zborovanje. Osnovalni odbor se po zaključku ^e PosvetuJe> kak° bi se ideja za uresničenje Društvo slov. učiteljic. Društvo slovenskih učiteljic je zborovalo dne 31. decembra 1907 v šentjakobski osemrazrednici v Ljubljani. Poro.Ho predsednlee. Predsedaica, tovarišica K. D r o 11 o v a, otvori zborovanje s pozdravom na prisotne koleginje, želeč, da bi imelo posvetovanje mnogo uspehov. Zapisnikaricama se izvolita tovarišiei Miklavčičeva in Zemljanova. Potem poroča pradsednica o vseavstrijskem sbodu učit. delegatov na Dunaju, čigar glavno poročilo je čitala izvestno že vsakatera navzočih v BUčit. Tov." Obžaluje le, da so bile učiteljice zastopane pri tem shodu v tako majhnem številu. Prišle so namreč le 3 čehinje, 4 Dunajčanke in 1 Slovenka, v vsem le 8 učiteljic. Skrajni čas je torej, da se zbude u.iteljice iz stanovske letargije, da se združijo v močno falango v društvu učiteljic, ki naj bo seveda v lepem sporazumljenju z že obstoječimi učiteljskimi društvi. Glas množice prodere marsikatero zapreko, dočim se glas posameznika p o i z g u b i kakor slaboten vzdih bolnika. Združimo se torej, da bo naš klic močan, tako da prodere celo do ušes naših gluhib. deželnih očetov, ki se jim končno morajo omehčati trda srea. Skrb za bolne učlteljlee. Tovarišica M. S t u p i c a — ki je menda vadniških učiteljic prva, ki je kdaj milostno počastila naše zborovanje — poroča, kaj bi društvo učiteljic oskrbelo svojim članicam za slučaj bolezni. Obolele učiteljiee, ki si pri svoji borni plnči ne morejo privoščiti drugi razred v bolnici, so primorane, da gred6 v tretji razred med deželne ubožčke-boluike, a še tam jim je postrežba jako nedostatna. Ker je pa bolniea deželni dobrodelni zavod, u.iteljice pa smo takorekoč deželne delavke, zato je dolžnost, da nam dežela kot naša delodajalka preskrbi brezplačno oskrbo v deželni bolnici. Društvo slov. učiteljie naj se obrne v to svrho do deželnega odbora s peticijo ia prošnjo, da dobi v jubilejskem letu našega presvetlega cesarja v deželni bolnici brezplačno oskrbo obolelih članic v II. razredu.*) Zdravilišče za n.iteljlce. Na to poroča tovarišica Ant. Stupica o ideji, ali bi bilo mogoče ustanoviti nekak sanatorij ali hospic za slabotne iu obolele učiteljice. — Za izvršitev te ideje naj bi se vnele vse avstrijske učiteljice brez ozira na narodnostno in politiško prepričanje. Najpripravnejši kraj za uresničenje te ideje bi bil Bohinj. ki ima poleg divne planinske leže tudi krasne smrekove gozdove. Poročevalka pravi, da je poskrbljeno tudi za vplivno protektorico, ki bi nam zlasti v jubilejskem letu izposlovala pri vladi marsikatero izdatno pomoč. Ker pa poročevalka predlaga, naj bi se temu podjetju odzvale poleg slovenskih, čeških in hrvaških učiteljie tudi nemške, se vname živahna debata. Tovarišica Miklavčičeva meni, da morajo pri osnovanju te Iepe ideje paziti zlasti na to, da ne pridejo v roke katerikoli politiški stranki, tovarišica Zupančičeva pa, da se pri podjetju ozira edinole na Slovauke. Oba predloga obveljata enoglasno. V osnovalni ali agitacijski odsek, ki naj prevzame nalogo, da razširja to idejo med vsemi slovanskimi učiteljieami in nabira prispevkov p0 20 K kot ustanovne člaoarine, se izvolijo sledeče tovarišice: za Kranjsko : Mayer, Sark, Sirnik, Stupica, Zemljan; za Štajersko: Milčinski, Novak, Stupica, Dostal, Eazlag; za Primorsko: Krajnik, Pavšič, Jelšek, Goli Sklep. Po izčrpanem dnevnem redu se tovarišica Drollova zahvali za obilo udeležbo in zaključi Enak sklep je že storilo -Deželno slov. učit dru6tvo". Petieije pa še ni moglo izrožiti deždnemu zboru, ker ni ta vež let zboroval. Zgodi se pa to takoj, ko se skliče non deželni zbor. Uredn. zborovanje. Osnovalni odbor se po zaključku še posvetuje, kako bi se ideja za uresničenje zgradbe bospica razširjala najuspešnejše med drugimi neprisotnimi slovanskimi koleginjami.