310
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesar je dovršil svoje potovanje po Galiciji in Bukovini in prišel 19. dne na Ogersko, kamor so ga spremili poljski plemenitniki. Kakor po vsem svojem potovanji, tako je bil tudi v Bukovini z nepopišljivo navdušenostjo sprejet.
Moravsko. Iz Brna. — V nedeljo so Nemci tukaj imeli svoj shod, kamor pa povabljena Herbst in Rech-bauer nista prišla. Predlog Sturmov, to je, napoved neprestanega boja zoper mmisterstvo Taaffe ovo, je bil enoglasno brez debate sprejet.
Hrvatsko.  Iz Zagreba. — V deželnem zboruje 15. dne t. m. ban Pejačevič razložil vladni program. Rekel je: Pogodba, kakor se je sklenila leta 1868. med Ogersko in Hrvatsko in kakor se je bila dopolnila leta 1873.,   je   po mojem   mnenji   edina   postavna podloga vsem ustavnim institucijam Hrvatske. Po pogodbi zagotovljene pravice dajejo dosti prostora za razvoj Hrvatske,   posebno   zagotavljajo   popolnem   našo narodnost ter   odstranjujejo   vse   magjarizovanje v Hrvatski.    Zato bodem z vso svojo močjo delal na to, da se s pogodbo med Ogersko ter Hrvatsko ustvarjene dr-žavopravne razmere   utrdijo   ter jih bodem branil proti vsakemu napadu.    Jaz delam na to, da se pripravljano združenje Vojne Krajine   s Hrvatsko   prej ko mogoče izvrši.   Notranja organizacija Hrvatske mora se po izkustvih zadnjih šest let reformovati in sicer se mora občinam delokrog zmanjšati; predraga finančna in davkovska uprava občin se mora reorganizovati. V deželnem budgetu mora se ščediti in podpirati bolj učni ter narodno-gospodarski   zavodi.    Uprava   Hrvatske pa naj se prične še le tačas roformovati,   kedar  bode uže Krajina   združena s Hrvatsko".    Koncem je dejal ban, da se disciplina med uradniki ruši in da bo on delal strogo na to, da se bodo uradniki držali zakonov. — Objava ta je bila s glasno pohvalo sprejeta.
— Poslanec Vrbanič z 10 družniki je stavil predlog, naj se odpravi mad j ar ski jezik pri poštah in telegrafih, — poslanec Starčevič pa je interpeliral bana: ali je ogerska kazenska postava z njegovim dovoljenjem bila vpeljana za Reko in njeno okolico? Ce z njegovim dovoljenjem, kako je^mogel ban to storiti z ozirom na pogodbeno postavo? Će pa ne z njegovim dovoljenjem , kaj ga je volja storiti, da se pravice Hrvatske in pa njegova lastna čast in dostojnost varuje? Se ve da so poslanci jako radovedni, kako bode ban odgovoril na to interpelacijo.
Ogersko. Iz Pešta. — Madjari nočejo več nemškega gledališča, ki so ga dozdaj imeli. V mestnem odboru je bilo 14. dne t. m. z 1 glasom večine pokopano, ko je 4 ure trajala viharna debata. Zdaj pa je zato ogenj v strehi v dunajskih časnikih, posebno razsaja Turkinja „N. fr. Presse", kateri tudi mi o šovinizmu madjarsko-judovskem pritrdimo, dobro vede, da je v Budapeštu precej Nemcev. Al mi vprašamo Turkinjo: ali čutiš zdaj, kako dobro de, narod zatirati, kakor ti vsak dan zatiraš Slovane v Avstriji, katerih je vendar neizmerno več, kakor tvojih Nemcev v Budapeštu? Taki so nemčurji! Oni z nogami gazijo pravice vseh družili narodov, njim pa se ne sme še na en prst ne stopiti.
Iz Beligrada. (D v a no v a kralj a.) Po časnikih se ponavljajo gUsi, da se bode knez Rumunski Karlo proglasiti dal za kralja in da mu to obečate Nemčija in Avstrija pod pogojem , da Rumunija stopi v njuno zvezo. Na to se je oglasil oficijozni beligradski časnik ,,Istok" takole: „V onem trenutku, ko bode Rumunski knez v Bukareštu proglašen za kralja Rumunskega, proglasil bode narod srbski v Beligradu kneza Milana za srbskega kralja, in to, kakor se trdi, po nasvetu angleškega ministra Gladstona".