo cest, regulacije potokov in rek in podobno. Ne smemo izgubiti vere ' soljšo bodočnost Zatem je ' podban g. dr. Fnkntajer pozdravil zborovalce kot namestnik bana. V svojem govoru je poudarjal, d'i se je v preteklem letu opazilo, kako je Županska zveza posredovala v neštetih primerih v prid občin. Banska uprava j v polni meri ceni delo in naloge županov, ker se i zaveda, da bi bila pri izvajanju uradnih ukrepov brez moči in uspeha, če se ne bi mogla nasloniti nanje. Zato jim izreka poino priznanjem iskreno zahvalo. Županska zveza je dobrodošla ustanova, ki nudi možnost, da se v skupnem prizadevanju išče izhod iz težavnih razmer. Želeti bi bilo, da bi tudi v bodoče, ker stojimo pred preosnovo občinskih uprav, v polni meri vršila svoje posle. Slab duh v ustih je zelo neprijeten. Z lahkoto ?ia odstranite, ako redno uporabljate odlično liielisno zobno pasto cChlorodont*. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din Pred prehodom na dnevni red je bila sprožena razprava o preglasu, ki se pod imenom dr. Korošca pojavlja v nekaterih tujih listih, zlasti italijanskih, iif se v obliki letakov širi tudi pri nas. Zbrani župani so z velikim ogorčenjem obsodili in zavrnili to za državo škodlj.vo, za Slovence pa še posebej pogubno početje. O tej razpravi in o sprejeti resoluciji poročamo v predhodnem članku. Tajnik zveze g. dr. Riko F u x je podal obširne poročilo o delovanju te važne organizacije v prvem letu njenega obstoja. Iz poročila posnemamo: V preteklem letu je zveza priredila 31 županskih enodnevnih tečajev, na katerih se je v glavnem razpravljalo o proračunih za leto 1933. Zveza je posebno pozornost posvečala finančnim zadevam naših občin. Država je s lažnimi zakoni naložila občinam huda bremena, ne da bi jim dala za kritje potrebna sredstva, še huje pa so bile prizadete občine, ko je Lil sredi proračunskega leta sprejet novi trošarinski zakon, s katerim je bilo vse občinsko gospodarstvo pastavljeno na glavo. Županska zveza je še pred sprejetjem zakona opozorila na najhujše posledice, ker so ob-občiiiske doklade dosegle že povsod mejo, preko katere večina občin ne more več iti. Občinski izdatki so danes po večini določeni z zakonom in če odpade vel k del dohodkov iz trošarine, jih mora iskati občinska uprava v novih višjih do-kladah, ki bi presegale mejo gospodarske možnosti naših kmetov. Če upoštevamo, da je trošarina na alkohol najbolj prostovoljni davek, ki ga vsakdo najlaže plača, in da za 50 par višja ali nižja trošarina ne vpliva niti najmanj na prodajo vina, ako je plačevanje trošarine pametno urejeno, je jasno, da bo vsakdo posegel po tej davščini, kar je tudi storila ogromna večina naših županov. Mnogo skrbi povzročajo občinam stanarine učiteljstvu, vzdrževanje babic, konjačev, policije, živinozdravnikov, šolskih zgradb in poslopij sreskih načeistev. Glede na nevzdržne razmere v finančnem gospodarstvu naših občin je nujno potrebno, da posvetijo vlada, narodna skupščina in senat ureditvi finančnega vprašanja občin največjo pczornrst. Potrebna je pravilna razdelitev finančnih.dohodkov med državo in samoupravami. Županska zveza je tudi posredovala v zadevi novega gradbenega zakona zn razširjenje zadevnih predpisov, na naŠ3 trge. Uspela je le delno. V domovinskih zadevah je posredovala pri ministrstvu za finance v zadevi plačevanja kolkovine, Vstala je in krenila k stud mcu, ki se ie skrival za gostimi vrbami. <Čakaj, f^em še jaz.* Stopilje za njo. «1, nikar tako ne hiti.* «Saj ne hitifn*, je rekla in obstala. Žanjice so v senci polegle. cAnica, ali si se prej kaj udarila?* «Nič.* «Na koleno si priletela* «Malo sem se opraskala. Nekaj kapljic krvi.* «V vodi si rano izperi in obVeži, da se ti ne prisadi.* Trebušata pletenka je stala v tolmuntKu in čakalo žejnih grl. Težka je bila, da je Anico skoro zaneslo, ko se je sklonila, da bi jo potegnila iz vode. «Ali sem nerodna!* se je zasmejala, ko je bila pletenka že na suhem. Segel je v žep po rutico. «Daj, zavezi si koleno. Čakaj, da ti pomagam!» Namočil je robec v studenčnico in obrisal kri. «Boli ?* «Ne, prav nič.* «Sedi, da bom laže zavezal.* Ubogala je. Pokleknil je k njej, prevezal in zategnil. Zastokala je. cZdaj je že dobro*, je dejal Janez. Hotela je vstati in vzeti pletenko. ^ «Anica, čakaj še malo.* «Zakaj?* Nekaj ti bom povedal.* Hotela je naglo zbežati, teda njegove roke so jo prijele. «Kam se ti pa mudi?* «Čakajo že*, se je oglasila med smehom in strahom. «Žejne so.* «Bodo že počakale!* Ni vedela, kaj ji hoče. Še slutila ni. Ali pa je slutila? Sama ni vedela, kaj je z njo. Nič se ni branila, ko se je je Janez oklenil in jo stisnil k sebi. «Anica, poljubček mi daj, ko sem te tako dobro obvezal » Zardela je in pobesila glavo. Prijel je njeno okroglo bradico in jo dvignil. «AIi nočeš? Že prav.. .* Ni mu odgovorila. «Si ga pa sam vzamem*, jo dejal in se prisesal na njene ustnice. «Janez!* V bolni nemoči ni vedela, kaj naj stori. Odriniti ga je hotela, toda roke so ji bile kakor mrtve. Njegove ustnice so jo žgale. «Janez, pusti me!» «Ne, Anica, ne pustim te. Nočem.* Vnovič jo je poljubil. «Če kdo pride .. .* Izvila se mu je iz objema in pograbila pletenko. «Anica, nocoj pridem k tebi. Pri znamenju te bom čakal. Ob devetih. Saj prideš?* «Ne, ne bo me», je naglo rekla in zbežala. S pobešeno glavo je šel počasi za njo. Od daleč je cul, kako so žanjice Anico izpra-ševale, kje je tako dolgo hodila. Dekle je v zadregi molčalo. «Le hitro popijte!* jim je zaklical. «Do večera mora biti njiva požeta.* Anica se je obrnila k njemu in ga pogledala. Kaj je bilo v tem pogledu? Jeza? Hvaležnost, da jo je rešil iz zadrege? Janez tega ni uganil. Drugo poglavje. Anica je stanovala s svojo materjo v majhni hiši ob gozdu. Siromašna je bila ta hiša in zapu-ščena. Nekoč je bil njen lastnik bogat kmet, ki je vse zapil. Na dražbi jo je kupil Kavec, eden najtrdnejših vaščanov. Prepustil jo je stari Smre-karici in njeni hčeri, da sta mu zato delali na polju. Smrekarico je že od nekdaj tepla usoda. Doma so z njo grdo delali. Očima je imela, ki* je ni mogel žive videti. Dokler je mati živela, je še šlo, ko pa je umrla, je nastal pekel pri hiši. Od jutra do pozne noči je morala delati za skorjo kruha. Potem se je zagledal vanjo fant iz vasi, ki je hodil v mesto delat. Čeprav ji ni bilo dosti do njega, ga ni odbila, ko jo je prosil, da bi postala njegova žena. Le da bi se rešila zasovraže-nega doma in očima. Vzela ga je. Delal je zanjo in zase. Potem ša za otroka, za Anico, ki je leto po poroki prijokala na svet. M slila je že, da so prišli boljši časi. Toda mož je zbolel. Jetika se ga je lotila. Prihranila ki so jo morale občine plačevati za prenos domo-vinstva na podlagi lOletnega oivanja ter je v tej zadevi uspela, ker je ministrstvo financ prošnji ugodilo. Na odločilnih mestih je opozorila tudi na velike težkoče, ki jih povzroča našemu podeželju beračenje. Oblastva so izdala v tej zadevi stroga navodila podrejenim organom ter je pričakovati vsaj delnega uspeha. Vršilo se je tudi posvetovanje o brezposelnosti in podpiranju občinskih ubožcev. Banska uprava je pritegnila v odbor za pomožno akcijo tudi zastopnika Županske zveze, da ho lahko zastopal koristi naših občin, želeti pa bi bilo, da bi občine v teh zadevah več sodelovale z Župansko zvezo. Županska zveza je prejela v izjavo tudi načrt zakona o gasilstvu ter je predložila svoje ugovore. Največ pozornosti je bilo treba posvetiti načrtu novega občinskega zakona. Zadevna spomenica, sprejeta na seji širšega odbora Županske zveze, je bila predložena vsem odločilnim činiteljem. Sedaj je zakon v razpravi odbora narodne skupščine in je upati, da bo še precej izpremenjen v korist občin, preden pride pred narodno skupščino. Ker predpisuje novi zakon velike občine do 2COO prebivalcev, smo takoj opozorili vse občine na ta predpis. Vršil se je istočasno posvetovalni sestanek o združitvi občin. Županska zveza stoji na stališču, da jc potrebna združitev manjših občin, ker jih iinamo mnogo, ki niso sposobne za samostojno življenje. Toda združitev občin se inora izvesti predvsem z gospodarskih vidikov, da bodo nove občine v resnici gospodarske celote in da bodo imele sedeže, kjer ho lahko vsak občaa opravil vse svoje posle. V preteklih dneh je izšel list Toda Anica se ji je le smejala: Res, zelo se je razveselil njenega obiska. «To je zelo lepo, zelo lepo!