DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11.
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden: vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta tf kron. 3 mesece .'J krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša joštuilia. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. placide se vnaprej.
i	■ —..... t	---------"Baas
Za inserate se plačuje 1 krom.; temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno ,inseriranje znaten popnst.
Samostojno, neodvisno slovensko stranko na , Štajerskem
snujejo gospodje: J. Sinko, posestnik, tržan in župan v Središču. Benjamin Kunej, posestnik in tajnik v Brežicah. Dr. Rihhard Karba, zdravnik na Vranskem: Jože Zdolšek, posestnik na Ponikvi. Rudolf Vrabl, učitelj na Vranskem. Fran Štupica, c. kr. notar v bt, Lenartu v Slov. goricah. Kad. Škofi ek, nadučitelj v pok. v Vojniku. Blaž Urleb, posestnik in župan v okolici St. .Jur ob j. ž. Ivan Pleskovič, rač, vodja br. sklad niče v Trbovljah. Dominili Majcen, rudar in tajnik ,.Del. podp. društva"' v Hrastniku. Dr. K. Chlonpek, zdravnik v Ljutomeru. Ve-koslav Spindler v Celju. — Izdali so knjižico z naslovom: „Štajerski Slo-Ipnci. kaj hočemo!" in poživljajo ž njo jltojcrsk.- M«iv luv. - .la si ustanovijo Jpnfostojno rjhdsko Sfasilo".'ki bi zastopalo neodvisno na vse strani koristi vsega slovenskega ljudstva in ne le posameznih njegovih stanov. Gospodje si prisojajo torej zmožnost, s svojim 'časopisom ugajati učenjaku tako, kakor delaven, obrtniku tako kakor uradniku, duhovniku tako kakor onemu, ki ne Évi po cerkvenih naukih. Do sedaj še t^ega časopisa nima nobeden pro-sretljen narod. Omenjena knjižica hoče skupno delo vseh stanov in tudi svečenikom ne odreka pravice, da se ude-žujejo javnega življenja: zavrača pa ostudno gonjo proti ljudem istega na-da. ki imajo drugačno prepričanje, in vtikanje verskega vprašanja v javno življenje in zahteva svobodo prepričanja za vsakogar, bodisi te ali one vere. — Ostale točke programa so iste. katere smo se štajerski Slovenci egovali od nekdaj. — Eno neod-;no žalitev vseh zavednih Slovencev, fa'jo brošura piše. moramo z vso silo zavrniti. Brošura „neodvisnih" namreč ravi: „Ne naše narodno vodstvo, am-ak priprosta občina Kokarje v Savinjski dolini nam je priborila j ezikovne pravice, kolikor jih do sedaj sploh imamo."' Ta trditev je gorostasna neresnica in krivica za vse Slovence, ki so dozdaj delovali za pravice- svojega naroda. Možje, ki so že pred letom 1848. potovali se za pravice Slovenstva, ki pred 40imi leti začeli slovensko ura-vati, posebno pa župniki, župani, odlični zasebniki, poslanci, odvetniki in notarji, ki so pred četrtino stoletja z občutnimi gmotnimi in duševnim žrtvami izsilili od vlade, da je pripustila slovenske spise pred sodišča in druge javne urade in zaukazala njih slovensko reševanje ter tudi slovensko zapisovanje zahtev slovenskih strank, možje, ki so izbojevali proti najvišjemu sodišču in nadsodiškemu predsedniku Waserju
ter drugim okoščenim birokratom slovenske vpise v zemljiške knjige poslancem. ki so dosegli od vlade imenovanja slovenskih -rrrmlnikov — vsem tem možem, katerih mnoge že krijejo hladni grobovi, drugi pa osiveli se stojijo danes v vrstah narodnih bojevnikov, in mlajšim narodnjakom, ki so stopili v naše bojne čete — vsein tem mečejo neodvisni z najpodlejšo nesramnostjo v obraz, da niso storili ničesar za Slovenstvo! Cast kokarskemti ;c <-žatemu županu, pa on je samo eé$9 I mnogoštevilni vrsti slovenskih županov, in načelnikov drugih samostojnih uradov med nami. ki že dolgo let slovensko uradnjejo. S skrunbo grobov takih mož, kakor so bili Slomšek, dr. Kočevar. Trstenjak. dr. Razlag, dr. Do-minkuš. Herman. Lipoid. Raič, /ičkar itd. itd. in z grdo nehvaležnostjo do čestitih starčkov, kakor n. pr. je dr. J Josip Vošnjak. in do drugih, d delujočih Slovencev stopajo netivi.-,::: [ svet ifi bodo v nedeljo zVirovali I v prostorih celjske „Čitalnice*, katera jim jih je v čudnem samozatajevanju prepustila. Da so vsi. ki so na omenjeni brošuri podpisani, vedeli za njeno vsebino, moramo dvomiti. Da pa dajo svoja imena zlorabiti za sramotitev narodnih grobov in res zaslužnih rojakov. to ni pošteno in ni — slovensko!
Slovenski župani, varuhi in gojitelji slovenskega jezika!
Državna poštna uprava namerava odpraviti dosedanjo poštno vožnjo s konji ter uvesti -mesto nje vožnjo z avtomobili. Avtomobili vozijo po navadnih cestah s hitrostjo železniških vlakov ter bodo tako urejeni, da bode. v njih prostora za 10 do 20 oseb. Iz tega je razvidno, da bodo pošte z avtomobili takorekoč nadomestovale za osebe železnico ter ljudstvu mnogo več koristile, nego dosedanje vozne pošte s konji. Edina zapreka bode avtomobilom, vsaj nekaj časa, plaš-ljivost konj. a ta se da z ozirom na to, da bodo vozili avtomobili ob določeni uri. znatno omejiti, osobito, če se bode dalo avtomobilu o pravem času primerno znamenje, naj ustavi.
Na dosedanjih poštnih vozovih so bili iz večine napisi samo nemški, in če so bili dvojezični, so djali slovenščino na drugo mesto in še tu z manjšimi črkami, kakor da smo mi manjvredni narod. Sedaj je čas, da občine zahtevajo, naj dajo na avtomobile povsod brez izjeme le slovenske napise.
Ker vabijo politične oblasti župane. naj se o vožnji pošte z avtomobili izjavijo, se jim ponuja najlepša priložnost staviti vladi odločni in ne-preklicljivi pogoj, da dovoli občina vožnjo z avtomobilom v njenih mejah
le tedaj, če (jodo napisi nat njih samo-slovenski. Le v mešanih okrajih n. pr. v Cmureškem in Mahrenberškem okraju se naj na nje denejo dvojezični napisi z enako velikimi črkami in sicer slovenščino na prvem ter nemščino na drugem mestu. Ta zahteva pa se mora v dotični zapisnik tudi zapisati, drugače nima nobene veljave.
