111. številka. Trst, v torek 15. maja 1900 Tečaj XXV ..Edinost" zfcaik enkrat r.» dan. razun ue«ieij m praznikov. ob 6. uri zvećer. Varofalii« smmSM : Za celo leto........kron za pol leta.........1- sa četrt leta........ **> za en laeaec........ - kroni Naročnino je piačevati nanrpj. Na na-ročbe bret priložene naročnine »«• uprava ce ozira. _ Po tohakarnah v Trstu se jirodajejo po--amezne številke po fi stotink (3 nvčJ: izven Trsta pa po 8 stotink i4 nvo.) Telefon Mt. *7W. $>din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale .lomači oeiasi itd. se računajo po pocol i. Vsi dooiai naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprarništvo. Naročnino in oclase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Oarintia štv. 12. Cprafništvo, in sprejemanje iuserntov v ulici Molili piccolo št v. 3, i I. nadstr. Izdajatelj is cdgo/orni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. „Latinska obal". Tudi zadarski Italijani so hoteli proslaviti HOO-letnico Dantejeve vizije. Proti temu ne bi smelo hiti prigovora, ako tudi oni h<>-čejo posnemati tržaške Italijane in italijanaše, da le ne hi t »ili tudi te prilike vporahili v politične irredentistične svrhe ter s tem užalili in profanirali Dantejev sj>omin. V radarskem gledališču je govoril o Danteju neki Antonio < 'ippieo. V književnem |>ogledu se njegov govor ni od daleč ne da primerjati onemu Attilia Hortisa, ki je svoj govor pokvaril s tem, da ga je spopoluil z neumestnimi in ne-osnovaniini aluzijami, nanašajočimi se na po-litiške aspiracije tržaških Italijanov. Ali govor Antonia Cippico je — oh vsem svojem siromaštvu — dohi) avktoritativneje odobravanje, nego-li Hortisov govor. Cippico je v svojo proslavo vplel tudi D* Annunzia, a le-ta, dozna vši o tem, mu je navdušeno brzojavil ter obljubil, da hoče čim prej zapeti najtoplejo pohvalo »Laudi« v prilog vztočn obali morja adrijanskega, katero imenuje on »latinsko obal«. In torej zopet politika. Mi nismo med onimi, ki mislijo, da za književnika ni politika. Mi mislimo celo protivno, ker je vsikdar dobro, ako književnik prinaša v politiko nekaj vedrih teoretiških aspiracij, nekaj lepe forme. Nu, jrlede Gabriela I>* Annunzia smo prisiljeni storiti izjemo. Mogoče, da ni knjiga ona. ki moti njegovo bistro politiško intuiejo; mogoče, da zmešnjava v njegovih ]K>jmih izvira iz njegove nravi ter je prirojena njegovi naravi. V knjigi sami ni on na čistem sam s seboj ter ne ve, kaj zares hoče; a njegov zadnji roman »Fuoco«, v katerem izdaje svoje intimne odnošaje z neko glaso/ito umetnim, ne kaže razvitega moralnega čutstva v njem. Ali l>odi temu kakor hoče: Gabriele I>' Annun-zio je pokazal do sedaj, da politika ni zanj. Manjka mu bistre, jasne in točne intuicije. To kaže tudi se svojo obljubljeno pohvalo v prilog namišljeni »italijanski obali«. Kaj si romanopisec in pesnik D* Annunzio vendar domišlja, da doseže, ko tako grdo obeča svojo pohvalo, in sicer toplo pohvalo naši obali ?! Naj bo njegova poh vala topla kolikor hoče, naša obal vendar ne postane latinska: a Gabriele D' Annun-sio, slaveči jo kakor latinsko, dokazuje samo, da ae j>ozna ni zgodovine, ni današnjih etniš-K.ih razmer vztočne jadranske obali. Res je: Latini so dominirali na naši obali. Ali to je bila nasilna, brutalna in tuja dominacija, katera danes ne daje njim nikakih pravic. Od najdavnejih časov je bil oster antgonizem med njimi, ki so hoteli dominirati s pravico sile, in mej urojenim narodom, prej ilirskim, *edaj hrvatskim. Proti njihovi dominaciji se je narod veduo vzdigal, kakor se tudi danes , rlviga proti ostankom njihove dominacije. Oni so mu zapustili jezik in neke predsodke; no, narod, probujen v narodno življenje, se hoče osvoboditi iz teb verig, hoče da bo sam svoj, i lioče, da 1 »«> gospodar samega sebe. Radi vsega tega bahato obečanje Gabriela D' Annunzia ima za nas vrednost le v jednem samem pogledu : kaže nam nepravične in pohotne aspiracije Italijanov. V Italiji so vsi jednaki, vsi so irre dentist i. Irredentisti so oni, ki so živeli svoje življenje v praktični jnditiki ; irredentisti so oni, ki gledajo svet z očmi domišljije. Prvih tudi realno spoznavanje okolnosti ne odvrača od irredentizma; drugih ne odvrača ono jasno umevanje odnošajev, kakoršnjega bi bilo pričakovati v njih. Crispi, stari državnik, je v tem oziru jednak pesniku D'Annunziu. Ta poslednji govori o »italijanski obali«, Crispi re-vendicira Italiji vse jadransko morje. Crispi sicer ne govori o Dalmaciji in {hrvatski obali sploh, ali on govori o Albaniji. Misel jed nega in drugega leti na drugo obal, kjer Italija nima nikakih pravic, kamor je u i kdo ne kliče. Ni naša naloga, da bi podrobno pobijali pohotnosti D' Annunzia ali one Crispia. Mi jima kličemo jednostavno: roke k sebi! Siromaka ne vesta in ne vidita, da sta le orodje v rokah Nemcev, kajti, ako bi bilo mogoče, da bi resno le poskušali uresničiti svoje aspiracije, bila bi Nemčija prva, ki bi se jim postavila nasproti. Irredentistiške težnje Lahov so v popolni nasprotno s t i z i r r e d e n t i s t i š k i m i težnjami Nemce v. Ti poslednji dovoljujejo Italijanom, da se bavijo se svojimi italijanskimi težnjami samo zato, da stavljajo zapreke uresničenju državnega prava hrvatskega. \ načrtih pangermanov je italijanski irredenti-zem le predhodnik nemškega irredentizma. Tako imenovani Italijani na naših obalih kadar delaj<5 proti Hrvatom in Slovencem, delajo za — Prusijo. Mi bi le želeli, da vsi Italijani — in naj so že podobni D' Annunziu ali Crispiu — prečitajo ono razpravo, katero je v zadnjih zvezkih revije »La Revue Heb-domadaire« priobčil Andrć Chćradame pod naslovom »Le Mouvement pangermaniste«. Ali tudi Nemci se varajo, kakor se varajo Italijani. Hrvatska obal, kakor ni italijanska, tako tudi ni nemška. Dominacija, poprej rimska, pozneje benečanska, je ni napravila, vzlic tolikim vekom, latinske ; germanska sila je ne napravi nemške. Mi vemo, da so zadnje čase, osobito j K) berolinskih dneh razmere jako povoljne za germatiizem, a s tem momentanno tudi za italijanski irredentizem. V Berolinu imajo razloga misliti, da so storili velik korak na uresničevanju svojih načrtov. Ali vendar mislimo mi, da se