S SEJE OK SZDL
)E OK SZDL
Družbene organizacije in dtuštva prispevajo k pestri in vsebinsko bolj bogati socialistični zvezi
3fi iHrii^honimi nrnan'f*af*i\arr\i !n Hrn*twi -ra R^inr^Am                          leti D3 Zanimante Za dfUŠtva Dada in celo UDoko-
Med 130 družbenimi organizacijami in društvi za Bežigradom najštevilnejša telesnokulturna in kulturnazdruženja ter organizacije ZRVS/Povsod podobnetežave: kadri, denar, prostori, oprema/Za pravočasno vključevanje v družbeno pfaniranje potrebujejo pomoč
Aprilska seja obilnske konference soclallstlčne zveze |e btla v celotl posvečena delovanju druž-benlh organlzaci) \n drujtev za Bežigradom. Po lelu 1981, ko je bila organizlrana na meslnem nlvoju posebna problemska konferenca o aktu* alnlh nalogah ptl nadaljniem razvoju prostovolj-nega združevanfa delovnlh ijudi m obtanov v družbenih organlzacljah In druitvlh, se je pozor-nost občlnske organdacije SZDL zdaj ponovno temeljtteje osredotočila na vsebino dela tn or-ganfzfranosf posamezn/h organizacff ter predv-sem na tei&ve, s ttatariml »o srefcu|e)o.
Teh pa ni malo. V obiini deluje po podaikib Zavoda za statistiko 130 družbenih organizacij in društev, klubov ter drugih oblik prostovoljnih združonj. Po številčnosti tn razvejanosti prednja-čijo telesnokullurne organizacife in drušlva. kul-turne orgamzacije m društva ler organizacije Zve-ze rezervnih voiaških stareSin Poleg njih pa delu-jejo za Bežigradom tudi Slevilne krajevne organi-
2acije Rdečega križa (13[, druStva prijateijev mla-dine (4), društva in ktubi upokojencev (9). gasil-ska družtva (10), taborniški odredl (4). turistifina in hortrkulturna društva (4), društvi invalidov (2), društvo zdravljenih alkoholikov in pet njegovih Wubov, organizacije in drufetva s področja lehnifi-ne kulture ter tri strokovna društva: (društvo sa-mostojnih obrtnikov. kadrovskih delavcev in dru-Stvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale)
Kljub vsebinski pestrosti in organizacijski ra-zličnosfr (društva so organizirana po Solah, de-lovnih organizacljah in krajevnih skupnostih ali samostojno) pa med težavami, s katerimi se ote-pajo, lahko potegnemo vzporednice.
Skoraj vsa drušiva pestijo kadrovske tezaue Premalo je Članstva pa tudi strokovno usposob-Ijenih Ijudi. ki bi društva vodili ali vsaj sodelovali v njih, kot kaže, ni dovolj. Še najbolj so v raznih inleresnih dejavnoalih udeiezem osnovnošolci. z
leti pa zanimanje za društva pada in celo upoko-jenci za svo/a društva afi klube največkrat nimajo Časa. Zanimiv je tovrsten problem pri bežigraj-skem turjstičnem društvu, kl je po svoji vsebini, kot je ugotovila posebej v ta namen prirpavljena analiza socialistične zveze, predvsem strokovno drušlvo. Vanj naj bi se vključevali poleg gostin-skih in turisttfinih. delavcev tudi občani, saj pred-stavljamo turizem vsi Ijudje.
Nič manj pomembne niso (inančne težave. De-narja je seveda vedno premalo in ker predstavlja-jo društva tako imenovane mejne dejavnosti (na konferenci je bil izražen tudi dvom o prrmernosti in upravičenost takšnega poimenovanja), veiiko-krat ostanejo pri delitvi denarne pogače samou-pravnih interesnih skupnosti praznih rok. Potem tudi ni denarja za plačevanje dragih najemnin za prostore, niti za opremo in material za osnovno dejavnost. Zato dejavnost društev večinoma sloni na plečih peščice zanesenjakov. ki so pripravljerti zanje odšteti tudi kakšne dinar iz svojega žepa In ker takšnih Ijudi ni veliko, ostaja članstvo v dru-štvih, kjer kadrovskim, prostorskim in denarmm nalogam niso več kos, le še na papirju. To pa je škoda. saj bi lahko prispevali k peairosti in vse-binskemu bogatenju deta frontne organizacije.
Sklepi, ki so jih ob tej obravnavi sprejeli člani obfiinske konference SZDL. nakazujejo rešitve pri zagotavljanju materialnih in prostorskih pogo-jev za delo društev predvsem v pravočasnem vkljuCevanju družbenih organizacij rn društev v sistem družbenega planiranja. Vet uiejenosti v reševanju teh problemov bo nedvomno pnnesel tudi samoupravni sporazum o firtanciranju mej-nih dejavnosti za to srednjerofino obdob)e Kljub temu pa bo potrebna družbenim organizacijam m druŠtvom tudi strokovna pomoč občinskega ko-miteja za družbene dejavnosti in slrokovnih siužb sisov družbenih dejavnostj, da se bodo posamez-ne organizacije tn društva lahko vsako leto pravo-časno vkljuiile v načrtovanje in usklajevanje pro-gramov ReŠevanju odprtih težav druibenih orga-nizacii in društev bo občinska orgamzacija SZDL namenjala vefijo in stalno pozornosl. V kratkem bo na primer organiziran delovni posvet DruStva invalidov, ki naj bi nakazal možnoslt reševania odprtih problemov tega društva. Komisija za no-vo ustanovljena pri koordinacijskem odboru za družbene organizacije in društva pa je bila na seji obfiinske konference zadoliena, da nudi podatke o naCinu rn postopku za uslanovitev družbene organizacije in društva vsem. ki jih to zanima.
VIDA PETROVČIČ