Ne zamudite te lepe priložnosti, pokažite, da se Slovenci po Vas zavedamo svoje narodnosti. Vi imate •moč v svojih rokah, uporabite jo na korist in čast. svojega naroda. Ne zanašajte' se na državne poslance. ki n i m a j o v t i zadevi z a s 1 o m b e, če se Vi ne oglasite.
okrajih, kjer so se župani o vožnji pošte z avtomobili že izjavili ter si» morebiti na sramoto našo to zahtevo opustili, naj vložijo občine takoj svojo naknadno zahtevo pismeno katerem državnem poslancu v roke trgovskega ministrstva na Dunaj. Ko so se delale železniče smo to zahtevo v svoji nezavednosti prespali, tokrat bodimo čuječi, saj nam daje člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867.1. vso pravico, svoj jezik čuvati in gojiti, katere pravice nam ne sme nikdo kratiti.
Trgovinske razmere na novih progah državne železnice. *
Mnogo se je že pisalo o novi železnici Jesenice-Trst, največ seveda o naravnih lepotah teh krajev, potem zamudah vlakov in takih rečeh in citali so se tudi že razni nasveti, na kak način bi se promet tujcev na tej progi, ki je vendar naša. povzdignil in ohranil.
Nekoliko dni še in zopet se izročita prometu dve novi progi, in sicer Jesenice - Rožek - Celovec in Jesenice-Jožek - Beljak. Tudi ti dve progi tečeta po naših tleh in sedaj je zadnji čas misliti, ali niso te proge tudi naravno poklicane, jja se na njih razvije in ukrepi slovenska trgovina. Trgovske naše postojanke, Trst za prekmorsko, Celovec in Beljak za inozemsko blago so dosedaj zasedene s trgovci, kateri so Italijani ali pa Nemci vsaj po velikanski večini in si je lahko misliti, da bodo ta tri mesta raztegnila svojo trgovino na nove proge, poleg teh tudi na en del proge Trbiž - Ljubljana, katero je dosedaj zalagala edino le. Ljubljana.
Ljubljana v trgovinskem oziru lahko izgubi Gorenjsko vsaj od Ra-dovljic naprej, dočim od novih prog ne pridobi veliko ali pa nič. Bržkone
* Pod čem zaglavjem je prinesel „Slov. Narod" članek, ki ga v polnem obsegu priob-čujemo svojim bralcem;
bode tarifarična daljava proge južne železnice Trst - Ljubljana stavila za Ljubljano take tarife, da ne bode mogla konkurirati s Trstom, ki bode s prekmorskim blagom trgovsko podjarmil progo Trst - Jesenice - Beljak-Celovec. Zatorej je nujna potreba, da se ustanove v Trstu slovenske trgovine in a g e n t u r e. katere bi potem zalagale Ljubljano in nove proge in bi razen tega morale raztegniti svojo trgovino tudi na Češko, katera je s Trstom v živahni trgovski zvezi.
Beljak in Celovec prideta vsled nove proge tudi bliže na Gorenjsko, in vsled tega bodeta te dve mesti radi svoje - bližine in dobre železnične lege brezdvomno zalagale nove proge z inozemskim t. j. dunajskim in češkim blagom (manufaktura. sladkor, špirit itd ). Potniki večjih trgovin teh mest že sedaj pridno obiskujejo nove proge,..iß puuajaj" svoje blago in imajo precej sreče.
Slovenska trgovina se mora nastaniti in razviti v Beljaku in v Celovcu. in zatorej na delo. dokler ni prepozno.
Razne težkoče bi gotovo premagala znana solidnost slovenskega trgovca, katera je dobra opora vsakemu novemu podjetju.
V Gorici se slovenska trgovina od dne do dne vedno bolj razčvita, in bi bilo želeti le. da bi v tem mestu ljubljanska Kreditna banka odprla fili-jalko. Slovenski sadjerejci goriške okolice pošiljajo sadje in zelenjavo na vse kraje, tudi tukaj bi bila kaka zadruga gotovo potrebna.
Ako sem tukaj imel le trgovino s prekmorskim in inozemskim blagom v mislih, spomniti se moram tudi pri tej priliki naše kupčije s surovinami.
Kranjska dežela je bogata na lesu. mnogo se ga izvažuje, a dobiček, mislim, polni le italijanske žepe. Zatorej bi bilo tudi v tej kupčiji norodno zastopstvo v Trstu prepotrebno.
In nazadnje se mi je še spomniti naravnih blagrov, katerih bo na novih progah gotovo obilno, Samo iskati jih bo treba in „našel jih boš, če nisi zaspan".
Mesto Kamnik je gotovo vsakemu znano. V njegovi okolici se koplje tvarina za cement, kaolin in neka rdeča prst, katera se rabi za snaženje kovin. Domačini niso našli ali niso vsaj ceniti znali teh naravnih zakladov, pač pa tuji podjetniki in sedaj so domačini hlapci teh podjetnikov. To sem samo navedel, da se sprevidi, kolika brezbrižnost, ako se odstopi za mal denar zaklad, katerega bi bili lahko domačini deležni.
Čas je še. da se uvažujejo pred-stoječa dejstva, in držimo 'se gesla, da dobljena trgovina je do taljena zmaga.
SYetovno-poIiticni pregled.
Domače dežele.
Odsek za volilno reformo je
sprejel v svoji seji dne 24. t. m. po daljši debati S 17 do 21, poslane0 dr. Tavčar je stavil različne predloge, ki so bili pa vsi odklonjeni.
—	V avtonomijskem odseku je bila jako živahna debata o razširjenju deželne avtonomije. Poslanec fevdalnega veleposestva g. Sajfert je zahteval naj se postavi vse šolstvo i z-v z e m š i e d i n o' 1 e vseučilišča v k o m p e t e n c o deželnih zborov. Starzynski je predlagal samo naj se določi, kaj spada vse pod „deželne kulturne zadeve'1 o katerih govori § 12 državnih osnovnih postav. Ministrski predsednik se je izrekel za to. da se Starzynskega resolucija sprejme, da se pa predlog o reviziji ustave odkloni. Nadaljevanje te debate je danes. 26. t. m.
—	Nemški narodni svet za Češko je izdal oklic na nemško mladino. v katerem jej prav nujno priporoča. naj se uči češki. Tako se menjajo časi. še nedavno bi bili ti gospodje proti vsakemu, ki bi bil to nemški mladini svetoval, nastopili kot proti izdajalcu, danes so prišli sami do pravega spoznanja. Upamo, da si zdrava pamet osvoji čim prej in čim več pristašev ne samo na Češkem, ampak celo pri nas na Štajerskem.
—	O nemški zahtevi, da se postavno zajamči nemški minöriteti zastopstvo v delegacijah je izjavil nek veljaven češki politik, da te postavne garancije samo češkim Nemcem ne bo mogla vlada izposlovati. ker bi to bil privilegij za češke Nemce. Čehi in Poljaki bi glasovali edino le za tako postavo, ki bi zavarovala tudi Slovencem. Čehom in Poljakom, kjer so drugim narodom naspi otrr manjšini, primerno zastopstvo v delegacijah, samo za češke Nemce pa tako izjemna postava ne dobi večine v državnem zboru.