v Berolinu vzlic vsemu temu ne varajo, da dobro vedo, kaj je to, odpor jednega celega naroda, ki ima pravo na svoji strani ter moralno podporo tolikih milijonov so plemen i kov. Da je v dunajskih državnikih tudi le navadnega spoznanja, bi oni, mesto da sfe svojo politiko odpirajo pot nemškim aspiracijam, hiteli, da uresničijo aspiracije Hrvatov in Slovencev, da vse hrvatske in slovenske pokrajine združijo v samostalno državo. Na žalost: dunajski državniki delajo nasprotno. Oni, sfe svojo politiko le vspod-hujajo irredentistiške aspiracije toliko na severu kolikor na jugu. To pa nalaga nam dvojno dolžnost: da bdimo in da branimo svoje proti onim, ki našo obal imenujejo latinsko, a naše morje italijansko jezero. Braneči proti njim svojo obal, jo branimo tudi proti nemškemu irredentizmu. V minolem zasedanju delegacij se je povzdignil energičen glas v prilog našemu pravu. Ali ne sme ostati pri tem. Jedinstvo Dalmacije, Hrvat ke, Bosne, Hercfgovine, Istre, Gorice, Trsta in drugih slovenskih pokrajin mora biti v programu vsem slovanskim patrijotom ; ne samo onim na jugu, ampak tudi češkim, kajti taka jedinstvena skupina, ako brani našo obal proti. latinstvu D' Annunzia in italijanstvu Crispia, brani jo na isti način proti načrtom onih, ki hočejo jedinstveno Nemčijo od Hamburga do Trsta, in hočejo, da bodi Balkan odvisen od Nemčije. Latinska obal Gabriela D' Annunzia bi mogla izzi\ ati le lahen posmeh na ustnicah, ako bi bil D' Annunzio izoliran, ali ako bi i bila to le retorika pesnika. Ali ni, ni jedno ni drugo. V tem slučaju se pesnik, in bil še tako slab politik, zlaga z aspiracijami poli-' tičnih Ijndij in je odmev aspiracij vsega Ape-nina. Zato ga ne smemo prezreti in naša dolžnost je, da dokažemo, da obal, o kateri sanja on, da je latinska, pripada edino hrvatski državi. Dinko Polite o. Politićni pregled. TRST, 15. maja 1900. Iz avstrijske delegacije. V včerajšnji seji proračunskega odseka avstrijske delegacije je predsednik baron C li 1 u m e c k y priobčil, da jc baron \V a 11 e r s k i r c h e n odložil svoj referat o ordinariju za vojsko ter da stopi na njegovo mesto grof Kottulinsky. Odsek je vzel to naznanilo z obžalovanjem na znanje. Predsednik je nadalje priobčil, da kakor zapisnikar ne posluje M a u t li n e r, ampak grof K o 11 u l i n s k v. Dr. Začek je opravičil svojo odsotnost od seje. Potem je mini-! ster za vnanje stvari govoril že priobčeni ekspozć. Za njim je izjavil dr. Slama v imenu čeških delegatov, da bodo isti glasovali proti proračunu, ker nimajo zaupanja niti do ministra n i t i do njegove politik e. Grof D z i e-d u s z y c k i pa je izrazil popolno zadovoljstvo z zunanjo politiko ter je pozival vse stranke avstrijskega državnega zbora, da potom pravične sprave sanirajo parlament v korist narodov in države. K o z 1 o \v s k i je priporočal srednjeevropsko carinsko zvezo. D c-m e 1 je soglašal z grofom D z i e d u z v c k i m ter izjavil, daje njegova stranka pripravljena storiti vse mogoče, da se v jezikovnem sporu napravi mir s spravo, častno za obe stranki. P O D L I S T K K Mi vstajamo in m je strah! Govorila predsjednica ženske podružnice družlie sv. , Cirila in Metoda v Trstu, gospa Karla P o n i k v a r, na otvorjenju otroškega vrtca v Rocolu. Mi vstajamo in vas je strah ! Da, danes slavimo nov korak našega p rob ujanja, našega vstajanja. S pomočjo vseh vas postavili smo tu novo trdnjavico, malo in neznatnu sicer, a vendar je nekaj. Saj od zdolaj navzgor treba graditi. Paziti moramo, da stavimo najprej trdno podlago, da bomo mogli zidati jm>tem veličastno stavbo, katera naj bo kljubovala zobu časa. Za saj ati moramo ; zdrave korenike, da nam vzraste bujno, močno | drevo, katerega ne morejo omajati viharji ali j izruti nevihte. 9 Če tirja že naravni' zakon toliko natančnosti, toliko ozirov za mrtve, brezdušne stvari, kaj pa zahtevajo božji, človeški in naravni zakoni še le za — človeka, za ono vzvišeno bitje, ki bi moralo biti najboljše, najjHjpolnejše, najplemenitejše ?! Je li mar dovolj, da je človek rojen na svet ? So-li že iz|»olnjene vse dolžnosti, če skrbimo, da dete živi, pije, raste ter se razvija le telesno, njegovo srce pa je slabo, njegova duša neobčutljiva, njegov razum teman ? ! Ni dovolj, da skrbimo samo za telo, saj ima človek nekaj višega, nekaj plemenitejšega! In to je srce, katero moramo blažiti, to je dnh, katerega moramo vzgajati ! Prava, dobra in skrbna vzgoja je temelj, na kate- rega lahko zidamo, je korenika, iz katere vzklije najlepši cvet. Ce je pa prva vzgoja slaba in zanemarjena, pokvarjeno je vse. Koliko tisočev talentov je pokopanih, izgubljenih, ravno radi slabe vzgoje ! Temu pa so največkrat krivi stariši sami, nekaj vsled nemarnosti, nekaj vsled nevednosti. Da se pa sta rišem pomaga, česar sami ne morejo in ne znajo, za to so vzgajališča in šole. Te pa vzdržujejo država, občine ali pa društva. TjCko šolsko društvo je tudi družba sv. Cirila in Metoda, katera je napravila tukaj otroški vrtec. Kolike važnosti in kako koristen in potreben je ta vrtec, kažejo nam priznanja, ki nam dohajajo od vseh strani, in kažejo nam podpore, došle nam od si. »Delavskega podpornega društva« in slav. hranilnice ter velikodušni dar g. Frana Kalistra, katerega naj nam Bog ohrani! Vrtec imenuje se šola, namenjena tnali m otrokom: pa saj so vaši otročiči cvetlice, bele nedolžne lilije, katere lahko pokvari vsaka sapa in pomori huda slana. A koliko hude sape in koliko struj»ene slane je okoli in okoli vaših otročičev ! Kaj slišijo otroci doma in zunaj doma? Večinoma le grde nespodobne besede in kletev ter vidijo slabe vzglede. Redkokedaj vidijo kaj dobrega in slišijo blagih besed, ki padajo v žejno dušo otrokovo kakor rosa v cvetlici ni kelih. A zdaj bo drugače. Vaši otroci bodo v varnem zavetji. Drage matere, zato pripeljite svoje otročiče sem, svoje nežne rožice —----- presadite v rodovitna tla novega otroškega vrtca. In v tem vrtcu se bodo učili otroci; moliti v jeziku, katerega jih je mati učila. Učili se bodo slovensko peti in lepo pravilno govoriti. Učili se bodo raznih iger in razlo- j čevati stvari. Tu bodo poslušali mične po-vestice, iz katerih se bodo učili spoznavati