* se je pomiril. In povpraševal jo je potem zelo vsiljivo po vseh njenih telesnih funkcijah. «Jaz sem namreč*, je pristavil, «vaš potek bolezni vodil tudi za sebe, pa hočem vse to še pripisati kot končno dodatno poročilo.* Pokazal ji je polo izjemno lepega papirja, ne špitalski papir, res ne, trd kakor tenka pločevina, šumeč, odličen salonski papir. Na njem pa je bilo napisano ime Zofije Endove v prekrasni pisavi. Princesa ne bi mogla imeti lepšega opisa bolezenskega poteka. «Divno!> je rekla, «zares divno!* In z odkritosrčnim začudenjem je pristavila: «Vi ste to, gospod doktor, res lepo napravili! Neverjetno!»i Nastal je zopet kratek odmor, čeprav je soln-čni žarek tako nežno svetil pri ozkem oknu v nekdanjo samostansko sobico in doktorju Wil-helmu tako rekoč s prsti kazal čedno postavo Zofije Endove, ki je postala zopet zaokrožena in lirenil sprevod proti pokopališču. Po izvršenem cerkvenem obredu se je v prav lepili besedah poslovil od pokojnika kaplan g. Čoter ter orisal pokojnikova dobra dela, saj je bil pokojni Jerneje polnih 62 let cerkovnik. Po nagovoru so mu pevci še enkrat zapeli pretresljivo žalostinko «Vigred se povrne*. Lepo je govoril ob grobu tudi g. Petek, nato pa se je poslovil od pokojnika še župan g. Hernaus v imenu občine Sv. Trojice. Pokojnik je doživel častitljivo starost 83 let. Naj mu bo lahka domača žemljica! VELIKI PODLOG. Pod okriljem uasilnega društva se je osnoval dramski'odsek pod spretnim vodstvom šolskega upravitelja g. Fetticlia. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov se je v osnovni šoli začasno napravil primeren gledališki oder, ki trenutno čisto ustreza krajevnim razmeram. Vendar bo pa treba gledati na to, da si bo dramski odsek ustvaril primerno dvorano poleg Gasilskega doma, kjer bo neovirano lahko vršil "svoje delo. Prvo igro, Manice Romanove cPrisego ob polnoči*, je odsek priredil s popolnim uspehom. Preteklo nedeljo jo je z lepim uspehom ponovil v sckolski dvorani v Rostanje-vici, ki je bila nabilo polna. Odseku želimo kar največ uspeha! — Pri nas so mnogi za to, da bi se katastralna občina Veliki Podlog pridružila občini Krškemu. Za našo vas bi bila ta priključitev velikega pomena. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zagrebškem sejmu 4.1.111. oile za kilogram žive teže naslednje cene: bikom 3-25 do 3-75, kravam za mesarske svrhe 2-50 do 2-75,1 kravam za klobase 1-25 do 1-50, junicam za mesarske svrhe 3-50 do 3-75, volom I. 4-50 do 5, II 3-50 do 4, pitanim svinjam 7-50 do 9, nepitanim j 6 do 6-50, teletom 5 do 6 Din. Konji so bili po 800 do 2000 Din za par. Dalje so se trgovale zaklane sremske svinje po 10 do 11 in zaklana teleta po 7 do 8 Din za kilogram mrtve teže. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za okrog 58 Din; v devizah: 1 holandski goldinar za 23-14 do 23-26 Din; 100 nemških rtiark za 1365-69 do 1376-49 Din; 100 italijanskih lir za 294-24 do 298-64 Din; 1 ameriški dolar za 57-34 do 57-62 Din; 100 francoskih frankov za 224-68 do 225-80 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-45 do 171-31 Din. Vojna škoda se je trgovala po 230 do 250 Din, a investicijsko posojilo po 45 Din. Sejmi 17. januarja: Železniki, Kapela, Kostanjevica, Ro-tredež, Petrovče, Slovenska Bistrica, Videm (Dobrepolje), Sv. Peter (srez ljutomerski), I Cerklje. 18. januarja: Dokležovje. 20. januarja: Beltinci, Ročevje, Sv. Peter v Slovenskih goricah. 21. januarja: Videm, Teharje, Gradec, Višnja gora. Kratke vesti — Zborovanje vinogradnikov v Semiču. Dne 15. t. m. bo v Semiču zborovanje vinogradnikov v svrho ustanovitve vinarske zadruge za črnomelj-ski srez. Pričetek zborovanja ob 13-30. O zadru-garstvu in vinarstvu bo predaval sreski kmetijski poročevalec iz Črnomlja. Zanimanci se uljudno j vabijo k čim številnejši udeležbi. = Zimski kmetijski tečaj bo v Dobu pri uom-žalali od 15. do 21. t. m. vsak dan od 8. do 11. in od 14. do pol 17. Na tečaju bodo predavali kme-tijski strokovnjaki iz vseh panog kmetijstva. Na predavanje so vabljeni vsi posestniki in kmečki fantje kakor tudi gospodinje in dekleta. = Dovoljenje za točenje alkoholnih pijač. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal tole pojasnilo: Finančna oblastva ne bedo več zahtevala za izdajo dovoljenja za točenje alkoholnih pijač od pros lca dokaza o njegovi osebni sposobnosti, temveč bodo izdajala dovoljenja na podlagi dovoljenja, ki ga izdajajo pristojna oblastva na podlagi olrtnega zakona in na podlagi predloženega potrdi!a o vplačilu neposrednih davkov. = Zadružna klavnica na Dravskem polju. Zadružna klavnica v Zlatoličju na Dravskem prlju poziva živinorejce, ki želijo s svojimi lastnimi svinjami na trg v Maribor ali v Ptuj, da pristopijo k zadrugi in se za to javijo pri načelstvu v Zlatoličju, odnosno pri g. Šolarju. Zadružna klavnica je pristopila k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani in stopila v stik z mariborskim mestnim načelstvom, ki je dovolilo dovoz njenih mesnih izdelkov na mariborski trg. Razen tega je zadruga zaprosila bansko upravo v Ljubljani za omiljenje pravilnika za ogledovanje klavnih živali in mesa po členu 46., tako da smejo živinorejci klati svinje na svojem domu, pri čemer morajo seveda paziti na zdravstvene predpise. Zadruga pripominja, da smejo imeti njeni člani do nadaljnjega prejšnje stojnice, kakor so bile, in iste tehtnice, pač pa morajo biti te na meroiz-kusnem uradu preizkušene. Točnejša navodila daje načelstvo zadruge. DOMAČE NOVOSTI * .Kraljev dar za pobijanje jetike. Nj. Vel. kralj je daroval Ligi za pobijanje .etike v Beogradu 2CO.OOO Din v priznanje za zpslime druitva v borbi proti širjenju te bolezni. * Proti separatistični izjavi Koroščeve skupine in proti napadom na Sokolstvo s prižme. V nedeljo dopoldne se je vršila v restavraciji «Zvezdi» v Ljubljani polnoštevilno obiskana seja sreskega odbora JRKD za ljubljansko okolico. Prisotni so bili poleg celotnega odbora poslanec g. Roman, sreski načelnik g. dr. Znidarčič, banovinski svetnik g. BabnSk in vsi župani ljubljanske okolice. Takoj v začetku seje je eden delegatov predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: «Na seji sreskega odbora JRKD za ljubljansko okolico zbrani delegati in župani iz vs^h občin ljubljanske okolice z ogorčenostjo zavračajo separatistično in protinarodno izjavo skupine gosp. dr. Korošca ter izrekajo svojemu poslancu in vladi polno zaupanje s prošnjo, naj še v nadalje vodijo strogo in brezkompromisno politiko jugo-slovenskega državnega edinstva. Istetako z vso vehemenco protestirajo proti izjavi cerkvenih krogov, s katero so napadli pri današnjih cerkvenih opravilih viteško sokolsko organizacijo.