—	Pogajanja z Ogrsko se nadaljujejo v sejah strokovnih komisij v Budimpešti. Ogri so čedalje manj bojeviti in celo grof Andrassy. ki je bil vedno za to. da se sklene samo pogodba ne carinska zveza z Avstrijo, je mnenja, da pride do pogodbe, ki bo obema državama na korist.
—	Predsedništvo spojenih hrvatskih in srbskih strank v hrvatskem saboru je poslalo županoma v Split in Dubrovnik telegram, v katerem zatrja oba ta dva hrvatska veljaka. ki sta bila za časa prestolona-slednikovega potovanja po Dalmaciji vsled raznih spletk od visokih krogov užaljena in zapostavljena, svojih simpatij ter pravi: Kdor se maščuje nad vami. se maščuje nad nami. Združeni in edini pa bodemo vse žalitve in napade premogli.
Vnanje države.
—	Rusija. Vesti o tisti veliki zaroti proti carski rodbini, katere so bile vse noviue polne, so preklicane kakor, neresnične. To je že navada: kar listi poročajo iz Rusije je po navadi čisto zlagano ali pa tako pretirano. da človek v resnici ne ve. kako malo resnice je na tem. Sedaj poročajo. da si Finci prizadevajo vtihotapiti orožje v deželo in da so nedavno vladni organi vstavili neko ladjo na morju ter konfiskovali 3000 pušk, namenjenih na Finsko.
—	V Sofiji se je sešel 23. t. m kongres bolgarskih srednješolskih profesorjev, katerega se je udeležilo tudi 105 srbskih kolegov.
—	Nemčija. Spor o pravu nasled-ništva na prestolu v Brunsviku še ni rešen. Pravico do prestola ima brez dvoma starejša in mlajša linija vla-
darske hiše Cumberland. Deželni zbor in prebivalstvo v Brunsviku je za svojo vladarsko rodbino vneto, pa cesarska rodbina ima tudi neke pravice na ta prestol, zato bo moral odločiti zvezni svet, komu gre pravica nasled-ništva — Camberlandu ali Hohen-zollerjem,
—	Italija. V Florenci so bile dijaške demonstracije proti Hrvatom in proti Avstriji. Dijaki so izdali brošuro v kateri pozivajo vse „dobre Italjane" naj protestujejo proti „hrvatskim barbarstvom'1 na Reki. Ob tej priliki so seveda demonstrirali pred avstrijskim konzulatom in vpili: Doli z Avstrijo itd. Otročarije, nevredne akademične mladine.
—	Francija, V nedeljo 23. t. m. so prečitali v vseh cerkvah pastirski list. kateri odsvetuje katolikom naj ne snujejo verskih združenj ali občin, (kakršne zahteva nova postava.) Nadškof v Bordeaux je v svojem govoru dejal: „Cerkev mirno čaka. kaj ima priti. Duhovniki bodo na prvi poziv, kakor jim to predpisuje papež, zapustili altàrje. Čim se pa duhovstvo po naredbi državnih uradnikov oddalji iz cerkva, pojdejo pač na drugo mesto, kjer bodo na pripravljenem kraju čitali mašo. Ako bode treba, zapremo tudi semenišča in semeniščani pojdejo drugam študirat. Jaz sem se odločil zapustiti škofovsko palačo in se preseliti v najeto stanovanje. Obrnili smo se na vernike in sedaj imamo zadostne fonde za potrebe duhovstVa."
Dopisi.
Iz Vojnika. No. ni tako kàr si bodi — županovati takemu kraju kakor je naš slavni Vojnik! Treba je za to čisto posebnih talentov. ' kar pa je glavno treba je čisto nečloveške pameti in pa še vojnišk ..tajč"1 je treba znati, ker brez te „šprahe" se pri nas ne da izhajati po dnevi, kaj šele po noči! In čujte, kaj se pripravlja! Pri nas imamo tudi nemško šolo. na kateri se uvede skoro „vojnišk tajč" kot tretji deželni jezik: poučeval bode naš nad vse ljubljeni in mirni gospod Kasch. — Bilo je tako v mesecu septembru leta 1906.. ko šer je spravil naš župan na vitežki pohod „zu einer f rumen Witib". In šel je v hribe, šel je boj bojevat brez upa zmage in duše kupovat za nemško šolo! Pa očka Tratnik so računali, ženske pa tudi. ki so vam pokazale vrata. Pa ni nesreče brez sreče. Gospod župan, svojo nalogo ste imenitno rešili. Z zlatimi črkami bode zapisano vaše ime „ v kroniki tržki in v veliki svetovni kulturni zgodovini se bo bralo o vas. Bil je mož. ki je z vso vnemo širil nemško kulturo, ki se ni strašil nobenega napora, ki je so-pihal čez hribe in doline, lovil slovenske otroke za nemško šolo — -— in otroci so ostali v nemški šoli neumni. Slava njegovemu spominu!
Slovenske novice,
Štajersko.
—	„Celjska slov. društva" pri-rede danes v sredo, dne 26. kimovca t. 1. zvečer v gostilni „Nar. doma" o d h o d n i c o g. prof. H.Vodniku. h kateri se slavno občinstvo vljudno vabi.
—	Vabilo na koncert ki ga priredi pevsko in tamburaškv društvo „Zvon" iz Trbovlj v nedeljo. 30. kimovca v „Skalni kleti" pri C e 1 j u. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin. Ker je čisti dohodek namenjen „Dijaški kuhinji" v Celju, se preplačila hvaležno spfejemajo. K obilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
—	Konkurz je otvorilo okrožno sodišče v Celju o premoženju Karola Glojek: trgovca v Konjicah. — Kon-kurzni komisar: predstojnik okr. sodišča v Konjicah. — Konkurzni oskrbnik: dr. Robert Lederei-, odvetnik v Konjicah.
—	Izpred porotnega sodišča v Celju. Dne 21. t. m. so se imeli zagovarjati 19letni Ferdinand Marinšek. 28tetni Anton Recnik. 19letni Albin Bobik in 18letni Bernard Bobik. Vsi so doma iz Prelog pri Konjicah. Ob-dolženi so umora, izvršenega nad Janezom Orosem. ki je preprečil, da ni dobil Marinšek njegove sestre za ženo. Vsled tega se je rodilo tako hudo sovraštvo, da se je sklenil Marinšek osebno maščevati, kar je v druščini zgoraj omenjene trojice tudi storil. Marinšek je obsojen na 18 mesecev, a i ostali so vsled pomanjkanja dokazov oproščeni.
, — Porotne obravnave v Celju.