Boga, ljubiti in spoštovati svoje stariše; se; bodo učili ubogljivosti in odkritosrčnosti, dobrosrčnosti in usmiljenja do živali in ljudi. Vse to pa preveva narodni duh, iz vsega se zrcali ljubezen do materinega jezika, ljubezen do svojega naroda in mile domovine naše. Ali bodo mogli potem taki otroci, ko odrastejo, da ne bi ljubili te krasne zemlje slovenske z njenimi hribi in dolinami, z njenimi bistrimi vodami in rodovitnimi vrtovi ? Ali bodo še dopuščali, da jim tujčin trga ped za pedjo naše . svete zemlje ter vklepa j Bjih duha v sužnjost nevednosti ? ! Ne, okovi se zdrobe. Dr.h se povzdigne v jasne višave prosvete in omike. Kajti le tak narod, ki hrepeni po izobrazbi in napredku, sme še upati v boljšo bodočnost. Kako pa naj si vaši otroci blažijo srce, kako naj si bistrijo um, ako ne v jeziku, ki ga razumejo, v jeziku, katerega jih je mati učila ? ! MeBto da so vam zgradili tukaj-le doli velikansko poslopje z italijansko kulturo, naj bi vam postavili tu Rocolu skromno slovensko štirirazrednico — koliko bi vam koristili s tem ?! Ali tudi oni vedo dobro, da bi vi imeli od tega velikanski dobiček, in ravno zato so storili nasprotno. Kje si boste iskali torej prijateljev: ali pri svojih sobratih, ki vam prinašajo* luči in svobode ali pa pri onih, ki vas zapirajo v temnico in vam odrekajo vse pravice ? ! Jasno je torej, da v druzih narodih nimamo nikakih prijateljev in zaveznikov! Zato pa: pomagajmo si sami! Saj ima naš narod vse pogoje lepe, velike bodočnosti: zdrav razum, krepko telo in železno voljo. Združimo torej vse svoje moči na skupno delovanje! Vsi potoki in potočići naj se zlivajo v skupno morje Slovanstva. Ne bojmo se truda in dela! Vse ovire in zapreke mora premagati in odstraniti ljubezen do dražega naroda našega! Kar smo pridobili, ne dajmo si iztrgati iz rok, temveč čuvajmo skrbuo in glejmo, da si pridobimo še več! Zdaj imamo tu otroški vrtec; delati pa moramo vsi na to, da poleg vrtca nam vzraste še ljudska šola! Zato pa treba vednili žrtev. A ne opešajmo, temveč zajemajmo vedno novih moči iz zavesti, »la svoj narod povzdigujemo, da mu vzgajamo poštenih, zvestih in značajnih sinov in hčera! Delajmo na to, da nam vzraste nov, krepak, čil narod, ki ne bo prodajal svojega prepričanja za čašo vina ali košček kruha ! Vsega tega pa ne dosežemo kar čez noč, temveč treba časa, truda in gmotne podpore. Zato podpirajte vedno vsi prekoristno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ki nam odpira vrata do omike in prinaša luč prosvete! Minister za vnanjo stvari, grof (j i>l u-ch o \v s k. i, je izjavil, da je vse, kar je dr. Slama navajal o umesevanju ministra za notranje stvari v vprašanja notranje politike, tendencijozno izmišljeno; on da ni storil nikdar ničesar, kar 1» i moglo škoditi Ceh o m. Z Rusijo se je naša monarhija sjedinila, «la se ne utičeta v notranje stvari balkanskih držav, da se tako prepreči možnost kakega spopada. Iz Pruske da so izgnali le posamične delavce češke narodnosti, ne pa celih skupin in velikih množic. Minister je naštel nekaj slučajev ter pozval delegate, naj navedejo njim znane slučaje, da bisezamoglo posredovati diplomatskim potom. Poročevalec marki Bacquehem je dejal, da je poslednje potovanje cesarja v Beroliu zoj>et novo jamstvo tesne zveze, ki se je izskušala kakor branik miru, ter je izrazil nado, da poziv grofa Dzieduszvckega ne ostane »glas vpijočega v puščavi*. Naglašal je potrebo parlamenta, ki bo mogel delati, da se čim prej doseže sjtorazumljenje z Ogersko glede carinske tarife v svrho novih trgovinskih pogodb, ter je izrazil pričakovanje, da odsek izreče ministru za vnanje stvari svoje zaupanje. Potem je bil proračun ministra za vnanje stvari sprejet brez spremembe v generalni in s|>ecijalni debati. O točki > dispozicij ski zaklad* je zahteval predsednik baron C h 1 u-m e c k v, ker dovolitev te postavke pomenja zaupnico ministru, da se konstatira razmerje glasov. Tudi ta {»ostavka je sprejeta z 11 glasovi proti enemu. Prihodnja seja bo dne 21. maja. — , Pogovori cesarja z delegati. Po vsprejemu avstrijske delegacije predvčerajšnjem je cesar obgovoril posamične delegate. Z <»žirom ua sedanje politiške dogodke je seveda najzaniraiveje, kar je govoril s češkima delegatoma Pacakom in Kaftanom. Najprej se je cesar obrnil do Pacaka : V zbornici jk>-slaneev se dosedaj ni storilo ničesar. Pacdk: Xa tem nismo krivi mi. Veličanstvo! Mi smo bili prisiljeni v to borbo in se nismo z lahka odločili za boj. Vzela so se nam prava jk> krivici, mi moramo zoj>et pridobiti ta prava ter braniti pravice svojega naroda ! Cesar: Zagotavljam vas, ti a vašemu narodu ne l>o n i k a k e krivice. Pacak : Obstrukcija ^anjšine bo onemogočala večini vsako delo, ako se ne stori kaj, da se manjšini vzame vzrok za obstrukcijo. Cesar: Ali prav to hočem jaz, da se v zbornici dela! Paca k: Veličanstvo, mi smo pripravljeni delovati, ali tahtevamo, da se naše pravice spoštujejo, in da se za sedaj, v pomirjenje duhov, na Češkem uvede češki notranji jezik. Cesar: Ponavljam, da se vam ne zgodi ni kaka krivica ! Potem se je cesar obrnil do delegata Kaftana : Tudi deželni zbor češki ni završil svoje naloge. Kafran: Zalil>og, Veličanstvo, bilo je premalo časa. Cesar: To je res obžalovati. Kaftan : Zasedanje deželnega zlmra se je vršilo pod utisom žalostnih notranjih političnih od noša je v. U soj a m si tu Vašemu veličanstvu predložiti prošnjo, da bi ne dovolili, da bi se narodu Češkemu kršila prava, zagotovljena mu od ustave. Narod češki je bil vsikdar zvest svojemu cesarju. Cesar: Temu narodu je prišla prilika, da dokaže svojo zve-st4>bo. T ren »tki so iako resni. V jjogovoru z istrskim delegatom Gambini-jem je vprašal cesar, da-li je Istra močno trpela vsled mraza'? Gambini je pritrdil, vendar pada letos ni bilo tako hudo, kakor lani, ko so Istro zadele druge kala m i tete. VTeč let že da so gospodarski odnošaji dežele jako žalostni. Železnica Trst - Poreč - Kanfanar, ki so skoro prične graditi, da sicer pripomore nekoliko v zboljšanje gosj»odarskih razmer, ali to ne bo zadoščalo,da bi ozdravele popolnoma. V dosego tega bi trebalo druzih nujnih ekonomičnih odredeb, v prvi vrsti uravnavo reke j . i Mirne. Ravno