* Sledil so referati funkcionarjev o dejovanjn sreskega odbora, ki so bili soglasno odobreni, govor poslanca g. Romana o delu v narodni skupščini in poročila delegatov o delu v krajevnih organiza-c jah. Nato pa je g. sreski načelnik obrazložil glavna načela zakona o občinah in poudarjal potrebne gospodarske vidike, ki gov imela znakov, po katerih bi se dalo ugotoviti, kateri državi pripadajo, so preletela avstrijsko mejo na Koroškem. V nadaljnjem poletu preko avstrijske Koroške so zaradi megle najbrže izgubila smer in so zašla nad ozemlje naše države. Letela so nekaj časa nad obmejnim Kobanskim in krenila nato preko Slovenskih goric proti Prekmurju in dalje na Madžarsko. Najlepše so jih opazovali na Vur-berku. Glede na to, da se s takimi poleti kršijo veljavni mednarodni predpisi, bi bilo neizogibno potrebno, da bi se storili potrebni koraki in bi se nadaljnji poleti preko naše države preprečili. * Tri hude nesreče pri delu. V graščinskem hribu v Jurkloštru pri Laškem sekajo delavci les in ga spravljajo v dolino. Med drugimi delavci sta te dni spravljala les na rižo tudi Cambloh Ivan, posestnik iz Henine, in 221etni Pušnik Jurij iz Grahoš pri Sv. Trojici. Cambloh je hotel prestopiti hlod, ki sta ga spravljala v dolino, in je z levo nogo kobalil čezenj. Pušnik pa je v tem trenutku neprevidno zavihtel cepin, hoteč ga zapičiti v hlod, pa ga je zapičil Camblohu v levo nogo prav nad kolenom. Ranjenca so prenesli na rokah do ceste, kjer so ga naložili na graščinski avto in prepeljali v celjsko bolnišnico. — V jur-kloštrski tovarni se izdelujejo razni lesni izdelki. Med drugimi delavci v tovarni je bil Robič Anton, 231etni mladenič iz Lahovega grabna, zaposlen pri rezalnem stroju. V sredo 4. t. m. je baš 'na stroju obrezoval neki okvir in ga močno tiščal v stroj. Nenadno se je okvir prelomil in Robič je udaril z rokama v stroj, ki mu je razmesaril dlan in mezinec levice in srednji prst desnice. Po zasilni obvezi v tovarni je odšel peš v celjsko bolnišnico. — Pri Zorku Iyanu na Hribu v Lahovem grabnu je pomagal po očetu semkaj pristojni rudar iz Nemčije Zorko Pepi obtesavati bukove železniške prage. Ker močni, 221etni rudar ni bil še dosti vajen sekire, si jo je na Silvestrov večer zapodil z vso močjo v členke nad stopalom desne noge. * Obup mladega trgovskega vajenca. Na praznik Treh kraljev si je končal v Ljutomeru mlado življenje trgovski vajenec Julij Bauer. Popoldne je v družbi drugih trgovskih vajencev in deklet popival v neki ljutomerski gostilni. Pri učnem gospodarju so ga pogrešali in ko se je vrnil, so ga kajpada opomnili, da se ne sme potepati po mestu. Nato je šel še enkrat zdoma kljub opominu, a se je hitro vrnil. Poslali so ga v klet po premog. Ker se dolgo časa ni vrnil, je šla ponj služkinja ter ga našla sedečega na kletnih stopnicah. Ker je mislila, da je zaspal, ga je malce dregnila in dejala, naj že vendar prinese premog. Na svoje začudenje pa je opazila, da se je bil Bauer obesil, in sicer sede. Poslali so takoj po zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Kaj je gnalo 181etnega mladeniča v prerano smrt, ni jasno. Že nekaj dni je bil precej molčeč in potrt. Najbrž je vmes neka ljubezenska zadeva. Razen tega je vplivalo nanj, da so se fantje norčevali iz njega zaradi neke telesne hibe. V zadnjih časih je v prost'h dneh popival v družbi fantov in deklet, za kar je bil grajan. Vse to je povzročilo potrtost, v kateri si je vzel življenje. Bauer je bil iz premožne rodbine v Črensovcih, kjer je oče mesar ' -ostilničar. Trnoi« o« ^rprjeljali v Beltince. . * Avtobus ga je ubil. Upokojeni podpregled-nik finančne kontrole 571etni Ivan K rečic, ki je opravljal posle občinskega preglednika na Črnučah, kjer je tudi stanoval, je odšel te dni po opravkih v razne gostilne na Jezici. Ko se je vračal iz gostilne pri «Ruskem carju», mu je nenadno privozil nasproti neznan luksuzni avto, ki je imel odprta žarometa. Močna svetloba je Kre-čiča trenutno oslepila. Luksuzni avto je zdrvel mimo njega. Trenutek nato, ko je hotel Krečič prekoračiti cesto, je že v polnem diru treščil vanj avtobus, ki vzdržuje promet med Ljubljano in Črnučami, ga podrl in povaljal po tleh. Krečič je samo silno zavpil, nato pa takoj utihnil. Šofer je seveda ustavil motor in prav hitro se je razvedelo po vasi, da se je pripetila na cesti huda nesreča. Krečič je ležal na tleh v krvi in nezavesten. Reševalni avto je ponesrečenca odpeljal v splošno bolnišnico v Ljubljani, kjer je podlegel poškodbam. «Kako postanem dober godec.» i o knjižico pošlje brezplačno tvornica glasbil Meinel & Herold v Mariboru 104/B vsakemu prijatelju glasbe, začetniku ali pa že uvežbanemu. Zahtevajte jo takoj z običajno dopisnico! "568 * Neznan mrtvec. Na Ločici pri Vranskem so našli v četrtek 5. t. m. neznanega, okrog 65 let starega berača nezavestnega. Občina je odredila njegov prevoz v celjsko bolnišnico, neznanec pa je že med potjo od Žalca do Petrovč umrl na vozu. Mrtvec je srednje velik, neobrit in je močno osivel. * Samomor poštarja v Cirkoveih. V soboto se je vršil po naročilu poštne direkcije pregled na pošti v Cirkoveih. Inšpektor g. Pavlič je pri tej priliki ugotovil primanjkljaj v znesku okrog 44,000 Din. Okrog poldneva je to svojo ugotovitev telefonično sporočil poštni direkciji v Ljubljani. Ko je pogodbeni poštar Vlado Dokša slišal ta razgovor, je potegnil iz žepa samokres in se na mestu ustrelil. Pognal si je kroglo v glavo in je čez četrt ure podlegel poškodbi. Primanjkljaj je nastal na ta način, da je Dokša pridržal zase denar, ki so ga kmetje plačali na pošti za davke. * Nov požig v Zgornjem Kašlju. Dne 7. u m. ob pol treh zjutraj je prebivalce Zgornjega Kašlja prebudil iz sna glas gasilskega roga. Vse je bilo na mah pokonci, saj je gorelo v domači občini. Sredi prijazne vasi ima svojo lepo domačijo posestnik Ivan Lukec, po domače Urač. Neznani po-žigalec mu je zanetil gospodarsko poslopje s skednjem, šupo za steljo in drvarnico. Pogorelo je vse. Stanovanjsko poslopje in blizu stoječi kozolec pa so rešili domači gasilci. Požrtvovalnim gasilcem gre zahvala, da so ogenj tako spretno omeiili. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Vevč. Sostrega, ZaW« in Bizovika. Orožniki so uvedli preiskavo. * Nov velik požig na Sp. Polskavi. Vas Spodnja Polskava šteje okoli 800 prebivalcev. Kmetje so dobri gospodarji, vendar tudi njim ne prizanaša kriza. Zadnje čase pa je posegla vmes še zločinska roka, ki jim sežiga domove in gospodarska poslopja. Vsa vas je v velikem strahu, da se ne bi zdaj pa zdaj pojavil ogenj pri tem ali onem kmetovalcu. Ni še dolgo, ko je bil*obsojen pohorski požigalec na dosmrtno ječo, ker je v teku lanskega leta 26 posestnikom upepelil stanovanjska in gospodarska poslopja. Na Spodnji Polskavi pa je doslej že pet posestnikov prizadetih od po-žigalca, ki jim je uničil gospodarska poslopja do tal. Dasi so prebivalci organizirali nočno stražo, ki se v določenem času menja, doslej ni bilo mogoče zasačiti požigalca. V noči cd preteklega ponedeljka na torek je zopet postal žrtev požara ugledni veleposestnik Karel Hrastnik. Goreti je začelo na gospodarskem poslopju, v katerem je bilo mnogo sena in poljskih pridelkov. Rešili so samo živino, vozove in razne kmetijske stroje, gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal. Domači gasilci so bili s svojo moderno brizgalno takoj na mestu in so gasili do ranega jutra. Gospodar trpi veliko škodo. Oblastva si vsestransko prizadevajo, da dobijo zločinca v roke. * V gostilno ne sme. Okrajno sodišče na Brdu je prepovedalo Ivanu Urehku, rojenemu 1. 