Po taji te v najdene stvari. 12. t* m. se je zagovarjal Matija Požgaj. posestnik iz Velike Doline zaradi po-tajit-ve najdene stvari. Našel je namreč hranilno knjižico posojilnice v Brežicah s 4900 K glasečo se na ime Fr. Zidar. Tega ni povedal drugemu kot svoji ženi in poskusil 19. julija pri posojilnici vzdigniti 200 K. Ker je službujoči uradnik vedel, da je Zidar knjižico izgubil, je Požgaja ustavil in izročil oblasti. Porotniki so potrdili vprašanje glede goljufije in je bil obsojen Požgaj na dva meseca j£če.
Uboj. Dne 13. t. m. se je vršila obravnava zoper Franca Petana in Maksa Krošla, ki sta obdolžena, da sta v nedeljo 10. junija t. 1. ubila yžitkaija Janeza Bakšiča. Iz obtožnice posnemamo: 10. junija je šel vžitkar S. Bafcšič s svojo družino v gostilno ^iKt5itšeka pri Brežicah; Tu so pili in prišlo je do prepira. Prišli so namreč v gostilno fantje sromeljske občine, med njimi tudi obtoženca. Bakšič in njegovi sinovi pa so doma iz zdolske občine. Med fanti teh dveh občin vlada že od nekdaj napeto razmerje. Med tem kreganjem je padel naenkrat Franc Petan čez stopnice in se nalahno potolkel, da mu je tekla kri. Dolžil je Janeza Bakšiča. - Proti večeru so se razšli, vendar Bakšičeji so odšli brez očeta, ki je dejal, da bo šel sam in da bo prej doma kot oni. Šel je torej sam in blizu hiše njegovega sina Janeza so ga našli drugo jutro ubitega. Obdolžili so koj Petana in Krošla. ker so ljudje ta dva videli tisti večer, ko se je uboj zvršil. -iti pozno zvečer po oni poti. — Obravnava je bila jako burna. Obtoženca vse tajita. Maks Krošel pa pravi, da ni pri pravi pameti in da se na nič ne spominja. Poleg tega je prišlo na sodnijo anonimno pismo, v katerem se govori, da so rajnega ubili lastni sinovi. predvsem sin Janez, s katerim sta se jako slabo razumela. Slednjič je državni pravdnik predlagal, da naj se obravnava preloži. 1. da se Krošla opazuje, če .je res zmešan. 2. da se pokliče Janez Bakšič kot priča. Sprejeto. — O obravnavi bomo še govorili.
Požig i n nevarno ž u g a n j e. V petek, dne 14. t, m. je stal pred tukajšno poroto Josip Lešek radi nevarnega žuganja in požiga. Iz obtožnice posnemamo: Dne 2. avgusta t. 1. je vzel Josip Lešek. posestnik v Osev-nici pri Teharjih sekiro ter ž njo pretil svoji ženi in otrokom ter sosedu Štoru. češ. da jim bo že pokazal. Sploh je živel Lešek s svojo družino v jako slabem razmerju. Dve njegovi hčeri imata nezakonske otroke. Mati je vedno držala s hčerami in to je očeta jezilo tako, da se je udal pijači in da je večkrat pretil, češ, da bo
napravil enkrat vsemu konec itd. One 12. avgusta t. 1. je prišel domo'-, a našel ni nikogar domačih, ki bi mu bil skuhal kosilo. To ga je silno razjezilo. Še tisti dan okolu ene je začelo goreti Lešekovo posestvo in ljudje so koj prihiteli gasit. Lešeka ni bi'o in vsi so takoj mislili, da je on požigalec. — Ta je šel med tem v Celje k orožnikom. kjer je povedal, da se mu je zgodila nesreča ter pristavil: „Vedno tako ne bom plačeval asekurance!" To je bilo sumljivo in orožniki so ga izročili sodniji.
Lešek se je takole zagovarjal: Kar se tiče Štora in moje družine, je takole: 2. avgusta sem šel s sekiro k sosedi drva cepit. Bil sem že pijan in jezen. Na poti me sreča Štor ter me nahruli. kam hočem s sekiro. To je storit dvakrat, jaz pa sem mu rekel, da naj bo tiho, če ne, ga bom. in pri tem sem nameril nanj sekiro. 12. avg. sem šel v Celje in kupil T/4 kg špeha, spil nekaj žganja ter se pijan vrnil domov. Razjezilo nje je. da ni bilo nikoga doma. ki. bi mi pripravil obed. Pristavil sem torej sam nekaj krompirja in dal cvreti špeh. Med tem sem spravil kravo, ki je prišla v brajdoj v hlev. Ko se vrnem, je prišel ogeif v ponev, kjer je bil špeh. tako. da j ta začel goreti. Prijel sem urno ponev ter izlil mast v škaf, ki je stal v kuhinji. Pri tem pa je švignil plamen visoko v dimnik, ki je bil lesen in tako je nastal ogenj. — Porotnikom sta se stavili dve vprašanji: 1. Ali je obdolženec kriv. da je zažgal lastno hišo v hudobnem namenu s tem drugim škodovati? 2. Ali je obtoženec kriv nevarnega žuganja proti Štoru in svoji rodbini s hudobnim namenom jih zbegati. Prvo vprašanje so zanikali, drua potrdili. Vslecl tega je bil Josip Lešei " obsojen na dva meseca težke ječe. poostrene s postom« vsakih 14 dni.------
—	Pevski zbor v Šmartnu na Paki obhaja letos lOletnico svojega obstanka, zato priredi dne 30. t. ra. veselico na vrtu g. Fr. Pirtošeka z sledečim sporedom: 1. Pozdrav gostov. 2. Slavnosten govor. 3. Gledališka* predstava: „Kje je meja". 4. Pe!» mešanega in moškega zbora. 5. Srt-čolov. Med posameznimi točkami udarjajo slavni Petrovški tamburaši. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vse prijatelje slovenske pesmi in posebno pa še pevska društva vabi k obilni udeležbi najuljudneje	pevski zbor. m
—	Tatovi po hmeljiščih so
imeli zlasti takrat dobro letino, kadar je imel hmelj visoko ceno. Tako tudi letos To rokodelstvo je bilo čisto lahko in malo nevarno, ker se je tat precej lahko skril zlasti v obsežnih hmeljiščih. Orožništvo je tatove stalno preganjalo in zasledovalo, a šele minoli teden se je posrečilo orožnikom Erjavcu in Rizmalu šest takih ptičk® dobiti v roke,- Pravi se. da sta ià Erjavc in Rizmal več kot cela dva dni v službi samo zaradi zasledovanja hmeljnih tatov. Med zasačeniini so baje tudi sinovi boljših rodbin.