to potrel>o pri|»oročam zaščiti Vašega Veličanstva. Cesar: Ali je že kakov načrt v tem pogledu ? Gambini : Da, je, in ako se isti izvrši in l>omo imeli pod}»oro od strani vlade, bo to podjetje v velik blagoslov i za ljudstvo v onem delu pokrajine. Delegata Lenassija je cesar i/praševal o napredku Go-; rice, delegata Mauronerja pa o trgovini tržaški. Mauroner je jw>vdarjal potrebo druge železniške zveze in nove luke pri sv. i Andreju. Slednjič je bil zanimiv za nas Slovence : pogovor med cesarjem in štajerskim delegatom grofom Sturgkhom. Cesar je omenil, da se; štajerski Slovenci ne udeležujejo sej dežel-! nega zbora in je vpražal, da-li vsi Slovenci ; niso prihajali v deželni zl>or ? ! GrofSturgkh je potrdil to z dodatkom, da n i bilo konkretnega povoda in da je le splošno ozlo-voljenje dovelo Slovence do tega, da so zapustili deželni zbor. Nemška večina deželnega zbora pa seje potrudila tem bolj, da u streže potrebam Sl<»-vencev in jim pomore financije 1 n o. »Neue Freie Presse« dostavlja Len-dencijozno, da je cesar s posebnim zadovoljstvom vzel na znanje to izjavo. Nov naval na Slovenstvo naj bi organizovali Nemci. Nemško časopisje jim svetuje namreč, naj zasnujejo «Sudmarkische Bank>, ki bo z denarjem izkušala doseči to, česar se ne da doseči z obrekovanjem in kričanjem po nemškem časništvu in s pouličnimi razbojništvi a la Celje — namreč pogin Slovencev. Ta banka bi imela edini namen: podpirati vsa in tudi naj nepoštene ja preganjanja Slovencev ter bi dajala denarna sredstva v nakup slovenske jmsesti v svrho nemškega naseljevanja na slovenski zemlji. Ali niso ti sovražniki naši kakor tolpa volkov, ki je vedno lačna tuje lasti — slovenske zemlje ? Občinske molitve na Francoskem so prinesle za republiko prav prav žalostno iznenadjenje. V provinciji so sicer — zlasti po mestih — volili v republikanskem zmislu, ali v Parizu samem so nacijonalisti in anti-semitje — o katerih sodijo, da so vsi prikriti monarhisti — na prvotnih in potem na ožjih volitvah izvojevali sijajno zmago, tako, da bodo imeli večino v občinskem zastopu. Kaj da pomenja to, ne treba praviti. Pariz je srce Francije, Pariz je — Francija. V vseh usodnih trenotkih viharne zgodovine naroda francozkega je vsikdar odločal Pariz in isto-tako bo odločal o usodi tretje republike. Izid L>bčin»kih volitev v Parizu mora torej v voditeljih republike vzbujati prav pr«v resna razmišlje vanja. Tržaške vesti. Imenovanje. Namestnik tržaški je imenoval konceptnega vežbenika Fimila Zecch i-a i j a začasnim konceptnim vežbenikom na policijskem ravnateljstvu v Trstu. Mestni svet tržaški je imel v soboto evečer svojo sejo. Župan je dal preči ta ti pismo svetovalca dr. Spadonija, s katerim spremlja isti svoj dar 500 kron za spomenik, ki naj bi se v Trstu postavil velikemu pesniku Danteju« v trajen znak in odločen protest proti atentatom na italijanstvo dežele®. Uemu se toliko ubija ubogi predsednik ne-domokratičnega «demokratičnega društva* ! Cesar ni, tega ne dokažejo tudi vsi Dantejevi spomeniki in vsa pisanja, katerim je glavni namen ta, da — galerija demonstrira na pisca ! Gospod dr. Spadoni naj nam >prosti, ali na nas je dejstvo, da je prišel, nekako ot ten tati vno, v dvorano baš tedaj, ko se je preči talo njegovo pismo, napravilo u tis, la je bil ostri gospod doktor jako željan demonstracije na galeriji! Namestništvo je bilo pozvalo predsedni-Jtvo municipija, deželni odbor in municipij, naj imenujejo svoje zastopnike v mešano komisijo, ki bo dne 14., 15. in eventuvalno 16. t. m. ogledovala črto namerjane nove železnice Gorica-Trst. V razpravo je prvi posegel svet. Combi. ki je, kakor znano, dosleden branitelj železnice [»reko Loke. Govornik je o|>ozarjal, kako je mestni svet za gradnjo železnice v Herpelje svojedobno brezplačno propuslil v porabo občinskih tal. Vrednost te uporabe zuaša najmanje pol milijona goldinarjev. V utemeljevanju k zakonu za gradnjo železnice Trst? j Herpelje pa je bilo rečeno, da ta proga bo i .mela veliko važnost, ker se podaljša v drugo; železniško zvezo » Trstom preko Divače in Loke. Če se bo torej zidala nova Črta, se vlada izneveri svoji moialni obvezi od leta 1882. Govornikovo osebno menenje je to, da nova črta ne bo odgovarjala koristim Trsta. Svet. Richetti je dejal, da namerjana črta bo vsakako veliko važnosti za Trst in je predlagal, naj mestni svet strokovnjaka svet. Gei-ringerja odpošlje v omenjeno komisijo. Ta predlog je bil vsprejet. V mestno delegacijo so bili izvoljeni : Benussi, Berna nI i no, Cimadori, Geiringer, Luzzatto, Morpurgo, Rascovich, Vale rio, Ve-nezian, Ventura. Za namestnike pa: Banelli, Doria, Richetti, Vianello, Zanolla. «Demokrati« so glasovali za Dompierija, ki je dobil 16 glasov. Potem so se vršile volitve v odjeke. Od naših so bili izvoljeni : Vatovec v ! >dsek za javna dela, Goriup in Dollenz v »dsek za trgovino, industrijo in kmetijstvo. položil roko uase, s svojo roko si je upihnil življenja luč, od njega sovražljeni rod Slovencev pa — je še tu in živi ; v nadlogah sicer, proganjan, zatiran, ali živi in se bori — častno ! V morje je padel v pijanosti prošlo noč 52-letni Anton S. z obali ob ribjem trgu. Neki pilot, ki je bil v bližini, ga je potegnil na kopno ter ga spravil v pomorski urad. Mož se ga je bil malo preveč nalezel. Osem metrov globoko je padel včeraj popoludne 15-letni Angel Naturale z ulice Sv. Jakoba na hribu št. 3. Delal je v ladi-jišču S. Marco na mostu, ki je visel ob neki ladiji, katero gradijo v navedenem zavodu. Priletel je ob hlode ter si stri več reber in roko. Nesrečnega mladeniča so spravili v tuk. bolnišnico. Zločin v Furlauiji. V nedeljo v jutro so našli na mostu čez Sočo pri Pierisu bicikl, kolesarsko čepico, novčarko s fotografijo in posetnicami, glasečimi se na ime Josipa Pontoni j a iz Trsta. Most je bil preprežen z močno žico. Pontoni je imel pri sebi 60 gld. gotovine. Iz vsega sklepajo, da je bil tu izvršen zločin. Trupla Pontonijevega niso dosedaj našli niti v Soči niti v bližini mosta. Sum, da je izvršil roparski napad, leti na nekega trgovca s konji, katerega so videli s Poutonijem. V koliko je opravičen ta sum, razjasni pač preiskava. Aretiranje. Vsled zahtevanja redar-stvenega urada v Cetinju so včeraj aretirali tukaj 20-letnega Ivana Vukarovica, 18-let-nega Rado Lačirovi<5a in 17-letnega Ivana Ničića, namenjene, da se odpeljejo v Ameriko — s ponarejenimi potnimi listi. Požar je nastal včeraj popoludne v nekem stanovanju v hiši št. 13 ulice del Šalice, ko je bila lastnica stanovanja odsotna. Gasilci so pogasili ogenj. Skoda znaša kakih 200 kron. Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 380 slučajev bolezni, 344 oseb je proglašenih zdravimi, 777 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 136 takih, ki so ponesrečili na delu. V 165 slučajih so se bolniki pregrešil li proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 9131*76 kron. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 16.8, ob 2. uri popoludne 23-2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756*4 — Danes plima ob 10*20 pred p. in ob 9*12 pop.; oseka ob 3.48 predp. in ob 3.30 ]»opolu d ne. Dražbe premičnin. V sredo, dne 16. i maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Cucherna št. 1, hišna oprava : v ulici Valdirivo št. 20 in v ulici della Pesa št. 6, hišna oprava, vozi, tehtnice in oprema v zalogi ; v ulici Posta št. 1 a), hišna oprava ; v ulici Stadion št. 3, hišna oprava; v ulici ; Marco Polo št. 4, hišna oprava. Veselica pevskega društva «Zarja«, napovedana za minolo nedeljo, se ni mogla vršiti radi neugodnega vremena. Vršila se bo torej prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. po že določenem istem vsporedu. Slavnost otvorjenja otroškega vrtca v Kočo 1U se je vršila minolo nedeljo uaj-lepše vzlic neugodnemu deževnemu in za sedanjo dobo nenavadno hladnemu vremenu. Občinstva se je zbralo toliko, da dobra tretjina došlecev ni našlo prostora v dvorani in so obsedeli okolo miz na dvorišču. Vzradostilo nas je, ko smo videli toliko domačinov iz okraja samega, a tudi • meščanov je prihitelo mnogo. Na hiši Prašelnovi je vihrala slovenska trobojnica. Vspored se je vršil točno in posamične točke so se proizvajale tako lepo, da so se morale vse ponavljati na splošno i zahtevauje občinstva. Vsi, tamburaši iz Skednja, zbor bratovščine sv. Jakobu, pod vodstvom gosp. Rakuše, govornica gospa Po-nikvarjeva — katere krasni govor priobču-jemo danes v podlistku —, deklamovalka gospica Tončka Čargova in gledališki diletanti — vsi so tekmovali za dostojno proslavo tega dne, toli pomembnega za II. okraj. Vse je spajala srčna želja, da bi novi otroški vrtec v obili meri prinašal onega zlatega sadu, o katerem je toli oduševljeno govorila ugledna predsednica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Bog podelil svoj blagoslov temu novemu podjetju, slovenska javnost pa obile — podpore. Vstopnino so preplačali gg. : Ivan M. \*atovec, dež. poslanec, 6 K 50 st., Meto i Milka Mankoč 4 K 50 st., dr. Rvbtfr 3 K Kilo izzivlje?! Od sv. Ane nam pišejo: V c Edinosti» čitamo dan za dnevom članke in notice z naslovom: Kdo izzivlje?! Tudi jaz bi Vam lahko postregel z dogodbico, ki daje odgovor na vprašanje : kdo izzivlje ? ! Dne 10. maja sem videl poleg pokopališča nekaj tržaških gospodov in žnjimi nekaj dam, : ki so uganjali take stvari, da jih niti ne morem označiti tu. Vmes pa je bilo čuti marsi-| kateri vsklik: Eviva I tali a ! Ali res menijo ti gospodiči, da morejo sedaj, ko je pri nas zmagal Banelli, delati in izzivati kakor hočejo ?! ZajMimnijo naj si, da še nismo vsi prodani, kakor so nekateri ! Se nas je, ki nočemo trpeti izzivanj! Naj ne mislijo torej, da jim je že vse dovoljeno. Značilno pa je, da taki gospodiči zahajajo najraje v okolico izzivat; to priča ravno o namenu izzivanja. Zanašajo se pri tem na našo poznano mehko nrav in potrpežljivost. Ali tudi ta ima svoje meje. Človek že pogoltne to ali ono radi ljubega miru, ali ako postane mera polna, mora prek i peti. Naj le drezajo, ali naj se ne čudijo, ako pride dan, ko tudi mi začnemo — odgovarjati! Priprost kmet. Nek^j z našega magistrata. Iz sv. Križa nam pišejo: Cujte, kaj se mi je dogodilo dne 28. aprila! Kakor okoličan in kmet sem namenil, da nastavim « osmico* (prodajo lastnega vina na drobno). Sel sem na magistrat, da bi izvedel, kje in kako mi je napraviti prošujo. Pošiljali so me od Pon-cija do Pilata, od vrat do vrat. Slednjič sem vendar prišel do pravih vrat. Potrkal sem in notri so se oglasili po laški naprej ! Odprl sem in vstopil. Za menoj je prišla neka okoličan ka po sličnem opravilu. Pustil sem, da ona opravi jioprej. Mej tem, ko je uradnik pisal, sem jo vprašal, da-li hoče tudi ona odpreti osmico? Pritrdila mi je. Kar se je (»glasil uradnik — seveda italijanski : Kaj govorita tu? Zena: Nič slabega. Uradnik pa je zarežal nad njo: Tukaj se govori le italijanski ! Jaz na to: Saj nisva govorila nič slabega. Govorila sva svoj materni jezik. Neki drugi uradnik: V kavarno poj ta govoriti ščavo! Tu pa ne! Okoličanka ne bodi lena: Mi smo zmožni govoriti slovenski in italijanski, v kavarni in — kje drugje! To je rekla v italijanskem jeziku. V tem hipu pa je poskočil uradnik po konci in je jel strašno kričati ter klicati — stražarja. Videl sem, da za danes ne opravim ničesar in sem odšel. Zdolaj pa sera čakal na okoličanko, da bi kaj izvedel od nje, ali je nisem mogel pričakati. Cele tri četrt ure sem čakal. Bog ve, kako so jo učili — govoriti italijanski ! Jeruzalemski romarji, ki so se pod vodstvom vladike Doppelbauerja iz Linca i dne 26. aprila t. 1. bili z Llovdovim parni-kom «Poseidon» odpeljali v sveto deželo, so se včeraj predpoludne z istim parnikom zopet vrnili v Trst. Vseh je bilo 518 oseb. Podali so se na kolodvor pri Sv. Andreju, od koder so se z dvema posebnima vlakoma odpeljali v Line. 67-letni Ivan Brunmaver iz EfFerdinga je med vožnjo umrl na krovu parnika. Truplo pokojnika so spravili v Trst i ter ga pošljejo v domovino. Lega Nazionale v — e. kr. zalogi tobaka V ulici S. Lazzaro. Pišejo nam : Tu sem hodijo kupovati vsi oni Slovenci od okolice do Sežane, preko Komna do Devina, ki kupujejo tobak na debelo. Na svoje nemalo začudenje sem opazil, da tu prodajajo na debelo tudi — užigalice Lege Nazionale! Torej tudi v c. kr. zalogah ! Vsaki dan nam prinaša kaj lepšega ! Avstrijski Lloyd in naredbe proti kugi. Ker je Grška odpravila karanteno za , provenijence iz Turške, odpočne Llovd zopet svojo levantinsko službo v polnem obsegu. Italijanska vlada pa je ustanovila za dovoze iz Aleksandrije sedemdnevno karanteno ; vsled tega Llovdovi brzo vozni parniki na povratku iz Levante ne bodo pristajali v Brindisi in v Benetkah. Kakoršnje življenje — taka smrt. Pišejo nam: V tukajšnjih listih od dne 14. 