1909. v Momčah in tja pristojnemu, obisk krčem za dobo enega leta po prestani kazni. Prepoved velja za čas od 5. t. m. do 5. januarja 1934. * Obsojena ponarejalca denarja. V začetku lanskega maja so se pojavili v obmejni občini Libe-ličah ponarejeni avstrijski srebrni šilingi in pa dvodinarski kovanci. Orožniki so po podrobnih poizvedbah izsledili ponarejalce denarja v osebah 241etnega delavca Feliksa Škorjanca in 321etnega tesarja Jožefa Gorenjaka, oba s črnečkega vrha. Gorenjaku se je tedaj posrečilo pobegniti v Avstrijo, kjer pa so ga oblastva kmalu prijela in je bil obsojen na šest mesecev ječe, ki jo je odsedel v celovških zaporih. Po odsluženi kazni so ga avstrijska oblastva izročila našim in je bil Gorenjak skupno s svojim pomočn.kom Škorjancem te dni pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Oba sta svoje dejanje odkrito priznala in povedala, da sta izdelala in spravila v promet 26 šilingov in tri dvodinarske kovance. Obsojena sta bila: Škorjanc na devet mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni, Gorenjak pa na tri mesece strogega zapora in 120 Din denarne kazni. * Uboj pri št. Janžu na Vinski gori. Med vaškimi fanti iz Lipja in Črnove v šentjanški občini je vladalo že dalje časa nasprotstvo, ki je kmalu prešlo v odkrito sovraštvo. Izmed Lipčanov se je fantom iz nasprotnega tabora najbolj zasovražil 271etni viničarjev sin Matevž Plešnik, ki je veljal za najbolj junaškega borca svoje soseske. V nedeljo 8. t. m. pod večer je prišel Plešnik v Obir-čevo gostilno v Črnovi, kjer je ostal v družbi veselih fantov pozno v noč. Proti 23. uri je že šlo, ko sta stopila v gostilno še brata Josip in Franc Rožič. Kmalu sta se začela izzivalno obnašati in zbadati Plešnika. Znala sta ga raztogotiti in izvabiti na piano pred gostilno. Zunaj so se iz teme pojavili še drugi fanti in skupno z Rožičema navalili na Plešnika, ki se pa premoči ni ustrašil, marveč se je začel napadalcev ljuto otepati. Ko pa je dobil od neznane roke s težkim predmetom hud udarec po glavi, je omagal in padel. Napadalci so se nato razbežali na vse strani. Na Plešnikove klice na pomoč so prihiteli ljudje iz gostilne in našli ranjenca v zadnjih zdililjajih pod drevesom. Plešnik, ki je kmalu nato izdihnil, je imel razbito lobanjo, tako da so se videli možgani, O strašnem dogodku so bili hitro obveščeni velenjski orožniki, ki so se takoj napotili na kra] dogodka. Odredili so predvsem, da je ubiti Plešnik ostal v prvotni legi, nato pa so začeli zasledovati napadalce. Posrečilo se jim je aretirati napadalce še v teku noči. Predvsem so prijeli oba brata Rožiča, dalje Blaža Košana, Rafaela Viherja in Ludovika Pezmana, ki so vsi doma iz Črnovc in stari od 20 do 30 let. Odgnali so jih v ponedeljek zjutraj v zapore šoštanjskega sodišča. * Nočni vlom v gostilno. V eni zadnjih noči se je pred policijsko uro skril v klet gostilne Marije Drčarjeve v Kacijanarjevi ulici v Mariboru neznan tat, ki je nato, ko je vse pospalo, vlomil vrata v gostilniško sobo in prebrskal vse predale. Odnesel je natakarici 200 Din drobiža, srebrno žensko zapestno uro in nekaj cigaret «Zeta» ter brez sledu izginil. * Drzen vlom. V eni zadnjih noči je bil izvršen vlom v trgovino gospe Hermine Hrovatove v Šmi-helu. V trgovini je vlomilec pobral vso malo zalogo tobaka, razne jestvine in 400 Din v gotovini. Vlomilec se ni zadovoljil samo s tem vlomom in je vlomil potem še v Hrastarjevo gostilno, kjer pa je prišel le v kuhinjo in ni našel ničesar. * Krojačice in šivilje obveščam, da se prične krojni tečaj nepreklicno 17. t. m. Oni, ki se hočejo priučiti dobremu krojenju, naj se nemudno prijavijo osebno ali pismeno pri Doranu Hoj-karju, prikrojevalcu, tvrdka Stermecki, Celje. * Vsi podeželski gledališki odri bodo gotovo z veseljem sprejeli vest, da je izšlo pred kratkim dvoje novih domačih dramskih del: veseloigra «Voda», ki jo z velikim uspehom igra tudi Narodno gledališče v Ljubljani, in žaloigra «Vrnitev», družinska drama. Obe knjigi se naročata pri Jožefu Vombergarju, Ljubljana VII, Celovška cesta 14 (pisarna Pax). Dobita pa se tudi v vseh večiih knjigarnah. * Času primerno. Zaradi pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas! Resolucija banovinskega vodstva JRKD oroti separatističnim zahtevam V torek popoldne se je vršila redna seja banovinskega vodstva JRKD. Udeležba je bila skoro polnoštevilna, tako da so bili zastopani vsi srezi dravske banovine. Razumljivo je, da je med prvimi točkami prišla na razgovor separatistična resolucija dr. Korošca in njegovih prijateljev. Govorniki so poudarjali, da je vest o teh, za slovenski narod pogubnih zahtevah povsod naletela na najostrejšo obsodbo in najodiočnejšo odklonitev prebivalstva. Sporočili so, kako ljudje povsod zahtevajo, da se vsak sličen poizkus demagoškega * zlorabljanja narodnih misli in obenem zlorabljanja današujih hudih življenjskih razmer že v kali zatre. Na seji je bila sprejeta naslednja resolucija: V trenutku, ko zunanji in notranji sovražniki izkušajo omajati temelje naše državne ureditve, svečano izjavljamo, da smatramo državno celoto za najdragocenejšo svetinjo, posvečeno s krvjo in žrtvami naših najboljših sinov, m edinstvo naroda kot glavni vir sile in napredka naše države in njenega naroda. V tem vidimo zlasti mi Slovenci svetlo nado in edino jamstvo za uresničenje naše največje narodne misli: združitev vseh Slovencev v enotni jugoslovenski državi. Odločno odklanjamo in ogorčeno protestiramo, da poizkušajo od naroda zapuščeni voditelji bivših političnih strank begati javnost z novimi političnimi programi, ki ogražajo uresničenje te najsvetejše misli s tem, da postavljajo zahteve, ki morajo slabiti državno zavest ter razkosati državni in narodni organizem, nas pa oddaljiti za stoletje od ustvaritve in izpolnitve sanj in prerokb največjih srbskih, hrvatskih in slovenskih mislecev in narodnih voditeljev. Srečni smo, da se lahko zbiramo okoli našega narodnega kralja Aleksandra I. in njegovega vzvišenega doma, ki sta nam jamstvo za trajno narodno samobitnost in lastno državnost. Spričo njegovih neprecenljivih zaslug za osvobojenje in nedinjenje, kakor tudi za njegov kraljevski trud in priznanje za napredek naše države in našega naroda izražamo svojemu kralju neomajno vdanost in globoko hvaležnost. Kako je Hnčkin Hndrašek na SDefo noč brade! kokoši Doli za potokom na koncu vasi je stala pred leti napol podrta bajta, v kateri sta živela samo dva prebivalca, mati in sin. Mater so klicali za Ančko, sina za Andraška. Živela sta se, kakor so ju sumili vaščani, samo od tatvine. Andrašek je že v prvi svoji mladosti ukradel kakor sraka vse, kar mu je prišlo pod prste. Pozneje, ko je malo odrasel, je bil še večji uc. Nekoč ga je pamet celo tako zapustila, da je šel h gospodu župniku in hotel plačati sveto mašo v namen, da bi mu dal Bog srečo pri tatvini. Župnik ga je seveda nagnal. Po domači in tudi po sosednih vaseh je vedel Andrašek za vsak kurnik in za vsako kokoš, če je bila debela ali suha. Mnogo njegovih tatvin bi vam, dragi bralci «Domovine», lahko opisal, toda naj zadostuje za enkrat samo tista, ko je kradel na sveto noč kure iz županovega kurnika v domači vasi. Zupan je bil skoro njegov sosed. «Božični dan se bliža!» je nagovorila dobra mati Ančka svojega sina. «Samo nezabeljen krompir in koruzna juha bosta za obed nn t^ko veličasten praznik!» Andrašek nekaj časa molči, potem pa pravi, da še ne pomni praznikov brez pečenke ali česa podobnega. «Moram si pač malo razgledati po vasi. Najugodnejša prilika bo na sveto noč, ko odidejo ljudje k polnočnicam in hlapci ne bodo spali v hlevih pri živini, ker bodo v cerkvi.