—	Razstava sadja v Mozirju. Dne 30. septembra se priredi v šo" skem poslopju v Mozirju krajevni sadna razstava. Namen te razstave je v prvi vrsti ta, da prebivalstvo vidi in spozna najboljše in najbolj priporočljive sadne vrste, kakoršnjih se je v zadnjem desetletju tukaj prav mnogo zasadilo in katere tudi v tukajšnem planinskem obnebju nepričakovano lepo vspevajo. Sploh pa bi se naj tudi tem potom med prebivalstvom vzbujalo zanimanje za povzdigo velevažnega sadjarstva. Vsi prijatelji umnega sadjarstva se torej vabijo, da si razstavo, h kateri je vstop brezplačen, ogledajo. Sadni kupci dobro došli!
-	Zaročil se je g. Oton Stepic j. davčni pristav v Šmarju pri Izgospico Melito Žuraj. Čestitamo!
-	Stekel pes ogrizel šest oseb. tek dne 21. t. m. je v smeri od V oziroma Dobjega pritekla M>t. Jurju večja psica. na koji je na prvi pogled opaziti steklino.
bežala iz Št, Jurja v Štore d proti Teharjem. Kar ji je i prišlo vse je obgrizla. Kolikor dalo dognati, je obklala šest Ljudstvo po vaseh je za to zve-iu bilo nemalo razburjeno. V ali se je pa sin tovarniškega rav-ija Jelleka spravil primerno za-v»B na zasledovanje psice. V res-; jo je došel na poti med Štorami Teharji. ter jo ustrelil. Obgrizenim tem so rane najprej v celjski beliti izprali, potem pa poslali v earjev zavod na Dunaj. Takoj se mglasil pasji kontumac za mesto in prizadete občine.
Za pogorelee v Radmitju so jii sledeči gospodje Savinskemu 'u podporo: Radivoj Tušak. Sv. i v Slov. goricah 10 kron. Jurij 5 v Bruku 10 kron. Josip Praznik, rie 10 kron. Vsem darovalcem v n pogorelcev presrčna zahvala in zdar!	Odbor.
-	III. izkaz darov za pogorelee Mrairju v Savinjski dolini. . kitoii Turnšek. trg. Rečica 10 K.
baiovanje pri župnijski cerkvi Frančišek 142'22 K. 34. Dr. Franc sei. državni poslanec Maribor 20 K. Uatija Krajnc. Gornjigrad 2 K. ■ Franc Kolone, posestnik v Juvanji JK. 37. Iz Ljubnega po c. kr. eks-Itari 17'58 K. 38. Žup. urad Sv. ael po c. kr. ekspoz. 20 K. 39. Žup. j Sv. Martin za Dreto po c. kr. sjoz. 32 K. 40. Žup. urad Rečica k kr. ekspoz. 138 47 K. 41. Tone tèi c. kr. poštni uradnik 4 K. i Peter Wudler. nadučitelj Ljubno K, 41. Turnšek Anton, trgovec Na-' 20 K. 44. Franc Ks. Petek. trg. no 20 K. 45. Stegenšek Avguštin, sov Maribor 10 K. 46.. Štefan Siitsch. c. kr. eksp. urad. Mozirje L 47. Dr. Majer, odvetnik v Šo-% 10 K. 48. Ulčnik Martin, žup-Vjioliču 4 K. 49. Kallan Franc, PK v Trbovljah 3 K. 50. Daro-■ pri župnijski cerkvi Sv. Fran-" al'53 K. 51. Posojilnica v Celju K 52. Dr. Juro Hrašovec. odv. v 10 K. 53. Fischer, župnik v teirju 3 K. 54. Marija Zdravijo v Tja 1 K. 55. Ferdo Žgank v Moli 2 K. Do sedaj skupaj nabranega •2 K 40 vin. Srčna hvala! Odbor za pogorelee v Radmirju. 7osip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj.	župnik.
Ignacij Strmecki, učitelj.
—	Nemške predrznosti. Občinski et mesta Slov. Bistrica se je v seji
II. t. m. izrekel proti sedmemu slovenskemu mandatu, zahteval, da se ga odstrani in je od posi. Wastiana zahteval. naj zahteva samostojno stališče alicije.	\
—	Nemška šola v Ormožu ima ios 22-1 otrok. Na novo jih je vsto-i 54Ì Če se pomisli, da šteje Ormož olu 590 takozvanih Nemcev (prav ' xurjev). je to število nemških Jk zelo čudno. Odkod se jemljejo? ili nihče ne pazi na slovensko deco, •k se nam ne potuj či ?
—	Novo lekarno nameravajo anoviti" v Rogaški Slatini. Prošnje
podelitev koncesije je vložiti do
SO. oktobra t. 1. pri okr. glavarstvu v Ptuju.
—	Samomor. V Mariboru je sko-z broda v Dravo 181etna hči nad-
revodnika Pavla Smazek in izginila valovih.
—	600 K je zakegljal v Mariboru 26letni Franc Kokol iz Maj-šperga pri Ptuju. Dva neznanca sta ga spravila k tej igri. kjer je veljal vsak metljaj 10 K. Kokol pride pred sodišče, ker je zaigral pri tem 350 K. ki so bile last firme, pri kateri je Kokol uslužben kot trgovski potnik.
—	V "konkurz je prišel v Gradcu mizarski mojster Jernej Srebotnik.
—	Na tifusu je obolelo v Gradcu doslej sedem vojakov 27. pešpolka, Umrl je infanterist Albin Stftckl.
Kranjsko.
—	Volilna reforma in mestni občinski svet. V nedeljo se je udeležilo shoda, ki so ga sklicali socijalni demokratje. okolo 200 oseb. O volilni reformi za mestni občinski svet je govoril sodrug E. Kristan. Dejal je, da izgovor, da mestni zbor ne more za volilno reformo nič storiti, ne drži. kajti čeprav ima odločitev deželni zbor v rokah, je to vendar vse kaj drugega, ali predlaga reformo sam mestni zbor (v svoji stvari) ali če jo predlaga katero si bodi društvo. Dunajska občina tudi ni čakala, da bi jej deželni odbor vsilil nov občinski red, ampak je sama izdelala načrt po volji mestnozborske večine ter ga deželnemu zboru predložila. Tako naj bi storil tndi ljubljanski mestni zbor. Čas je, da se volilna pravica tako razširi, da bodo v mestnem zboru zastopani vsi stanovi. Ljubljanska draginja postaja že vsem neznosna, živila, stanovanja, vse je že za vse stanove predrago, na mestno gospodarstvo tudi vse zabavlja, zato bode v interesu vsega prebivalstva, da se volilni red tako spremeni, da bodo v bodoče v mestnem zboru zastopani vsi stanovi. Pred leti bi se bili delavci zadovoljili s splošno kurijo, danes pa se ne zadovolje več s tem in zahtevajo tudi za občinski svet splošno in enako volilno pravico in sicer po proporcionalnem sistemu.
Sprejeta je bila tale resolucija:
Današnji shod poziva predsedni-štvo. da naznani občinskemu svetu soglasni sklep, zahtevajoč od občinskega sveta, da izpolni svojo dolžnost napram prebivalstvu in da spravijo brez odlašanja v tir delo o volilni reformi in sicer v smislu splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice s proporcionalnim sistemom.