11, m. čitamo, da se je dne 13. t. in. na pomolu sv. Karla ustrelil neki Luigi Grusovin. j Ime tega moža vzbuja neprijetne spomine v nas. Bilo je v noči med 16. in 17. marcem 1. 1896., koje privrela pred kavarno Commercio cela tolpa, kakih 300 lahonov. Kakor bi treščilo v nas, tako nam je bilo, ko smo kar naenkrat zazrli to druhal, ter čuli nje urnebesno vpitje: Fora i ščavi, inorte ai ščavi alla forca i ščavi itd. In vodja te druhali je bil gori omenjeni, tedaj 47-letni junak. Ta napad ga je stal 4 mesece in 10 dni zapora, katerega je tudi odsedel. In sedaj je mož sam 50 st , Zafred 2 K. Po 1 krono 50 st. : jh»-slanec Dollenz, dr. Gregorin, Prelog, dr. Breje, Kocijančič, I. Mankoč, Bartol. Po 1 krono : Mate Mandić, Rihard Grom, brata Trnove«*, N. P., C'enčur, Jerič, g.a Ra(>otec, Kabijan Žgur. Po 50 st.: Matija Cergol, »Fene paderjev«, Štefan Pečar, podčastnik Cvek, X. N., N. N., Brenee, Oarga, Suban, gdč. 1'lčnik, Švagelj, Ivanka (iombač, Anton Vitez, P run k, Pretner, Kobal, Purkart, Pu-har, Vovk, Vidmar, N. N., Peter Rel>ek, Fran Žitko, gdč. Delkin, ga. Marica, Kosec, Ćerne. Piano. Po 40 st.: Vek«.sla v, Ivan Sanci n Drejač, Lah. Po 30 st. : Muha. Po 20 st. : X. X., Čok. Po 10 st. : Dalmatinec, X. X. Prisrčna hvala vsem darovalkam in darovalcem. Odbor »Slovanske Čitalnice* vabi vse svoje društvenike na redni glavni zbor, ki bo v soboto dne 26. maja 1900 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. — Prvi komad petih kron je darovala ženski podružnici družbe sv. Cirila '.n Metoda gospa Amalija Krže. Hvala jej ! Bratovščina sv. Cirila in Metoda naznanja svojim častitim udom, da se bo prihodnjo nedeljo, dne 20. maja ob 3. uri po-poludne vršilo v cerkvi sv. Jakoba blagoslav-ljenje zastave. Temu cerkvenemu činu bo sledila narodna veselica v šolskem vrtu slavne družbe sv. Cirila in Metoda. Vspored priobčimo prihodnjič. Da se te toli zaželjene slav-nost: udeleže ne le udje bratovščine, marveč vse zavedno tržaško Slovenstvo, ki ve, kakšnega pomena je naša bratovščina za Trst, tega se nadeja odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Uvažanje svinj iz okraja Ivanec vel. županije Varaždin na Hrvatskem je prepovedano glasom naredbe ministerstva za notranje stvari od dne 5. t. m. X Primorski Slovenci in šolstvo. Gorostasne so kriviee, ki se gode primorskim Slovencem v šolskem oziru in neskončna je potrpežljivost » nepristranske c (?) avstrijske vlade, ki trpi take odnošaje in tako zavlačevanje v izvrševanju njenih lastnih ukazov. Ljuba avstrijska vlada, t- j. naučno ministerstvo je. n. pr. že davno izdalo ukaz na slavne italijanske mestne očete v Gorici, da za slovensko mestno šolo preskrba primernejših prostorov, nego so oni v polrazpali Cat-tinellijevi ekskasarni. A goriško starešinstvo se vije in odlaša ter za vsako odbito tožbo ulaga novo in ukaz ministerstva ima veljavo vedno še samo na papirju. Slovenska mladina pa mora zahajati v šole, katere si slovenstvo samo vzdržuje jm> svoji požrtvovalnosti. To so razmere! Seveda, italijanski otroci imajo v Gorici drugačna šolska poslopja : kajti vedeti treba, da mej Slovenci in Italijani edino o plačevanju davkov ne delnjo razlike — tu smo Slovenci z Italijani jednakopravni... tu jednakopravnost ni škodljiva in je tudi »Piccolo« cek> jako zadovoljen ž njo. Drugače pa je enakopravnost pogubna. V Trstu n. pr. Slovencem, ki tvorijo z okolico eno tretjino vsega prebivalstva, sploh ne dajo ljudske šole, dasi je tu, lahko rečemo, otrok za j»et šest ljudskih šol. O tem priča dejstvo, da je le v slovenski narodni šoli, katero je ustanovila in jo vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda in v katero {»ohajajo malone samo otroci iz okoliša sv. Jakoba — nad 400 otrok! Drugi slovenski stariši pa morajo pošiljati svoje otroko v nemške mestne ljudske šo!e, če jih n«>čejo pošiljati v italijanske. Da, Nemci, ki so le mala oaza sredi slovenske okolice v »laškem« ('.?) Trstu — ti imajo svoje mestne ljudske šole, le domačini Slovenci so glede šol docela brezpravni. Kake posledice bo imelo to za avstrijsko državo samo — o tem si nočemo razbijati glave. Prepričani pa smo, da se bodo kruto maščevale gorostasnosti krivic v šolskem oziru, ki se godč Slovencem v Primorju in katerih noče preprečiti vlada, da-si bi lahko, ako bi le mignila z mazineem. in g. Jernej Žitnik 480 glasov. Neodvisni kandidat g. Avgust Erzin je dobil 4 glase. * Znatno darilo. Dediči barona Borna so darovali občinam, in sicer: Tržič 20.000 K, Sv. Ana in Sv. Katarina pa po 10.000 K v dobrodelne namene. * Štrajk laških zidarjev v L j u h l j a n i. Kakor posnemamo iz »Slov. Naroda«, so včeraj jutro začeli štrajkati laški zidarji, ki delajo, najeti od kranjske b ta v bene družbe, na graditi nove justične palače. Delavci pravijo, da se jim je o vsprejetju obljubila dnevna plača po 3 K; a sedaj aa dobijo le 1 K 60 st., 1 K 80 st., ali pa k večjemu 2 K 20 st. mezde na dan in še to ne redno izplačano. Kakih 140 delavcev je včeraj jutro ostavilo delo in zahtevalo, da se jim plačuje tako, kakor se jim obljubilo. V tvrdki kranjske stavbinske družoe ob Blei\veissovi cesti je bil vsled tega včeraj jutro velik dirindaj. Štrajkujoči dalavci so na vse zgodaj peli in plesali, dokler jim tega ni policaja ustavila. Potem so se vedli povsem mirno in so odšli na Vič, kjer stanujejo. Vsi so baje priprav-vljeni zapustiti Ljubljano, ako ne u strežejo njihovim zahtevkom. * Interesantnega v a g a n t a so te dni prijeli in izročili okrajni sod n:j i v Trebnjem. Istemu je ime Aleksander Kusolt iz Hermannstadta na Sedmograškem. Mož je osrečil že več delov sveta s svojo navzoč- ! nostjo ter je nazadnje živel tri leta v južni Afriki. Govori pa šest jezikov: nemški, srbski, rumunski, italijanski, angležki in francoski jezik. * Stekel p e