« «Le glej, da bo kak petelin ali kaka mastna kokoš na sveti dan na mizi», mu odvrne mati. Andrašek je po teh materinih besedah začel tuhtati, kje bi v vasi najlaže prišel do pečenke. Ker mu že od otroške mladosti ni dišalo delo, je kakor navadno pohajal po vasi in si ogle^vil položaj. Z županovim hlapcem sta si bila prijatelja. K temu je Andrašek najrajši zahajal. Tu si je tudi ogledal vso perutnino in odkril zelo debelo kokoš. Andrašek je na sveti večer že komaj čakal trenutka, ko se odpravijo ljudje k polnočnicam. Že pred deveto uro je izginil svoji ljubi materi izpred oči in oprezoval okrog županove hiše. '"Hj bodo odrinili domači v cerkev. Srečno je dočakal Andrašek ta odhod, nato pa se je zmuznil v hlev po plen. Dolgo je potem stal v hlevu in poslušal. Ko se je čutil čisto varnega, je začel plezati v kurnik po že prej izbrano kokoš. Ker je bil kurnik pritrjen na tramove v sredini hleva precej visoko, si je moral tat postaviti stol, da je laže splezal skozi luknjo v kokošjo hišo. Kaj bo pa zdaj ? Luknja v kurniku je bila tako majhna, da je Andrašek dobil komaj glavo in obe roki skozi njo, potem ni mogel več ne naprej ne nazaj. Stol pa se je, ker je mahal z nogami, pod njim podrl. Bil je ujet. Visel je kakor ptica na limamci. Ker je bil pretežak, da bi se potegnil kvišku, ni mogel dobiti nobene roke iz kurnika. Nič drugega mu ni pomagalo, nego počakati na rešitev tistih, ki se bodo vrnili od polnočnic. Ves čas ga je spreletavala groza, ker tudi kokoši niso hotele molčati. Ko so prihajali ljudje iz cerkve mimo županovega hleva, so se v trumah ustavljali pred hlevom in poslušali glasno kokošjo jezo. Velika množica jih je že stala pri hlevu, ko so se vrnili tudi domov županovi. Vsa družba je bila enih misli, da mesari kuna ali pa dehor v kurniku po mili volji. Ko je gospodar stekel v hišo po svetili, je hlapec zamašil okrog hleva luknje, da bi jiči ne ušla živa stvar, ki jim moti pernato živino. Ko je prišel gospodar s svetilko, so vsi vdrli v hlev. Pa ni jim bilo treba loviti, ker je bila kuna že ujeta. Vse se je zakrohotalo. «A tak je ta dehor?» so se čudili. Dolge noge so visele skoro do tal, glava in roke pa so bile pri stropu v kurniku. «Za to kožo boš, župan, gotovo mnogo iz kuml!» so vreščali gledalci. Potem so potegnili visečega nesrečnika iz pasti in spoznali Andraška. Kaj je obedovala na božični dan uboga Andra-škova mati, ne vem, samo to vem, da je županova kokoš takrat ostala pri življenju in da je Andrašek tisti božič pretolkel v zaporu, kamor so ga spravili orožniki. Matija Belec. IZ POPOTNIKOVE TORBE OTVORITEV KMETIJSKEGA ZIMSKEGA TEf\A T V V PODZEMLJU. Podzemelj, januarja. isa praznik ii^ i>.raljev je bil v Podzemlju otvorjen težko pričakovani zimski kmetijski tečaj, ki bo trajal šest tednov. Da hrepenijo tudi naši belokrajinski kmetovalci po nadaljnji strokovni kmetijski izobrazbi, nam je bila v dokaz nabito polna šolska soba v novi šoli v Podzemlju. Pri otvoritvi so bili navzocni vsi občinski odborniki, možje in mladeniči, bodoči gospodarji na naših kmetijah, tako da je bilo na tečaju 140 mož in mladeničev, željnih strokovne izobrazbe. Med njimi smo opazili tudi mladeniče in može iz sosednjega napre Inega Gradaca. Tečaj je otvoril sreski kmetijski referent gosp. Ivan Kenda, sreskega načelnika je pa zastopal učitelj g. Vladimir Tončič, ki je dodeljen sre-skemu načelstvu v Metliki. G. Tončič je pozdravil udeležence tečaja v imenu sreskega načelnika in, zagotovil kmetovalcem, da bodo oblastva storila vse za nadaljnjo strokovno izobrazbo in za po-vzdigo kmetijstva v Beli krajini. Omenjal je potrebo in pomen kmetovalčeve nadaljnje strokovne izobrazbe zlasti glede na sedanje hude gospodar* ' ske prilike, pojasnil vzroke svetovne gospodarske krize in prizadevanja raznih činiteljev, da se kriza omili. Razvila se je razprava o programu tečaja. Kmetovalci so stavili tudi svoje predloge in obrazložili obenem svoje težave. V živahnem razgovoru so se kmetovalci tudi pritoževali zaradi previsokega obdavčenja zemljišč ob Kolpi. Domači šolski upravitelj g. Matko Ljubič je zatem kmetovalcem pojasnil razvoj stanovskih organizacij in očitno potrebo organizacije kmetovalcev. Tako je bil otvorjen po udeležbi doslej največji belokrajinski kmetijski tečaj, ki nam že po živahni otvoritveni razpravi obeta, da bo rodil uspehe. Tečaj se bo vršil vsak četrtek in nedeljo. Vsekakor je pohvaliti naše vrle kmetovalce, ki tako stremijo za strokovno izobrazbo. PREKMURSKI GLASNIK Iz Šalovcev nam pišejo: Dne 22. t. m. se bo vršil redni občni zbor Sokola v Šalovcih ob 17. i v šoli. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnjega! občnega zbora, poročila funkcionarjev, volitev.j novega odbora in slučajnosti. Posebno se po-' zivajo bratje, ki še niso prekoračili 26. leta, da se gotovo udeleže zbora, ker se na koncu občnega zbora pogovorimo zaradi I. pokrajinskega zleta v Ljubljani, na katerem bomo sodelovali kot telovadci. Na plan torej! Udeležba obvezna za,' vsakega brata in vsako sestro. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. i VVESTFALSKO PISMOl Bochum-Gerthe, januarja,j Pred kratkim nas je zapustil in odšel v večnost rojak vdovec g. Janez J e r s k a n, po rodu iz Litije. Imel je 62 let. V tujini je bil polnih 35 let in je delal neprestano v enem in istem obratu (ceha Lothringen). Zapustil je sina Jožeta in štiri hčere, ki so vsi poročeni. K zadnjemu počitku smo priljubljenega rojaki spremili v velikem številu. Dobremu članu Jugoslovenskega delavskega društva naj bo lahka tuja zemlja, sinu in hčeram Da uaše iskrene sožalje! Božično obdarovanje naše dece smo imeli dne 18. decembra. Obdarovanih je bilo 37 otrok našega društva, ki je kljub hudim težavam prav dobro gospodarilo. Obiskala so našo prireditev tudi sosednja društva. Samo eno sosednje bratsko društvo se ni udeležilo naše prireditve. Ne vemo, zakaj. Vsem čitateliem in čitateljicam «Domovine» na tujem in v domovini želimo v novem letu vso srečo: Martin Podlogar, Ignac Repše in Janez Kurent (Št. Janž na Dolenjskem), Franc Brinovec (Št. Jurij pod Kumom), Albert in Štefan Hol-čer (Pokoše pri Ptuju), Franc Radaj (Blanca), vdova Cilenškova (Celje), Karel in Anton Gilč-vert (Konjice), Janez Pajk (Zabukovje), Franjo Budner (Krško), Jakob Inkret (Ptuj), Karel Steif (Celje), Franc Brdnig (Konjice), Blaž Pirš (Ptuj), Blaž in Rudolf Murn (Trbovlje),Franc Petje (Šent-rupert na Dolenjskem), Jernej Flies (Loka pri Krškem), Franc Kraker (Novo mesto), Janez Wruss (Maribor), Jožef Onic (Ptuj), vdova Ma-relova (Trbovlje), Janez Zalokar (Zagorje) in Jože Kužnik (Mirna peč na Dolenjskem1) Umiranja med ameriškimi rojaki. «Prosveta», glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu, je objavila letos žalostno statistiko svojih članov, ki so umrli v času od marca do oktobra in za katerimi je jednota dedičem izplačala j zavarovalnine. Statistika ni povsem popolna in izkazuje 200 umrlih članov; med njimi je 150 Slovencev, nekaj Hrvatov in Srbov, ostali pa so Poljaki, celo Nemci in en Rus. Med vzroki smrti beleži statistika največkrat srčno napako (26 primerov). Srčna napaka je prav gotovo v vzročni zvezi s prehudim, prenapornim, divjim delom, na katero so naši izseljenci pogosto obsojeni. Visoko številko zavzemajo jetični (23) in pa ralt (21), dvoje značilnih delavskih bolezni. Silno visoko je število samomorilcev (18). V tej številki jc v nebo vpijoče izražena vsa strahotna žaloigra, ki jo v '.eh hudih časih preživljajo naši izseljenci v Ameriki. Beda je v Ameriki čisto drugačna kakor v stari domovini, pri nas se človek lahko v stiski prebije vsaj od milosrčnosti tistih, ki kaj imajo. V Ameriki pa je malo usmiljenja. 18 samomorilcev med 200 umrlimi pomeni, da približno vsak • deseti naš izseljenec v Ameriki umre od samomora. Pa te številke se nanašajo samo na organizirane, zavarovane rojake, ki v gmotnih zadevah navadno niso na najslabšem. Samomori teh naših izseljencev se vršijo v najlepših, najzrelejših letih; največ jih je med 32. in 50. letom. Najstarejšima samomorilcema pa je bilo 60 in 71 let. Starčkom je v Ameriki gotovo najhuje, 15 jih je umrlo za pljučnico, 12 je bilo ponesrečenih v rudniku, 14 je bilo ubitih od avta, vlaka, zrakoplova in 4 so bili umorjeni (od roparjev, v pouličnih bitkah). Tako umirajo naši ljudje, ki so 5,i v Ameriko sreče iskat zase in za svojce. Slovenski zvočni film v Ameriki. V New \o, ku so pretekli mesec prvič začeli predvajati slovenski govoreči film «Ljubav in strast». Vse v filmu, govori in petje, je slovensko. V filmu nastopa Ra-hela Davidovičeva. Ameriške novice. Kakor piše «Ameriška domovina* bo za mestnega sodnika v Clevelandu imenovan naš rojak Fran Lavše. — V bližini Forest Cityja je rojak Pavel Turk dobil delo pri gradbi nove ceste. Ko se je zjutraj peljal na delo, je prišel pod kolo cestne železnice ,ki mu je dvakrat zlomilo levo nogo, dob'l pa je tudi notranje poškodbe. — Franca Bučarja je v bližini