— Mestna mlekarna v Ljubljani. Pričetkam prihodnjega meseca konča eno leto. odkar je mestni magistrat uvedel prodajo mleka v lastni mlekarni. Do 1. septembra t. 1. se je iztočile v mestni mlekarni 406.652 1 mleka. Ker se je izkazalo, da je bila ta akcija mestnega magistrata v veliko korist mestnemu prebivalstvu, saj se je na ta način omogočila občinstvu dobava zajamčeno pristnega polnega mleka po primerni ceni, je poskrbel mestni magistrat, da se bode še nadalje v istem prostoru na m e s t n e m magistratu p o d m a -g i s t r a t n i m nadzorstvom prodajalo mleko iste kakovosti od iste mlekarne, ki je do sedaj zalagala prodajalno z m 1 e k o m. Zajamčeno polno mleko prodaja se tudi zanaprej po 16 h liter ter se mleko na željo dostavlja tudi na dom. Dosedanji odjemalci blagovolijo naj takoj priglasiti pri mestni mlekarni, ako žele prejemati mleko še nadalje, novi naročniki naj se pa isto-t a m čim preje oglase, da se more določiti za vsak dan potrebno množino mleka.
— Za knjižnico „Prosvete", ki se otvori dne 30. t. m. v Kranjski gori, je daroval g. dr. I. Demšar 20 K. Da bi našel obilo posnemovalcev!
Razmere na idrijski rudniški ljudski šoli so še vedno najslabše in nič ne kaže, da bi se tako kmalu žbolj-šale. Novo šolsko leto se je otvorilo s poldnevnim poukom, razredi so z nad 80 učenci prenapolnjeni, učnih moči primanjkuje, na dekliškem oddelku se ni otvoril 8 razred, kakor se je pričakovalo. Lepa perspektiva, za novo šolsko leto. In k takim razmeram naj bi molčali, zato ker vzdržuje to šolo bogati c. kr. rudniški erar. Hočemo imeti šolo dobro, kakršna mora biti. pa naj jo vzdržuje ta ali oni!
— Idrijski rudniški erar skopari tam. kjer bi to najmanj smelo biti. pri zdravniški pomoči svojemu delavstvu. V tem oziru so pritožbe na dnevnem redu in čujejo se naravnost liečuvene stvari. Znano je. da imajo rudniški zdravniki najtežje stališče: če zapišejo delavcu količkaj dražje zdravilo. pa se morajo zagovarjati pri rudniškem ravnateljstvu, ki bi najraje videlo, da bi se delavstvo zdravilo s pobarvano vodo. Delavstvu se dalje nočejo izdajati nakaznice za bolnišnico. Neki rudar je bil pri specialistu za očesne bolezni, dr. Bocku v Ljubljani, in ta ga je priporočil za vsprejem v bolnišnico, a okrožni zdravnik, ki na-domestnje rudniškega zdravnika, mu v Idriji ni hotel izdati potrebne nakaznice. Ako že rudniško ravnateljstvo ne pozna svoje dolžnosti napram svojemu delavcu, naj vsaj zdravniki brez ozira na zgoraj postopajo človekoljubno z bolnim delavstvom.
—	Dolenjske novice. Na Krškem se bode ustanovil ,.Sokol"'; dotična pravila je deželna vlada že potrdila. — V ondotno ineššansko šolo je letos vstopilo 96 učencev. — Službo je tu nastopil okrajni glavar g. Tekavčič. ki je prišel iz Litije. — V Kostanjevici bodo te dni otvorili in blagoslovili novo krasno šolsko poslopje za 5. oziroma 6 razredov. — Iz Metlike je izginil ondotni notar Globočnik. S trgatvijo, ki obeta povsod veliko dobrega vina. kjer ni bilo toče, pričelo se je že tu in tam.
—	Novice iz krškega okraja. Na
Krškem razširjajo bolnišnico. Kot sekundarij bo nastavljen dr. Trenz, sekundarij v ljubljanski bolnišnici. -Na Raki so otvorili vodovod, ki ga je izvršila neka moravska firma. Vodovod daje obilo vode tej vasi in nekaterim sosednim krajem. — Pri Sv. Duhu so v novem šolskem poslopju otvorili dvorazredno šolo. ki se razširi drugo leto na :ri razrede. Druga učna moč je učiteljica, gdč. Josipina Jerman iz Krškega. — Na Bučki je praznoval 401etnico mašništva g. župnik Kutnar. Graščino Radoljo, kjer so bile pred leti nune Magdelanarice. ki so sedaj v Studenicah pri Poljčanah. kupili so od g. Kavška trije kmetje.
Koroško.
—	Podporno društvo za slovenske dijake koroške. Oni koroški vseučiliščniki. kateri žele podpore, naj vložijo svoje prošnje na „Podporno . društvo za slovenske dijake koroške1' do 15. oktobra t. 1. pod naslovom J. Scheinigg c. kr. profesor, Celovec.
Slovenske občine pozor!
Mestna občina Velikovec je v zadnjem času začela kolekovati vse svoje zunanjim uradom odposlane dopise s kolkom Südmarke inDeutscher We.hr schat z. Dolžnost vsake slovenske občine je. da kolekuje vse svoje dopise z narodnim kolkom družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Vsenemci v Velikovcu. Našim Nemcem se kaj slabo splačuje. da so klicali na vsa dobro plačana in uplivna mesta tako zagrizene in odločne pristaše vsenemške stranke. Sedaj, ko so
trdni dovolj, so postali drzni in hočejo vse dobiti v roke. Župana Pinteriča in poslanca Grazhoferja so tako napadli in raztrgali v svojih listih, da sta ta dva pač lahko rečemo, politično mrtva. Na njih mesto stopijo pa Somišljeniki onih. katere sta ta dva sama nekdaj klicala v mesto. Tako se svet obrača.
— Zborovanje v Grebinjskem Kloštru 16. t. m. Ker so Slovencem prostor za zborovanje odpovedali, se je vršil shod v župnišču g. Kindlmana v Kloštru.
Prvi je govoril dr. Brejc. Konsta-tiral je, da vkljub skrajno neugodnim razmeram Slovenci vender le tudi na Koroškem napredujejo. Nemci so vstva-rili tak deželni volilni red. da je Slovencem mogoče izvoliti enega samega poslanca v deželni zbor. S tega sklepa vlada, da nas ni toliko, kolikor pravimo in nam krati pravice. Če pa hoče vedeti koliko nas je in kake so naše zahteve in naše težnje, naj se o tem prepriča na naših .shodih, tu bo slišala in videla resnico — v deželnem in v državnem zboru nam je nemška prekanjenost preprečila nastopiti s primerno močjo in v primernem številu. Nova volilna postava za državni zbor bi bila za nas tudi skrajno krivična; zoper to protestujemo z vso odločnostjo, ker se ne damo živi pokopati. Naši kranjski bratje so nas v tem vprašanju zapustili — in če ne spremene svoje taktike in če se složno in odločno ne upro nameravani krivici — morali bi je imenovati svoje izdajalce.