s je v JankoviČih, v črno-meljskem okraju, ogrizel neko ženo in nečega otroka. Ženo in otroka so poslali na Dunaj v Posteurjev zavod. * Nepoštena oče in hči. V Maver-jevo prodajalnico v Ljubljani je prišla te dni naka deklica ter vzela na ime neke znane gospe za 51 K blagi. Tvrdka pa je izvedela, da dotična dama ni ničesar naročila, in je stvar javila redarstvu, ki je mlado sleparko zasledilo v osebi neke 14-letne Antonije Zupane. Deklico, ki je čin trmoglavo tajila do ! zadnjega, so prijeli in vršila se je pri Zu-1 pancu hišna preiskava. Blago tvrdke Mayer, kolikor ga ni bilo še zastavljenega, so našli pod posteljino opravo. O tej preiskavi so pa i detektivi našli v Zupančevem stanovanju tudi več cerkvenega blaga, medenih cevk, bakrenih cevk in kalabar gumi-traka. Pokazalo se je, da je te stvari ukradel oče — Alojzij Zupane, deloma v frančiškanskem samostanu o priliki, ko je uvajal električno luč, deloma pa v mestni elektrarni, čije uslužbenec je bil. Deli so torej tudi njega v zapor. Oče in hči 1 sta hotela torej s skupnimi močmi vršiti tatinsko obrt. Tak oče je res vreden najstrožje kazni. * Izje ze umoriti seje poskusil 9. t. m. Franc Irt iz Kožlovc 'na Dolenjskem. Delal je s svojim očetom Jakobom in dru-g-imi delavci na polju pri posestniku Antonu Kastelcu. O popoludanski južini je pogovor mej delavci nanesel na način sedanjega mladeniškega življenja in o tej priliki je Jakob Irt ojstro grajal sina radi njegovega nelepega življenja. To pa je Franca Irta tako razto-gotilo, da je potegnil svoj nož ter si ga bliskoma dvakrat s tako silo porinil v prsi, da se je smrtonosno ranil. * Poskusen samomor. V Kranj u se je hotel umoriti A. Keršič, doma iz Klanca pri Kamniku. S hodnika g. Perissinija je skočil v gloltočino 20 m., a se ni ranil % smrtno-nosno. * M r t v o u d j e z a de l predsinoči g. ces. svetnika in j>oslanea M u r n i k a na levo stran. — Včeraj se je bolniku stanje nekoliko zboljšalo. Bog dal, da bi ugledni rodoljub okreval poj»olnoma ! ko bi se to godilo v moderni Nemčiji ! . . .) spodnje hlače! To je torej najnovejša moda na Angleškem. Gostovanje slovenske umetnice v Belem- gradu- Neprecenljiva domača moč slovenskega gledališča v Ljubljani, igralka in subreta g.a Irma Polakova bo dne 20. t. m. gostovala v kraljevem gledališču v Belemgradu. Iod average za inaj 36.75, za september 37'75 za december 38*25 za inarc 38*75 Denar. Havre 15. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 43.50, za september 50 k. frankov 44.50. Vesti iz Kranjske. * Občinske volitve v Ljubljani. Na včerajšni volitvi iz III. razreda «o bili izvoljeni vsi kandidatje narodne na-pr^lue stranke in sicer so dobili : g. Ivan Škrjanec 481, g. Fran Trdina 477 Razne vesti. Poroka velikoga kneza Jurija Mihajlo- viča Iz Petrograda javljajo : Carski manifest javlja, da se je dne 30. aprila st. kol. na Krfu poročil vel. knez Jurij Mihajlovič s princezinjo Marijo, hčerjo gršk ga kralja. Samaritanstvo Angležk je tako veliko, da je ne puščajo iz vida niti tedaj, ko so v gledišču. Kajti blage— pardon — l»ogate hčerke Albiona sede sedaj v svojih ložah na predstavah, a ne z kukali in pahljačami v rokah, kakor je menda to sicer navada tudi na Angleškem, marveč s — šivanjem. Bože mili, seveda, sedaj je vojna in kdo bi o takem času držal križem roke? Tako sedaj angležke bogati nke celo na gledališč n; h predstavah sede v svojih ložah, šivajo za l»ojevnike v južni Afriki srajce, telovnike in baje tudi (o joj, Dunajska borza dne 15. maja. včeraj ilaues Državni dolg v papirju 98.45 98.25 „ „ v srebru 98.<>5 98.— Avstrijska renta v zlatu 116.60 116.40 .. kronah 4°/0 98.— 97.50 Kreditne akcije . . . 721 25 721.51) London Ki Lsr. . . . 242.70 242.t>7l/5 20 mark..... 23.66 23.66 Napoleoni..... 19.27 19.26 100 italijanshih lir . . 90.70 90. 5 Cikini ..... 11-34 11.34 XXX30000000000C>0C Velika zaloga soliflneo poMstva in tapecarij Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San (ilovaiini hšt. •">. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. >/oje fjoliiŠtnt donrae srečo alkaličn napam m kislina Pohištvo in mebljt. Fran \Vilhelmov ilujajili m Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija-. St* dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. - Novoporocenci pozor | Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Brešeak. iiorica, Gosposke uliee stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke Riinione Aflriatica ii Sicnrta v Trstn zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resern društva dne 31. teDr 1892.: Pozor kmetovalci! Predno se je gumi podražil, vkupil sem od neke najboljših in prvih tovarn za gumi veliko množino irillliovill trakov za Žhltlieilj«* trt (Roben vere-dlungs-Gumistreifen), katere prodajam na drobno 10 dkg. po 11 kr. na debelo in najmanje 1 kg pa po 10 gl. kg. franko tukaj. Po poŠti pošiljam le proti povzetju. Blago je jako dobro in sem pripravljen takoj povrniti denar, ako ne bi komu ugajalo. Priporočam se cenjenim kmetovalcem in rojakom za obilne naročbe. S spoštovanjem A. Kovač, trgovec v Nabrežini. Plavnica društva ..... ghi. Gremij na reserva zavarovanja na življenje..............n 1 Premij na reserva zavarovanja proti ogn j u................n Premij na rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........- Rese rva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca (A) . „ Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B» Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . Občna reserva dobičkov . . Urad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni -l.000.00l )•— 4i).4tjr>-()7 500.000*— 333.822*42 243.331-83 500.000 — 1,187.164-86 hiii;. F t L I J A L K A c. ti um. avstr. tn&\m zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoteonih na 4-dnevni izkaz 2\4% 30-dnevni odkaz 2»/0\, ^ o 3 o 3-mesecni „ "UL 30- J « o 6- n - 2V's°/0 na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost t dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih ob i a vati. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresii. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropa ve. Reko kako v Zagreb, Arad. Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Ozovec. Ljubljano. Line, Olomcu, Reichenberg, Saši/, in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku lu0(, provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Janičevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z raz peča v an j e m zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj Tisočem! cvet" (Millefiori), Čisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v žeiodcu, kakor proti slabemu pre-bavijanju in liemoroidanr — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč- ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „Ai dne Mori V TRSTU, um trg. Tndi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. Samo 1 krono za 3 srečkanja. [ Srečanje Y SOllOtO Vsaka srečka zamore 3 krat zadeti. H ioiei 60.000 1 15.000 L11 11000 1. v denarju z 2 O % odbitkom. Srečke „Invalidendank po 1 krono I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. Na Mj?iije povelie Njegovega c. in fcr. ?Dostol Veličanstva. ^ | XXXIII c. kr. drž. loterija! za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini. Ta denarna* loterija k je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega H>,514 dobitkov v eotovini v skupnem znesku illl.2W) kron. 4.lavni dobitek znaša v rotoviui : Žrebanje nepreklicno dne 7. junija 1SMH). Jedna srečka stane 4 krone. Srečke se ltirajo jiri inldelku za ilržavue loterije na l>u-najn, I. Kiemeriiasse 7.. v loterijskih kulekturuh, v Utbakaniah, jiri tlavčuih, i».iti)ih. hrnijamih in železniških nnulih. v uieujal-nii-ah itii.; igralni načrti gratis za kujM-t' j«rei-k. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. ioterijska direkcija <«lilel<'k za državne l«>terije. Mladeneč. ki je dovršil s prav dobrim vspehom kmetjsko solo na Grmu pri Novem mestu, išče primerno službo. Ponndbe na upravo -Edinosti" priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino, Ign. Neumann, Henrik Schiflfmann. ZdraTilna in reflilna \m prof. Sinder-j a (že pečena in zmleta) bi Se morala uporabljati v vseh družinah, kajti ona ima v sebi vse lastnosti kave v zrnja h, ne da bi se v njej nahajal strup. Po vsakdanji uporabi kave v zrnja h je znano da ima v sebi strup, imenovan „kofejina", kateri je zdravju zelo škodljiv, kajti naj ven bolezni in slabosti, kakor: nervoznost, nevralgija. nevrastenija, nespanje. hipo-hondrija. isterizem, anemija itd. so nasledki pitju take kave. Posebno so nasledki pitja kave v zrnjah uničevalni zdravju otrok. Do sedaj smo imeli že raznovrstnih eikorij, ali nobena še ni mogla tekmovati s kavo v zrnjah kakor ravno redilna in zdravilna kava prof. Binderja". Ta izvrstna kava, ki pa ni cikorija, omili kavo z mlekom, ima fin lahek duh, najlepšo barvo, izvrsten okus in je v obče prava redilna kava 7. lahko in naravno prebavo. Ni treba primešavati drugih snovij in se v primerni z drugimi vrstami kave prihrani |V 50 7o sladkorja Cena škatljici od 10 dek, ki zadošča z=i 24 škudelic za kavo z mlekom, 6 HVČ. Cena škatljiei od l[i kjr., ki zadošča za 60 škudelic za kavo z mlekom 14 nvč. Z odličnim spoštovanjem SCHNELL & BINDER, Dunaj. Zalagatelj in glavni zastopnik za Trst. Istro. Dalmacijo in Hercegovino je Ulica Rossetti 15 13 - KAR0L FRANZ - ulica Rossetti 15 B Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali a prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskušeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullr£ch-ovo zeliščno vino. A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-A v- stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pohvaljenih tvarin, ki provzro- w ^ čaj o bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabili, dati prednost p.rabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih i bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7anlran?P plflVPcLo nntrphp in nJe nePrijetue posledice kakor: stiskanje, ščipanje, £.CL|Jkl aiijC ulUiColVC |IU LI CUC bitje srca, nespanje in tudi strmente krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidiČne bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. | Pri nopolnem pom. nkanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otošnostjo kakor tudi i pogosti glavoboli in nespanj« provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, po vs peš uje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. _ I Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nve. in 2 gld. v lekarnah v Trstu, Sežani. Miljah, Kopru. Izoli, Piranu, Tržiču. Ogleju, Červinjanu, Ronkah, Vipavi, Ajdovščini. Postojni. Gradišči, Krm in u. Gorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, (J resu, Malem Lošinju. Labinju. Pa zrnu. Motovunu. Vižinadi, Staremgradu. Poreču, Rovinju, Vodnjanu, Pulju, Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po cele j Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Bnova št. 27 In Via del Pesee i steklenic zeliščnega vina po orig nalui ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja prosto. W Svari se pred ponarejanjem! _ Zahteva naj se izrečn- _Hubert Pilrich-ovo Zeliščno vino.__ Moje zeliščno \ino ni nikaka skrivQOst, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, [ glicerina 100,0, rudečega viua '240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, ja-' neža. omanovih korenik, aroerikanskega lapuha, leejanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj st; pomešajo. Prva tržaška tovarna aparatov za nabavljanje Ina acetilena premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899. tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita št. 9. Au'crizovsni instal a terji plina, vode i n plina acetilen. Aparat na acetilne od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in uotov. lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih za-varovalnih društev V sprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji mni pm g V najem se odela, v ulici Eremo Št. o74. cela hiša obstoječa iz kuhinje in treh sob ali pa 2 kuhinji in 2 sobi. Hiša je oddaljena 10 minut od kampanje Segre. Ponudbe pod .>Terezina« na uprava misega lislsi. Velika zaloga uajluljega apnenega kisleca, katerega kilogram daje 3rem kraju mesta in ima mnogo odjemalcev. Lastnika pove upravništvo tega lista.