Bronda-leja zadel avtomobil tako nesrečno, da je Bučar umrl na potu v bolnišnico. — Pri zadnjih volitvah je bil rojak Josip Galičič v Ročk Springsu izvoljen za državnega pravdnika. Galičič je prvi Slovenec, ki ga je doletela ta čast. — V mestu Gil-bertu so bili izvoljeni za občinske može rojaki Ivan Kramar:č, Alojzij Intihar, Josip Potočnik in Fran Erčul. Zadnji je obenem občinski sodnik. — Dve sliki znanega slovenskega slikarja Peruška sta bili sprejeti v umetniško ealeriio v Washing-tonu. Iz Hervest - Dorstena (Nemčija) nam pišejo: Draga «Domovina*, po daljšem času se tudi mi zopet enkrat oglasimo. Časi so vedno slabši, kriza nas čezdalje bolj tišči k tlom. Že smo mislili, da bomo letos morali opustiti obdarovanje malčkov, pa se nas je spomnila domovina, dasi sicer tudi sama preživlja hude čase. Jugoslovensko delavsko društvo v Hervest - Dorstenu se toplo zahvaljuje za velikodušni dar g. banu dravske banovine. S tem darom smo lahko obdarovali deco našega članstva. Lepa hvala tudi g. Pavlu Bolhi za njegov trud in obisk. Iz La Machine (Francija) nam pišejo: Pisec teh vrst prosi za malo prostora v «Domovini», ki jo vedno rad bere. Tukaj nas je približno okrog 130 Jugoslovenov. Gre nam še za silo, dasi se ne smemo preveč pohvaliti. Mučimo se po črnih rovih za naš vsakdanji kruh in rečemo samo: «Sto-krat blagor tistim, ki ne okusijo tujega kruha in ga še lahko v svoji domovini zaslužijo. Prilagamo šopek trobentic, ki smo jih natrgali v tujini v mesecu januarju. Ivan in Rozalija Gaj-šek (Grobelno-Stopte), Pavel in Marija Anzelmi (Loka pri Zidanem mostu Iz Cranbrooka (Kanada) nam pišejo: Delavske razmere so tukaj izredno slabe. Res dela mnogo delavcev na državnih cestah, a s plačo po štiri cente na uro in s hrano, kar je pičel zaslužek. Doma se zasluži več. Staršem, sorodnikom, prijateljem in znancem želimo mnogo sreče v novem letu, tebi, «Domovina», pa mnogo novih naročnikov: Šterk, Kordiš in Perše. Listirca uredništva Brezovica pri Kočevju. To je osebni napad iii ne spada v list. Dortmund. Poizkusite iti v Italijo, pa boste videli, kako je. Globoko. Zakon ščiti' kmeta, ki nikakor ne more plačati dolgov. Če kmet nima denarja, a je njegovo posestvo v ceni znatno padlo, tudi deležev bratom in sestram ne more takoj izplačati. Eijgelshoven. Morda ste dali napačen naslov. L. B. C. 110. Ž. V načelu gotovo, toda zgrada-rina v vašem primeru mora biti siliip majhna. Stanetinei pri Sv. Bolfenku pii Središču. Ako se pometanje ne vrši v redu, javite oblastvoml Sv. Vid pri Pristavi. Ne gre! Preosebno! Veliki Dolinci. Ni za tisk, ke/ je žaljivo in tožljivo. Vrholje. Kolikor nam je znano, je zdaj naseljevanje neinogoče iz obrezanega testa pa napravi dolg tanek svalk, ga položi okoli roba po testu in pito do dobrega speci. Pečeno in hladno razrezi. Krema za torte. V lonec deni četrt litra mrzlega mleka in tri žlice moke. Postavi na štedilnik in pridno mešaje kuhaj tako dolgo, da se zgosti. (Mora biti tako gosto kakor žganci.) Potem postavi na hladno, in ko se je popolnoma ohladilo, primešaj 14 dek sladkorja, 14 dek sirovega masla in nekoliko vanilijevega sladkorja ter dobro mešaj, da postane slično smetani. S to kremo nadevaš lahko vsako torto, ker je zelo okusna in poceni. Kremo pa tudi lahko izpremeniš s tem, da dodaš ali malo kakava, čokolade, orehov, moč-nen črne kuhane kave, ruma ali kaj podobnega. Praktični nasveti Kako lakiramo nov pod. Najprej namažemo pod z redkim firnežem, kateremu primešamo nekaj barve. Mazati je treba liitro in ne varčevati, ker se hitro suši. Potem namažemo šq enkrat z gostejšo barvo in pustimo, da se tri do štiri dni suši. Ko je pod popolnoma suh, ga namažemo z jantarjevim lakom, ki se pa že v nekaj urah posuši. Imamo pa tudi druge lake za pod, vendar se ti, zlasti pa špiritov lak, ki se zelo naglo suši, ne obnesejo tsko, ker ne prenesejo umivanja. Z^ jantarovim lakom lakirani pod pa lahko umivamo z mlačno vodo in mehko ščetjo. Mila pa ne uporabljajmo. Preproge sn^iuio na več načinov. Ooičajno jih obesimo čez drog in iztepemo. Ako pa hočemo posvežiti barvo, položimo preprogo na tla in po-tresemo s prekuhanim ožetini čajem (tega je treba seveda de'j časa spravljati) ter ga razne-semo z metlo ali s ščetjo po preprogi, da se čaj povsod raztrosi. Pozimi pa položimo preprogo z zgornjim delom na sneg, jo dobro stepemo, sneg pa potem odstranimo s ščetjo. Lesene žaJuzije (polkna) osnažimo s čopičem in z vlažno krpo. Ko se posušijo, j h namažemo s petrolejem. Tudi barvane stopnice namažemo, ko smo jih osnažili, s petrolejer Za kuhinjo Pikantni goveji zrezki. Od pljučne pečenke nareži zrezke, jih tanko stolci, posoli, posuj nekoliko s poprcm in s sladko papriko, majaronom, zelenim sesekljanim peteršiljem in moko. Nato pa naloži na vsak zrezek toliko tanko narezane čebule, kolikor je nrereš naložiti na zrezek. V kozi razbeli mast in položi zrezke na mast tako, da pride čebula spodaj. Tako zrezke peci in jih vedno z vilicami premikaj, da se čebula ne pri-smodi. Ko se je čebula zarumenila in so se zrezki zapekli, jih obrni in zapeci še na drugi, strani, nato zalij z malo vode. Sok naj bo bolj gostljat, a vendar ne pregost. Daš z dušenim rižem, makaroni ali cm očki na mizo. Jabolčna .pita. Kilo jabolk olupi, razrezi, iztrebi in skuhaj v dveh.žlicah vode, žlici ruma in malo sladkorja. Jabolka naj bodo popolnoma gosta; če so se preredko skuhala, jim sok odcedi skozi sito. Na deski vmesi v testo: 20 dek moke, 18 dek sirovega masla, 6 dek sladkorja, žlico ruma in en rumenjak. Umešeno testo tanko raz-valjaj, razvaljano testo obreži v velikosti pekače in ga položi v pekačo. Testo nekoliko nabodi' z vilicami, ga malo speci in vzemi iz pečice, še preden je porumenilo. Nato po testu pomaži s poljubno mezgo, nadevaj s pripravljenimi jabolki, Nastanek in zdravi? en Je glavobola Uiavobol je menda najbolj razširjena bolezen. Ta nadloga nastaja iz najrazličnejših vzrokov, zato je za presojo in zdravljenje glavobola nad vse važno, da najdemo prave vzroke bolezni. Glavobol se pridruži rad najrazličnejšim boleznim, vendar pa je tudi samostojna bolezen, ki ji pravimo trajni glavobol. O bistvu m vzrokih te vrste glavobola smo še malo poučeni. Pomagamo si z domnevami «o motnjah krvnega obtoka in prehrane*. ne poznamo pa pri tej zelo razširjeni obliki glavobola nikr.kih na telesu vidnih izpre-memb. Ker ga najdemo t?ko pri slabotnih, malo-krvnih osebah kakor pri polnokrvnih, valimo krivdo za bolezen tako na pomanjkljivo kakor tudi premočno prekrvitev možganov. Prav pogosto naletimo na trajni glavobol pri živčno slabotnejših, kjer ima med drug-mi nevšečnostmi navadno glavno vlogo, pokaže pa se tudi pri ljudeh, ki so sicer čisto zdravi. Običajni vzrok je po večini telesna ali duševna utrujenost po prekomernem delu. Neredko pa se pokaže ta glavobol že v zgodnji mladosti in ostane bolniku zvest vse življenje. Prav zanimivo je tudi vprašanje, kje nastane ta glavobol. Če morejo nastati bolečine naravnost v možganski snovi, ne vemo za gotovo, pač pa so za bolečino občutne možganske kožice, ki so napete preko možganov. Zato tudi sem postavljamo sedež glavobola. Za mnoge primere trajnega glavobola domnevamo, da ga povzroči pomanjkljivo izločevanje možganske tekočine. Da bi danes kaj gotovega o tem glavobolu vedeli, pa ne smemo trditi. Kot spremljevalca obolenj dobimo glavobol) pri vseh vročičnih boleznih. Primerov ni treba navajati, ker pač vsakdo, ki je kdaj imel kako vročično bolezen, ve, da je to res. Pri boleznih želodca in črev, pri prepolnem želodcu, prav posebno pa pri trajni zapreki nastopa glavobol, ki je posledica zastrupljenja s plini, ki se tvorijo v telesu. Na glavobol naletimo pogostoma tudi pri raznih slabokrvnih ljudeh in ga tolmačimo kot posledico slabe prehrane možganov. Med ljudstvom je najbolj poznan glavobol, ki se pokaže po zastrupljenjih, saj