Govornik se obrača tudi proti predlogu poljskega poslanca Starzyn-skega. po katerem bi se razširila moč deželnih zborov in omejila oblast državnega zbora. Ako bi se to zgodilo bi deželni zbori v narodnih šolskih rečeh odločali z absolutno veljavnostjo. To bi bilo pa za nas Slovence, ki smo tako razkosani, da spadamo v področje nič manj kot šestih deželnih zborov, pogubno, ker bi bili na Koroškem. Štajerskem in v Istri izročeni na milost in nemilost nemški, oziroma italjanski večini. Z obzirom na to. ne smejo naši poslanci glasovati za razširjenje deželne avtonomije.
Potem je govoril msgr. Podgorc o zadružništvu ter spodbujal navzoče, naj poučujejo svoje sosede ter je navajajo z besedo in zgledom k napredku.
Konečno je poročal posi. Grafenauer o delovanju deželnega zbora.
Nato je bila sprejeta ta le resolucija:
Na shodu v Grebinjskem Kloštru zbrani odobravamo sklepe celovškega zaupnega shoda, zlasti pa terjamo iznova. da slovenski poslanci v državnem zboru z vsemi sredstvi, tudi z obstrukcijo. strmoglavijo volilno reformo. če se ne doseže še drugega mandata za koroške Slovence.
Z vso odločnostjo in ogorčenostjo protestujemo zoper vsakatero razširjanje delokroga deželnih zborov na polju šolstva in glede narodnih in jezikovnih vprašanj, ker bi se tako na milost in nemilost izročilo narodno manjšino nasprotni narodni večini; poživljamo slovenske poslance, da v tako razširjanje kompetence deželnega zbora pod nobenim pogojem ne privolijo.
Primorsko.
— Protestni shod političnega društva „Edinost" v Trstu. Dne 23.
t. m. sešlo se je na tem shodu nad 1000 ljudij, da glasno in odločno pro-testujejo protj krivicam, katere bi nameravana volilna reforma prizadela koroškim Slovencem. Govorili so dr. Slavik. dr. RybaF. g. Jos. Mandič in koroški poslanec Grafenauer. Sprejete so bile resolucije:
1.	Tržaški Slovenci zbrani na shodu dne 23. septembra 1906. izrekajo svoje žive simpatije koroškim Slovencem in njihovim neustrašenim voditeljem ter obsojajo krivične napade na njihovo redoljubno delovanje.
2.	Obžaluje dosedanjo popustlji-, vost Slovanske zveze glede vitalnih interesov koroških Slovencev, poziva shod vse jugoslovanske poslance, naj z vsemi dopustnimi sredstvi izposlujejo tem našim zanemarjenim rojakom tako razdelitev volilnih okrajev, ki tudi njim. tretjini koroškega prebivalstva, omogoči primeren zastop v državnem zboru.
Glede spremembe volilnih okrajev in dvetretjinske večine sprejeta resolucija se glasi:
„Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu dne septembra 1906., zahtevamo najodločneje od vseh slovenskih poslancev, naj z vsemi možnimi sredstvi parlamentarnega boja. — in naj bi bilo tudi z obstrukcijo. preprečijo vsprejem po koaliranili Nemcih zahtevane dvetretjinske večine pri spremembi volilnih okrajev,''
Na shodu je spregovoril tudi so-cijalui demokrat Milost ter v imenu svoje stranke priporočal zborovalcem naj ne silijo svojih poslancev v obstrukcijo proti volilni reformi tudi če bi se potom kompromisov ne dala Slovencem v prilog popraviti.
—	Slovenska mestna šola Pod-turnom ostane taka kakoršna zadnja leta. to je brez otrok. Vpisal se letos ni niti eden! Ali abstinenca nam ne bo nič koristila. Slovenci v Gorici bi se morali požrtvovalno, organizirano lotiti dela za to, da bi dosegli tako rešitev, ki bi bila za nas po-voljna. To pa bi se dalo doseči le, če bi se slovenski starši zedinili ter vpisali vsi, brez izjeme, svoje otroke v slovensko mestno šolo Podturnom. Če bi se to zgodilo, bi se pokazalo, da je šola nezadostna, storiti bi se mogli potem takoj odločilni koraki na na-mestništvo in ministrstvo, in morali bi doseči to. da pridemo vendar enkrat do poštene slovenske mestne šole v Gorici, ki bi stala na primernem kraju. Zato bi bilo treba enotne, premišljene akcije, ki bi morala vspeti. — To je ..Domovina'1 že pred dvema mesecema svetovala, ko je bilo še dovolj časa premisliti vso stvar še pred vpisovanjem. pa iz pogrešene doslednosti ostane vse pri starem; narod ima pa dvojno škodo: Št, Rok bode kmalu čisto furlanski — in ena z našim denarjem plačana in vzdrževana šola — je prazna! Da mestni magistrat vzdržuje to šolo z davki slovenskih meščanov goriških, to menimo bo veudar vsakemu jasno — in da je vsled tega prazna slovenska šola potrata narodnega premoženja — pač tudi. Pa molčati treba — radi doslednosti.
—	Izzivanje. V Gorici se namerava napraviti električni tramvaj, ki bode vozil od postaje bohinjske železnice skozi mesto na južni kolodvor. Mestni očetje so dolgo študirali to vprašanje in končno prišli do prepri-
čanja. da ne kaže sprejeti tega podjetja v mestno upravo. Zato se je pa osnoval odbor, ki bode to idejo uresničil. ker je naprosil naš slavni magistrat za tozadevno dovoljenje. Italijanski listi prinašajo že dneve zaporedoma pogoje, pod katerimi je bilo dano dotičnemu odboru zahtevano dovoljenje.
Naravno je. da so v tem osno-valnem odboru sami Italijani, inače bi isti gotovo ne dobil od naših italijanskih mestnih očetov dovoljenja za izvršitev tega podjetja. Naravno je tudi. da ta italijanski odbor bode imel pravico nastaviti pri tem podjetju take ljudi, ki so njenui po godu. Toda to ni bilo mestnim očetom dovolj, marveč v pogodbo so sprejeli še sledeči pogoj : „Podjetništvo je vezano sprejemati v s 1 u ž b o z a v s e različne opravke b r e z i z j e m n o s a in o osob j eitalfjanske narodnosti ter dati prednost goriškim meščanom. Mesto si pridržuje pravico dovolj va ti podjetništvu. da s m e izjemoma sprejeti v službo tudi posamezne uslužbence druge narodnosti, to pa le provi z orno in za omejen čas. kateri določi mestna uprava od slučaja do slučaja, na zadevne pismene prošnje podjetništva, če to dokaže, da m u ni bilo mogoče dobiti italijanskih usi už enee v. Mesto si pridržuje pravico po svoji razsodnosti odbiti take prošnje, ne da bi moralo navajati razlogo za to'1.
Taka pogodba je pač najnesram-nejše izzivanje goriških Slovencev, ki tvorimo skoro polovico goriškega àvto-htonnega mestnega prebivalstva in ki so v Gorici prav tako domačini, kakor so Italijani. Proti takemu nesramnemu izzivanju protestujemo najodločnejše ter pozivljemo vlado, da tako pogodbo razveljavi.
— Okrajni komisar extra statum je imenovan namestništveni koncipist V. Treo v Sežani. — To imenovanje je pač presenetljivo — ker je sledilo kmalu za brezobzirnim nastopanjem koncipira Treota proti slovenski zastavi na Krasti povodom otvoritve nove planinske železnice ter za vse obsodbe vrednim ravnanjem s kraškimi župani. To imenovanje se smatra za pohvalo in plačilo namestništvenemu uradniku, ker se je pokazal pravega birokrata in neprijatelja Slovencev. To je še toliko očitneje, ker je imenovan extra statura. Niso mogli čakati, da bi bil avanziral po redu, ampak extra statum je imenovan. Prav mudilo se je na tržaškem namestništvu dati s tem imenovanjem brco Slovencem! Cel Kras je bil ogorčen radi nastopanja Treo-tovega, v časopisih je bilo v najostrej-šem tonu ožigosano. Treotovo ravnanje — sedaj pa ga je javno plačalo na-raestništvo z imenovanjem komisarjem extra statum. To je naravnost izzivanje Slovencev in žaljenje. Kdor postopa grdo s Slovenci, kdor jih žali in zaničuje, ta ima še vedno v našib de-
želah neverjetnosti pričakovati za to mastno, nagrado. Kaj tak veter bo vel odslej iz namestništvene palače v Trstu, v kateri reziduje „rdeči princ" ? Kaj pravijo k temu naši poslanci ?
Svetovne vesti.
—	Kedaj bomo porabili in posekali vse gozdove l Kakor je gotovo, da bodemo porabili in požgali ves premog, kolikor sja je še v zemlji, tako gotovo bomo porabili tudi vse gozdove, ki še pokrivajo dober del zemlje. Mnogo dežela, ki so še pred kratkem imele neizmerne gozdove, ne morejo danes več pokrivati iz svojega, svojo lesno potrebo. Nemčija uvaža za 276 milijonov mark lesa na leto, Anglija za 455 milijonov, Francija za 112'8 milijonov. Belgija za 81'6 milijonov, Italija za 24'8 milijonov, Španija za 24 milijonov. Samo pet držav je v Evropi, ki imajo več lesa, nego ga same potrebujejo in sicer Avstro-Ogrska, ki ima 20 milijonov hektarjev gozdov in eksportira za 160 milijonov mark lesa. Švedska ima tudi skoro toliko gozdov in tolikošen eksport, Rusija ima 160 milijonov hektarjev gozdev in eksportira za 125 milijonov mark. Finska eksportira za 72 in Norveška za 60 milijonov mark. V Ameriki izvažajo Zjedinjene države za 117'6 mil. mark. Kanada (angleška kolonija) ima sama 320 milijonov hektarjev gozdov, torej več nego cela Evropa skupaj.
—	Oropana pošta. Med Jawor-skim in Czankowim v Galiciji so neznani možje vstavili poštni voz. zvezali postiljona ter pobrali 5000 kron. rekomandirana pisma in pošiljatve.
—	Napoleonovi izreki. Človek mora biti močan, da more biti dober. Slabotni značaji tičijo neprestano v strahu, sumu in nezaupnosti. — Da. ljubim moč, toda ljubim jo kot umetnik. Ljubim jo. kakor ljubi godbenik gosli, da jim izvabi glasove, blagodoneče melodije. — Francoze mora vladati železna roka z žametno rokavico. — Polje obdelavati je pravi človeški poklic. — Moji sovražniki so me prisilili, da prebijem svoje življenje na bojiščih; napravili so me. ki sem imel pred očmi le blagor miru, za vojnega demona. — Zmago odločuje bolj moralna moč, kakor pa število. — Nekaj čudnega je. kako oblast imajo besede do človeka. Vladarji morajo zato vedno zelo paziti na svoje besede.
—	Zvišanje cene za bakreno-valčne in svinčene izdelke. Kartei avstro-ogrskih tvrdk za izdelovanje bakrenih predmetov je od 12. t. m. zvišal za izdelke iz bakra cene za 10 kron pri 100 kg. Istotako so avstrijske tovarne za svinčene izdelke zvišali cene za svinčene cevi in plošče pri 100 kg za 2 kroni.
—	Zveza nižjeavstrijskih mesarjev je pozvala vlado, naj takoj odpre meje za uvoz živine iz Srbije, ker domači živinorejci tako dvigajo cene živini™ da srednji stanovi ne morejo uživati mesa.
mešane stroke, vojaščine prost. zdolirimism
sc sprejme 20. oHtobraU
Prednost imajo tisti, kateri so dovršili j šolo ter so zmožni knjigovodstva in 1 dence v slovenskem in nemškem je: Ponudbe sprejema
JANKO POPOVIČ, Cerknica pri Räi
NAZNANILO!'
ilo pMri šoli pri k Barbari i
se začne I. vinotok
el
ki hode trajalo 7 mesec t. j. do 30. malega travna
Sprejemajo se dečki, ki jI dobrim uspehom dovršili ljudsko | Pouk je brezplačen vsak delavnik od 8. ure zjutraj 5. ure popoldne.
Oglasiti se je pri vodji pletaj pouka g. Ant. Ocf or»« ki sprejema tudi naročila mi pletarske izdelke.	9
Od dne I. novembra
se da
v najem
trgovina
na Ponikvi št. 24. ki že več let ob Kdor želi to prevzeti, naj se v kral zglasi pri Fr. Podgoršek
posestniku na Ponikvi št. 24. i
X meblovana
sob
eventualno s hrano za enega gospodu di jaka se takoj odda. Naslov se izvi- p (512) upravništvu tega lista..
v M
starejšo moč. izvežbanega v vseh stri trgovine mešanega blaga, sprejme«
NORBERT ZANIER & SU
(516)	Sv. Peter. Savinjska dolina ; Sprejme se priden
učene
poštenih starišev. v trgovino z
(517)	šanim blagom pri tvrdki
H. Vidi, (triplica Xraijsli
V zalogi ima in tiska v[ve6 bai vab izdelane kia&ne diplome. Dalje uradne tiskovine, knverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, broiurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vožne listke, mrtvaške liste, hranilne knjižice, zadružne knjižice, posojilniike tiskovine, računske skepe, vse Šolske tiskovine, izpričevala, sprejem-nioe, tabele, tiskovinefin vse potrebščine za urade ter «ploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari.
«5
Vi