ga občuti po zastrupljenjih z alkoholom kot prav neprijetnega. «mač-ka». Za zastrupljenje imamo tudi glavobol pri ledvičnih boleznih, posebno pri zgrbljenosti ledvic, ker zastajajo mnoge strupene snovi, ki bi jih zdrave ledvice izločile, v telesu. Na kratko moramo govoriti tudi o migreni. Ženske pravijo rade vsakemu glavobolu migrena, kar pa ni prav. Migrena pravimo tistemu enostranskemu glavobolu, ki bolnika kar nenadno napade in ga spremljajo znatne motnje splošnega počutja; posebno želodec kaže slabosti, ki preidejo pogosto v bljuvanje. Napad migrene, ki se pojavlja v gotovih razdobjih, naznanijo bolniku neki prav točni znanilci: motnje vida (delajo se tema in iskre pred očmi), slabosti, zehanje in slično. Po krajšem ali daljšem času nastopi bolečina, ki se razteza največkrat na levo plat glave, posebno na sence, včasi pa kar na vso glavo. Napad traja nekaj ur, a tudi po cele dneve, v prav hudih primerili celo dalje. Do drugega napada se lahko bolnik ušlo dobro počuti. Prava migrena je navadno podedovana bolezen in je trajna, ker imajo taki bolniki poškodovano živčevje. Ko pa pridejo taki bolniki v leta, nastopajo napadi navadno redkeje in slabeje, če že čisto ne izginejo. Da povzročajo glavobol bolezni, katerih sedež je na glavi ali v njej, je pač umljivo. Prav pogosta je bolezen, ki jo navadno prezremo. Na glavi pribode dosti živcev na površje. Če se ti vnamejo ali sicer obolijo, nam povzročajo silne bolečine v glavi in v licu. Vnetja čelnih in čeljustnih votlin in nosne, ušesne in vratne šupljine so združena vedno s hudim glavobolom. Prav posebno hud, da prav neznosen glavobol napade bolnika, ki se mu dela v možganih tvor ali bula, ki tišči na možgane, ker koščena lobanja pač ne odneha. Te trdovratne bolečine so večkrat edini znak, ki opozori zdravnika na možganski tvor. Pri natančnejši preiskavi očesnega ozadja z očesnim zrcalom se najdejo seveda še drugi znaki, ki upravičujejo določitev bolezni. Včasi naznanja glavobol mnogotera obolenja oči, posebno notranjih delov, kar se dožene le s točno očesno preiskavo. Tudi oko, ki bi potrebovalo za dober vid primerne leče, povzroča glavobol, ki izgine, čim dobi oko primerno steklo. Pri tem je potrebno poudariti, da naj se bolnik zaradi naočnikov obrne vedno na zdravnika specialista, ne pa kar na optika. Še ni dolgo tega, ko je pisal neki angleški strokovni list, da je trpelo petdeset bolnikov, ki jim je neki optik dal kar brez preiskave naočnike, za hudimi očesnimi in splošnimi boleznimi, ki jih optik naravno ni mogel ugotoviti, bolniki pa so plačali svojo malomarnost z neozdravljivostjo ali celo s smrtjo. Čitatelj vidi pri popisovanju teh glavnih vzrokov glavobola, kako hudo je spoznati leglo te mučne bolezni. Še zdravniku je hudo dognati vzrok glavobola in s tem določiti način zdravljenja. Zato je kaj nespametno hoditi okrog maza-čev in konjačev. če ti zdravnik hi mogel pomagati, pojdi v bolnišnico, ne pa k mazaču. Zdravljenje glavobola je kakor njegovi vzroki zelo raznolično. Zdravila, elektrika, masaža, zdravnikov nož so sredstva, ki preganjajo ali celo preženejo glavobol. Vesten zdravnik se ne bo nikoli zadovoljil s tem, da prežene le začasno z zdravilom (aspirinom, piramidonom, togalom) bolečine, nego ne bo odnehal, dokler ne najde korenin glavobola, da jih izpod reže s primernim zdravljenjem in reši.bolnika sicer navadno ne nevarne, pač pa zelo mučne bolezni. X Velika železniška nesreča v Rumuniji. V torek 8. t. m. se je pripetila v bližini Bukarešte huda železniška nesreča. Na progi Bukarešta— Krajova sta nedaleč od seveinega kolodvora trčila v največji brani brzovlak, ki je odhajal iz Bukarešte, in osebni vlak, ki je vozil proti Bukarešti. Osebni vlak je skočil s tira in se je pet vagonov popolnoma razbilo. Vlak je bil nabito poln in je zaradi tega zahtevala nesreča mnogo človeških žrtev. Iz Bukarešte je bil takoj odposlan pomožni vlak. Reševalna dela zelo ovira debel sneg, ki je zapadel zadnje dni. Ker še neprestano gosto sneži, je razkopavanje razvalin razbitih vagonov zelo otežkočeno. Boje se, da bo mnogo ponesrečencev pod razvalinami zmrznilo. X Ozdravljeni slepci. Profesor ar. stalnici1 je predstavil na Dunaju Društvu zdravnikov več ko deset z Rontgenovimi žarki popolnoma ozdravljenih slepcev. Vsi ti bolniki so postali žrtev možganskega vnetja, ki je povzročilo bljuvanje, neznosen glavobol in naposled popolno oslepelost. Znanost ni mogla pomagati tem bolnikom. Vsi so bili obsojeni na mučno smrt. Primeri ozdravljenja so bili nad vse redki. Profesor Stalitzer je kot prvi poizkusil obsevati obolelo možgansko skorjo z Rontgenovimi žarki. Izkazalo se je, da ti žarki zelo znižujejo krvni pritisk v možganih. Zaradi tega je postopno splahnila tekočina, ki je tlačila možgane. Naposled so pričeli delovati poprej onemogli očesni živci. Bolniki so po več letih popolne teme zopet zagledali luč. X Ameriški opomini artomobilistom. V ameriški državi Massachusetu stoje na križiščih in železniških prehodih naslednji napisi: Kdor ni sit življenja, naj vozi počasi! Vozi hitreje, ako si napravil oporoko! Ali imate tekoči račun pri zdravniku? Naravnost na pokopališče! X Glad se občuti tudi v krvi. Kri ima važno vlogo v lečenju bolezni. Mnogi učenjaki so mnenja, da so nekatere živčne in duševne bolezni posledica pomanjkanja ali preobilice gotovih snovi v krvi. Lečenje mora s tem računati, kakor računa tudi pri prirojeni ali po potresu možganov nastali slaboumnosti. Ruski učenjak čukičev je pa nastopil s podobno trditvijo tudi o gladu. Občutek gladu ne nastopi samo pri praznem želodcu, kakor smo vajeni misliti, temveč ga povzročijo tudi drugi pojavi. To je dalo omenjenemu ruskemu učenjaku pobudo, da je jel delati zanimive 1 poizkuse. Sitemu psu je vzel nekaj kapljic krvi in jo vbrizgal lačnemu. In izkazalo se je, da je bil ; lačni pes takoj nasičen, čeprav je imel želodec še j vedno prazen. Pes, ki je bil pred injekcijo zelo lačen in je prosil za jed, je zadovoljno legel kakor pes, ki se je bil pravkar do sitega najedel. To priča, da krožijo po krvi lačnega bitja gotove snovi, ki povzročajo, da se želodec skrči in potem šele sledi občutek gladu. Morda pridejo učenjaki v doglednein času tako daleč, da bo lahko nasititi rodbino. Oče se bo najedel, člani rodbine pa dobe injekcijo njegove krvi, pa bodo vsi siti. X Smrt najstarejše Neinke. Te dni je umrla v Kolnu ob Renu najstarejša Nemka. Pisala se je Marija Zofija Gas in je učakala visoko starost 114 let. Bila je vdova. X Kraljeva ljubica berafica. J^red leti je slovela po svoji lepoti slavna belgijska plesalka Cleo de Msrode, ki je bila ljubica kralja Leopolda, kar je njen sloves še povzdignilo. Bila je ena najlepših žensk onih časov. Kralj Leopold je bil strastno zaljubljen v nio in svoje ljubezni ni skrival. Za njeno srce se je potegoval tudi milijonar Jacques Lebaudy, ki je sklenil kupiti vso Saharo in si je tudi nadel ime ^saharski česan. Milijonar se je hotel z lepo plesalko oženiti, pa ga je zavrnila. Potem se je oženil z drugo slavno lepotico iz pariškega gledališkega sveta, kar je pa bila njegova nesreča, kajti «saharska cesaricam je leta 1905. blizu New Yorka svojega moža baje po nesrečnem naključju ustrelila. Tudi takratni perzijski šah je bil zaljubljen v lepo plesalko. Imela je mnogo denarja in krasen grad blizu Pariza. Počasi se je pa njeno bogastvo razlezlo in zdaj pariški listi poročajo, da je tako obubožala, da mora do seimih v Franciii beračiti. X Bogastva noče. Bela vrana je 191etni ameriški študent Gordon Spence, ki se na vse kriplje brani premoženja v znesku 400.000 dolarjev. To bogastvo mu je namenila bogata vdova Margareta Gillenova iz Filadelfije. Vdova zatrjuje, da je Gordon Spence njen sin in da se piše v resnici Evgen Chavis. Proti temu pa protestira študen-tova varuhinja Charlotta Bakerjeva iz New Yorka, ki grozi bogati vdovi s tožbo, če ne neha vsiljevati študentu denarja. Vdova pripoveduje, da je bil njen sin star dve leti, ko se je ločila od svor jega moža Hunterja Chavisa. Takrat je bila siro* mašna in ni mogla skrbeti za svojega otroka. Privolila je, da ga je posinovila lastnica ugledne newyorške dekliške šole Spencejeva. Pozneje je dobila dečkova mati bogato dediščino in zdaj bi rada vzela sina k sebi. Z nasprotne strani pa zatrjujejo, da Gordon ni njen sin. Pravni zastopnik varuhinje dokazuje, da je posinovila lastnica dekliške šole drugega dečka. Po njeni smrti je bila določena za Gordonovo varuhinjo solastnica šole Bakerjeva. Fant sam pravi, da bogata vdova ni njegova mati in da noče od nje nobenega denarja. Tako se je zgodilo, da odklanja nekdo v teh hudih časih premoženje, ki šteje v dinarjih 24 milijonov. X Spretnost angleškega krvnika. Nedavni samomor angleškega krvnika je vzbudil zanimanje ne samo za njegovega naslednika, temveč tudi za krvniški posel, ki gotovo ni vreden zavidanja. Krvnik v Angliji mora biti temeljito podkovan v svoji streki in pred vsako usmrtitvijo mora napraviti še zelo skrbno preizkušnjo. Poznati mora točno obsojenčevo težo, da lahko izbere dovolj trdno vrv. Po usmrtitvi pošljejo vrv naravnost angleškemu kralju. Tik pred obešanjem se mora še sam prepričati, ali je bila njegova izbira dobra. V noči pred usmrtitvijo obesi na konec izbrane vrvi vrečo peska enake teže, kakor je obsojenec, in tako preizkusi vrv, da bi ne doživel neprijetnega presenečenja, da bi se med obeša-! njem pretrgala. Od trenutka, ko stopi obsojenec na pručico pod vešali, pa do njegove smrti, ne sme miniti več kakor 14 sekund. Krvnik mora torej opraviti svoj posel zelo hitro in spretno. Za mesto angleškega krvnika so se potegovale tudi mnoge ženske. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Iznajdljiva Špela. Špela štrika nogavice, sitno rdeče ji je lice, ker nikjer nikogar ni, ki hotel zdaj ŠpelicT v klobčič pavolo bi zviti, na uslugo revi biti. Kip se kislo ji smeji... «Čakaj, dedec grdi ti, boš pa ti pomagal zdaj, saj ne bo te konec, kaj!» Nič ne brani se možak; proč ne more siromak! Kje Je bolečin? To te najvažnejše vprašanje, če nas kaj boli. Vsekakor je zelo dobro, ako i livarno vedno kako zdravniško zanesljivo domače sredstvo pri roki, kakdfc je n pr. l eller-jev Elša-fluid, ki se že več kakor 35 let uporablja za nego telesa in za obrambo zoper mnoga obolenja. Dobro služi pri revmatičnih bolečinah, prehladu* za masaž«, pri trganju v sklepih, bolečinah v ndiihpun nrl niinirttratv: križil, obrazu in po vsem telesu. Feller-jev Elsa-fluid se dobiva v lekarnah in strokovnih trgovinah po 6, 9 in 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavojček (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici) za 58 Din, dva taka zavojčka J02 Din. Razpošilja ga lekarnar Ev gen V. Feller, Stubica Donja, Llsa-trg 360 (savska buiovina). /.(>, pri v »ivitr^iu, uuitiiiiun * i ■ e> i,.,...-..« Odobren 0(1 ministrstva, za socialno politiko in narodno zdrav e Sp. St. 509 z dne 24. marca 1932. Iz cirkusa. janež: Odkar nastopam v cirkusu z dresiranim tigrom in krotko ovco, imam velik uspeh.* Miha: «Kaj se tiger in ovca dobro razumeta?* ' • Janez: cVčasih ne, toda v takem primeru kupim novo ovco, pa zopet gre ...» Ni več mogoče. Neža: «Ali veš, da pravijo o tebi, da si od dne do dne grša?» Mica: «Že prav. Pri meni se to še lahko zgodi, pri tebi pa sploh ni več mogoče.* «M Nervozni umirajo zgodaj! Ste 11 opazili pri sebi čeladi le tnpatam katerega Izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti? Hitro razburjeni«, nerszpoloženie drgetsnfe udov, ne mirnost, utripanje srca, omotični napadi, tesnobnost, ne-aptfooal, nemirne sanje, neobčollllvost posameznik telesnih delov, plsAlJIvost, prevelika razclrailjlvost spričo ugovarjanja, ropota, duba, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanja očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, Izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznostl, eden močan ali več hkrati, tedaj so Vnil Uvel resno oslabljeni In potrebn|e)o okrepil«. Na pustita tega vnemar Se naprej, ker sleda temu lahko kmalu resne motnja duševnih zmotnosti, kot nesmiselno govorjenje ln nasavedna dejanja, hitra telesna propast ln agodnja smrt. Ml« ni na tem, odkod VaJa «v*na tost, vabim Vaa, ptiite mil Radevoljs Vam zasloni in poštnine prosto >ioH«ru način odkritem ki Vam bo pripravil veselo lenecadenje. Morda ste za razna sredstva Izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno iboljianje. Zagotavljam Vas, aa poznam pravi način knko slabosti V..iib iivcev odpomsčl. I a način prinest olien m tudi aboljSanJe razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga ja povsem preroJlL To dokazojeio ledi mnenja zdravnikov. Stane Vaa samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno knjigo popolnoma zastonj. C« Vam ni mogoSa pisati takoj, al spravite ta o«laa! Nabiralna pošta: EKNST PASTEKNAK, BERLIN, SO, Mlchaelkirchplatz No. 13 Abt. SS Razumljivo. " A: «Le zato sem se oženil, ker je bila moja (zvoljenka povsem različna od ostalih žensk.* B: «V čem pa je bila ta različnost?* A: «Bila je edina, ki me je hotela .. .* Najnovejše dvokolo z motorčkom l1/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat In posamezni deli najceneje. Ceniki iranko. .TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. A tako. Gospod: «Ubožec, ali že od rojstva tako jecljate?« Berač: «D-da, d-da. P-pa sam-mo, ka-kad-ar g-govor-rim. S-sic-er n-nič ne j-jec-ljam ...» MALI OGLASI 21 Pomoč v sili! Podpisani nudimo le še kratek čas brezplačno pomoč vsem onim članom bivše »Vzajemne pomoči* v Ljubljani, ki imajo že police, bodisi za posmrtnine ali za doto. Pišite takoj na te-le naslove: Stane Toinažič, Kranj. — Joško Samsa, Dolnja Retje, Velike Lašče. — Jakob Cregorec, Ptuj, Voš-njakova ulica 4. — Leon Sitar, Ljubljana, Baragova ulica 9. — Alojz Leskošek, Celje, Razlagova ul. 5. Preklic. Podpisani preklieujem, da nisem plačnik prejšnjih kakor tudi ne nadaljnjih izplačil, odnosno dolgov, ki bi jih napravila družina ali sorodstvo. Izvzet jo samo sin. Andrej Kovač, posestnik in gostilničar, Domžale. 22 Nudim brezplačen nasvet vsem onim članom bivše «V z a j e m n e p o -moči« v Ljubljani, ki imajo police, bodisi za posmrtnine ali za doto. Pišite tako na naslov: Stane Tomažič, zastopnik, Kranj. 20 Kože veveric, lepe, zimske, kupuje po najvišji ceni L. R o t, krznar, Ljubljana, Mestni trg 5. 2} v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže v«akdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta nafin, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuj® mnogo zahval, fe želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zatipno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Kalil, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2, oddelek 5. A. & E. Skaberne, Ljubljana Uvoz in prodaja angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile. Važno ! V račun jemljemo (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljublj. denarnih zavodov. A. & E. Skaberne, Ljubljana Vsem cenjenim odjemalcem najvljudneje naznanjam, da bom PRESELILA SVOJO TRAFIKO z dnem 16. januarja 1933. v hišo g. Gorjanca, hjer je hotel „Stara pošta", poleg tvrdke Ahačič & Sifrer. Prodajala bom poleg tobačnih izdelkov tudi znamke in poštne vrednctnice, kolke, menice, vojne liste, stanovanjske pogodbe, priznanice, davčne markice, bolniške prijave; nadalje vse slovenske, srbske in hrvatske dnevnike, inozemske časopise,- slovenske, hrvatske in nemške revije in modne časopise, vse kakor do sedaj. Za obilen obisk se priporoča Karla Kerč v Kranj« St. 1, Kokrško predmestje. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i 6. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.